Številka 3 URADNI LIST ? SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, sobota 28. januarja 1983 Cena 35 dinarjev Leto XL 158. Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 48. seji dne 20. januarja 1983 sprejel SKLEP o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije I Organizacije združenega dela, razen organizacij združenega dela s sedežem na območju občin G-ornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šentjur pri Celju in Zagorje ob Savi vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva 20 °/o zneska obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1981, ki se po določbah 20. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) vodi na posebnih računih pri organizacijah združenega dela. Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združene ;a dela na vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva do 10. februarja 1883. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-04/82-1/5-1 Ljubljana, dne 20. januarja 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Sloveniji Podpredsednik Vlado Klemenčič 1. r. 159. Na podlagi 579. člena zakona o zdiruženem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in usmeritev 5. točke resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1983. letu (Uradni list SRS, št. 45/82) sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji DOGOVOR o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983. letu L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Z namenom da uresničijo usmeritve, sprejete za razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za bruto osebne dohodke ter skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih v resoluciji o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1983. letu, ter uskladijo svojo aktivnost, določajo s tem dogovorom Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) svoje obveznosti in naloge pri uresničevanju politike družbenogospodarskega razvoja v 1983. letu. 2. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci dosledno samoupravno uresničevali v tem dogovoru podrobneje oblikovane usmeritve, ki zahtevajo, da so v planskih aktih za 1983. leto določene osnove in razmerja za oblikovanje sredstev za osebne dohodke odvisne od doseženih in boljših delovnih in poslovnih rezultatov ter dosežene rasti dohodka. Dohodek, ki se ne poveča zaradi boljših delovnih in poslovnih rezultatov, ne more biti osnova za povečanje osebnih dohodkov. Delavci v temeljnih organizacijah, ki v svojih samoupravnih splošnih aktih ter v letnem planu oziroma programu nimajo določenih osnov in meril, po katerih bodo spremljali uresničevanje v planih določenih delovnih in poslovnih rezultatov, ne morejo načrtovati povečanja sredstev za osebne dohodke. Osnova za načrtovanje rasti sredstev za osebne dohodke za 1983. leto so razporejena sredstva za osebne dohodke za 1982. leto. Ob morebitni kršitvi določil dogovora za 1982. leto, se mora osnova zmanjšati za znesek kršitve. 3. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sprejeli tudi s tem dogovorom usklajene planske akte za 1983. leto. V planskih aktih bodo razmerja določili tako, da bo planirano razmerje med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela ter za rezerve usklajeno z resolucijskimi usmeritvami in po tem dogovoru. Temeljne organizacije združenega dela lahko načrtujejo in usklajujejo v delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela razmerja za razporejanje dohodka v skladu z resolucij skimi usmeritvami in po tem dogovoru ter v skladu e planom izvoza, usklajenim v SISEOT. V teh primerih bodo pri ugotavljanju skladnosti načrtovanja rasti sredstev za osebne dohodke z usmeritvami tega dogovora in pri ugotavljanju uresničevanja teh načrtov upoštevali plane delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela. II., USMERITVE ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V MATERIALNI PROIZVODNJI 4. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela (v nadaljevanju: v temeljnih organizacijah) naj ob sprejemanju svojih planskih aktov za 1983. leto upoštevajo resolucij sko usmeritev, da sredstva za osebne dohodke rastejo v globalu za 35 %> počasneje od nominalne rasti dohodka tako, da pred vidijo povečanje sredstev za osebne dohodke le, če načrtujejo boljše delovne in poslovne rezultate kot v preteklem letu. Ti so doseženi, če se poveča delovna storilnost, izvoz na konvertibilno tržišče, znižajo stroški poslovanja, učinkoviteje uporabljajo poslovna sredstva in se poveča ustvarjeni dohodek. Povečanje dohodka, ki ne izhaja iz realnih rezultatov v proizvodnji, ampak je izključno posledica višjih cen oziroma prevrednotenj a zalog, ne sme biti osnova za nominalno povečanje osebnih dohodkov. Če so delavci V temeljni organizaciji kljub boljšim poslovnim rezultatom namenili manjši delež sredstev za osebne dohodke v dohodku kot podskupina dejavnosti, v kateri je temeljna organizacija, in če so hitreje povečevali sredstva za razširitev materialne osnove kot sredstva za osebne dohodke, lahko načrtujejo povečanje sredstev za osebne dohodke. Delavci naj pri določanju medsebojne odvisnosti teh usmeritev ih kazalnikov iz G. člena upoštevajo značilnosti dejavnosti in pomembnost posameznih osnov in meril za razporejanje dohodka, tako da bo njihova uporaba v danih razmerah pridobivanja dohodka spodbujala delavce k boljšemu delu in gospodarjenju ter s tem k povečanju dohodka in k rasti sredstev za razširitev materialne osnove dela. Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela uresničevali te usmeritve tako, da bodo pri načrtovanju dohodka v 1983, letu upoštevali opredeljene in izbrane kakovost-' ne in količinske kazalnike in usmeritve v 6., 7. in 8. členu, in sicer v njihovi medsebojni povezanosti, vendar le v okviru načrtovanega dohodka. 5. člen Udeleženci se bodo .zavzemali, da bodo delavci razporejali dohodek in oblikovali sredstva za osebne dohodke skladno s svojimi planskimi, akti, z doseženimi rezultati ter z usmeritvami tega dogovora. Delavca v temeljnih organizacijah bodo v 188$. letu odločali o povečanju osebnih dohodkov po merilih svojih samoupravnih splošnih aktov šele takrat, ko bodo ugotovili, da so dosegli boljše delovne in poslovne rezultate. 6. člen Udeleženci dogovora se' bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacij ah usmeritve 3., 4. in 5. člena izvajali tako, da bodo rezultate dela in poslovanja planirali, ugotavljali ter stimulirali po kazalnikih, ki so jih opredelili v svojih planskih ali drugih samoupravnih splošnih aktih. 1. Po kazalniku za- fizično proizvodnost dela lahko za vsak odstotek povečanja priznajo povečanje sredstev za osebne dohodke. za največ 1 odstotno točko. 2. Po kazalniku za gospodarnost (ekonomičnost) poslovanja lahko za vsak. odstotek povečanja priznajo povečanje sredstev za osebne dohodke za največ 1 odstotno točko. 3. Po kazalniku za donosnost (rentabilnost) uporabljenih poslovnih sredstev lahko za vsak odstotek povečanja priznajo povečanje sredstev za osebne dohodke za največ 1 odstotno točko. 4. Po kazalniku za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva se lahko povečajo sredstva za osebne dohodke: a) za vsak odstotek deleža- konvertibilnega deviznega priliva v celotnem prihodku se sredstva za osebne dohodke lahko povečajo za največ 0,20 odstotne točke. Tako ugotovljeno višino spodbude organizacije povečajo oziroma zmanjšajo skladno s preseganjem ali nedoseganjem v SISEOT usklajenega plana konvertibilnega deviznega priliva. Te spodbude ne morejo uveljaviti tiste organizacije združenega dela, kjer je delež konvertibilnih deviznih prilivov v celotnem prihodku — manjši od 3 °/o — in tiste, ki imajo ta delež manjši od 20 °/o ter istočasno ne dosegajo niti 75 °/o v SISEOT usklajenega plana konvertibilnega deviznega priliva; b) če organizacija združenega dela doseže boljše pokritje med konvertibilnimi deviznimi prilivi in odlivi, kot je to sprejeto v usklajenem planu SISEOT, se za vsak odstotek izboljšanja tega pokritja povečaj o dogovorjena sredstva za osebne dohodke lahko za največ 0,1 odstotne točke. Tega povečanja ne morejo upofabiti tiste organizacije združenega dela, ki ne dosegajo niti 60 °/o pokritja konvertibilnega odliva s s sredstvi konvertibilnih prilivov in niti 10 °/o udeležbe konvertibilnih deviznih prilivov v celotnem prihodku. V primeru, da plani organizacij združenega dela v SISEOT niso usklajeni, delavci organizacij združenega 'dela upoštevajo dogovorjene stopnje rasti po posameznih enotah dejavnosti, sprejete v SISEOT. 5. Dodatno k odstotnim točkam po kazalnikih od 1 do 4, lahko upoštevajo delavci v organizacijah združenega dela kot osnovo za povečanje sredstev za osebne dohodke 20 °/o dosežene stopnje rasti dohodka. Delavci naj ugotovljene dosežene rezultate v letu 1982, izražene s kazalniki po tem členu, kakor tudi z drugimi kazalniki uspešnosti poslovanja, ki bodo opredeljeni v samoupravnih sporazumih posameznih dejavnosti, primerjajo s planiranimi kazalniki, nalogami in cilji za lete 1983 ter z rezultati, doseženimi v drugih temeljnih organizacij ah V delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela oziroma v dejavnosti ali poskupini dejavnosti. Na podlagi teh kazalnikov delavci odloča jo o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke s tem, da seštejejo odstotne točke po vseh kazalnikih iz tega Sena kot družbeno dogovorjeno osnovo za svoje odločanje o rasti sredstev za osebne dohodke in se upoštevajo skupaj z usmeritvami 7. in 8. člena tega dogovora. 7. člen Udeleženci dogovora menijo, da delavci v temeljni organizaciji, v kateri je znašal dohodek na delavca in dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva v prvih devetih mesecih 1982. leta več kot v podskupini, ki ji pripada organizacija po svoji dejavnost^ delež sredstev za osebne dohodke v dohodku pa je bil -vsaj 5 odstotkov nižji, kot je bil v podskupini, lahko povečajo na tej osnovi sredstva za osebne dohodke za največ 2 odstotni točki. Ge pa delavci v temeljni organizaciji ugotovijo, da so dosegli v prvih devetih mesecih 1982. leta nižji dohodek na delavca in tudi nižji dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva kot podskupina dejavnosti in večji delež sredstev za osebne dohodke v dohodku, morajo to upoštevati pri načrtovanju rasti sredstev za osebne dohodke in sicer tako, da določijo nižje stopnje rasti, kot izhajajo iz 6. člena, če pa hkrati presegajo z osebnimi dohodki na delavca za več kot 10 "A povprečje podskupine, ne morejo povečat^ sredstev za osebne dohodke. 8. člen Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo delavci upoštevali 35 “/o globalno zaostajanje rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka s tem, da bodo ob predhpdnem doseganju delovnih in poslovnih rezultatov iz'ti. člena in usmeritev iz 7. člena: — pri rasti dohodka od 10 %> povečali sredstva za osebne dohodke za največ 6,5 u/o; — pri rasti dohodka nad 10 °/o do 40 "/o povečali sredstva za osebne dohoclke po za 35 %> manjši stopnji rasti od stopnje 4asti dtiln: :’ka'in — pri rasti dobo ka nad 40 "/o povečali sredstva za osebne dohodke za naj več 26 °/o. Pri odločanju o rasti' sredstev za osebne dohodke po prvem odstavku tega člena naj delavci v temeljnih organizacijah združenega d: la zagotovijo, da bodo pri razporejanju čistega dohodka povečali delež sredstev za razširitev materialne osnove dela in rezerve. . Ne glede na usmeritve prvega in drugega odstavka lahko delavci v organizacijah združenega dela pri rasti sredstev za osebne dohodke upoštevajo spodbude za konvertibilni izvoz iz 4. točke 6. člena dogovora tio stopnje rasti čistega dohodka. 9..člen Udeleženci si bo-o prizadevali, da bodo organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo, usklajevale akontacije osebnih, dohodkov na ravni, ki jo določa zakon. Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da skupščina družbenopolitične skupnosti oziroma od nje pooblaščeni organ dovoli'izplačevanje višjih osebnih dohodkov od v zakonu določenih le ob pogoju poglobljene, ocene gospodarjenja teh organizacij v zboru združenega dela. 10. člen Za temeljne organizacije materialne proizvodnje,' kjer se del sredstev za enostavno ali za razširjeno reprodukcijo združuje na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov ali na podlagi zakonov, se izvajalci in uporabniki v samoupravni interesni skupnosti dogovorijo o uporabi usmeritev 6., 7. in 8 člena tega dogovora pri določitvi osnov in meril za razporejanje dohodka oziroma za oblikovanje sredstev za osebne dohodke (in skupno porabo) v organizacijah združenega dela izvajalcev. Delavci y temeljnih organizacijah energetike in železniškega gospodarstva določajo taka razmerja pri razporejanju dohodka, da njihova sredstva za osebne dohodke naraščajo največ do rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu SR Slovenije, če dosegajo načrtovane oziroma v samoupravni interesni skupnosti dogovorjene delovne rezultate. Delavci v temeljnih organizacijah drugih samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje določajo taka razmerja pri razporejanju dohodka, da njihova sredstva za osebne dohodke naraščajo največ do rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine, v posebnih družbenopolitičnih skupnostih ali drugih oblikah medobčinskega sodelovanja (če so organizirani tako, da opravljajo dela in naloge za združeno delo in občane več družbenopolitičnih skupnosti) pa največ do rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu teh družbenopolitičnih skupnosti, če dosegajo načrtovane oziroma v samoupravni interesni skupnosti dogovorjene delovne rezultate. III. USMERITVE ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH IZVEN MATERIALNE PROIZVODNJE 11. člen Delavci v delovnih skupnostih, temeljnih organizacijah skupnega pomena, v delovnih organizacijah skupnega pomena ter delovnih skupnostih internih bank ki ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci v temeljnih organizadijah, za katere opravljajo storitve,,v svojih letnih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah zagotove, da bosta njihov dohodek in s tem sredstva za osebne dohodke odvisna od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter njihovega prispevka k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij. Delavci v temeljni organizaciji' bodo proučili, analizirali in dopolnili osnove in merila svobodne menjave dela z delovnimi skupnostmi v tistih primerih, ko sb delovne skupnosti v 1982. letu dosegle hitrejšo rast dohodka, kot so jo dosegli delavci v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo dela in naloge. Delavci v organizacijah združenega dela iz prvega odstavka tega člena, v katerih odnosi pridobivanja dohodka med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi skupnih služb niso urejeni ,v skladu z zakonom o združenem delu, ne morejo povečati sredstev za osebne dohodke. Organizacijam iz prvega odstavka tega člena, ki opravljajo dela in naloge za temeljne organizacije, ki izkazujejo izgubo v poslovanju, se povečuje om-roma zmanjšuje dohodek, v tem okviru pa sredstva za osebne dohodke" v sorazmerju z doseženimi rezultati gospodarjenja v temeljnih organizacijah združenega dela, za katere opravljajo dela in naloge. 12. Sen Uporabniki in izvajalci se bodo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti na republiški ravni sporazumeli, da sredstva za osebne dohodke izvajalcev ob predvidenem obsegu dejavnosti ne bodo rastla hitreje kot sredstva za oeebne dohodke v gospodarstvu. V -skladu s to usmeritvijo naj se uporabniki in izvajalci v samoupravni interesni skupnosti dogovorijo za merila pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah izvajalcev; ta merila vsebujejo elemente za ugotavljanje kakovosti in količine dela in nalog. Povečevanje sredstev za osebne dohodke v posamezni temeljni organizaciji je v skladu s temi merili lahko različno. 13. člen Uporabniki in izvajalci bodo upožtevali selektivne usmeritve za določanj e rasti osebnih dohodkov v občinski resoluciji za posamezne družbene dejavnosti, ki v globalu v masi sredstev za osebne dohodke za občino ne smejo presegati predvidene rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine. V samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti na občinski ravni bodo v svojih samoupravnih sporazumih določili sredstva za osebne dohodke izvajalcev tako, da ob predvidenem obsegu dejavnosti ne bodo rasla hitreje kot sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu, če občinska resolucija glede na spremenjeni delovni program v posamezni dejavnosti ne določa drugače. Pri določanju različne rasti bodo v občinah upoštevali, v katerih družbenih dejavnostih osebni dohodki najbolj zaostajajo. 14. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti v skladu z resolucijskimi usmeritvami v svojih planskih aktih za 1983. leto zagotovili, da se bodo sredstva za osebne dohodke v 1933. letu v posamezni temeljni organizaciji družbenih dejavnosti povečevala v skladu s sprejetimi merili iz 12. oziroma 13. člena tega dogovora oziroma usklajeno z naraščanjem sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti. Osebni dohodki ha zaposlenega pri tem ne morejo rasti hitreje kot osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu. Pri tem lahko delavci v tistih temeljnih organizacijah, ki pridobivajo večino celotnega prihodka z neposredno svobodno menjavo dela, uporabljajo za presojo učin-kovosti in uspešnosti svojega dela tudi kazalnike iz 5., 6., 7. in 8. člena tega dogovora. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti, ki so organizirane t^ko, da opravljajo dela in naloge za združeno delo in občane v več družbenopolitičnih skupnostih, usklajujejo rast sredstev za osebne, dohodke oziroma rast povprečnih osebnih dohodkov na delavca do rasti sredstev za osebne dohodke oziroma povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu teh družbenopolitičnih skupnosti. 15. člen Delavci v delovnih skupnostih bank in drugih finančnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, gospodarskih zbornicah in splošnih združenjih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, državnih organov, organov družbene skupnosti, delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in službe družbenega 'knjigovodstva naj v skladu z usmeritvami resolucije za 1983. leto ih tega dogovora v svojih planskih aktih za 1983. leto ter pri razporejanju dohodka med letom sporazumno z uporabniki zagotovijo, da bo rast sredstev za osebne dohodke usklajena z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti s tem, da se v okviru tako povečanih sredstev zagotovi boljše vrednotenje kreativno strokovnega dela. Delavci v delovnih skupnostih iz prvega, odstavka tega člena, ki so organizirani tako, da opravljajo dela in naloge za združeno delo in občane v več družbenopolitičnih skupnostih, usklajujejo rast sredstev za osebne dohodke z rastjo sredstev za osebne dphodke v gospodarstvu v teh družbenopolitičnih skupnostih. Delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena, , ki pridobivajo celotni prihodek oziroma dohodek odvisno od Obsega in kakovosti opravljenih del na podlagi meril, določenih z akti o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z uporabniki njihovih storitev, lahko smiselno uporabijo določila prvega odstavka 11. člena tega dogovora, tako da bodo sredstva za njihove osebne dohodke rasla v skladu z osnovami in merili, določenimi v teh aktih. V proračunu družbenopolitične skupnosti se lahko v okviru globalnega povečanja določi za posamezne delovne skupnosti različno povečanje sredstev za osebne dohodke. 16. člen Občinski izvršni sveti in izvršni sveti posebnih družbenopolitičnih skupnosti objavljajo podatke in ocene o rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu družbenopolitičnih skupnosti do konca meseca maja, avgusta in do konca novembra 1983, celoletno dinamiko po zaključnem' računu, ki je osnova za letno poračuna vanj e, pa ugotovijo do konca marca 1984. Delavci iz 14. in 15. člena tega dogovora lahko povečajo osebne dohodke šele po objavi podatkov o rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. IV. SKUPNE DOLOČBE 17. člen » Udeleženci dogovora bodo vztrajali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah poračunali preveč razporejena sredstva iz preteklega leta tako, da zmanjšajo akontacije osebnih dohodkov v 1983. letu. Poračunana morajo biti do konca junija 1983 v skladu s sklepom o poračunu preveč razporejenih sredstev za osebne dohodke, ki ga je sprejel samoupravni organ temeljne organizacije, oziroma v skladu z ukrepom družbenega varstva. Udeleženci dogovora bodo prav tako vztrajali, da delavci v temeljni organizaciji združenega dela1 ne bodo povečevali akontacij osebnih dohodkov (vrednostna merila: točke, norma ure,, ipd.), dokler ne bodo dosegli boljših rezultatov dela in poslovnih učinkov v skladu z usmeritvami tega dogovora. Organizacija združenega dela in delovna skupnost je dolžna posredovati pristojni Službi družbenega knjigovodstva ob povečanju akontacij sredstev za osebne dohodke (na podlagi večje vrednosti točke, norma ure idr.) kvantificlrano obrazložitev osnov, po katerih je bilo opravljeno povečanje osebnih dohodkov ter druge podatke določene z metodologijo za spremljanje izvajanja tega dogovora. 18. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih delili osebne dohodke na podlagi osnov in meril, ki zagotavljajo uresničevanje načela delitve po delu ter delitve sredstev za osebne dohodke v skladu z osebnim prispevkom delavca k povečanim delovnim in poslovnim,rezultatom organizacije- združenega dela. Pri tem bodo vztrajali da se ustrezneje vrednotijo prispevki bolj produkthmega in ustvarjalnega dela ter dela v težjih delovnih razmerah. Zato si bodo udeleženci dogovora, zlasti Zveza sindikatov Slovenije, prizadevali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela na podlagi določil zakona o združenem,delu ter sprejetih strokovnih podlag dopolnili svoje samoupravne splošne akte o" delitvi sredstev za osebne dohodke. S tem bomo tudi hitreje zmanjšali razlike v osebnih dohodkih za enaka ali podobna dela pri doseganju enakih delovnih rezultatov. Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela povečali osebne dohodke le na podlagi ustreznih osnov in meril za ugotavljanje njihovega prispevka k boljšim doseženim delovnim m poslovnim rezultatom. 19. člen Delavci v materialni proizvodnji, ki so v letih tekočega srednjeročnega piana (v 1981.' letu in v 1982. letu) razporedili za osebne dohodke manj, kot bi lahko po svojem samoupravnimi splošnem, aktu, in manj, kot bi lahko po resolucij skih stsmeritvah in po dogovorih, ter dosegajo boljše delovne in poslovne rezultate (po kazalnikih tega dogovora) in imajo nižje osebne dohodke kot podskupina, ki ji po svoji dejavnosti pripadajo, lahko povečajo sredstva za osebne dohodke bolj, kot bi jih lahko z upoštevanjem usmeritev tega dogovora, vendar največ do povprečja osebnih dohodkov podskupine. Delavci, ki so usklajevali rast razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1982 z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti in so opravili s programi predvidena dela, lahko upoštevajo prenizko razporejena sredstva za osebne dohodke v 1982. letu glede' na doseženo rast v gospodarstvu te družbenopolitične skupnosti. Rast osebnih dohodkov pb prvem in drugem od-, stavku tega člena je možno uskladiti šele v II,. polletju 1983. leta. 20. člen Temeljne organizacije, ki so se v 1982. ali 1983. letu na novo konstituirale, ter temeljne organizacije, v katerih so bili v 1982. letu oziroma bodo v 1983. letu zgrajeni novi obrati, ki zahtevajo zaposlitev novih delavcev, ter v prvem letu obratovanja objektivno ne dajejo ustreznega dohodkovnega učinka, opredelijo v svojih planskih aktih, kako bodo uresničile resolucij ske usmeritve ne glede na 6., 7. in 8. člen dogovora. Pri tem pa naj upoštevajo dosežene poslovne rezultate ter raven osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost. 21. člen Preden se ugotavlja rast razporejenih sredstev za osebne dohodke po usmeritvah tega dogovora, se iz razporejenih sredstev ža osebne dohodke, v 1982. in 1983. letu odštejejo nadomestila osebnih dohodkov za inovacije, osebni dohodki novo zaposlenih pripravnikov in invalidov ter delavcev, ki so bili po uspešno končani pripravniški dobi razporejeni na dela in naloge, ki ustrezajo njihovi strokovnosti ter sredstva za osebne dohodke za posebne spodbude delavcem, ki za določen čas na podlagi združevanja dela in sredstev opravljajo dela in naloge v organizaciji združenega dela na področju manj razvitih republik in SAP Kosovo. Organizacije združenega dela, ki pretežno zaposlujejo invalide, ne uporabljajo usmeritev tega dogovora, temveč urejajo porast osebnih dohodkov v soglasju 7. izvršnim svetom družbenopolitične skupnosti in občinskim svetom zveze sindikatov. V. USMERITVE RAZPOREJANJA IN IZPLAČEVANJA SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO DELAVCEV 22. člen Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo delavci po zaključnih računih za 1983. leto zagotovili, da bo rast razporejenih sredstev z.a namene skupne porabe delavcev manjša kot rast sredstev za osebne dohodke. Sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, razporejena za namene skupne porabe delavcev naj se po zaključnem računu za 1982. leto povečujejo počasneje od rasti dohodka, s tem da smejo znašati največ 13.500 din na zaposlenega delavca. Tako ugotovljeni znesek naj se zmanjša za preveč izplačana sredstva za skupno porabo po merilih dogovora za 1982. leto. V tako omejenih razporejenih sredstvih za skupno porabo niso upoštevana: ,___ — sredstva' za stanovanjsko graditev in z njo povezanih komunalnih objektov in naprav; — sredstva za intervencije v •kmetijstvu in porabi hrane; — regres za organizirani obrok prehrane med delom iz sredstev skupne porabe; — sredstva za financiranje mladinskih delovnih brigad; — združena sredstva za zagotavljanje organiziranega obroka hrane med delom, izobraževanje, štipendije in regresiranje letnega oddiha ter sredstva za socialno pomoč delavcem z najnižjimi dohodki na družinskega člana, ki se solidarnostno združujejo v delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji po merilih samoupravnega sporazuma. Udeleženci dogovora, zlasti pa sindikati, si bodo prizadevali, da temeljne organizacije v delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela ali občini oblikujejo ustrezne osnove in merila za združevanje sredstev skupne porabe ter za delitev tako oblikovanih sredstev. 23 člen V okviru razporejenih sredstev za skupno porabo se najprej zagotovijo sredstva za organizirani obrok delavcev med delom izven materialne proizvodnje največ do 900 din mesečno na delavca (s tem da ta znesek ni višji od zneska, ki ga v organizacijah združenega deft obračunavajo za organizirani obrok delavcev v materialni proizvodnji) in za regres za letni dopust (upoštevaje ustrezno strokovno podlago iz družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo). V letu 1983 se ukinejo vrednostni boni za nakup živil v trgovini. Na podlagi usmeritev in kriterijev Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za regresiranje prehrane med delom se izjemoma lahko posameznim delavcem izplačuje regres v gotovini. 24. člen Delavci v temeljnih organizacijah, ki se izplačali v letu 1982 za namene skupne porabe delavcev zneske nad dogovorjenimi, bodo ta izplačila v letu 1983 zmanjšali za 1 °/e za vsakih pet odstotnih točk prekoračitve dogovorjenega povprečja v letu 1982. Delavci v . temeljnih, organizacijah, ki so v letu 1982 za namene skupne porabe delavcev izplačali zneske pod povprečno dogovorjenimi, lahko pri izplačilih v letu 1983 za vsakih pet odstotnih točk zaostajanja za dogovorjenim povprečjem povečajo izplačila za en odstotek. Temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki v letu 1982 niso imele sredstev za izplačila za namene skupne porabe delavcev, lahko v letu 1983 izplačajo največ 70 •/* dogovorjenega povprečnega zneska sredstev za namene skupne porabe v gospodarstvu SR Slovenije za leto 1982. . Med omejena izplačila za namene skupne porabe delavcev se štejejo vsi prispevki po samoupravnih sporazumih sklenjenih do- leta 1983 za namene skupne In druge porabe izven temeljne organizacije,-če je vir za te prispevke sklad skupne porabe. Med neomejena izplačana sredstva skupne porabe delavcev štejejo vsa izplačila za namene navedene v drugem odstavku (razen 5. alinee) 22. člena. VL NALOGE IN OBVEZNOSTI POSAMEZNIH UDELEŽENCEV DOGOVORA 25. člen Udeleženci dogovora bodo: — spremljali izpolnjevanje obveznosti organizacij združenega dela, da. določijo v svojih planskih aktih za 1983. leto razmerja pri razporejanju dohodka v skladu z resolucijskimi usmeritvami, ter pri tem upoštevajo določila tega dogovora, — si prizadevali, da bodo organizacije združenega dela pri razporejanju dohodka ravnale v skladu z načeli, po katerih morajo obvezno čim hitreje razširiti materialno osnovo dela in učinkovito izrabiti razpoložljive zmogljivosti (proizvajalne sile), — redno spremljali uresničevanje predvidenih razmerij pri razporejanju dohodka po resoluciji v organizacijah združenega dela, občinah in republiki in pri tem uporabljali določila tega dogovora, ' — s pomočjo določil tega dogovora s svojimi organi in službami družbeno presojali, ali je razporejanje dohodka v organizacijah združenega dela usklajeno z resolucijskimi usmeritvami, — v skladu z določili zakona o združenem delu predlagali ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, kadar organizacije združenega dela ne bodo določile razmerij v skladu z resolucijo, — sproti spremljali ter zlasti ob periodičnih obračunih in ob zaključnem računu za 1983. leto ugotovili, kako se uresničuje dogovor, in predlagaU ustrezne dopolnitve, če bo potrebno, — sprejeli spremembe in dopolnitve dogovora, če bi se med letom bistveno spremenila gibanja dohodka zaradi odstopanj od resolucij sklh usmeritev. 26. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo spremljal, kako se v SR Sloveniji uresničujejo določbe resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1983. letu pri razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke in določbe tega dogovora, s tem da bo ugotovil, kako temeljne organizacije materialne proizvodnje In družbenih dejavnosti v svojih planih uresničujejo sprejeto opredelitev razporejanja dohodka in osebnih dohodkov, in spremljal: a) uresničevanje načrtovanih razmerij pri razporeditvi dohodka ter izplačevanje sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo po periodičnih obračunih. b) gibanje osebnih dohodkov,. c) uresničevanje predvidenih razmerij pri razporejanju in izplačilih za skupno porabo. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo ob periodičnem obračunu za šest mesecev in ob periodičnem obračunu za devet mesecev 1983 posebej ugotovil, ali so bila taka odstopanj a od temeljnih ciljev sprejete družbenoekonomske politike pri razporejanju dohodka ter izplačevanju osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo, da je potrebno sprejeti posebne ukrepe za uresničevanje te politike. Po predhodnem posvetu z drugimi udeleženci tega dogovora bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlagal ukrepe za uresničevanje resolucij skih usmeritev. 27. člen Izvršni sveti občinskih skupščin bodo v soglasju z občinskimi sveti zveze sindikatov vztrajali, da delavci organizacij ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1982 uskladijo razmerja v razporeditvi dohodka z razmerji, h katerim jih je zavezovala resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana za obdobje od leta 1981 do leta 1985 v letu 1982 in dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, ob upoštevanju doseženih delovnih rezultatov vsake temeljne organizacije. . Izvršni sveti občinskih skupščin bodo zahtevali; da delavci tistih organizacij združenega dela, ki bodo po zaključnem računu za leto 1982 razporedili za osebne dohodke in skupno porabo več sredštev, kot bi . smeli po usmeritvah resolucije in dogovora, za ta znesek znižajo razporejena sredstva za osebne dohodke kot osnovo ža povečanje v letu 1983: za preveč razporejeni znesek v letu 1982 znižajo tudi planirana sredstva za osebne dohodke v letu 1983 tako, da bo dosežen poračun do konca I. polletja. 28. člen Izvršni sveti skupščin občin bodo prispevali s svojo aktivnostjo, da bodo organizacije združenega dela uskladile svoje planske akte z usmeritvami resolucije in tega dogovora za področje razporejanja dohodka do konca februarja 1983. Če pridobivanje dohodka med letom ni enakomerno, sprejmejo organizacije združenega dela te plane tudi za periodična obdobja. Če ugotovijo neusklajenost planskih aktov s področja razporejanja dohodka z usmeritvami resolucije in tega dogovora, obvestijo o svojih ugotovitvah prizadete organizacije ih občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, da mu sporočijo svoje razloge in morebitne predloge. Če organizacija združenega dela ne upošteva predlogov izvršnega sveta občinske skupščine, poroča izvršni svet o svojih ugotovitvah in o stališčih organizacij združenega dela občinski skupščini. V poročilu občinski skupščini izvršni svet konkretno navede, v čem obstojajo v planskih aktih organizacij združenega dela neusklajenosti in s katerimi postavkami resolucije ter razloge za te neusklajenosti,. ki so bili ugotovljeni po razpravi na seji izvršnega sveta. Posebej navede razloge, s katerimi predstavniki prizadetih organizacij združenega dela utemeljujejo ugotovljene neusklajenosti ter njihova stališča do obveznosti, da morajo' v dogovorjenem roku neusklajenosti odpraviti. Hkrati s poročilom izvršni svet predloži občinski skupščini predloge za ukrepe z namenom, da se odpravijo motnje pri pridobivanju in razporejanju dohodka v teh organizacijah. 29. člen Izvršni sveti občinskih skupščin spremljajo uresničevanje resolucij skih usmeritev in ' tega uogovora v organizacijah združenega 4eia po dogovorjeni metodologiji, ki jo udeleženci sprejmejo kot prilogo tega dogovora in je njegov sestavni dej in sicer ob periodičnih obračunih in zaključnem računu na podlagi podatkov, ki jih bo posredovala Služba družbenega knjigovodstva. Pri svojih ugotovitvah bodo upoštevali tudi obrazložitve in podatke, ki jim jih bodo obvezno predložile vse organizacije, ki izkazujejo več razporejenih sredstev za oseone dohodke kot jim to omogočajo usmeritve dogovora. Izvršni svet skupščine občine presoja skladnost izplačanih in razporejenih osebmh dohodkov s sprejetimi planskimi akti v vseh organizacijah združenega dela na področju svoje družbenopolitične skupnosti in o svojih ugolovilvuh obvešča ssupi.kino. organizacije združenega pela m odbor udeležencev. Za vse organizacije združenega dela, pri 'katerih ugotovi preseganje sredstev za osebne dohodke jz neopravičenih razlogov, izvršni svet skupščine občine sprejme sklep o povračilu oziroma poračunu preveč razporejenih sredstev in ga v obliki predloga pošlje organizaciji združenega dela kršiteljici dogovora. Organizacija združenega dela, ki sklep 0 poračunu v določenem roku na pristojnem samoupravnem organu sprejme, sočasno določi program poračuna-vanja po mesecih oziroma višino akontacij osebnih dohodkov po mesecih do dokončne uskladitve z določili dogovora in ga posreduje izvršnemu svetu skupščine občine in Službi družbenega knjigovodstva, ki naj spremljata njegovo izvajanje. Kolikor organizacija združenega dela, oziroma njen pristojni samoupravni organ takega sklepa ne sprejme v določenem roku, bo izvršni svet skupščine občine v skladu s 3. členom zakona o sprejemanju začasnin ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene. lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) dal skupščin} občine pobudo za začasni ukrep družbenega varstva zoper to organizacijo združenega dola. Ko skupščina izreče začasni ukrep družbenega varstva, naj le-ta poleg elementov iž 9. člena citiranega zakona, vsebuje tudi način in dinamiko poraču-navanja preseženih sredstev za osebne dohodke oziroma preveč izplačanih sredstev iz sklada skupne porabe. Izvršni svet skupščine občine in Služba družbenega knjigovodstva spremljata izvajanje izrečenega ukrepa. 30. člen Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo organiziral in usmerjal dejavnost osnovnih organizacij in organov zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti za uresničevanje obveznosti iz 25. člena tega dogovo-ra. Poleg tega bo zagotavljal, da bodo osnovne organizacije in organi zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti: — spodbujali s politično aktivnostjo delavce k smotrnemu upravljanju z družbenimi sredstvi, k uveljavljanju položaja, vloge in odgovornosti delavcev v sistemu socialističnega samoupravljanja, k doslednemu, odgovornemu in zavestnemu uresničevanju vseh usmeritev družbenogospodarske politike v 1983. letu ter usmeritev tega dogovora; dajali pobude za dopolnjevanje sistema delitve $x> delu in delovnih rezultatih v organizacijah zdru- ženega dela v skladu z družbenim dogoyorom o snup-nih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno poraba ter » stališči in sklepi II. konierence Zveze sindikatov Slovenije; — organizirali• hi spodbujali aktivnost delavcev pri obravnavi zaključnih računov za iu6ž. reto Jer'pri pripravi planov za 1303. ieto in si prizadevali, da se na podlagi celovite ocene položaja tenidijpjn organizacij v družbeni reprodukciji ter gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi v temeljnih organizacijah zagotovi razporejanje oohouka- v 1982. .k-iu v skladu z družbenimi mmum .• ami, naj sredstva za akumulacijo hitreje naraščajo kot sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Pri tem bodo zlasti občinski sveti zveze sindikatov aktivno sodelovali z izvršnimi sveti oočinskih stcupžčin. Vztrajali bodo, 'da morajo delavci predvideti, kako preprečiti slabost pri gospodarjenju ter na tej podlagi v pianih za i983. leto zagotoviti dosledno uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije ter vseh načel za razporejanje dohraka v skladu s tem dogovorom; v ta namen bodo vzpodbujali in usmerjali tudi delovanje samoupravne delavske kontrole za dosledno izvajanje dogovora; — terjali, da se ob periodičnih obračunih m zaključnem računu razčleni pridobivanje in ustvarjanje dohodka ter da se razporejanje dohodka ob upoštevanju kazalnikov uspešnosti ter prispevka delavcev k ustvarjenemu dohodku sproti prilagaja resolutij-skim usmeritvam in temu dogovoro; - vztrajali, da se pred vsakim odločanjem o začasnem razporejanju dohodka ugotovi, ali je predlagano razporejanje družbeno in. gospodarsko smotrno; — namenjali posebno pozornost skladnosti uporabe sredstev skupne porabe v temeljnih organizacijah z usmeritvami iz tega dogovora ter z že sprejetimi1 stališči in usmeritvami zveze sindikatov; — sproti obravnavali vsa opozorila o neustreznem razporejanju dohodka v posamezni temeljni organizaciji ter vztrajali, da si morajo samoupravni organi v temeljnih organizacijah prizadevati za uskladitev razmerij pri razporejanju dohodka z resolucijskimi usmeritvami za 1983. leto ter s tem dogovorom ter družbenemu pravobranilcu samoupravljanja ali občinski skupščini dali pobudo za ukrepe družbenega varstva, kadar bi bilo potrebno. 31. člen Gospodarska zbornica Slovenije si bo skupaj s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami v skladu s tem dogovorom in republiško resolucijo prizadevala za uresničevanje tistih resolucij skih določb o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v 1983. letu, ki se nanašajo na razporejanje dohodka, tako da bo v skladu s svojo programsko usmeritvijo: — dajala pobude organizacijam združenega dela, da bodo pri planiranju upoštevali realne zahteve ih možnosti za povečanje materialne osnove dela in razporeditve dohodka; — opozarjala, da je treba temeljito proučiti vlogo vsake organizacije v procesu družbene reprodukcije ter s tem povezane možnosti in pogoje zg dosedanje rezultatov gospodarjenja kot osnovo za razporejanje dohodka; — si prizadevala, da bodo poročila ob periodičnih obračunih in zaključnem računu tako pripravljena, da bodo delavci lahko realno primerjali načrtovane in dosežene rezultate kot ene izmed osnov za razporejanje dohodka v 1983. letu; — namenjala posebno pozornost seznanjanju vodilnih delavcev s takšnimi dohodkovnimi odnosi, ki’ neposredno omogočajo bolj gospodarno in donosno poslovanje. Gospodarska zbornica Slovenije bo v dogovoru s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami te naloge konkretizirala v delovnem programu za 1983. leto. 32. člen Služba družbenega knjigovodstva bo zbirala, obdelovala in pošiljala udeležencem dogovora podatke in kazalnike iz periodičnih obračunov in zaključnih računov na način in v rokih po dogovorjeni metodologiji, ki je sestavni del dogovora. Hkrati bo mesečno spremljala izplačevanje akontacij osebnih dohodkov za vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ter seznanjala udeležence dogovora tudi z vsemi izplačanimi akontacijami osebnih dohodkov, ki presegajo dogovorjeno višino, in o njihovem poračuna-vanju. 33 . člen Za spremljanje uresničevanja tega dogovora oblikujejo udeleženci odbor udeležencev. V odbor udeležencev delegirajo: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 3 člane Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 3 člane Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije 3 člane Služba družbenega knjigovodstva Slovenije 2 člana Udeleženci dogovora se sporazumejo, da izmed svojih delegatov v odboru predsednika odbora udeležencev imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, namestnika predsednika odbora udeležencev pa Republiški svet Zvezd sindikatov Slovenije. Kadar odbor udeležencev obravnava vprašanja, ki se nanašajo na vse udeležence, sodelujejo v odboru udeležencev enakopravno kot njegovi člani tudi po en delegat izvršnih svetov skupščin občin oziroma mesta. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Ta dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni po enakem postopku, kot velja za sklenitev. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev dogovora lahko da vsak udeleženec dogovora. Dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev dogovora v republiki in najmanj dve tretjini izvršnih svetov skupščin občin i'z Slovenije. POGLAVJE A — KVALITATIVNI KAZALNIKI REZULTATOV DELA IN POSLOVANJA 1. Proizvodnost dela Vsaka temeljna organizacija v letnem planu 1983 prikaže — po svojem izbranem merilu — npr. količinsko proizvodnjo na delavca. 2. Gospodarnost (ekonomičnost poslovanja) 3. Donosnost (rentabilnost) uporabljenih poslovnih sredstev Gornje kazalnike prikažejo in spremljajo delavci po svojih planskih in drugih samoupravnih splošnih aktih. Organizacija, ki povečuje osebne dohodke po teh osnovah, je dolžna predložiti izvršnemu svetu skupščine občine podatke po teh kazalnikih za obdobje januar-junij 1983, januar-september 1983 in za leto 1983. 4. Konvertibilni devizni priliv 1) Narodna banka Slovenije bo za vse organizacije, -ki imajo konvertibilni devizni priliv, prikazala za, obdobje januar-junij 1983 in za obdobje januar-sep-teraber 1983 ter za celo leto 1883: a) podatke 1. plan deviznih prilivov, 2. doseženi devizni priliv (obr. 745), 3. plan deviznih odlivov, 4. doseženi devizni odliv (obr. 1450 in 1451 a) b) kazalnike 5. odstotek izpolnjevanja dinamičnega plana prilivov, 6. delež doseženega konvertibilnega deviznega priliva v celotnem prihodku, 7. razmerje med deviznim prilivom in deviznim odlivom (po planu) ter doseženo v obdobju. Na podlagi teh podatkov bo izračunala Narodna banka za vsako organizacijo možni odstotek povečanja sredstev za osebne dohodke po merilih 4. točke 6. člena dogovora in ga posredovala pristojnemu izvršnemu svetu skupščine občine. 2) Podatki za konvertibilni devizni priliv in odliv, ki se uporabljajo za izračun spodbud, izhajajo iz obrazcev plačilnega prometa s tujino številka 745, 1450 in 1451 a; te obrazce pošiljajo Narodni banki temeljne banke. 3) Ce organizacija združenega dela nima za leto 1983 usklajenega plana v SISEOT, se bo namesto plana upošteval kot osnova za to spodbudo dosežen konvertibilni devizni priliv in odliv v letu 1982 v OZD, povečan za dogovorjeno stopnjo rasti v enoti dejavnosti, sprejeti v SISEOT. 35. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, M bodo sprejeli samoupravni sporazum dejavnosti o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstva za skupno porabo, bodo razporejali sredstva za osebne dohodke 4) Možen odstotek povečanja sredstev za osebne dohodke glede na uresničevanje v SISEOT usklajenega plana konvertibilnih deviznih prilivov po 4 a točki 6. člena pri spodbudi 0,2 odstotne točke za vsak odstotek, ki ga predstavlja delež konvertibilnih deviznih prilivov v celotnem prihodku, je izračunan za nekatere primere v naslednji tabeli: in skupno porabo v skladu s temi sporazumi in reso- Odstotni delež kon- IzDolnievanje v SISEOT usklajenega točijo za leto 1983. 36. člen vertitrilnega deviznega priliva v celotnem prihodku plana konvertibilnega deviznega liva v odstotkih pri- Ta dogovor začne veljati naslednji dan po objavi "/o delež 75 90 100 110 125 150 v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 3 — — — — — — 1983. 4 — 0,72 0,8 0,88 1,00 1,2 St. 428-02/82-1 5 — 0,90 1,0 1,10 1,25 1,5 Ljubljana, dne 27. januarja 1983. 10 — 1,80 2,0 2,20 2,50 3,0 20 — 3,60 4,0 4,40 5,0 6,0 METODOLOGIJA 30 4,50 5,40 6,0 6,60 7,50 9,0 za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju 40 6,00 7,20 8,0 8,80 10,0 12,0 družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 50 7,50 9,0 10,0 11,0 12,50 15,0 Primer: 1 Pri udeležbi konvertibilnega deviznega priliva, Id znaša 6 °/o od celotnega prihodka, ter 95 odstotni izpolnitvi plana prilivov je izračun spodbude za osebne dohodke kot sledi: 6 X 0,2 X 0,95 = 1,14 odstotne točke Primer: 2 Pri udeležbi konvertibilnega deviznega priliva, ki znaša 10 "/o celotnega prihodka in 110 odstotni izpolnitvi plana, je izračun spodbude naslednji: 10 X 0,2 X 1,10 = 2,2 odstotne točke 5) Po 4. b točki iz 6. člena dogovora ima organizacija posebno dodatno spodbudo, če dosega 60°/o ali višje pokritje konvertibilnega deviznega odliva s prilivom in 10®/o ali višjo udeležbo prilivov v celotnem prihodku- Dosegati pa mora boljši neto devizni učinek kot je to sprejeto v planu za leto 1983, ki ga je uskladila v SISEOT. Primer: 1 Organizacija planira konvertibilni devizni odliv v višini 60 mio din, konvertibilni devizni priliv pa 38 mio din, kar je 63 odstotna pokritost. Uresniči pa odliv v višini 40 mio din, priliv pa 38 mio din kar je 95°/o neto devizni učinek; pokritje je izboljšala za 50 odstotkov (95 : 63 = 1,50) kar pomeni, da lahko poveča sredstva za osebne dohodke za 50 X 0,1 = 5 odstotnih točk. Skupna spodbuda za konvertibilni devizni priliv znaša: Primer: 1 Po 4. a točki 6. člena dogovora znaša spodbuda 1,14 odstotne točke in nič odstotnih točk po 4 b točki 6. člena dogovora, torej znaša skupna spodbuda po 4. točki 6. člena dogovora 1,14 odstotne točke. Primer: 2 Po 4. a točki 6. člena dogovora- znaša spodbuda 2,2 odstotni točki in 5 odstotnih točk po 4. b točki 6. člena . dogovora, torej znaša skupna spodbuda po 4. točki 6. člena dogovora 7,2 odstotni točki. 6) Po podatkih za I. trimesečje bo Narodna banka Slovenije izdelala preglede konvertibilnih deviznih prilivov in odlivov za posamezne TOZD in na ravni DO oziroma SOZD, če je bil na tej ravni usklajevan plan prilivov v SISEOT, ter jih posredovala pristojnim izvršnim svetom skupščin občin. Na podlagi teh podat-kov naj bi delavci v TOZD oziroma DO in SOZD ugotovili skladnost evidentiranja konvertibilnih deviznih prilivov in odlivov v TOZD z informacijskim sistemom ekonomskih odnosov s tujino. 7) Povečanje sredstev za osebne dohodke na osnovi spodbud za konvertibilni devizni priliv ugotavljajo posamezne organizacije tako kot imajo usklajene plane v SISEOT, torej na ravni TOZD ali na ravni DO oziroma SOZD. Če je usklajen plan na ravni DO ali SOZD, mora biti urejeno s planom in drugim samoupravnim splošnim aktom, kako posamezne TOZD uveljavljajo svojo udeležbo v skupnem prihodku, deviznem prilivu, spodbudi za povečanje sredstev za osebne dohodke itd. POGLAVJE B — FINANČNI KAZALNIKI REZULTATOV DELA IN POSLOVANJA V skladu z določbo 32. člena dogovora bo SDK po podatkih iz trimesečnih, polletnih in devetmesečnih periodičnih obračunov v letu 1983 in po zaključnem računu za leto 1983 sporočala podatke in kazalce, ki so opredeljeni pod I., II., III. in IV. točko. Podatki in kazalci bodo izračunani za posamezna obračunska obdobja v letu 1983 (januar-marec, januar-junij, januar-september in za leto 1983), za enaka obdobja leta 1982 in indeks. Ob vsakem podatku in kazalcu je naveden vir podatka (oznaka za AOP) iz bilance uspeha in posebnih podatkov iz periodičnih obračunov oziroma iz zaključnega računa za leto 1983 ter način izračuna. I. Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na območju posamezne občine in posebej za delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela (seštevek podatkov TOZD in delovnih skupnosti skupnih služb) s področja gospodarstva (področja od 01 do 11 enotne klasifikacije dejavnosti), razen delovnih skupnosti bank in drugih finančnih organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti 1101 in 110201), naslednje podatke in kazalce: A. Kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja TOŽB 1. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (v % z eno decimalko) 2. Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v »/o z eno decimalko) 3. Dohodek na delavca (v dinarjih) 4. Delež razporejenih sredstev za osebne dohodke v dohodku (v ®/o z eno decimalko) (072 : 046) X 100 (047 :190) X 106 047 :192 (108 : 047) X HM B. Kazalci uresničevanja plana v letu 1983 5. Dohodek v primerjavi s planiranim (v 0/o z eno decimalko) 6. Del čistega dohodka za osebne dohodke v primerjavi s planiranimi (v »/o z eno decimalko) 7. Akumulacija v primerjavi s planirano (v °/o z eno decimalko) (047 :196) X 160 (108 :198) X 100 [(095 + ML1 do 119) : 199! X 1« C. Podatki in kazalci o razporejanju dohodka in čistega dohodka 8. Dohodek (v dinarjih) a) v primerjavi z enakim obdobjem lani b) v primerjavi z 1/4, 1/2 oz. 3/4 doseženega dohodka v letu 1982 9. Čisti dohodek (v dinarjih) 10. Odstotek rasti sredstev za osebne dohodke po 1. odstavku 8. člena dogovora 11. Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za osebne dohodke (v dinarjih) a) v primerjavi z enakim obdobjem lani b) v primerjavi z 1/4, 1/2 oz. 3/4 sredstev za osebne dohodke, razporejenih v letu 1982 12. Razporejena sredstva za osebne dohodke na delavca na mesec (v dinarjih) a) v primerjavi z enakim obdobjem lani b) v primerjavi s poprečnimi razporejenimi sredstvi za osebne dohodke na delavca v letu 1982 13. Del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela in rezerve (v dinarjih) 14. Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za stanovanjsko graditev (v dinarjih) 15. Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za skupno porabo brez sredstev za stanovanjsko graditev (v dinarjih), omejena po 22. členu dogovora. 047 126 103 108 : (192 X število mesecev v obdobju) 111 do 119 109 110—905* D. Podatki in kazalci o obračunanih čistih osebnih dohodkih, zaposlenih in izplačanih sredstvih za namene skupne porabe 16. Cisti osebni dohodki, obračunani za obdobje (v dinarjih) 17. Poprečni mesečni čistil osebni dohodki, obračunani za obdobje, na delavca (v dinarjih) 18. Poprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 19. Izplačana sredstva iz sredstev skupne porabe, omejena po 24. členu dogovora, brez sredstev za stanovanjsko graditev in prehrano delavcev (v dinarjih) 20. Izplačana sredstva za regres za letni dopust na delavca (v dinarjih)' 21. Izplačana sredstva iz sredstev skupne porabe za druge potrebe na delavca, omejena po 24. členu dogovora (v dinarjih) 22. Izplačana sredstva za prehrano delavcev iz materialnih stroškov in sredstev skupne porabe na delavca (v dinarjih) 147 147 : (192 X število mesecev v obdobju) 192 175—906* 177 :193 (175 - 177 - 906*) : 193 (013 + 176) : 193 * Posebni republiški podatki: AOP 905 Del čistega dohodka za druge potrebe skupne porabe (del AOP 110), ki ni omejen po 22. členu dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983: — razporejena sredstva iz čistega dohodka za obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih plana komunalnih skupnosti in stavbno-zem-Ijiških skupnosti za obdobje 1981—1935 za financiranje razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav; — razporejena sredstva iz čistega dohodka za regres za organizirani obrok prehrane med delom; — razporejena sredstva iz čistega dohodka za financiranje mladinskih delovnih brigad; — razporejena sredstva iz čistega dohodka za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane; — razporejena sredstva iz čistega dohodka za združevanje sredstev za zagotavljanje organiziranega obroka hrane med delom, izobraževanje, štipendije in regresiranje letnega oddiha ter sredstva za socialno pomoč delavcem z najnižjimi dohodki na družinskega člana, ki se solidarnostno združujejo v delovni orga- nizaciji oziroma sestavljeni organizaciji po merilih samoupravnega sporazuma. AOP 906 Del porabljenih sredstev za skupno porabo za druge potrebe, (del AOP 175), ki ni omejen po 24. členu dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983: — porabljena sredstva za poravnavo obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih plana komunalnih in stavbno-zemljiških skupnosti za obdobje 1981—1985 za financiranje razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav; — porabljena sredstva za regres za organizirani obrok prehrane med delom; — porabljena sredstva za financiranje mladinskih delovnih brigad; — porabljena sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. II. a) Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na območju občine in posebej za delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljno organizacijo združenega dela s področja družbenih dejavnosti (14. člen dogovora — področji 12 in 13 enotne klasifikacije dejavnosti), b) za vsako delovno skupnost iz 15. člena dogovora (področje 14 ter panogi 1101 in 110201 enotne klasifikacije dejavnosti): — podatke in kazalce, ki so našteti pod I. C/11, C/12, C/14 in C/15 in I. D točko III. Po vseh periodičnih obračunih v letu 1983 in po zaključnem računu za leto 1983 bo SDK obdelala: a) na ravni posamezne občine: — vse podatke in kazalce iz I. točke po posameznih področjih dejavnosti iz gospodarstva (področja 01 do 11 enotne klasifikacije dejavnosti); razen delovnih skupnosti bank in drugih finančnih organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti-. 1101 in 110201); — podatke in kazalce, ki so našteti pod I. C/11, C/12, C/14, C /15 in I. D točko po posameznih skupinah in panogah iz področij 12, 13 in 14 ter 1101 in 110201 enotne klasifikacije dejavnosti, b) na ravni republike': — vse podatke in kazalce iz točke I. po posameznih podskupinah, skupinah, panogah in področjih iz gospodarstva (področja ‘od 01 do 11 enotne klasifikacije dejavnosti), razen delovnih skupnosti bank in drugih finančn h organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti 1101 in 110201); — vse podatke in kazalce iz I. C/11, C/12, C/14, C/15 in I. D točke po posameznih podskupinah, skupinah, panogah iz področij 12, 13 in 14 ter 1101 in 110201 enotne klasifikacije dejavnosti. IV. Služba družbenega knjigovodstva bo pripravila ob vsakem periodičnem obračunu v letu 1983 in ob zaključnem računu za leto 1983 za vse občine pregled s podatki: — znesek in rast razporejenih sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in povprečnimi razporejenimi sredstvi za osebne dohodke v letu 1982, — raven in rast razporejenih sredstev za osebne dohodka nar delavca v gospodarstvu občine v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in poprečnimi razporejenimi sredstvi za osebne dohodke na zaposlenega v letu 1982. POGLAVJE C —MESEČNO SPREMLJANJE IZPLAČANIH AKONTACIJ OSEBNIH DOHODKOV V LETU 1983 V skladu s 17. in 32. členom dogovora bo služba družbenega knjigovodstva mesečno spremljala izplačevanje akontacij osebnih dohodkov za vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Zato bo pooblaščena oseba v organizaciji združenega dela hkrati z izplačilom akontacij osebnih dohodkov za mesec januar 1983 predložila službi družbenega knjigovodstva naslednje podatke: — podatek o znesku izplačanih akontacij osebnih dohodkov (bruto) za leto 1982, o poprečnem številu zaposlenih delavcev na podlagi delovnih ur za leto 1982, in o poprečni ravni izplačanih akontacij osebnih dohodkov na delavca na mesec za leto 1982; — podatek o višini iz.plačane akontacije osebnih dohodkov za delo v mesecu decembru 1982, o poprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur v mesecu decembru 1982 in o poprečni ravni izplačanih akontacij osebnih dohodkov na delavca za december 1982; —^ izjavo samoupravnega organa organizacije združenega dela Ln delovne skupnosti, katera od obeh osnov, navedenih v 1. in 2. alinei, bo merilo za izplačevanje akontacij osebnih dohodkov v letu 1983, dokler ne bodo doseženi boljši rezultati dela v skladu z usmeritvami tega dogovora; in hkrati z izplačilom akontacij, osebnih dohodkov za vse naslednje mesece leta 1983 (do družbeno upravičenega povečanja sredstev za osebne dohodke): — podatek o poprečnem številu zaposlenih delavcev na podlagi delovnih ur za mesec, za katerega se izplačujejo akontacije osebnih dohodkov. POGLAVJE D — PRIMERI IZRAČUNOV 1. Prispevek živega in minulega dela, ki se kaže v rezultatih dela in poslovanja, se ugotavlja na podlagi kazalnikov iz 6., 7. in 8. člena dogovora. 1. Dosežene rezultate dela in poslovanja in razporejanja dohodka ter čistega dohodka (6. in 8. člen dogovora) na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter za razširitev'materialne osnove dela in za rezerve, bodo udeleženci spremljali za posamezno organizacijo združenega dela, finančne kazblnike in kazalnike o konvertibilnem deviznem prilivu pa tudi po podskupinah dejavnosti. Finančni kazalniki 6. in 7. člena za podskupine dejavnosti za devet mesecev leta 1982 so sestavni del te metodologije; kazalci na osnovi zaključnih računov za vse leto 1982 pa bodo objavljeni v Uradnem listu SRS do 15. aprila 1983. Odstotek rasti sredstev za osebne dohodke po opredelitvah prvega odstavka 8. člena dogovora se izračuna takole: 1) možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke glede na planirano rast dohodka (p): r pri tem je »r« planirana rast dohodka v letu 1983 glede na doseženi dohodek v letu 1982 (047/ZR 82) in »z« je odstotek zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke. 2) največji možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke glede na doseženo rast dohodka (pd): r;i ‘100 (100 — z) pri tem je »rd* dejanska stopnja rasti dohodka v letu 1983 — (047 obdobje 1983 : 047 obdobje 1982 X 100 — 100 3. PRIMER: Ob . planirani oz. doseženi rasti dohodka (r) = 21 •/• znaša zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke po 8. členu (z) = 35 "/o. Možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke (P): 21 P = —jo"- (100 — 35) = 0,21 X 65 = 13,65 »/e. 2. Praktični primeri izračunavanja porasta sredstev za osebne dohodke. Primer: 1 1) Delavci v OZD so povečali fizično proizvodnost dela zh 0,5 Vo, zato lahko povečajo sredstva za osebne dohodke po tej osnovi za največ 0,5 odstotne točke. 2) Zaradi zmanjšanja gospodarnosti poslovanja za 1,6 °/o se sredstva za osebne dohodke ne morejo povečati. 3) Donosnost uporabljenih poslovnih sredstev se je povečala za 3,4 V«, zato se lahko sredstva za osebo« dohodke povečajo po tej osnovi za največ 3,4 odstotne točke. 4) OZD dosega 5 °/o konvertibilnih deviznih prilivov v celotnem prihodku, vendar dosega le 70% v, SISEOT usklajenega plana konvertibilnih prilivov ter le 55% pokritje konvertibilnega odliva s sredstvi konvertibilnih prilivov, zato ne more biti stimulirana s povečanjem sredstev za osebne dohodke za svoje izvozne rezultate. 5) Ob povečanem dohodku za 17,0 % se lahko sredstva za osebne dohodke na podlagi 5. točke 6. člena dogovora povečajo po tej osnovi za največ 20% dosežene stopnje rasti dohodka 17,0 X 0,2 = 3,4 odstotne točke. 6) Dohodek na delavca in dohodek ha povprečno uporabljena poslovna sredstva sta v prvih devetih mesecih 1982. leta znašala več kot v podskupini dejavnosti, delež sredstva za osebne dohodke v dohodku pa je bil za 6 % nižji kot v podskupini, zato se sredstva za osebne dohodke lahko po tej osnovi povečajo za največ 2 odstotni točki. 7) Skupno možno povečanje sredstev za osebne dohodke po 6. in 7. členu: 0,5 + 3,4 + 3,4 + 2,0 = 9,3 % 8) Največje možno povečanje sredstev za osebne dohodke ob 17,0 % rasti dohodka bi bilo 17 ---100-- X (l0° ~ 35) = 0>17 X 65 = 11,05 % 9) Skupno povečanje sredstev za osebne dohodke je v tem primeru 9,3% in ne 11,05 % kot sledi iz prvega odstavka 8. člena dogovora. Primer: 2 1) Fizična proizvodnost dela se je povečala za 5,9 odstotka, zato se sredstva za osebne dohodke l^hko povečajo po tej osnovi za največ 5,9 odstotnih točk. 2) Na podlagi izboljšane gospodarnosti poslovanja za 5,2% se sredstva za osebne dohodke lahko povečajo po tej osnovi za največ 5,2 odstotni točki. 3) Donosnost uporabljenih poslovnih sredstev se je zmanjšala, zato se po tej osnovi sredstva za osebni? dohodke ne morejo povečati. 4a) OZD dosega 11% konvertibilnega deviznega priliva v celotnem prihodku, s tem pa dosega 90 % v SISEOT usklajenega plana konvertibilnih deviznih prilivov, zato se lahko povečajo sredstva za osebne dohodke po tej osnovi za največ 1,98 odstotnih točk (11 X 0,2X0,90). 4b) OZD dosega hkrati 70 % pokritje, konvertibilnega odliva s sredstvi konvertibilnega priliva, s tem pa presega v SISEOT planirano pokritje za 10 %. Po tej osnovi se lahko sredstva za osebne dohodke povečajo največ za 10 X 0.1 = 1,0 odstotno točko. 5) OZD je dosegla 18,2 % rast dohodka, zato lahko na podlagi 5. točke 6. člena dogovora poveča sredstva za osebne dohodke za največ 20 % dosežene stopnje rasti dohodka: 18,2 X 0,2 = 3.64 odstotne točke. 6) Delavci so v prvih devetih mesecih 1982. leta, dosegli nižji dohodek na delavca, višji delež sredstev za osebne dohodke v dohodku ter nižji dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva glede na povprečne vrednosti teh kazalcev v podskupini dejavnosti, zato naj delavci zmanjšajo stopnje rasti sredstev za osebne dohodke, kot izhajajo iz 6. člena npr. za 2 odstotni točki. 7) Skupno možno povečanje sredstev za osebne dohodke bi bilo po 6. in 7. členu 5,9 + 5,2 + 1,98 + 1,0 + 3,64 - 2,0 = 15,72 8) Glede na'18,2 % rast dohodka bi se sredstva za osebne dohodke lahko povečala po prvem odstavku 8. člena dogovora največ do: 18,2 -~100-X (100 - 35) = 0,182 X 65 = 11,83 %. 9) Ker OZD izvaža na konvertibilno področje, se rast sredstev za osebne dohodke, ki je omejena s prvim odstavkom 8. člena, lahko poveča za spodbude iz 4. točke 6. člena do stopnje rasti čistega dohodka, to je 15,1 %. Najvišje možno povečanje sredstev za osebne dohodke je v tem primeru: 11,83 + 1,98 + 1,0 = 14,81 II. Primeri izračuna omejenih sredstev za namene skupne porabe delavcev 1. Omejena sredstva skupne porabe delavcev, razporejena po zaključnem računu za leto 1982 (22. člen dogovora) Primer: Dosežena stopnja rasti dohodka v primerjavi z letom 1981 (AOP 047) v ZR/1982 je 20%. Sredstva za namene skupne porabe se smejo povečati manj kot 20 % in ne smejo znašati več kot 13.500 din na delavca. V letu 1981 je organizacija razporedila za omejena sredstva za skupno porabo delavcev 12 mio din za 1000 delavcev; če bi razporejena sredstva za namene skupne porabe povečala za .19% (tj. mani kot je po-rastel dohodek), bi to zneslo 14,28 m;o. dr, Ker mora upoštevati najvišji znesek na delavca (!:>.500 din), lahko razporedi le 13,5 mio. din; v letu 1982 je z izplačili presegla dogovorjena izplačila za te namene za npr. 2 mio. din, kar so dolžni upoštevati pri razporejanju čistega dohodka, torej lahko po zaključnem računu za leto 1982, razporedijo, le 11,5 mio. din (13,5 mio. din manj 2 mio. din) sredstev skupne porabe, omejenih po 22. členu dogovora. 2. Omejena izplačila za namene skupne porabe delavcev v letu 1983 (24. člen dogovora) Primer 1: Organizacija je izplačala v. letu 1982 12.000 din na delavca, kar je za 18,69 % več od dogovorjenega povprečnega zneska (10.110 din). Zato mora omejena sredstva za planirana izplačila za namene skupne porabe v letu 1983 znižati (za vsakih 5-odstotkov prekoračitve dogovorjenega povprečnega zneska za 1 odstotno točko tj. 18,69 : 5 = 3,7). Dovoljeni znesek izplačil za namene skupne porabe ha delavca se izračuna na naslednji način: 12.000 X (100 - 3,7) : 100 = 12.000 X 96,3 :100 = = 11,556 din Primer 2: Organizacija je izplačala v letu 1982 6000 din na delavca, kar je za 40,7 % manj od dogovorjenega poprečnega zneska (10.110 din). Zato lahko izplačila za namene skupne porabe, ki so omejena, v 1983. letu poveča (za vsakih 5 odstotkov zaostajanja dogovorjenega povprečnega zneska za 1 odstotno točko, tj. 40,7:5 = 8,1). Povečana raven izplačil za namene skupne porabe na delavca v 1983. letu, ki so omejena po 24. členu dogovora, znaša: 6.000 X (100 + 8,1) : 100 = 6.486 din Kazalniki izkazovanja rezultatov dela in poslovanja TOZD po podskupinah dejavnosti gospodarstva Sli Slovenije za obdobje od 1. januarja do 30. sc; S (ostiEUipap I z % A) 03 U1021P0L[0P Z TABCaaUIIJd ,H a a^iponop auqaso 2 ez BA^spajs EuaCdJOdzeH »Q E « (ostieiupap t z »/o a) p. lA^SpaJS TUIIUAOISOd ;uiruaC[qBJOda ou^aadod s lAECjauiiJd a BCiDEinuin^v v (o^ieuiroap t z o/0 A) . uio2ipoqop z lABfjauiud a ertoBinuinsiv (ostiBuiioap i z o/, A) TA^SpajS TUITUAOISOd iuijuaCiqBJodn ouoaadod s tAeLjauir.id a 2iapoqoG (o^iEima -ap T z »/o t a) lAispajs LLUiuaCiqEjod s TA&taaiuiJd a 2tapoqijd m;ojao (qiCjEurp a) EOAEiap eti a>ipoqop auqaso ez EA^spaas EuaCajodzBti 1 i I g" B s' s E" Itl 11B B11 It B t III Bill II lil II s Bill ® 't rt ro to cooc- t> N ^ r-;q cocicoo tDrtinoDTt.coinm^mrt o | OrioCKM^^o j 0(NTO j o M ^ ^ eno Mo r-r-VTco afci^-pTOirT | 1 ”§§ | 2-2-§|§§5-5”-§5-§55§o-5-§52|o-o-§ 5 o-5 52-5-5-o-o-5-5 , ”-1112-52-55-|2§|2-o- 52 5|||5-5- -t ^ °t ^ °t '•t 't ” ” <» O m lO_ M O MCMrrmOON^OO^IOO^iOCOM = = g s s g 3; gg' g k g T—i.rHr-irHT-ii—i»—i '™t’—Ir-tCvIr-iCNr—It—tr-tCSlr-lr-tT-t^-lr-ir-ti—ir-HrHr-tT—It—lr-1 EBEEIBiSIElIHSISgEšlIEIslEEBIgESglElliBE sgsIEEgiSlIllillsggBSIgliaiElsEeililEllE ez llsElEEBBEIlElisssIsESIsEEEElllElElEElEE (uicjbuip a) BDAinsp »u EE ^SISEEllEEgl1 i 2 s i g g E gl 1 ^ I g IM i I § E E11 ^pouop »sp mazasoa „ c, o - g § S g g ® ^ S g S £ g 5 S S 5 g g ^ g £ g § g S g S g g g g S g r-i 1—i (M CN r-l CNr-ICSICOl—ICMCSICn CNlMC-ICDCNC-IOOCSICNl c<] C^VCNl rf CN CI C-iJ r—I cxl CI Cd CNl C<1 CM C<1 (mPjeuip A) EOAEjap eu 5[apoqoa sslESsssESlSIBl^EsillEMIlBllgsIšsIlEššE IšIšIsSSšSIsSIr llEllRslIll-gglSšllslllE ^CiaEZIUESaO 01IA3^§ CO lO tO CO CO CO (M 'T+l LO (M r—I rH lO t-H CO CO CO t—( CO O i—l »—i r-H (NICOOitNt-lCifOiO^CT) cococomt- I CTJ C5 col« lil J| sli X O CQ "m CV tiJD^ I i u s i'D--tr-D-C00303C3)C3OOOOT-lr-iT-,CmOOD003C)000305CT)0050lOCOCDCOOlCOCOCOCDrfi02T-4inL'-CO 2 5 3 5-S'5 5 S S 5? S S S S 5 8 S 5 5 5 S 5 £ 9 5 5 Sf 9 S $ 9 9 S d' £ d 9 S S 5 S S 5 9 d S $ g 9 S d S S g § o> o »n m c^eo cd th th oo^i^co^co cc cq oo^^h th t> t> o) th in co o <» th co co co co o os r-t co co o «-< c co n t^co O^.tH cr oo o^in c> © ©^i> © ia i> © I cd in* cd' t- to ud in cd cd cd" r-T cd | cd" o' oo' cd in c c r-T cd ©^ od cd* od cd cd ©^ ud cd t-^* ©^ cd cd -sd cd »-d cd ©~ c-^ td ud i-T © ©^ cd cd xh © of cd o: © © © rh r-d ©" od os ud ©" cd aš ©" t> aš © cš © (MT-tOO©_©C CN Q rH ©_ C1 03 Ol © xfi N ca rH rH © t> © © ©_ ©_ i-H tH r-1 © ©^00 ©__ © ©_ © OS © ©^ CO CQ CQ ^ © © O OS. t> N to rJ4 r*4 © CO w ©" c-'* V to*' ©" os" cd cd © rd o" cd cd o" -sh ©" cd cd cd r-T ©" i> od cd i> rd ©^ 'd V © cd o" ud cd od cd cd o o cd cd o rd od cd cd cd cd rd c~" cd o* ©' to ” ©©©^©©C-r-4CSl©r-i©TtiT^vnlin xh,0) ON © ©l CO CNl r-4 CSl (TO © lO © ^ C-l (0-1 CO CCl.rt- C-j t^OC CC' C0 © CC rH rH oc c-©r,5©C7ir:-©©©CO©0©OSO-t,CNTtiOOCDrt1Oir''—i ©©c—©in©©’Yh©©©'»('if<,tf|©i>©'T'©©L'-'<*4©©©csi©©xhc—'^4©©ci5©©©vn©©t>©©©co©©in©rh©©-Hi.-3 i—l r—l r—4 r—4 i—4 r—1 r—4 i—l r—l r—1 r—l »—4 t—4 i—4 r-4 T—t 1—4 1—4 i—4 i—4 i—4 C^l T—l t—4 1—4 i—l i—4 i—4 r-4 r—I i—4 r—< i—4 i—4 r-S i—1 r-4 C<1 i—( r—4 r—1 t—4 r—< r—I r—I r—1 t—I t—I r—< r—1 t—i •—1 i—i r—< j i oco©'tfi©cQ»>tf,''*<©C'-csjt>©©©03r-lrH0S*«fr-4'fn0S©©O©t>*0Sr-<©©©D~0S1dt>’b-OSiHr-i©©©CNl©©©rf4lr-c~co©'^ ! © CO OS © 1-4 © 1^ © C- © ^ L'- -^ r-l © 1|f4 oj 1- © r-l © CD © 'CD © © © O C-I CM CO r-, r^1 CO © © r--, O © CO © r-< C-I © © ^ O -H D- CO ^-1 02 © ' 1 ca ^ c-i © © © © -^ 'eh co © © cc cn c- oo -*• to © c-i © O) on ^ co r-i © r-< cd c-.i as © © t-- © 1-4 o o ic] oi o © © © oa © en o ca l- c- V? OS © Os os © © © © L' © 1> © © © © © © © Th O c © t- l>- © © © © © O © © O © r-1 C2 © on Ol © O © 1-- £> © V © L-~ L- © l>- cs © 1—li—lT-1r-4tHrHr-tT~lT-1r-4i—©i>'Osca©©inr-4'sf4cs©to©os©t~©0)©©©r-4t>c©©Ttico©rf4oo©'o>i-ii-c©©©©©osro©©©o© j os-^rfco—i©ooni-4Cf—i©©os$r-c©©©i-iTH©©i>TT-i©cs© ■3t<©©©i-inf4i>©0)'!C|c~-Csi©['-03©©oo’yic7)©©©cn'sh©©©©’šho©cM©t>i—i©cc’rj4co©©isfccacaos©©os*rt4©r-ica©caca©r-4i>ca©car-i©ca©©cncai>©ca©<0’- ^ §§§ "S > E ^ > 2-1« 12. ■ > ; I iz .15 5f Š I 1^ ližig 5s-di 35-S 'C N ^ N .S i O •r-l . Oj r^ u c- ri 5 ffl - a .N isll¥-5si d rt" > 5> > ca > > rt" rt > rt *> rt & rt rt (E .y" .N .M .§ .§ n" .§ n" n' n' Š N S Z N n" mmmm oS5oSoo3oo5ooSoooooooSSooooooooooooooSooSSSSo5go5ooSŠŠ i-jrH co in rH m in co o^co C3 co^eo c> r-t «5 o to m r- o to t- ^ ca m o ct co in ir) n rii m o ^Ss S 5 5 S co B rf « 5« S? sr in S S'5 m «"« «" rSIn § 5 S §'R' š m'p? to Š In I m B c5 ti § S « 3 tn c3 § § Žn S cn « "S 0,1» to o_t-„N »N i> ca m n m « n to i> r^to os to on; cototon-too imccnc- inOtototooiMip.conitr-ot^L^cntotoot-osctito^rHostototooin^t-tiDtocnr-ioni joDniosOr-icNr-fr-icncn j os in L en « m, 't ‘R ” ” ” “ N ™ « ” U -t «o ” ” « =1 ^ « •R t-_ in ^ « to in to N o to os e to w cn os os I I N 2 S to Oit^ to l> O^CD tr- CDCDCO CO ,n rH t> to C2 CS1 C2 CO 05 ^ S 63 ^ S £2 2! tnpcoc-mcDrMnMtocrscocNrfc-t-.NOt-M^MCMNTHrHcooMco^oio^rPr^eorhOMCOo t-Tco O) m evf CM -^r-« ;V3 CO ^ RP Ct-j ^ tf CO 0-2 ^ R-3 IT2 ^ CX2 rti co CV3 Rh ^ LO CO CM CO rH ro C-l CN (M C<) rOr-lClCOr-lr-ICMCNC^r-I COCM^-cD ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ 0^_ ^ ^ ^ ^ CO t-^ I>- CT^ O^ C-^ Irt^ CM Lf^ lO CO t> CM rt^ CD C<^ if3 O^ t> C GO CO CO to GO ^ ^ O CO OD l/D (M CM CO lO CO CM CM to to CM 02 to O t(D CM CM CO r—< t—i to CM C~» O 02 Rt1 t—t CO OD CO CM O to CM 02 r-i o CO xh tr- r-4 ic c*' C'-.! to tO •'j' OD CQ —-i 02 oi co r~2 OD CO CD OD rf LO in UD CO CO to r--: C2 D- OD CO L- 00 1^- UD L- to LCD Rh xh to CO CM rt rt r-, »D o r-i to rl o rt tl CM C, CM cl CO Cr2 Tt o 5 to to 02 '^i^^T^rKtHiMtHtMi^iMCMr-li—«iHt—li-irHi-HrHrHT-lrHr^rHTHrHTHrHTHrHr^rHrHi^T-toUD-t'ttt—«CMC0rortTHrHOCMtoO2toCMCDto02rt0DtoCM’H00uDrt1O2VDOCMt"'*rt00 SSototoSStouDtotocooinStoSSuDuDtoStoto^HtotoiomroSStotoSio^t^^totoODSSStotoE^SStototoS 1 T*1 CM t-1 t—1 1—t rH i-r r-t r—t r-l r-l CM t—1 r-4 t-r t—1 T—t r—l T—l r-4 r—1 r—I r—1 CM r-l t-S T—i tH t~i rH t—l t—t r-l r-< rH T—l rH t-Mf-l«-4«-4«-1i-tr--lr^y^r-1«4i-1»-OOcOCMtoOinr-4UDi-,lrtrtCOt-SxtCMtr2UDODQtoCMt-i—Irt rq .5, . n$ ^ -g S c«' g •m 2 žH 5 e a 2 „.5-S 9 >• m d> S ■§ g P' >0 j P 4-» ^ =sli!llg. o t- ru > n >“ m liMliliiiiiiiisiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiisti '8 is '5 g'3 '8 o 'S s-s-s-s-s-Sd-s-ss-s-sa-s-ss-s-s-s-s-sS-s-s^g-S-B^-a-g-s-g-s-g-g-i -s-s-siB-s-g-g Il!ill!!lll!l!ll!l!i!l!!lil!!!l!lillii81!i|l!llll!l!! ssgsssgssooosooooossssosssooosssssssssšss-ss.ssssosososs co o_ c-_ 05 c-, m c- ro r-_ ^rncococort-dio02coto to_ co_ in rn c-_ ca r-_ ■# in » i> co 02, co^ ra ra ca to ■# 55gg|282Kggž2g:gS5:S5§gg9SE:SS5:SgSgSSgggSg^S3gSSSgS2^2g22;gg t-H r—J »-H rH rH rH rH rH r—1 t—I rH T-i t*H rH t—< rH t—t r-I C'! t~( t-H t~J C'l rH 04 fH r—1 r—( t-t rH ' I r—< ' t C'! C\I CnJ r—( t—< r~< rH r—< i 1 rH r-H r—I r—( r—< rH rH t—( t—( i—t t-t-raroS^ra^SlO^Oe^OOJlOD-^C-SrHCO^iOD-COOOCOOI-rHCOOOCOCO^aSlOCvlOCOr-l^^CDD-COCOCOCDC^CO^LO 22g2K8gg838?2ggg8S8S8ggg£g§S£8£§23gS2 3?K5S^3£8S35;8g^Sg2 SSSrtrtrtSSSt-lStHrtrt^rHfH.-HrarHrHi-lr-lracacaCar-li-IrtCaCartrtCaCart^-IrHrt rt rt rtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrt gS^Sgg3gg£2g822§^gg2§E:2g3^g3§gg8S2g8£223gg23^g8g|8ggg8 COcDC005(N«DrH(MCO«NrHTHOOiI>T=S5D'cOt-.OM^Oi«OI>OCOrHC>3(MCOCOCDinW)eO«O^OlOCS1M^OC005CT.OOCO OCDCOCOr-H(MCDOOOiMCOr-St>lOCvlCOa5lOCOOCO^^a^COLOCOlOCSlI^t^r-MlOOCDLOCO^^(MCOCDCDaJO^Cq^COCD«OCD^ cq ro ,—i c-j CO O 02 ZO CJi T—1 CO CO CO D” CO O O CO C~* O D~ ^ 00 O 'th lO L"^ L^- O r—< C<1 C<1 CO i—ILOCOCT}COCOiOIOCOCOL'~-t—ii—i CO 03 D- LO LO t>* C3 THrHTHTHTHrHCSlrHTHrHC^rHTHTHrHrHC^C 03 CO ^ 03 rH tj* O 03 CO < rH CN CO 5l SE | e g § l| J Ji I lili i J1 mi h ' *M: m,4 *3i? »m$-.8t6« st«; sm § toJO »lili o 3 S r-< o o co c cowt> cc^o) t^co o in co i> oo to oi oo ih eo irt eo^co ia ih rHi co i> irt oo ei co to to co in oq o to^ co co^ o m to^ oo cs^ O)^ r^oo^iN-^oo^tot-oatoookhi-HrHooocaoOtoi^to^oi to" '#' eo' -dT co co^&cS th cd ^ co to" c to^ CO to 05 o^tr-^ 00 Tf^ rH Th CO IH Th CO rH 1-4 T-^ rh oo 1-^ 00 03^ 0<1 03 00 to l> t> rP r-l o" o to 031^" od to" to" in co" r-T in ^ m" co" to 1 oa in th o 03 ^ o cd cT to co co o- to^ 03 oo to t> co^ 03 in in oo co to i>-h to to co co ^p th oo^ t-i to m m 03 in co co i> to 03 to r-4 o-xp co^ co" rp" od o" oj 'p' in" 03" to" ctT in* o" c-^ 'df ccf -sp" r-T of cd 03" in* r-f o" id o cd co" id r-T tp in cd cd in oa

i-4CMto 03 i-^co oa^m o 1-4^ r-< co tp^co 03 rp co in to co c^o^o^oa inoa^t^ 'P t-h_ vp rp^oa i> in^o^i-^co^co^to^co i> ^p čz^ i SiHrHSSSSSS5SrHrHSSS^4rHTHTH«HiHlHiHTH^4iHr5ST-lrHr-<«-lrHSrH^rH03iH^4r-4rH^lSM^lr-liHrH^^SN i 5gSg2ggseSSSS^SSSS§g§S^5S$SSp22S5S5S§SSg'SSSgKgSSgS^g55 ininiptooorHiporHco-ocoinoicMtoinoin^—^i^.oor-iooiT-ioiipOr-iipr-iinipcocaipcocotococMcoinipooinooocoiH inoacocsacoinoai-iipcoinr-iococooaojirotor-i^t-ooioic.Mi—itococoo3intoi-4’d403cootot-iPr-irpinoi>ooip03 00oo30 m ^ co 10 co co 03 co 00 co en. r-i co c- o to o r-< co 10 »Hi co ip ip co ip m -^4 00 t-i cMtotocor-toiPCOtoC0^4totoinCMtol>to03'd403l>O3toi-li-lin00Cipootorpooi>03i>ino3r-irp coD-r-c-ooooioooc.Mcooaoaooacoi-ptotoLncain-vir-LntoinoipcMt^o-coTpoatoocMoac-ipr-toipincoooio-ininoacM CM r—I r—l r—I t—I CM CM CM CM CM CM CM '—1 r—r CM t—1 CM CM CM t-M r—i r-l t-i t-i , 403CMf—Ir-li—It—I CM r—I r—I CM 03 T—< r-I r—I T—1 r—I T—I T—I r—1 03 03 T-I i—I T—1 rH 03 ininc0'Pc0toL-in03tor-i03O03to03iP03cvDOt-<'p’pT-iinr-03Lnc003'03 03[>c:toOiccr-c0'p0003T-iT-i 03 03C0T-lC-r-itoOrPT-irPr-i—4O3CMipC0PDC0CM03toC3C000toD-O4C0ajT-l03T-iOC0in03L-.C0inO3C0t-03O00OtotoC-l>i-lin03 C0000303CVD01rP0003CM'P*PC00000003COl>03toipCOl>toto03 03 03CM003CMCO m»-iCOCVDr-lT-,to03C3CMC003i-4 r-l lO CO L— 03 OD CO C0030303030DinCM030DCOCYDC003 0DC3toCO'P,i—4r-lr-li—ir—i«—Ir—li—li—ICM^Pi—Ir—ICMCM r-iO3T-4e0^PO3O3r-ICMO3 030000toC to OD UD 03 to i - to in ČN 'to Ip 03 03 03 L- to in OD OJ CC OC OD o 'p -P to o T-I D- CO ^4 Ip CO O- ip in 03 in OC3ipOD03inin^pCMOCMODtotoTHtotoO«-iOJtoOi-li--ii-ltot-r-'POD'P0 01L-toCOtot>COODCOtoCOl>03toOOOOCMiPCOCOi-IOO CM OO r—l 03 t— r—I CO t~» O "P to CO to to to to D— 03 to OD CD CO OD *=P CM 03 to to CO to CM CO CO CO OrHCMCMCOOiipOOtot-C-COCO r-l O C- O OD r-l CO toODODODODUDOaiOtoltotoipUDtoipipC—toL-CMC'! t—l CMCMCMCMCMCMCDtor-lCMCMOD 0D0DO3'P'PCM0DCMCMCMt—ICM^P 'pt—ODCMCSIlpOD r-ltoODCOrPTpCMOltotolptoOT-liptoODODtoOCMODCOtotointo-POlCOr-lOa 03 T-I rp T-I 03 03 CM r-l r-l to 'P to CO CO CO 'P 03 r—I r-ltoCMlpi-ltoCDtointoCMi-lto rplp • r-4 to ^ 03 la! ■3'3'3'H! || l-S ^rn Tl T3 T5 'O W g u i-l03CO'PC3i-lCMCO'PtoCOC-03000000i-403C003i-403C0030i-ICMii2)i-lc• C— 00 CO 00 CO O O O O CMCMCM03 03CM0303CM03CMCMCMCMCMCMCMC040t—Ir-lT—Ir—It—It—It—It—Ir-ICMCMr—1,-|»—|T—Ir—Ir-Ir—Ir—(t—|T—lT-lT-lr—It—Ir-Hr—It—Ir—Ir—Ir—ICMCMCMr-l OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtoOOOOOO t— C— 13— D— 13” C— C— L— C'_ C— t— t— C— Ir— C— L— 13— £3— CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 Q3 03 03 03 03 03 03 03 O ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo O ©-»h mCDrHOlCOr-lCDiOCNCSliOT-iOutirHT-e^caCDOCDtDpcOinCO 5" K g g S 5 Ž g g g g g g 3' g g g g g 3 g S g g g £ l>CDM(MOtn«3^'^00C005C-t-OC0C0C0C0C0C0«CCl0<005 iH^Sr-iSr-lcBT-ir-tT-t^-irHr-ir-tCNeMCMCSlT-lT-tlMCSlr-KMlMT-t 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti morajo kot obvezno prilogo istočasno s predložitvijo zaključnega računa za leto 1982 predložiti Službi družbenega knjigovodstva tudi podatke o razporejanju dohodka iz svojega planskega akta za leto 1983 v dveh izvodih na obrazcu, ki je sestavni del te odredbe in objavljen skupaj z njo. LOCOC3(M05C r-lT-«i-tr-tr-tlMC£Hgco^gO^©TjHCicoCb C—tSMcocococ'Oc^rofo^oo(rocc^^'?^rT' »o tn co cd ot m- en oooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOrHrH»-HTHrHt- Osn. delov. nap. na voz. Prometna etika ' Psihologija v cest. prom. — — Ravnanje ob prom. nezgodi Avto šola — komisija za vozniške izpite — strokovna šola št............ kategorija......... št. reg. izpit. kom. ----- Obrazec št. 2 (prva stran) EVIDENČNI KARTON VOŽNJE Priimek in ime kandidata----------------------------------------------------------------------------------------- naslov ...............................................................................................---------------- št oseb. izkaznice in datum izdaje zdrav, spričevala------------------------------------------------------------------ Voznik inštruktor ______________________________----------------------------------------------------------------- Kandidat-ka je dne ..................... uspešno opravil-a preizkus (izpit) znanja iz teoretičnega dela — ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil ....................... kategorije, — je pozitivno ocenjen-a iz predmeta, ki obsega snov teoretičnega dela. datum izdaje podpis pooblaščene osebe M. P. (druga in tretja stran) Datum Vaja Vožnja od — do Prevoženo km St. potnega naloga Podpis Inštruk-, torja Podpis kandi- data (četrta stran) Kandidat-ka je dne '......................uspešno opravil-a preizkus ,usposobljenosti v vožnji motornega vozila. datum podpis pooblaščene osebe ■ M. P. VOZNIŠKI IZPIT VOŽNJA TEORIJA dne, ura, kategorija ocena — podpis je opravil-a ni opravil-a 1 2 3 4 1 1 2 3 4 Opombe; Skupščina občine ______________________________* Oddelek za notranje zadeve Številka_________________________ Datum _______________ POTRDILO ZA POUČEVANJE VOŽNJE S TRAKTORJEM Obrazec št. 3 rojen — iz ime in priimek dan, mesec, leto prebivališče imetnik vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja št................................ izdanega od sme poučevati kandidate za voznike traktorjev v vožnji po cesti (drugi odstavek 91. člena zakona o varnosti cestnega prometa — Uradni list SRS, št. 5/82). '■ Potrdilo velja 3 leta. M. P. podpis uradne osebe Na podlagi prvega odstavka 108. Člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o vozniškem izpitu, preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in o preverjanju vozniškega znanja I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem pravilnikom se predpisujejo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani izpitnih komisij in način opravljanja vozniškega izpita za voznike motornih vozil in traktorjev (v nadaljnjem besedilu: izpit) način preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, motokultivator-jev in koles z motorjem (v nadaljnjem besedilu: preizkus) in evidenca o izpitih in preizkusih. Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za preverjanje prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti pri vožnji z vozilom na na motorni pogon. II. PRIGLASITEV, IZPITNA KOMISIJA IN OPRAVLJANJE IZPITA OZIROMA PREIZKUSA 1. Priglasitev 2. člen Kandidati za voznike se priglasijo za izpit in za Preizkus s priglasnico. Obrazca prjglasnic za izpit in za preizkus sta sestavni del tega pravilnika in sta objavljena skupaj z njim (obrazca št 1 in 2). 3. člen Priglasnici za izpit mora kandidat priložiti: — veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornih vozil določene kategorije oziroma traktorja; — potrdilo o vplačanem znesku za stroške izpita. Kandidat za voznika motornih vozil, ki še nima vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil, mora priložiti tudi potrdilo o opravljenem ali priznanem izpitu iz ravnanja ob prometni nezgodi Listine iz prejšnjih odstavkov tega člena, razen potrdila o vplačilu stroškov izpita, se po sprejemu pri-glasnice vrnejo kandidatu. Priglasnici za preizkus mora kandidat priložiti: — dokazilo o predpisani starosti in dve fotografiji, ki morata ustrezati določbam 3. člena pravilnika o vozniških dovoljenjih in o potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa; — potrdilo o vplačanem znesku za stroške preizkusa. 4. člen Ce se ugotovi, da je bil kandidat, ki je napravil vozniški izpit, pripuščen k izpitu na podlagi krive listine ali neresničnih navedb v priglasnici za izpit, se mu izpit razveljavi, izdano potrdilo o opravljenem izpitu pa vzame. 2. Izpitna komisija 5. člen Predsednik izpitne komisije za voznike traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem mora imeti najmanj srednjo izobrazbo. Predsednik in člani komisije iz prvega odstavka tega člena so lahko le osebe, ki so najmanj eno leto neprekinjeno poučevale v avto šoli kandidate za voznike motornih vozil ali kandidate za voznike traktorjev. Predsednik in člani komisije iz prvega odstavka tega člena morajo imeti opravljen preizkus usposobljenosti pred pristojno izpitno komisijo za voznike motornih vozil. 6. člen Predsedniki, namestniki predsednikov in člani izpitnih komisij za voznike motornih vozil ne morejo biti osebe, ki združujejo delo v organizaciji, M izobražuje kandidate za voznike. Pri izpitu posameznega kandidata za voznika traktorja ne more biti predsednik oziroma član komisije oseba, ki je poučevala tega kandidata. 7. člen Organ, ki je imenoval izpitno komisijo, mora zagotoviti možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja izpitne komisije in zagotoviti vključevanje Izpitne komisije v krepitev družbene samozaščite na področju prometa v regiji, kjer deluje. V ta namen mora zlasti: — omogočiti komisiji obiskovanje strokovnih seminarjev, opravljanje potrebnih kondicijskih voženj na vozilih vseh kategorij in izmenjavo izkušenj s člani izpitnih komisij drugih izpitnih centrov; — omogočiti redno strokovno sodelovanje z avto šolami in vozniki inštruktorji; — najmanj enkrat letno organizirati regijsko posvetovanje v zvezi s problematiko voznikov. Predsednik izpitne komisije skrbi za izyajanje nalog izpitne komisije, ki so določene v prvem odstavku tega člena. 8. člen Za nemotefio delo izpitne komisije je potrebno, da organ, ki izpitno komisijo imenuje zagotovi ustrezne delovne pogoje, zlasti: — ustrezen prostor za opravljanje teoretičnega dela izpita opremljen z vsemi pripomočki, ki se uporabljajo pri teoretičnem delu izpita; — primeren prostor za izpitno komisijo in prostor za sprejem strank; — ustrezen parkirni prostor (v neposredni bližini sedeža izpitne komisije) za vozila, s katerimi se opravljajo vozniški izpita z možnostjo varnega vključevanja v promet. 3. Opravljanje izpita oziroma preizkusa 9. člen Izpitna komisija mora omogočiti kandidatu opravljanje vozniškega izpita oziroma preizkusa v 15 dneh po prejemu priglasnice oziroma odločbe o preverjanju vozniškega znanja. 10. člen Pred pričetkom izpita oziroma preizkusa mora kandidat izkazati izpitni komisiji svojo istovetnost. Pred pričetkom izpita iz vožnje mora kandidat poleg listine iz prvega odstavka, predložiti tudi veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornega vozila tiste kategorije za katero opravlja izpit in dokazilo o predpisani pripravi iz vožnje (evidenčni karton). 11. člen Izpit je pismen, usten in praktičen. Izpit iz I., II., III. in IV. točke programa usposabljanja, določen v pravilniku o avto šolah in o tablicah za označevanje vozil na motorni pogon, na katerih se kandidati za voznike učijo vožnje (v nadaljnjem besedilu: teoretični del) je pismen s testi, v primeru iz 13. člena pa tudi usten. Izpit iz vožnje je praktičen. Izpit iz ravnanja ob prometni nezgodi je pismen s testi, usten in praktičen. 12. člen Preizkus je pismen s testi. 13. člen Kandidat, ki pri izpitu iz teoretičnega dela ne da pravilnih odgovorov na vsa pomembnejša vprašanja iz prometnih pravil ali prometnih znakov, opravlja izpit iz tega področja ustno ali z dopolnilnimi testi'. 14. člen Pri pismenem delu izpita mora imeti kandidat dovolj časa za odgovore. Za ustni del izpita dobi kandidat liste z vprašanji. Za vsako področje ustnega dela izpita so po tri vprašanja. 15. člen Teste za pismeni del teoretičnega izpita in liste za ustni del teoretičnega dela izpita pripravi republiški sekretariat za notranje zadeve in ovrednoti odgovore po pomembnosti vprašanj. Test obsega določeno število vprašanj s tremi ali več danimi odgovori, od katerih je najmanj eden pravilen. Test lahko vsebuje tudi vprašanja, na katera se dajejo odgovori pismeno. Teste iz ravnanja ob prometni nezgodi pripravi in odgovore ovrednoti republiški odbor Rdečega križa Slovenije. • Testov in listov z vprašanji ni dovoljeno razmnoževati, objavljati ali kako drugače razširjati. 16. člen Izpit iz vožnje se opravlja na vozilu, ki ga je dolžan priskrbeti kandidat in sicer: — za voznika motornih vozil kategorije A — na motornem kolesu brez prikolice; — za voznika motornih vozil kategorije B — na motornem vozilu kategorije B, ki nima avtomatičnega menjalnika; — za voznika motornih vozil kategorije C — na motornem vozilu za prevoz tovora, katerega naj večja dovoljena teža presega 7500 kg; — za voznika motornih vozil kategorije D — na motornem vozilu za prevoz oseb, ki ima vgrajenih najmanj 30 sedežev ali na avtobusu, ki se uporablja v javnem mestnem prometu in ima najmanj 31 mest; — za voznika skupine vozil kategorije E — na motornem vozilu ustrezne kategorije z ustreznim dvo-osnim priklopnim vozilom; — za voznika traktorja — na traktorju s priklopnikom. Invalidi in osebe s telesnimi okvarami lahko opravljajo izpit iz vožnje, če imajo potrebne pripomočke oziroma, če opravljajo izpit na posebej prirejenem vozilu (lahko ima tudi avtomatični menjalnik). Motorno in priklopno vozilo kategorije C in E ter traktor s priklopnikom mora biti med izpitno vožnjo obremenjen najmanj' do 1/3 nosilnosti vozila oziroma priklopnika. Med izpitno vožnjo ne smejo biti na vozilu nameščene »L« tablice. 17. člen Izpit iz vožnje poteka v dveh delih. Pri prvem delu vožnje mora kandidat pokazati, da zna pravilno ravnati in izvesti vse operacije z vozilom. Ta del vožnje se opravlja na poligonu ali na cestah z redkejšim prometom. Pri drugem delu vožnje mora kandidat pokazati, da vozi v skladu s prometnimi pravili in prometnimi znaki, z načeli vozniške etike in varno glede na okoliščine na cesti in v prometu. Ta del se opravlja v prometno usmerjenem naseljenem kraju z gostejšim prometo-n in izven naseljenega kraja. Izpitna komisija lahko tudi preverja kandidate v vožnji v nočnem času ter usposobljenost kandidatov za popravilo okvar na vozilu, ki vplivajo na varnost vožnje (menjava kolesa, žarnic, varovalke, pregled nivoja zavorne tekočine in delovanje naprave za močenje Vetrobranskega stekla). 18. člen Izpit iz vožnje ocenjuje en član izpitne komisije, razen izpita iz vožnje motornih vozil kategorije D, ki ga ocenjujeta dva člana komisije. Kandidata za voznika motornega vozila kategorije B, ki je bil dvakrat neuspešen na izpitni vožnji, pri naslednjih izpitnih vožnjah ocenjujeta dva Člana izpitne komisije. Člani izpitne komisije spremljajo izpitno vožnjo i kandidata za voznika kategorije A na drugem vozilu. Za varno vožnjo med izpitom je odgovoren voznik inštruktor. Vozniku inštruktorju, ki med izpitom ne skrbi za varno vožnjo, izpitna komisija lahko za določen čas, ki ne sme biti daljši od šest mesecev, prepove spremljanje kandidatov ha izpitu iz vožnje in o tem obvesti avto šolo. 19. člen Uspeh kandidata na izpitu iz vožnje oceni' izpitna komisija v sodelbvanju z voznikom inštruktorjem, ki je kandidata pripravljal za izpit in to z, oceno: »je opravil« ali »ni opravil«. Če se voznik inštruktor po opravljeni izpitni vožnji ne strinja z oceno člana izpitne komisije, ne podpiše zapisnika o ocenjevanju kandidata. V primeru iz drugega odstavka tega člena se sestane komisija v sestavi: predsednik izpitne komisije, član izpitne komisije, ki je ocenjeval izpitno vožnjo in ob navzočnosti voznika inštruktorja odloči o uspehu na izpitni vožnji oziroma o tem, ali se izpitna vožnja ponovi. Stroške pri ponovljeni izpitni vožnji za vozilo in voznika inštruktorja poravna avto šola. 20. člen Uspeh kandidata na ostalih področjih izpita oziroma na pretekusu oceni izpitna 'komisija z oceno: »je opravil« ali »ni opravil«. 21. člen Ce kandidat ni opravil izpita iz teoretičnega dela se šteje, da ni opravil celotnega izpita. Šteje se, da kandidat ni opravil izpita s tega področja, če v odgovorih ni dosegel najmanj 90°/o skupnega števila točk na testih oziroma listih za ustni" del teoretičnega izpita. 22. člen Ce uporablja kandidat pri izpitu oziroma preizkusu nedovoljene pripomočke, ga izpitna komisija odstrani z izpita. V tem primeru se šteje, da kandidat ni opravil celotnega izpita oziroma preizkusa. 23. člen Kandidat, ki ni opravil izpita iz teoretičnega dela, sme znova opravljati izpit po poteku 14 dni. 24. člen Kandidat, ki je opravil izpit iz teoretičnega dela lahko štirikrat opravlja izpit iz vožnje in sicer v roku, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. Kandidat sme ponavljati izpit iz vožnje po poteku 14 dni od zadnjega izpita iz vožnje. 25. člen Kandidatu, ki iz opravičenega vzroka (bolezni ipd.) ne pride k izpitu oziroma preizkusu in o tem pravo- časno obvesti izpitno komisijo, dovoli predsednik izpitne komisije, da opravlja izpit oziroma preizkus kasneje in ga obvesti-o datumu in kraju. Ce kandidat brez upravičenega vzroka ne pride k izpitu oziroma preizkusu ali če pred začetkom izpita oziroma preizkusa odstopi ali ne predloži listin iz 10. Člena tega pravilnika se glede stroškov šteje, kot da je izpit oziroma preizkus opravljal. 26. člen O izpitih vodi izpitna _ komisija zapisnik na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št." 3). Zapisniku je treba priložiti teste, ki jih je izpolnil kandidat In oceno izpita iz vožnje. 27. člen Kandidatu, ki opravi izpit, izda 'izpitna komisija potrdilo na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 4), Kandidatu, ki opravi preizkus, to potrdi izpitna komisija na priglasmci. III. EVIDENCA 28. člen Izpitna komisija vodi register o izpitih in o preizkusih. Register vsebuje: zaporedno številko, ime in priimek kandidata, njegove rojstne podatke in naslov, podatke za katero kategorijo oziroma vrsto vozil je opravljal izpit, datum izpita, uspeh, podatek, kateri-krat je opravljal izpit in rubriko za opombe. Register o izpitih oziroma preizkusih je treba na koncu vsakega koledarskega leta zaključiti in ga hraniti kot dokument trajne vrednosti. Izpitno dokumentacijo je treba hraniti najmanj dve leti. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Določbe 8. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati eno leto po njegovi uveljavitvi. 30. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati' pravilnik o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja (Uradni list SRS, št 9/76). 31. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/12-81 Ljubljana, dne 17. novembra 1982. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r. Skupščina občine >brazee št. 1 PRIGLASNICA za opravljanje izpita za voznika motornih vozil — traktorja (izpolni s tiskanimi črkami — podčrtaj ustrezne rubrike) Podpisani(a) priimek in ime __________________________________________________ rojen(a) ____________________ v.............-____________________ občina_______________________________________ SR _____________________________ stalno prebivališče: ____________________________________________________________-................................ začasno prebivališče: ................-........................................................................ se priglašam k izpitu za voznika motornih vozil kateg. A 125, A, B, C, D, E, traktorja. Imam vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij ..................................... traktorja ali potrdilo o poznavanju CPP, štev.................. izdano od Skupščine občine ...............................1_____ Izpit bom opravljal(a): prvič, drugič, tretjič ___________________ Izpit sem že opravljal (a) pred izpitno komisijo v ____:............................: dne .................. Izpita nisem uspešno opravil(a) iz CPP — vožnje. Pri vožnji moram uporabljati: prirejeno vozilo, očala, slušni aparat, protezo .............................. V _________________________________ dne ---.......-- Priloge: 1. zdravniško spričevalo z dne --------------------- (na vpogled) 2. potrdilo strokovne enote organizacije RK ................1........... o opravljenem ali priznanem izpitu iz ravnanja ob prometni nezgodi št...........'.... z dne ...................... (na vpogled) 3. potrdilo o plačanih stroških izpita. Podpis kandidata Izpolni uradna oseba Kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita za voznika motornih vozil kategorije ................. ..... traktorja. Podpis uradne osebe m. p. Skupščina občine Obrazec št. 2 Podpis ani(a) PRIGLASNICA za opravljanje preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa ......................................... rojen(a) .............. Prostor za fotografijo 35 X 45 mm (ime in priimek) (dan, mesec, leto) ..... občina .....1______________________ iz .......................... se priglašam k preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa. (prebivališče) Potrdilo želim dobiti za vožnjo: a) kolesa z motorjem b) delovnega stroja c) motokultivatorja. Priloge: 1. dokazilo o starosti 2. fotografiji v velikosti 35 X 45 mm 3. potrdilo o plačanih stroških za preizkus. V —.................................. dne ........... .................................................... (podpis kandidata) Potrjujemo, da je tov. .............................................. iz ................................. dne .................... opravtl(a) preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa. Datum: ........................ .......................................................................... (predsednik izpitne komisije) Potrdilo o znanju CPP izdano dne:_______________________ St vpisa v reg. ................................. (podpis uradne osebe) Socialistična republika Slovenije Obrazec št. 3 Skupščina občine .......................... Komisija za izpite voznikov motornih vozil Datum .—___— ---------- > ZAPISNIK o izpitu za voznika motornih vozil — preverjanje vozniškega znanja Tov......-.................................... je opravljal izpit —. preverjanje za voznika motornih vozil kateg. A — 125, A, B, C, D, E, traktorja pred izpitno komisijo v sestavi:' Predsednik ..................._________________—, Člani Kandidat je dokazal istovetnost z OCENA IZPITA I. Predpisi o varnosti cestnega prometa: datum _________________________ testni list (pola) št. ____________ Ocena: je — ni opravil I. Vožnja 1. vožnja dne ............................. ocena ------------------ podpis ocen jev....................._ 2. vožnja dne ............................. ocena _____________...„. podpis ocenjev. _____________________ 3. vožnja dne ............................. ocena .................. podpis ocenjev. _____________________ 4. vožnja dne ........................t— ocena — ................... podpis ocenjev. ..._................. Skupna ocena Kandidat je — ni opravil izpit — preverjanje za voznika motornih vozil kategorije A — 125, A, B, C, D, E, traktorja. V dne ............. . Tajnik komisije Komisija ................................ Predsednik .............................................. Člani................. Obrazec št. 4 Socialistična republika Slovenija Skupščina občine _________________________;__..... Komisija za vozniške izpite St. reg............................. Datum .............................. Na podlagi 27. člena pravilnika o vozniškem izpitu, preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in o preverjanju vozniškega znanja, izdaja komisija za vozniške izpite skupščine občine ......-.......- POTRDILO Tov.................................. rojen(a) ......- .........................;..... iz ...■*.................. vozniški izpit za voznika motornih vozil kategorije ______ v _____________________________ občina __ je dne .................. opravil(a) ______ — traktorja. Tajnik komisije Predsednik komisije 167. Na podlagi drugega odstavka 112. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o vozniških dovoljenjih in o potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se predpisuje postopek za izdajo, podaljšanje veljavnosti in zamenjavo vozniških dovoljenj za vdfenjo motornih vozil in za vožnjo traktorjev ter potrdil o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: potrdilo) za vožnjo delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem, evidenca o izdanih vozniških dovoljenjih in potrdilih, obrazec vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja ter obrazec potrdila. II. IZDAJA, PODALJŠANJE VELJAVNOSTI IN ZAMENJAVA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA OZIROMA POTRDILA 1. Izdaja 2. člen Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil oziroma traktorjev in potrdilo se izda na zahtevo upravičenca. 3. člen Zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja je treba priložiti: 1. Veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornih vozil določene kategorije oziroma traktorja; 2. Potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu; 3. Dve fotografiji v velikosti 35 X 45 mm. Zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja je treba priložiti tudi potrdilo o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem (109. člen zakona o varnosti cestnega prometa). Fotografija mora prikazovati upravičenca doprsno od spredaj in brez pokrivala. Ce je bilo pri zdravstvenem pregledu ugotovljena, da mora upravičenec med vožnjo nositi očala ali kontaktne leče, mora biti fotografiran z očali. Fotografije morajo biti izdelane kvalitetno, na-tankem fotografskem papirju in ne smejo biti izdelane v polaroičbn tehniki. 4. člen Zahtevek za izdajo potrdila je priglasnica za opravljanje preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa (obrazec št. 2 pravilnika o vozniškem izpitu, preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanju vozniškega znanja), na kateri je potrjeno, da je kandidat opravil preizkus. 5. člen Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil se izda na obrazcu, id je predpisan s pravilnikom o obrazcu vozniškega dovoljenja (Uradni list SFRJ, št. 69/81). Vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja in potrdilo se izdata na obrazcih, ki sta sestavni del tega pravilnika in sta objavljena skupaj z njim (obrazec št. 1 in 2). 6. člen Če dobi imetnik potrdila vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil oziroma traktorja, mora ob izdaji tega dovoljenja oddati potrdilo. 7. člen V vozniško dovoljenje voznika motornih vozil kategorije A, ki še ni dopolnil. 18 let, se vpiše omejitev, da velja samo za vožnjo motornih koles do 125 cm. Po dopolnjenem 18. letu starosti se omejitev iz prejšnjega odstavka na zahtevo voznika izbriše. 8. člen V vozniška dovoljenja oziroma v potrdila invalidov ali oseb s telesnimi hibami je treba v posebno rubriko vpisati registrsko številko in podatke o posebej prirejenem vozilu oziroma d pripomočkih, ki jih mora voznik uporabljati med vožnjo (očala, kontaktne leče, proteze, slušni aparat ipd.). Ugotavljanje ustrezne prilagojenosti vozila telesni hibi' voznika iz prejšnjega odstavka opravlja Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu v Ljubljani in Inštitut za varstvo pri delu v Mariboru. 9. člen Za pridobitev vozniškega dovoljenja na podlagi tujega vozniškega dovoljenja mora voznik vložiti zahtevek v smislu 2. in 3. člena tega pravilnika s tem, da potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu nadomesti tuje veljavno vozniško dovoljenje. Upravičenec mora na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organa za notranje zadeve zahtevku iz prejšnjega odstavka priložiti tudi overjen prevod tujega vozniškega dovoljenja ali listine v smislu tretjega odstavka 165. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 63/80). Tuje vozniško dovoljenje se vozniku vrne na njegovo zahtevo, če izroči vozniško dovoljenje, ki mu je bilo izdano po prvem odstavku tega Člena. 2. Podaljšanje 10. člen Voznik, kateremu je bil rok veljavnosti vozniškega dovoljenja omejen iz zdravstvenih razlogov, mora zahtevi za podaljšanje veljavnosti priložiti veljavno zdravniško. spričevalo, ki ne sme biti starejše od 60 dni. Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za voznike motornih vozil, ki so dopolnili starost 65 let (122. člen zakona o varnosti cestnega prometa). 3. Nadomestilo in zamenjava 11. člen Namesto izgubljenega, obrabljenega ali uničenega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila izda občinski upravni organ za notranje zadeve, ki vodi voznika v evidenci, na njegovo zahtevo novo vozniško dovoljenje oziroma potrdilo. Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti fotografije (3. člen tega pravilnika), v primeru izgubljenega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila pa tudi dokazilo o preklicu veljavnosti' v Uradnem listu SRS. Obrabljeno vozniško dovoljenje oziroma potrdilo se ob zamenjavi za novo odvzame in uniči. Novo vozniško dovoljenje oziroma potrdilo (duplikat). izdano namesto izgubljenega ali obrabljenega, ima isto število vpisa v register voznikov kot prejšnje. 12. člen Pred izdajo novega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila namesto izgubljenega, lahko izvede pristojni organ postopek, da se ugotovi, v kakšnih okoliščinah je bjlo vozniško dovoljenje oziroma potrdilo izgubljeno ali če je bilo vozniku vozniško dovoljenje oziroma potrdilo odvzeto v postopku zaradi prekrška ali kaznivega dejanja. Za čas postopka iz prejšnjega odstavka, ki ne sme trajati dalj kot 60 dni, se izda začasno potrdilo, ki nadomešča vozniško dovoljenje oziroma potrdilo, dokler voznik ne dobi novega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila. Začasno potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z n j itn (obrazec št. 3). Na potrdilu mora biti voznikova fotografija. III. EVIDENCA O IZDANIH VOZNIŠKIH DOVOLJENJIH IN POTRDILIH O ZNANJU PREDPISOV 13. člen Občinski upravni organ za notranje zadeve vodi evidenco o voznikih motornih vozil, traktorjev in voznikov, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem, ki imajo v občini stalno prebivališče. Evidenca iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz registra voznikov in spisov voznikov. 14. člen V register voznikov se vpisujejo naslednji podatki: zaporedna številka, priimek in ime, rojstni podatki in naslov voznika, kategorija oziroma vrsta vozila ter opombe. Spis voznika sestavljajo zahtevek, na podlagi katerega je voznik dobil vozniško dovoljenje in priložene listine. Na zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja oziroma na priglasnico za opravljanje preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa (4. člen tega pravilnika) vpiše pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve ob izdaji vozniškega dovoljenja oziroma potrdila zaporedno številko, pod katero je voznik vpisan v register voznikov. Na zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja mora biti nalepljena voznikova fotografija. . 15. člen Voznika, ki ima v kraju izdaje vozniškega dovoljenja začasno prebivališče (112. člen zakona o varnosti cestnega prometa) se vpiše v register voznikov. Spis voznika se pošlje občini, v kateri stalno prebiva. Spisu voznika mora biti priložena prijava voznika, s katero se občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, kjer stalno prebiva, prijavlja kot voznik. s 16. fflen V spis voznika se vnašajo podatki o varnostnih in varstvenih ukrepih, vzgojnih ukrepih ter drugih kazenskih sankcijah, ki so bile vozniku izrečene zaradi prekrškov oziroma kaznivih dejanj, storjenih v prometu. 17. člen Če se voznik preseli iz ene občine v drugo, se mora v 15 dneh prijaviti občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, kjer ima novo prebivališče, da ga vpiše v evidenco voznikov. Vojaška oseba, kateri je v času služenja vojaškega roka izdal vozniško dovoljenje občinski upravni organ za notranje zadeve po kraju, kjer je opravljala vozniški izpit (162. člen zakona o temeljih varnosti cestnega prometa), se mora v 15 dneh po odslužitvi vojaškega roka prijaviti občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, kjer ima stalno prebivališče, da ga vpiše v evidenco voznikov. Organ iz prejšnjega odstavka obvesti občinski upravni organ za notranje zadeve iz območja, v katerega se je voznik preselil, oziroma v katerem mu je bilo izdano vozniško dovoljenje, da ga izbriše iz registra voznikov in pošlje njegov spis. Spremembo stalnega prebivališča in zaporedno številko, pod katero je voznik vpisan v novi register voznikov, vpiše občinski upravni organ za notranje zadeve v vozniško dovoljenje oziroma potrdilo. IV. KAZENSKA DOLOČBA 18. Člen Z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po določbi prvega in drugega odstavka 17. člena tega pravilnika. V. KONČNI DOLOČBI 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o vozniških dovoljenjih in o potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 9/76). 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 01/1-S-010/12-81 Ljubljana, dne 17. novembra 1982. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r. (Obrazec št. 1) Velikost 148 X 165 mm Socialistična republika Slovenija 3. Rojen (datum in kraj) - VOZNIŠKO DOVOLJENJE 4. Stalno prebivališče (kraj) 1 / . ZA VOŽNJO TRAKTORJA — — Podpis 'voznika FOTOGRAFIJA VOZNIKA -• 35 X 45 mm 5. Izdano od 6. V 7. Velja do St M. P. .... dne 19 19 Serijska številka Podpis (prva stran) (druga stran) Omejitev: - Veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšana Do ....................19...... Podpis m. p. Veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšana Do ................... 19... Podpis m. p. Do .................. 19.... Podpis m. P. Sprememba stalnega prebivališča M. P. Dne Podpis M. P. St • Dne Podpis (četrta stran) Socialistična republika Slovenija Skupščina občine .................-........... POTRDILO o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa Serijska številka (Obrazec št. 21 Velikost 148 X 105 mm Priimek ________ Rojen ____________________ Stalno prebivališče ...... ••••v ■1 •• ■ (podpis voznika) FOTOGRAFIJA VOZNIKA 35 X 45 nun Št. (datum izdaje) M. F. (podpis uradne osebe) (druga stran) Velja za vožnjo: 1. koles z motorjem 2. motokultivatorj ev 3. delovnih strojev Imetnik potrdila lahko vozi po izpolnjenem 15. letu starosti motokultivator in po 18. letu tudi delovni stroj. (treti- (četrta stran) Socialistična republika Slovenija (Obrazec št. 3) SKUPŠČINA OBČINE ................................... __________________________ ZA NOTRANJE ZADEVE Številka: ________________ Datum: ___________________ Začasno potrdilo 35 X 45 mm _______________________________ za notranje zadeve skupščine občine .................. potrjuje, da je tov__________________________________________ roj. ...................................,................ iz ____________________________________________ priglasil izgubo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije___________________________ traktorja št; ..-., ki ga je izdal--------------------- To potrdilo začasno nadomešča izgubljeno vozniško dovoljenje in velja do -------,---------------------- m. p. ......-________________ ____ (podpis uradne osebe) 168. Na podlagi 97. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o dovoljenju za voznika inštruktorja in učitelja predpisov I. SPLOSNA DOLOČILA 1. člen S tem pravilnikom se predpisuje postopek pri izdaji, podaljšanju in zamenjavi dovoljenja za voznika inštruktorja in učitelja predpisov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), vodenju evidenc in obrazec dovoljenja. II. IZDAJA DOVOLJENJA 2 člen Dovoljenje izda na zahtevo voznika inštruktorja oziroma učitelja predpisov upravni organ za notranje zadeve občine, v kateri ima voznik inštruktor oziroma učitelj predpisov stalno prebivališče. Zahtevi za izdajo dovoljenja je treba priložiti: 1. dokazilo o šolski izobrazbi, 2. potrdilo vzgojnoizobraževalne organizacije o uspešno končanem programu za voznika inštruktorja ustrezne kategorije oziroma učitelja predpisov, 3. veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti xza voznika motornih vozil tiste kategorije za katero je vložena zahteva za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja, 4. dve fotografiji v velikosti 35 X 45 mm. Organ iz prvega odstavka tega člena lahko zahteva, da mu voznik inštruktor oziroma učitelj predpisov, ki zahteva izdajo dovoljenja, predloži dokazila, da izpolnjuje tudi druge z zakonom predpisane pogoje za izdajo dovoljenja. 3. člen Dovoljenje za voznika inštruktorja se izda na obrazcu št. 1, dovoljenje za učitelja predpisov pa na obrazcu št. 2, ki sta sestavna dela tega pravilnika in objavljena skupaj z njim. III. PODALJŠANJE IN ZAMENJAVA DOVOLJENJA 4. člen Veljavnost dovoljenja 'se podaljša na zahtevo voznika inštruktorja oziroma učitelja predpisov. Zahtevi za podaljšanje veljavnosti dovoljenja mora voznik inštruktor oziroma učitelj predpisov priložiti potrdilo avto šole o uspešno končanem posebnem programu iz prvega odstavka 95» člena zakona o varnosti cestnega prometa. Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu št. 3, ki je sestavni del tega pravilnika in objavljen skupaj z njim. 5 Člen Namesto izgubljenega, uničenega ali obrabljenega dovoljenja izda na zahtevo voznika inštruktorja oziroma učitelja predpisov, občinski upravni organ za notranje zadeve, ki ga vodi v evidenci, novo dovoljenje (duplikat). Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti' dve fotografiji, v primeru izgubljenega dovoljenja pa tudi dokazilo o preklicu veljavnosti dovoljenja v Uradnem listu SRS. Obrabljeno dovoljenje se ob zamenjavi za novo dovoljenje odvzame in uniči. XV. EVIDENCA 6. člen Občinski upravni organ za notranje zadeve vodi , register o voznikih inštruktorjih in učiteljih predpisov. Register obsega: zaporedno številko, ime in priimek, rojstne podatke in naslov, številko potrdila vzgojno izobraževalne organizacije (2. točka drugega odstavka 2. člena tega pravilnika) in kategorijo za katero je usposobljen ter številko dovoljenja in datum izdaje dovoljenja. Dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano dovoljenje, se hrani v vozniškem spisu voznika inštruktorja oziroma učitelja predpisov. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 7. člen Dovoljenja za voznike inštruktorje, ki so bila izdana na podlagi pravilnika o voznikih inštruktorjih (Uradni list SRS, št. 18/76) ostanejo v veljavi. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o voznikih inštruktorjih (Uradni list SRS, št. 18/76). 9. člen. Ta pravilnik za Sne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 01/1-S-M0/12-81 Ljubljana, dne 17. novembra 1982. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r. Obrazec št. 1 (velikost 60 X 95 mm) prva stran SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Obrazec št 2 (velikost 60 X 95 mm) prva stran SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA DOVOLJENJE ZA UČITELJA PREDPISOV Priimek ....................... Ime .......................______ Rojen dne ................. Stalno prebivališče ............ Izdano od ..................... Datum izdaje .................... M. p. Podpis uradne osebe Št. __________ Prostor za fotografijo Velja do DOVOLJENJE ZA VOZNIKA INŠTRUKTORJA St......... Velja za pouk motor. voz. kateg. . Prostor za fotografijo Velja do Priimek ___________ Ime ............... Rojen dne ......... Stalno prebivališče Izdano od ......... Datum izdaje ...... M. P. Podpis uradne osebe Obrazec št. 2 hrbtna stran Veljavnost dovoljenja za učitelja predpisov podaljšana do ................ m. p. Podpis uradne osebe Veljavnost dovoljenja za učitelja predpisov podaljšana do .................... M. P. Podpis uradne osebe Obrazec št. 1 (hrbtna stran) Veljavnost dovoljenja za učitelja predpisov podaljšana do ......................................... m. p. Veljavnost dovoljenja za voznika inštruktorja podaljšana do .................... Podpis uradne osebe m. p. podpis uradne osebe Veljavnost dovoljenja za voznika inštruktorja podaljšana do ____________________ m. p. podpis uradne osebe Veljavnost dovoljenja za voznika inštruktorja podaljšana do .................... M. P. Avto šola Št...... Datum .. Obrazec št 3 Na podlagi prvega odstavka 95. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 6/82) in 4. člena pravilnika o dovoljenju za voznika inštruktorja in učitelja predpisov (Uradni Ust SRS. št. 3/83) avto šole ...................... POTRJUJE da je rojen(a) .. občina .... tov. kategorije ............ stalno prebivališče ............ voznik inštruktor — učitelj predpisov v času od -~r... do ...... opravil posebni program obnavljanja in dopolnjevanja znanja za voznika inštruktorja — učitelja predpisov. podpis uradne osebe M. P. podpis pooblaščene osebe 169. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije . je v postopku za oceno ustavnosti tar. št. 8 in tar. št. 13 iz 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev po javni obravnavi dne 11. 1. 1983 odločilo: Ugotovi se, da nista v neskladju z ustavo SR Slovenije določbi tar. št. 8 in tar. št. 13 iz 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni' list SRS, št. 39/81) in sklenilo: Predlog za oceno skladnosti uvodoma navedenih določb republiškega zakona z ustavo SFRJ Ustavno sodišče SR Slovenije pošlje Ustavnemu sodišču Jugoslavije. Obrazložitev Z določbami zakona, ki sta navedeni v izreku, je Skupščina SR Slovenije uvedla prometni davek od plačil za posredniške, agencijske in komisijske storitve po stopnji 5 %> (tar. št.. 8) in od plačil za dajanje v najem ali podnajem stvari, po stopnji 10 »/o (tar. št. 13). Exportprojekt, agencija za ekonomsko propagando, Ljubljana, ki je s predlogom pri ustavnem sodišču 'začela postopek za oceno ustavnosti navedenih zakonskih določb, meni, da jih predpisani prometni davek spravlja v neenakopraven položaj z drugimi podobnimi delovnimi organizacijami v SFRJ, ki takšnega davka niso dolžne plačevati, ker ga dmge republike in pokrajini niso predpisale. Zato so storitve delovnih organizacij iz SR Slovenije dražje, njihova konkurenčnost na trgu je zmanjšana, zaradi česar ne morejo na jugoslovanskem trgu pridobivati dohodka pod enakimi pogoji z ostalimi delovnimi organizacijami. Menijo, da uvedba navedenega prometnega davka ruši enotnost jugoslovanskega trga in da ni v skladu z ustavo SFRJ (drugi odstavek 251. člena ter prvi odstavek 254. člena) in ustavo SR Slovenije (1. alinea drugega odstavka 105. člena). Vrsta dohodkov od obdavčevanja proizvodov in storitev, ki so v prometu v vsej SFRJ, se uvajajo z zveznim zakonom. Z njim se določata tudi1 način in višina tega obdavčevanja, razen za tiste proizvode in storitve, za katere določajo na podlagi zveznega zakona način in višino obdavčevanja druge družbenopolitične skupnosti (264. člen ustave SFRJ). Po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/82, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) se posebni republiški prometni davek lahko vpelje na vsa plačila od določenih storitev, razen od tistih, za katere je z zveznim zakonom izrečno do- ločeno, da se od njih posebni republiški prometni davek ne plača. Po ustavi SR Slovenije (109. člen) sistem, vire in vrste davkov, taks in drugih davščin določi zakon; družbenopolitične skupnosti pa samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin, ki so v skladu z zakonom njihov dohodek. Skupščina SR Slovenije torej na podlagi 109. člena, ustave SRS in v zvezi z 264. členom ustave SFRJ ter določbami zveznega ža-kona lahko uvede posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve in določi višino tega davka. Ustava SR Slovenije v prvi alinei drugega odstavka 105. člena zagotavlja vsem organizacijam združenega dela, njihovim združenjem in delovnim ljudem v SR Sloveniji enakopravne pogoje za opravljanje njihove dejavnosti, ustvarjanje dohodka ter za njihovo ustanavljanje in združevanje. Z uvedbo prometnega davka od plačil za storitve za davčne zavezance, opredeljene z zveznim zakonom, se na območju SR Slovenije ne ustvarjajo neenakopravni pogoji za opravljanje dejavnosti in za ustvarjanje dohodka. Ocena o tem, ali je republiški zakon v nasprotju z določbami zveznega zakona in ocena o primernosti' same uvedbe in višine prometnega davka, ni v pristojnosti Ustavnega sodišča SR Slovenije. Glede na povedano je ustavno sodišče po opravljeni javni obravnavi ugotovilo, da izpodbijane določbe republiškega zakona niso v neskladju z ustavo SRS. Ustavno sodišče o oceni skladnosti napadenih določb republiškega zakona z ustavo SFRJ kot predlaga Exportprojekt, ni odločalo, ker za ocefno te skladnosti po 408. členu ustave SRS ni pristojno. Zato je . predlog, kolikor se nanaša na to oceno na podlagi 26. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) moralo odstopiti Ustavnemu sodišču Jugoslavije. To odločbo je Ustavno sodišče SR Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter. Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk. Št. Ul 63/82-18 Ljubljana, dne 11 januarja 1983. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1, r. 170. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb dogovorov o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka na seji dne 13. 1. 1983 odločilo : Ugotovi se, da niso v neskladju z ustavo in zakonom določbe prvega odstavka 3. člena in 4. člena do- govora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 3/81, 11/81 in 20/81) ter dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82 in 3/82). Obrazložifcv Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 oziroma v letu 1982 ter ustavnost in zakonitost metodologije, ki je sestavni del dogovorov. V izpodbijanih določbah so opredeljene obveznosti in naloge udeležencev dogovora ter nekatere usmeritve razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje. Po navedbah vlagateljev so Izpodbijane določbe v nasprotju s šestim odstavkom 18. člena zakona o združenem delu, po katerem imajo delavci v družbenih dejavnostih enak družbenoekonomski položaj' kot delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje. V samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbene dejavnosti se delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v teh skupnostih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem, ki opravljajo dejavnosti na navedenem področju pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela. V ustvarjenem dohod-ku temeljnih organizacij s področja materialne proizvodnje se izražajo tudi rezultati dela delavcev na področju kulture. Na podlagi teh rezultatov pridobivajo delavci v tej dejavnosti iz celotnega ustvarjenega dohodka s svobodno menjavo dela, v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami te dejavnosti dohodek in imajo na tej podlagi enak družbenoekonomski položaj kot delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje (54. člen ustave SR Slovenije in 18. člen zakona o združenem delu —: Uradni list SFRJ, št. 53/76). Uresničevanje svobodne menjave dela na področju kulturne dejavnosti temelji na skupnem planiranju potreb in interesov za kulturne dejavnosti, zmogljivosti na tem področju ter * na materialnih možnostih uporabnikov (6. člen zakona o svobodni menjavi dela v kulturnih dejavnostih, Uradni list SRS, šit. 1/81). Ugotovljeno je, da so bile z resolucijo o družbenoekonomski politiki .in razvoju SR Slovenije v letu 1931 (Uradni list SRS,tšt. 1/81) in z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana v SR Sloveniji v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) predvidene nekatere opredelitve naraščanja sredstev za osebne dohodke v primerjavi z rastjo dohodka. Glede sredstev za oseb-rife dohodke v temeljnih organizacijah družbenih de-, javnosti pa je bilo predvideno, da bodo rasla v skladu z opravljenim delom, kot to določajo samoupravni sporazumi o svobodni menjavi' dela, vendar največ do rasti sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji oziroma v skladu z njo. Izpodbijane določbe dogovora takšne resolucijske usmeritve le podrobneje določajo ih na selektivnih osnovah urejajo izhodišča za dinamiko sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od povečanja dohodka, ki je rezultat dela in poslovnih uspehov ter določajo naloge in obveznosti udeležencev dogovora pri uresničevanju sprejete družbenoekonomske politike. Ob upoštevanju že navedenega družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih, kot izhaja iz ustave in zakona o združenem delu, se tako z obravnavanimi določbami družbenega dogovora ne posega v samoupravne pravice delavcev na način, ki bi bil v nasprotju z zakonom. V zvezi s predlogom za oceno metodologije za sprerrtfjanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ugotavlja ustavno sodišče, da so v njej udeleženci samoupravno določili le način za spremljanje uresničevanja resolucij skih usmeritev in dogovora. Takšnih opredelitev oziroma primernosti izbrane metode pa ustavno sodišče ne ocenjuje. Vrednotenje dela oziroma ugotavljanje udeležbe vsakega posameznega delavca v sredstvih za osebne dohodke pa je predmet samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije, s katerimi se <■ urejajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke. Ti splošni akti morajo biti sprejeti’ v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih in ne smejo biti v nasprotju z družbenim) dogovori, katere je sklenila ali je k njim pristopila temeljna organizacija združenega dela. Po gornjih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 In 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk. , St. Ul 61/82-7 Ljubljana, dne 13. januarja 1983. ■> Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA—SAVA 171. Na podlagi 149. člena in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Ljubljanica—Sava za obdobje 1981—1985 (aneks 2), samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov OVS in ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije v obdobju 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 37/82), "srednjeročnega načrta razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Ljubljanica—Sava za obdobje 1981—1985 (aneks 2), usmeritev resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983 in priporočil predsedstva ZVSS, je Skupščina OVS Ljubljanica—Sava na svojem rednem 10. zasedanju, dne 29. decembra 1982 sprejela SKLEP « sprejetju plana za leto 1983 VODNA SKUPNOST ZA OBMOČJE SOČE NOVA GORICA 1 Skupščina OVS ugotavlja, da so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, za izvajanje srednjeročnega načrta.v letu 1983 dogovorjena sredstva ca 469,2 mio din (v cenah 1980). Valorizirana sredstva v cene leta 1982 so 794,5 njio din in, da bi morali, v cenah leta 1983, ko se bo program izvajal, zagotoviti 953,4 mio din. Zaradi nastalega gospodarskega položaja in usmeritev, danih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije — pavšalni prispevek za kmetijsko gospodarstvo 1.120 din Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega. člena. 2. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski upravni organ za preteklo leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od, 60 odstotnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v brate. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Sito, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 022-1/82-8/1 Brežiče, 6. decembra 1982. Predsednik skupščine OZS Brežice Franc Filipčič, dipl. ing. arh. 1. r. 175. Na podlagi pooblastila iz 34., člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1981—1985 je Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 21. decembra 1982 sprejel SKLEP o izračunu vrednosti programa Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za leto 1983 v 000 Opis Vrednost programa a) zagotovljeni program b) skupni program c) dopolnilni program 132.215 1.681 118.762 Skupaj leto 1983 252.658 od tega odpade obveznost združevanja sredstev • a) iz združenega dela 227.284 b) iz prispevkov kmetov 8.710 c) iz ostalih dohodkov 1.785 d) iz republiške solidarnosti za zagotovljeni program 14.879 Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa odpade na: — obveznost združevanja za izvajanje zdravstvenega varstva 205.444 — obveznost združevanja za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni 21.840 Skupaj obveznosti združenega dela 227.284 Od vrednosti programa odpade na obveznost združevanja za skupni program 1.681 Dogovorjena vrednost programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom OZS Brežice za leto 1983. Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 022-1/82-9/1 Brežice, dne 21. decembra 1982. Predsednik odbora dr. Branko Barlič 1. r. CELJE 176. Skupščina občine Celje, Samoupravna stanovanjska skupnost Celje, Skupnost za zaposlovanje, občinska izobraževalna skupnost, Medobčinska gospodarska zbornica v Celju, LB — Splošna banka Celje, Forma-tor — poslovna skupnost za malo gospodarstvo, združenje samostojnih obrtnikov, ONPZ Celeia Celje, Kovinotehna Celje, SRC Golovec, OK SZDL OSS Celje, in krajevne skupnosti v občini Celje, sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Celje za obdobje 1981—1985 1. člen Udeleženci s tem dogovorom opredeljujemo skupne interese, načela in osnove delovanja s ciljem zagotavljanja pogojev za pospeševanje drobnega gospodarstva v občini v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju in razvoju drobnega gospodarstva Slovenije in družbenim planom občine za obdobje 1981 do 1985. 2. člen , Udeleženci ugotavljamo: —glede na možnosti in potrebe je družbeni sektor malega gospodarstva še ne dovolj razvit, — na področju storitvenih obrtnih storitev je deficit predvsem pri stavbni, obrti, pri servisih in drugih popravilih ter osebnih storitvah, — suficit beležimo pri storitvah z gradbeno mehanizacijo, javnim prevozom blaga in oseb ter bifejih, — pri' nekaterih dejavnostih se sicer kaže določen suficit, vendar ker pokrivajo potrebe širšega območja in se prepletajo tudi s proizvodno dejavnostjo, jih ne kaže omejevati, — omejitveni dejavnik razvoja so med ostalim tudi ustrezni kadri in pomanjkanje poslovnih prostorov, — vzpodbujevalni ukrepi se morajo nanašati predvsem na diferencirane in vzpodbudnejše pogoje zagotavljanja finančnih sredstev, zagotavljanja lokacij in diferencirana davčna politika, — gostinstvo v občini po obsegu ne predstavlja deficitarne dejavnosti, vendar je potrebno v razvoju maksimalno stimulirati kvaliteto ter nudenje in pripravo hrane. 3. člen Udeleženci dogovora soglašamo z razvojnimi us- ’ meritvami drobnega gospodarstva sprejetimi v planskih dokumentih za srednjeročno obdobje v občini in republiki: A. proizvodne dejavnosti: — nadaljnja krepitev obstoječih in ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva v družbenem sektorju, — vključevanje drobnega gospodarstva in prevzemanje posameznih faz proizvodnega procesa preko kooperacijskih povezav z industrijo 'in gradbeništvom, — pospeševanje ustanavljanja pogodbenih organizacij združenega dela, B. storitvene dejavnosti: — izobraževanje in zagotovitev oskrbe potrošnikov s storitvami v kraju njihovega bivanja, — zagotavljanje pogojev in hitrejši razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti. 4. člen Udeleženci dogovora bomo skrbeli za stalen in hitrejši' razvoj drobnega gospodarstva kot osnova za izboljšanje ponudbe, možnost povečanja izvoza, odpiranje novih delovnih mest in krepitev obrambne moči. 5. člen Razvoj mora temeljiti: — na programu razvoja drobnega gospodarstva, — na večjem in tesnejšem sodelovanju drobnega gospodarstva z industrijo v občini in izven nje (kooperacijska povezava), — zagotavljanju spodbudnejših pogojev za razvoj storitvenih in deficitarnih obrtnih dejavnosti, • — pri dodeljevanju poslovnih prostorov bomo upoštevali' načela in kriterije iz 28. člena dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981 do 1985, — spremljanju učinkovanja sprejetih ukrepov in sprejemanju novih dodatnih ukrepov, ki morajo zagotoviti hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v okviru tekoče in dolgoročne ekonomske politike. 6. člen V skladu s temi' usmeritvami bomo posamezni udeleženci prevzeli tele naloge: A. skupščina občine oziroma izvršni svet si bo posebno prizadeval za: — širjenje proizvodnje ih storitev v- obstoječih enotah drobnega gospodarstva ter ustanavljanje novih oziroma nadomeščanja, enot, ki so prenehale z delom, — zagotovitev ustreznih lokacij za gradnjo poslovnih prostorov ter njihovo namensko uporabo, urejanje najemnih odnosov in prenos pravice upravljanja najemnih poslovnih prostorov na organizacije združenega dela drobnega gospodarstva. — ugodnejše kreditne pogoje za deficitarne dejavnosti, — povezovanje drobnega gospodarstva z drugim gospodarstvom na dohodkovnih odnosih, — tako samoupravno organiziranost drobnega gospodarstva, ki bo vsestransko dajala optimalne učinke, — širše vključevanje osebnega dela v celovit sistem združenega dela, — usmerjanje mladine v izobraževanje za poklice, M so značilni in potrebni za drobno gospodarstvo, — selektivno davčno politiko glede na pogoje poslovanja #i pridobivanje dohodka, — pospeševanje razvoja z ustrezno politiko cen in drugimi ekonomskimi ukrepi, — širše vključevanje osebnega dela v izvoz, nadomeščanje uvoza in za popestritev turistične ponudbe, — za širjenje poslovanja POZD in spodbujanje samostojnih obrtnikov k ustanavljanju novih POZD. B. Samoupravna stanovanjska skupnost bo: :— zagotovila, da bo uskladila oziroma vključila v svoje planske dokumente potrebe drobnega gospodarstva, — preko svojih organov zagotovila izvajanje kriterij ev in načel iz tega dogovora za dodeljevanje poslovnih prostorov, — poiskala in ponudila najnujnejši sistem izgradnje in pridobivanja poslovnih prostorov z angažiranjem sredstev drobnega gospodarstva, — zagotovila v smislu izgradnje celovitih sosesk pravočasno planiranje poslovnih prostorov za storitveno obrt, ki služijo občanom — stanovalcem v tej soseski, . — sodelovala pri opremljanju soseske oziroma izgradnji družbenih centrov v krajevnih skupnostih. C. Občinska skupnost za zaposlovanje in izobraževalna skupnost bosta: — ugotavljali in spremljali' potrebe po kadrih r drobnem gospodarstvu in usmerjale izobraževanje in usposabljanje delavcev za delo v drobnem gospodarstvu, — skrbela za prekvalifikacijo delavcev in brezposelnih za delo v drobnem gospodarstvu, — informirala delavce na začasnem delu v tujini o možnostih in pogojih za vključevanje oziroma delo v drobnem gospodarstvu, — v sodelovanju s splošnim združenjem drobnega gospodarstva Slovenije in Zvezo obrtnih združenj Slovenije sooblikovale postopke za izdelavo nomenklature profilov in poklicev za dejavnost drobnega gospodarstva. D. Medobčinska gospodarska zbornica v Celju bo: — spodbujala temeljne organizacije za tesnejše sodelovanje in povezovanje z drobnim gospodarstvom tj. kooperacijsko povezovanje, nadalje zahtevala od TOZD, da izdelajo programe smotrnega nadomeščanja uvoza s proizvodi drobnega gospodarstva, — skupaj z drugimi udeleženci dogovora v sklopu politike pospeševanja izvoza zagotavlja vključevanje drobnega gospodarstva v ta prizadevanja, — zagotovila načine in oblike učinkovitejšega informiranja drobnega gospodarstva o možnostih vključevanja tako v kooperacijske odnose z industrijo in gradbeništvom, kot tudi v prizadevanja za nadomeščanje uvoza, širjenja ponudbe izdelkov in storitev za domači trg in izvoz. E. LB — Splošna banka in Jugobanka Celje bosta: — spremljali s svojo poslovno politiko usmeritve na področju razvoja drobnega gospodarstva v skladu s tem dogovorom in resolucijami, — po potrebi organizirali posebno službo, enoto za kreditiranje drobnega gospodarstva, — sodelovali pri kreiranju pogojev in ukrepov za razvoj drobnega gospodarstva predvsem z razširitvijo oblik in možnosti kreditiranja ter diferenciranja pogojev, — zagotavljali sredstva za razvoj drobnega gospodarstva. F. Formator — Poslovna skupnost malega gospodarstva bo v skladu s cilji združenih organizacij predvsem: — usklajevala pogoje za poslovanje združenih organizacij, — skrbela za enotnejši nastop na trgu in sejmih in opravljala zunanjetrgovinske posle. G. Združenje samostojnih obrtnikov se bo v okviru svojih odgovornosti .in programa: — zavzemalo za usklajevanje in pospeševanje razvoja osebnega dela v občini Celje, — sodelovalo- pri kreiranju pogojev oz. sprejemanju ukrepov za razvoj drobnega gospodarstva, — prizadevalo za tesnejše sodelovanje samostojne obrti z industrijo in gradbeništvom (kooperacija), drobnega gospodarstva s šolstvom (sooblikovalo politiko izobraževanja), — bankami (ustreznejša kreditna politika), samoupravno stanovanjsko skupnostjo (dodeljevanje poslovnih prostorov), SRC Golovec (sejemska dejavnost) idr., — aktivno sodelovalo pri snovanju novih predpisov oz. pri' predlaganju sprememb že obstoječih predpisov s področja drobnega gospodarstva, — sodelovalo z občinsko skupščino oz. njenimi organi v zvezi z zagotavljanjem prostorskih možnosti za razvoj obrti (obrtne cone), službe družbenih prihodkov v zvezi s kreiranjem stimulativnejše davčne politike, — vplivalo na članstvo, da ažurno izpolnjuje družbene obveznosti, — sodelovalo pri ustanavljanju novih enot, svetovalo interesentom (zdomcem) za ustanavljanje obratovalnic, zagotavljalo enoten nastop in predstavitev obrti na sejemskih in drugih manifestacijah, skrbelo za realizacijo nalog na področju SLO in DS. H. ONPZ Celeia bo skrbelo za realizacijo ciljev združevanja obrtnikov v to obliko povezovanja: I. Kovinotehna se bo v skladu s potrebami in možnostmi tudi organizacijsko prilagodila s ciljem 'skupnega zadovoljevanja potreb malega gospodarstva po surovinah, repromaterialu in opremi, prodajo in pospeševanjem izvoza izdelkov obrti, kooperacijskega sodelovanja idr. J. SRC Golovec bo v okviru svoje opredelitve zagotavljal pogoje za predstavitev drobnega gospodarstva. Preko drugih oblik svoje dejavnosti bo zagotavljal večjo informiranost in pomoč pri izvozno-uvoznih tokovih. K. Občinska konferenca SZDL se bo aktivno vključevala v uresničevanje politike razvoja drobnega gospodarstva. Vzpodbujala bo družbenopolitično skupnost pri oblikovanju razvoja drobnega gospodarstva v krajevnih skupnostih ter občini in usklajevala razvoj s potrebami delovnih ljudi in občanov. Na področju usmerjenega izobraževanja si bo prizadevala, da bo izobraževanje kadrov za potrebe drobnega gospodarstva skladno s potrebami posameznih področij drobnega gospodarstva In širše skupnosti. Prav tako si bo prizadevala za uspešno sporazumevanje samoupravno organiziranih potrošnikov in drobnega gospodarstva. Sredstva javnega obveščanja bo vzpodbujala, da bodo delovne ljudi in občane seznanjali o pomenu, rezultatih dela, pogojih in problematiki razvoja drobnega gospodarstva. L. Občinski sindikalni svet bo v okviru celovite naloge za razvoj samoupravnih dohodkovnih odnosov in uveljavljanja delavcev kot nosilcev celovitega samoupravnega planiranja politično deloval predvsem: — za boljšo samoupravno organiziranost, boljšo organizacijo dela v organizacijah združenega dela drobnega gospodarstva, večjo produktivnostjo, boljšo kvaliteto proizvodov in storitev, kar naj bo tudi podlaga za ustreznejše vrednotenje dela delavcev in stimulacijo njihove osebne iniciative pri delu, — za uresničevanje družbeno dogovorjene politike zaposlovanja ter za usmerjeno izobraževanje mladine in delavcev ob delu in iz dela glede na potrebe, — za odpravo nezakonitega zaposlovanja delavcev s strani samostojnih obrtnikov, — za uveljavitev družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnem razmerju s samostojnimi obrtniki po zakonu in kolektivni pogodbi, — za vključevanje in uveljavljanje teh delavcev v delegatskem sistemu preko osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije. M. Krajevne skupnosti bodo s ciljem razvoja skupnosti in izenačevanja pogojev bivanja in dela občanov v posameznih KS sodelovale pri snovanju, sprejemanju in izvajanju ukrepov za pospešitev razvoja drobnega gospodarstva predvsem pa: — ugotavlja potrebe na svojem območju, — skupaj s potrošniškimi sveti v KS ugotavljale kvaliteto in ceno storitev ter primernost poslovnega časa obratovalnic, — sodelovale s samoupravno stanovanjsko skupnostjo pri iskanju prostorskih možnosti za odpiranje obratovalnic na svojem območju. 7. člen Udeleženci se strinjajo, da izvršni svet občinske skupščine najmanj enkrat letno izdela poročilo o izvajanju družbenega dogovora ter na tej osnovi sprejme dodatne ukrepe oziroma zadolži posamezne nosilce. 8. člen Izvajanje tega dogovora spremlja odbor udeležencev, v katerega imenuje vsak udeleženec po enega delegata. Odbor po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poroča udeležencem o izvajanju dogovora.■ Strokovno-tehnična opravila za delovanje tega odbora bo opravljal občinski komite za družbenoekonomski razvoj. 9. člen K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbenopravne osebe, .če sprejmejo pravice in obveze iz dogovora oziroma se s svojo dejavnostjo vključujejo oziroma pogojujejo razvoj drobnega gospodarstva. , * , 10. člen Družbeni dogovor velja za obdobje 1981—1985 in se lahko dopolni le po postopku kot je bil sprejet. Pobudo za spremembo lahko, da, katerikoli udeleženec dogovora. 11. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniku Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 30-10X81 Celje, dne 26. novembra 1982. Podpisniki tega družbenega dogovora so: Skupščina občine Celje, Samoupravna stanovanjska skupnost Celje, Skupnost za zaposlovanje, Občinska izobraževalna skupnost Medobčinska gospodarska zbornica v Celju, Ljubljanska banka — Splošna banka Celje, kdrmator — poslovna skupnost za malo gospodarstvo, združenje samostojnih obrtnikov, ONPZ Celeia Celje, Kovinotehna Celje, Športno rekreacijski center Golovec, Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet Celje in krajevne skupnosti' v občini Celje. KAMNIK 177. • Na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Urad-ui list SRS, št.9/82), L, 9. in 12 člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter, 617 člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), je Skupščina ' občine Kamnik ha skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1982 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik 1 IV. točka sklepa (Uradni list SRS, St. 24/83) se spremeni tako, da se glasi: \ Za čas trajanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenuje začasni individualni organ tov. Rojc Ivan, ekonomist, vodja.gospodarsko finančne službe v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik. 2 V V. in VI. točki sklepa se črta beseda »kolegijski« in nadomesti z besedo »individualni«. 3 IX. točka sklepa se spremeni tako, da se glasi: »Začasni ukrep družbenega varstva se izreče za dobo 12 mesecev. Imenuje se individualni začasni organ in njegovo pooblastilo vpiše v sodni register.« 4r V XI. točki se za besedo »kolegijski« doda »in individualnega« ter doda nov drugi odstavek, Iti se glasi: »Člani začasnega kolegijskega in individualnega organa imajo pravico do osebnega dohodka v skladu z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem.« 5 Ta sklep začne veljati 28. decembra 1982. Objavi se v Uradnem listu SRS. St. 023-9/82 Kamnik, dne 27. decembra 1982. t Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek 1. r. KOČEVJE 178, Na podlagi tretjega odstavka 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uraidni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1982 sprejela SKLEP o listi oseb, ki jo določi zbor združenega dela občinske skupščine za delovanje v disciplinskih komisijah I Zbor združenega dela občinske skupščine Kočevje določa naslednjo listo oseb za delovanje v disciplinskih komisijah: 1. Kozina Jože, Itas Kočevje — DSSS 2. Krese Jožica, Itas Kočevje — DSSS 3. Rus Vasja, Itas Kočevje 4. Šega Zmago, Itas Kočevje 5. Hrovat Jože, Zavarovalna skupnost »Triglav« 6. Mlekuž Vito, Melamin Kočevje — TOZD Me-laipan 7. Šešek Lojze, Melamin Kočevje — DSSS 8. Božič Nada, Melamin Kočevje — DSSS 9. Marentič Nikolaj, Melamin Kočevje — DSSS 10. Ciglič Bojan, Melamin Kočevje — TOZD Storitve • 11. Novak Jelko, Melamin Kočevje — TOZD Storitve 12. Merhar Brane, ZKGP KG DSSS 13. Jančič Jože, LIK Kočevje TOZD Šolsko pohištvo 14. Vesel Franc, LIK Kočevje 15. Lovšin Franc, LIK Kočevje 16. Jurkovič Anton, LIK Kočevje 17. Pertot Lado, LIK Kočevje 18. Kordiš Jože, LIK Kočevje 19. Stevanič Milan, LIK Kočevje 20. Tekavec Marko, Inkop Kočevje 21. Križ Tone, Inkop Kočevje 22. Popovič Pero, Inkop Kočevje 23. Kužnik Stan«s, Tekstilana Kočevje 24. Dicecco Milica, Tekstilana 25. Muller Rudi, Tekstilana 26. Volf Marta, Tekstilana 27. Petelin Franc, Trikon Kočevje 28. Kovač Peter, Trikon Kočevje 29. Bejtovič Frančiška, Trikon Kočevje 30. Kužnik Ančka, ZKGP Kočevje — DSSS 31. Ule Albina, ZKGP TOK Kmetijstva 32. Zor jan Ernest, ZKGP KG TOZD Mesarija 33. Pavlin Rudi, ZKGP TOZD Agroservis 34. Grgurič Ljudevit, ZKGP KG TOZD Prašičereja 35. Papež Jože, ZKGP GG DSSS 36. Turk Marija, ZKGP GG TOZD Transport-gradnje 37. Tkalčič Nikolaj, ZKGP GG DSSS 38. Pugelj Ivan, ZKGP GG TOZD Pugled 39. Lovrenko Franc,- ZKGP DO Gramiz 40. Gjerek Štefan, ZKGP KG TOZD Govedoreja 41. Bel jan Ada, ZKGP GG DSSS 42. Briški Matija, ZKGP TOZD Transport-Grad- nje 43. Beljan Vida, Avto Kočevje 44. Šega Jasna, Avto Kočevje 45. Mihor Miha, Avto Kočevje 46. Ilc Pavle, Avto Kočevje 47. Mavrin Valentin, SGP Zidar Kočevje — DSSS 48. Aupič Igor, SGP Zidar Kočevje — DSSS 49. Popovič Dušan, SGP Zidar Kočevje — DSSS 50. Glad Matija, SGP Zidar Kočevje — DSSS 51. Gornik Ivan, Mercator TOZD Trgopromet Kočevje 52. Žagar Drago, Mercator TOZD Trgopromet Kočevje 53. Glad Ivan, Mercator TOZD Trgopromet Kočevje e 54. Poje Lojzka, NAMA Kočevje 55. Beljan Andrej, NAMA Kočevje 56. Gregorčič Adela, NAMA Kočevje 57. Koševič Alojz, Hotel Pugled Kočevje ' 58. Ja j tič Stane, Hotel Pugled Kočevje' 59. Klarič Matija, Hydrovod Kočevje 60. Aupič Marija, Hydrovod Kočevje 61. Peček Iranka, Komunala Kočevje 62. Pezdirc Andreja, Komunala Kočevje 63. Jurkovič Tone, Oprema Kočevje 64. Kuhar Avgust, Oprema Kočevje 65. Kopitar Borut, Oprema Kočevje 66. Bastar Erna, Oprema Kočevje 67. Janša Vincenc, Elektro Kočevje 68. Golob Jože, Elektro Kočevje 69. Koruzar Mirko, Kočevski tisk Kočevje 70. Klun Miran, Kočevski tisk Kočevje. 71. Jakopin Slavka, Kočevski tisk Kočevje 72. Šmigelj Mirko, Kočevski tisk Kočevje 73. Šobar Jadran, Žito — pekarna Kočevje 74. Gril Majda, Žito — pekama Kočevje 75. Knežič Marjan, Ljubljanske mlekarne Kočevje 76. Ličen Boris. Posestvo Snežnik Kočevska Reka 77. Nimac Ivan, Ptt Kočevje 78. Škoda Alojz, kmet. kooperant, Mestni log n. h., Kočevje 79. Kamšek Vasja, obrtnik, Kidričeva 5, Kočevje 80. Mušič Janez, Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje 81. Turk Vlado, Gimnazija Kočevje 82. Vučko Marjan, Center poklicnih šol Kočevje 83. Koprivšek Marjan, Zdravstveni dom Kočevje 84. Žagar Stanka, Zdravstveni dom Kočevje 85. šporčič Filip, Služba družbenega knjigovodstva Kočevje 86. Arko Tomaž, Ljubljanska banka PE Kočevje 87. Klun Ljubica, Ljubljanska banka PE Kočevje 88. Sertelj Mira, Skupščina občine Kočevje 89. Volf Nada, Skupščina občine Kočevje 90. Mihor Ivanka, Služba družbenega knjigovodstva Kočevje 91. Kovač Olga, Kovinar Kočevje 92. Ačimovič Marjana, Vzgojnovarstvena organizacija Kočevje 93. Rus Marija, Vezenina Bled TOZD Kočevje 94. Bruner Ivanka, Občinska konferenca SZDL Kočevje 95. Lavrič Stane, Varnost Kočevje 96. Štlmec Janko, SAP TOZD Stojna Kočevje 97. Košir Ančka, Računovodski biro Kočevje 98. Kaplan Danica, Skupne službe SIS ‘ družbenih dejavnosti Kočevje 99. Popovič Metka, Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-2/83-1/2 Kočevje, dne 29. decembra 1182. Predsednik zbora združenega dela Ivan Drobnič 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 179. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in. 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boiežnimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Izvršni' svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 38. seji dne 11. januarja 1983 sprejel ODREDBO b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev' in odraslih govedi od kom 45,— — telet od kom 26.— — prašičev in drobnice od kom 9.— — žive perutnine za vsakih začetih 50’ kom 8.—■ — za vsako čebeljo družino 9.— c) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,15 — za mesne izdelke razen konzerv — od kg 0,15 — za divjačino od kg 0,15 — za perutninsko meso od kg 0,15 — za drobovino od kg 0,15 — za ribe, rake, polže od kg 0,15 — za mast od kg 0,15 — za mleko od litra 0,03 — za mlečne izdelke od kg 0,15 — za jajca — cela od kom. 0,02 — za jajčne izdelke od kg 0,15 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,07 Če prijavljena pošiljka ni pravočasna pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitami pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 301,60 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil — plačati tudi prevozne stroške. II Za veterinarsko-sanitame preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: din a) za veterinarsko-sanitame preglede klavnih živali in mesa: o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje Prečiščeno besedilo odredbe (Uradni list SRS, št. 5/82) glasi: I Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in Prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) za kamionske, vagonske, letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev ih žive perutnine do 10 ton 360.— — za vsako nadaljno tono 36,— — za odraslo govedo in kopitarje — od komada 70 — za teleta od komada 40 — za prašiče od komada 47 — za pujske do 50 kg od komada 36 — za drobnico od komada 36 — za perutnino od komada 0,35 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. din b) za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in pre- delavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma 'v jajčne izdelke predelanega jajca c) za veterinarsko-sanitame preglede rib v ribogojnicah — od vsake začetne ure d) za veterinarsko-sanitame preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem: — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom i — za ’ medvede s trihinoskopskim pregledom — za zajce po komadu — za divjo perjad po komadu e) za veterinarsko-sanitame preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah — za vsako začeto uro porabljenega časa Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški. \ III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja . se plača pristojbina za vsako kravo molznico 135 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. IV Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremi j a jo v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 90 dinarjev.. 0,006 360 45 64 90 11 6 360 V Pristojbina za veterinarsko-sanitame preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri katerih se veterinarsko-sanitami pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. VI Za veterinarsko-sanitame preglede izven rednega delovnega Časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitami pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50*/«. VII Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50103-840-026-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-eamitamih pregledov. VIII Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/83-02 Ljubljana, dne 17. januarja 1983. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Gabrijela Jelen 1. r. LJUBLJANA SISKA 180. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred-kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o sprememb; zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 223. čena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška I Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo z območja občine in preko državne meje, se določijo - pristojbine: a) za kamionske pošiljke, vagonske šUjke in letalske pošiljke po- din — kopitarjev in parklarjev ter žive mtnine do 10 ton Pe- 360,00 — za vsako nadaljnjo tono b) za kosovne pošiljke: 36,00 — kopitarjev in odraslih govedi od mačka ko- 45,00 — teleta od komada 26,00 — prašičev in drobnice od komada 9,00 — žive perutnine za vsakih začetih kom. 50 8,00 — za vsako čebeljo družino 9,00 d) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,15 — za mesne izdelke — razen konzerv od kg — za divjačino od kg 0,15 0,15 — za peurtninsko meso od kg 0,15 — za drobovino od kg 0,15 — za ribe, rake, polže, želve od kg 0,15 — za mast od kg 0,15 — za mleko od litra 0,03 — za mlečne izdelke od kg 0,15 — za jajca — cela po komadu 0,02 — za jajčne izdelke po kg 0,15 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,07 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled pri pristojni organizaciji, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede, veterinar pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, razkladanja in prekladanja ali da je nakladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 360 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. II a) Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajč- nih izdelkov v proizvodnji' jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,008 b) Za veterinarsko-sanitarne preglede rib v ribogojnicah vsake začete ure 360,00 c) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa 360,00 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški. živaU pri SDK št. 50104-840-027-3182 najmanj enkrat mesečno. VII Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba, ki jo je'sprejel Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na seji dne 15. 2. 1982. Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Us tu SRS. St. 1-16/83 Ljubljana, dne 11. januarja 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. L r. RIBNICA 1SL Na podlagi 73., 76. in 79 člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 29/79, 5/80 in 12/80) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica na seji dne 12. januarja 1983 sprejela III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljša- , nje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 135 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način V javno potrošnjo, se plača poleg določene pristojbine še odvzem mleka v takem gospodarstvu in. stroške pregleda molznic na tuberkulozo. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico, ter živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 90 din. IV Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita m medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni Pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. V Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina Povečana za 50 odstotkov. VI Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo SKLEP o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija' Prispevki uporabnikov k stročkom zdravstvenega varstva, določeni v sklepu o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 5/80) se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov (participacija) povečajo in znašajo od 1. 1. 1983 dalje: din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter v dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 54 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca 156 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu special. 48 — za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) 18 — za vsako zalivko ' 54 — za polno kovinsko prevleko 384 — za vse "druge prevleke 456 ' — za inlay nazidek 252 — za vsako krono 552 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 252 — za vsako nadomestilo fasete, cementirani e stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, od-delitev vmesnega člena ali gredi » 84 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 108 — za gred, opornico ali jahač 300 — za vsako totalno protezo 804 — za vsak obturator 108 — za vsako parcialno protezo 1108 — za vsako začasno protezo 756 — za vsako bazo kovinske proteze 960 — za smemni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let — za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 1260 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 5. za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih , in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu - dnevno 7. za prvi prevoz z reševalnim vozilom ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 132 132 18 78 156 8. za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna ali lokalna), ki so registrirana, kot zdravila, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept 9. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 42 10. za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prostostoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave S®4 11. za nepodložene usnjene rokavice, estet- ske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji 384 12. za ortopedsko obutev 780 13. za ktlni pas 378 din 17. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 240 18. za očesno protezo ‘ 252 19. za lasulje zaradi trajno izražene pleša- vosti traumatekega izvora, posledica jemanja določenih zdravil in umetne dojke 25 20. za ojačevalni slušna aparat 420 21. za aparat za omogočanje glasnega govora 504 22. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 665 St. 8/5-07-7/82 Ribnica, dne 12. januarja 1983. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica Jože Marolt 1. r. SEVNICA 182. Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na svoji seji dne 29. decembra 1982 sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1983 dalje 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1983 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka im iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete- kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: 14. za bergle 15. za inhalator, aparat za aerosol Ml * «6* — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,14 — od bruto osebnega dohodka v breme do- $08 bodita po stopnji 10,78 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih Plačujejo kmetje — razen kmetov-kooperantov znašajo: — od katastrskega dohodka . negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 30 % — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.120 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko ' dejavnostjo ali Prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in pd stopnjah iz 1. odstavka tega člena. iien Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene" prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove v višini 60 °/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz Prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na Prispevek od osnove v višini 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena ^ opravi dokončni' obračun prispevkov takrat ko je 2nan osebni dohodek za tekoče leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge sto-ritve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov določenih s pogodbami "o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Preračunanih v bruto. 5. člen Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega čle-ha se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa. . 6. člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo pri-sPevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo pri-aPevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih leskih in sicer: din 1. občani, ki uživajo pravice izključno od ulega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na strela tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 420 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 430 Zavezanec plačila prispevka po 1.* točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2 točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega'zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invahdskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ald se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija. 9. člen Za delavce, upokojence, učence ih študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo Iz dohodka po stopnji 6 "/o od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prenehata veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 2/82) in sklep o spremembi ih dopolnitvi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v OZS Sevnica ud L januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 24/82). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 02-5'82-9 Sevnica, dne 23. novembra 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica Franc Ogorevc 1. r. SLOVENJ GRADEC 183. Na podlagi' 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec na svoji seji 19. januarja 1983 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP e prispevni stopnji za zdravstveno varstvo kmetov xsl leto 1983 1 Za leto 1983 se ugotovi stopnja prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in znala v Občinski zdrav-steni skupnosti Slovenj Gradec: — od katastrskega dohodka in od dohodka od gozda 32,9 “/o — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno 855 din. 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Z dnem uporabe tega sklepa prenehajo veljati stopnje določene v 1. členu ugotovitvenega sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo kmetov za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82). Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec Maks Jordan 1. r. 184. Na podlagi 73., 75. in 76. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 11/78) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec na svoji seji dne 19. januarja 1983 sprejela valorizirano LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 z Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripo— močke naslednje zneske: din 1. Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 48 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 132 3. Zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu-speciali- Btu 48 — za vsako zalivko 48 — za polno kovinsko prevleko 354 — za vse druge prevleke 423 — za inlay nadzidek 234 — za vsako, krono (z zatičkom) 510 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 234 — za vsako nadomestilo fasete, cementira- . nje stare prevleke, demontaža prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi 78 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 108 — za gred, opornico ali jahač 288 — za vsako totalno protezo 750 — za vsako parcialno protezo 930 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 816 — za vsako začasno protezo 708 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze podložitev ali reokluzijo 120 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje. Ce ta ni potrebna 120 5. Za vsak rtg posnetek, 'tudi zob (za naj- več 6 posnetkov pri snemanju v ambulantah in dispanzerjih • 6 6. Za prvi prevoz z rešilnimi vozili in poseb- nimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 132 7. Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 42 8. Za proteze, ortotične pripomočke, apa- rat za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez 354 9. Za nepodložene usnjene rokavice, estet- ske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji 354 10. Za ortopedske čevlje 708 11. Za kilni pas 354 12. Za bergle 66 13. Za aparat za omogočanje glasnega govora 'I 498 % din 14. Za nemedicinski' del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oz. večkratni oskrbi za največ 30 dni v kole- darskem letu — dnevno 66 15. Za očala 162 16. Za kontaktna stekla ' 216 17. Za očesno protezo 234- 18. Za ojačevakil slušni aparat 468 19. Za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 234 20. Za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 540 , 2 C e je vrednost pregleda, zdravila oziroma pripomočka manjša kot znaša participacija po tej listi, plača uporabnik dejansko ceno. 3 Ta lista se uporablja od naslednjega dne po objavi v Uradnem listu SRS. Z uporabo te liste se prenehajo uporabljati zneski po listi prispevkov k stroškom zdravstvenih storitev, ki jih je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti sprejela dne 22. 12. 1981 in je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 1/82. Št. 01/1 Slovenj Gradec, dne 19. januarja 1983. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec Maks Jordan 1. r. SLOVENSKE KONJICE 185. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice Je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 184. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRŠ, št. 23-1205/82) na. seji dne J2. januarja 1983 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi dopolnitev Zazidalnega načrta Nova Dobrava in zazidalnega načrta Zreče I Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek dopolnitev zazidalnega načrta Nova Dobrava in zazidalnega načrta Zreče (v nadaljnjem besedilu: dopolnitev zazidalnega načrta). II Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal Razvojni center Celje pod številko 32/82 v mesecu no- vembru 1982. Dokumentacij a obsega tehnično poročilo in grafične priloge: situacijo obstoječega stanja in arhitektonsko zazidalno situacijo. III V času razgrnitve lahko k osnutku dopolnitev zazidalnega načrta poda svoje predloge in pripombe vsak obč,an ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma' skupnost. IV Osnutek dopolnitev zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine 'Slovenske Konjice —‘ oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, soba št. 35 in na sedežu krajevne skupnosti Zreče, vse delovne dni med uradnimi urami. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski oglasni deski ter na razglasni deski v krajevni skupnosti Zreče. Št. 350-5/82-1, Slovensko Konjice, dne 12. januarja 1833. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine . Slovenske Konjice Janko Kovač L r. ŠENTJUR PRI CELJU 186. . Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter na podlagi 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprej ela ODLOK o določitvi zemljišč, ki so namenjena za individualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Nova vas — CrnoUea 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, Id so namenjena za individualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Nova vas — Crnoiiea. 2. čl«** Meja območja soseske Nova vas — C malica je razvidna iz zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje po projektu št. 140/73, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 43/73 in je sestavni del tega odloka. • 3. člen S tem odlokom se določa le druga faza meje zemljišča namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo ter obsega južni del zazidalnega načrta Nova vas — Cmolica. Meja tega območja poteka po vzhodni, južni in zahodni strani po meji zazidalnega načrta Nova vas — Cmolica, severni del zajetega območja pa poteka meja po cesti F (označena v zazidalnem načrtu P 2). Znotraj mej opisanih v prejšnjem odstavku le-žyo zemljišča z naslednjimi zemljiško-knjižnimi podatki v katastrski občini Tratna. Zap. St St. pare. Kulture Bazr. Povr- šina VL št. Lastnik 1. 194/2 travnik 5 521 120 Šmid Janez in Marija, Cmolica 3 2. 195/1 njiva 4 531 564 Hvalec Anica in solastniki, Šentjur 3. 195/2 travnik 4 940 507 Hvalec Anica in solastniki, Šentjur 4. 195/6 travnik 4 26 507 Hvalec Anica in solastniki, Šentjur 5. 453 hiša 0 214 507 Hvalec Anica in solastniki, Šentjur 6. 195/3 njiva 4 243 502 Rupnik Stanislav in Leopoldina, Cmolica 7. 195/4 dvorišče 0 359 502 Rupnik Stanislav in Leopoldina, Cmolica njiva 4 187 502 Rupnik Stanislav in Leopoldina, Cmolica 349 hiša 0 81 502 Rupnik Stanislav in Leopoldina, Crnoiica 8. 206/1 njiva 5 321 544 Vrbovšek Franc m Vladka, Cmolica 10 9. 206/4 travnik 5 535 544 Vrbovšek Franc ih Vladka, Crnoiica 10 10. 210/1 njiva 4' 163 56 Oset Janez in Rozalija, Crnoiica 18 travnik 4 3709 56 Oset Janez in Rozalija, Crnoiica 18 11. 210/2 travnik 4 319 56 Oset Janez in Rozalija, Crnoiica 18 12. 210/4 travnik 4 1141 56 Oset Janez in Rozalija, Cmolica 18 13. 228/1 travnik 4 667 56 Oset Janez in Rozalija, Crnoiica 18 14. 210/5 travnik 4 500 694 Kladnik Cvetko, Kostrivnica 22, Mraz Anica, Javorje 19 15. 215/2 travnik „4 540 694 Kladnik Cvetko, Kostrivnica 22, Mraz Anica, Javorje 19 16. 210/3 travnik 4 869 652 Leskovšek Ivan in Jožica, Šentvid pri Planini 13 17. 215/1 travnik 4 1236 373 Vodeb-Novačan Matilda, Trnovlje 103 18. 215/3 travnik 4 1326 373 Vodeb-Novačan Matilda, Trnovlje 103 19. 215/4 travnik 4 739 373 Vodeb-Novačan Matilda, Trnovlje 103 20. 217/2 njiva 4 1979 373 Vodeb-Novačan Matilda, Trnovlje 103' 21. 230/5 travnik 4 1130 672 Špes Jože, Nova vas n. h. 22. 219/3 travnik 4 134 668 Jagodič Rajko in Cvetka, Voglajna 5 23. 221/9 njiva 4 78 668 Jagodič Rajko in Cvetka, Voglajna 5 travnik 4 339 668 Jagodič Rajko in Cvetka, Voglajna 5 24. 220/1 travnik 5 262 380 Jonak n dl. Radoslav, Cuprijska 21, Celje 25. 220/2 travnik 5 31 380 Jonak ndl. Radoslav, Cuprijska 21, Celje 26. 220/3 travnik 5 266 380 Jonak ndl. Radoslav, Cuprijska 21, Celje 27. 233/1 njiva 4 1544 531 Oset Milan, Cmolica 16 28. 233/6 njiva 4 60 531 Oset Milan, Cmolica 16 29. 234/2 travnik 4 445 674 Kovač Alojz, Irena, Rifnik 30 80. 233/3 travnik 4 239 674 Kovač Alojz, Irena, Rifnik 30 Sl. 236/2 travnik 4 3173 413 Ocvirk Ana, Cmolica 5 32. 236/3 travnik 4 1« «13 Ocvirk Ana, Crnoiica 5 33. m 0 31 Ocvirk Ana, Cmolica 5 hlev 0 105 413 Ocvirk Ana, Crnoiica 5 dvorišče 0 164 Ocvirk Ana, Cmolica 5 34. 233/2 travnik 4 646 675 Benčina Jože, Marija, Na Zelenici 9, Celje 85. 195/5 travnik 4 1024 551 Verk Ivan in Svetozara, Teharje 4 Zap. št. Št. pare. Kultura Razr. Povr- šina VI. St. 36. 23Š/2 njiva 4 212 384 37. 348 dvorišče 0 389 hiša . 0 170 hlev 0 73 38. 230/2 travnik 4 3483 19 230/6 travnik 4 27 39. 230/4 travnik 4 356 19 40. 230/7 cesta 0 158 19 41. 244/1 travnik 4 1489 19 42. 244/2 . travnik 4 383 19 43. 467 hiša 0 111 19 44. 244/3 travnik 4 306 688 45. 243/5 travnik 4 213 686 46. 230/3 travnik 4 208 667 47. 227/5 travnik 5 409 667 48.. 221/1 njiva 4 1294 54 49. 221/2 travnik 4 2738 54 50. 221/5 travnik 4 112 54 51. 221/7 travnik 4 52 54 52. 221/8 travnik 4 140 54 53. 221/3 travnik 4 241 622 54. 221/6 travnik 4 144 622 55. 221/4 travnik 4 433 622 56. 224/1 travnik 4 501 11 57. 224/2 travnik 4 334 11 58. 224/4 travnik 4 639 11 59. 224/5 travnik 4 511 11 60. 224/6 travnik 4 555 11 61. 224/n travnik 4 542 11 62. 243/4 travnik 4 23 11 63. 243/1 travnik 4 2384 11 64 248/2 travnik 4 2023 11 65. 248/1 travnik 4 1010 11 66. 287 kozolec 0 97 11 67. 327 gos. poslopje 0 74 11 68. 328 dvorišče 0 1248 hiša 0 147 11 69. 250 pašnik 5 1529 699 70. 57 hiša 0 96 699 71. 224/3 travnik 4 631 . 644 72. 226 njiva 4 860 579 73. 227/2 travnik 4 1799 412 74. 227/3 travnik 4 81 412 75. 227/4 njiva 4 107 412 lastnik Ocvirk Franc, Cmolica 3 Ocvirk Franc, Črholica 3 Ocvirk Franc, Cmolica 3 Ocvirk Franc, Cmolica 3 Brečko Martin, Angela, Crnolica 14 Brečko Martin, Angela, Crnolica 14 Brečko Martin, Angela, Cmolica 14 Brečko Martin, Angela, Cmolica 14 Brečko Martin, Angela, Cmolica 14 Brečko Martin, Angela, Crnolica 14 Brečko Martin, Angela, Cmolica 14 Denžič Martin, Graharjeva 5, Celje Denžič Martin, Graharjeva 5, Celje Vrešnjak Vinko, Jožica, Zidanškova 22, Celje Vrešnjak Vinko, Jožica, Zidanškova 22, Celje Ratajc Avgust, Cmolica 19 Ratajc Avgust, Crnolica 19 Ratajc Avgust, Cmolica 19 Ratajc Avgust, Cmolica 19 Ratajc Avgust, Cmolica 19 2lof Ivan, Tinka, Zagrad 137, Celje Zlof Ivan, Tinka, Zagrad 137, Celje Zlof Ivan, Tinka, Zagrad 137, Celje Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Crnolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Crnolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Cmolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Cmolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Cmolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Crnolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Crnolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Crnolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Cmolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Cmolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Cmolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Crnolica 8 Oset'Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Cmolica 8 Oset Alojz 1/7, Martin 1/7, Ana 5/7, Crnolica 8 Oset Danica, por. Mastnak in Mastnak Franc, Bukovje 14 Oset Danica, por. Mastnak in Mastnak Franc, Bukovje 14 Pintar Zdravko, Nova vas n. h. Dečman Marjan, Ivanka, Cmolica Šket Ivan, Rozalija , Gorica 48 Šket Ivan, Rozalija , Gorica 48 Šket Ivan, RozaiMja , Gorica 48 Zap. št. St. pare. Kulture Razr. Povr- šina VI. št. Lastnik 76. 242 travnik 4 3248 7 Oset Ivan, Frančiška, Črnolica 16 77. 243/2 njiva 4 47 509 Oset Slavko, Ana, Nova vas 32 travnik 4 320 509 Oset Slavko,'Ana, Nova vas 32 78. 243/3 njiva 4 302 509 Oset Slavko, Ana, Nova vas 32 79. 458 hiša 0 60 509 Oset Slavko, Ana, Nova vas 32 80. 245/1 travnik 4 2969 27 Šivak Antonija Črnolica 3 81. ' 245/2 travnik 4 76 27 Šivak Antonija Črnolica 3 82. 240/1 travnik 4 1703 164 Vodeb Alojz, Angela, Črnolica 12 240/3 travnik 4 252 164 _ Vodeb Alojz, Angela, Črnolica 12 239/4 travnik 4 2 164 Vodeb Alojz, Angela, Črnolica 12 239/5 travnik 4 280 164 Vodeb Alojz, Angela, Črnolica 12 239/6 travnik 4 848 164 ' Vodeb Alojz, Angela, Črnolica 12 239/7 travnik 4 575 164 Vodeb Alojz, Angela, Črnolica 12 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka, če je na zemljišču, to je po določilih tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, M po zazidalnem načrtu Nova vas — Čmolica ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, to je potrebno zv. njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbne pravico uporabe, dokler stavba stoji. Navedena zemljišča postanejo družbena lastnina, ebHna Šentjur pri Celju pa pridobi na njih pravico uporabe. Prejšnji lastniki zemljišč lahko uporabljajo po-družbljena zemljišča na način, s katerim se ne menja et>Hka in avojetvo zemljišč vse do dneva, dokler pristojni organ za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • . St 465-133/82-5/5 Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI IGO. Odredba o evidenci kazalcev *z planskih aktov temeljnih in drugih organizacij Združenega dela za leto 1983 131 161. Pravilnik o načinu obračunavanja in evidenci sred- stev, k! se obvezno zagotrvlj;\?'> v SR Sloveniji za pospeševanje razvoja gospoik-.v manj razvitih republik in SAP Kosovo 135 162. Pravilnik o pravilih cestnega prometa ISO 163 Pravilnik o tehnični!; pregledih motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov l;> 1G4. Pravilnik o evidentiranju traktorjev in traktorskih priklopnikov 172 165 Pravilnik o avto šolah in o tablicah za označevanje vozil na motorni pogon, na katerih se kandidati ' za voznike učijo vožnje 175 166. Pravilnik o vozniškem izpitu, preizkusu znanja pred- pisov o varnosti cestnega prometa in o preverjanju vozniškega znanja 135 167. Pravilnik o vozniških dovoljenjih in o potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa 15C 168. Pravilnik o dovoljenju za voznika inštruktorja in učitelja predpisov 194 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 169. Odločba o ugotovitvi, da določbe prvega odstavka 3. člena in 4. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1932 niso v neskladju z ustavo in zakonom 196 17CT. Odločba o ugotovitvi, da nista v neskladju z ustavo SR Slovenije določbi tar. št. S in tar. št. 13 iz 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 196 158. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na ra- čun sredstev solidarnosti SR Slovenije 137 M59.jDogovor o uresničevanju družbene u. r v iivc raz- porejanja dohodka v 1983. letu OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 171. Sklep o sprejetju piana za »leto 1983 (Ljubljanlca- Sava) m Stran 172. Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1983 (Soča - Nova Gorica) 198 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 173. Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov s področja stanovanjskega gospodarstva, na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 199 174. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo kmetov in drugih pogodbenih zavarovancev, razen kmetov kooperantov v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice ^ letu 1983 199 175. Sklep o izračunu vrednosti programa Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za leto 1983 200 / ' 176. Družbeni dogovor o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Celje za obdobje 1981—1985 200 177. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik 178. Sklep o listi oseb, ki jo določi zbor združenega dela občinske skupščine za delovanje v disciplinskih komisijah (Kočevje) 203 Stran 179. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polj e 205 180. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška 206 181- Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija) (Ribnica) 207 182. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvu v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja .1983 dalje 208 183. Ugotovitveni sklep o prispevni stopnji za zdrav- stveno varstvo kmetov za leto 1983 v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenj Gradec 210 184. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Slovenj Gradec) 210 185. Sklep o javni razgrnitvi dopolnitev zazidalnega načrta Nova Dobrava in zazidalnega načrta Zreče (SIo- . venske Konjice) 211 186. Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za in- dividualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Nova vas — Crnolica (Šentjur pri Celju) 211 Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki je bil sprejet leta 1981, je celovito uredil problematiko samoupravnih stanovanjskih razmerij v stanovanjskem gospodarstvu. Vrsta novih rešitev, zlasti pa določba o vzajemnem in solidarnostnem združevanju sredstev, o dolžnosti vsakogar, da prispeva tudi lastna sredstva, o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini s strani stanovalcev in vlogi samoupravne stanovanjske skupnosti, so zahtevale tudi spremembe in dopolnitve zakona o stanovanjskih razmerjih, oziroma spremembo in dopolnitev posameznih institutov stanovanjskega prava. Tako je novi zakon razmejil pojem stanovanjske pravice od pravice uporabe stanovanja, opredelil nastanek in vsebino stanovanjskega razmerja z opustitvijo stanovanjske pogodbe kot pridobitnega naslova za stanovanjsko pravico, določil pristojnost rednih sodišč (o pravici uporabe stanovanja) in sodišč združenega dela (o stanovanjski pravici) in v skladu z uveljavljeno sodno prakso dopolnil še vrsto drugih določb prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (prostori za začasno prebivanje, spreminjanje stanovanjskih prostorov v poslovne, možnost prenehanja stanovanjskega razmerja zaradi nastanitve v domu za ostarele občane ali zaradi nesmotrne zasedenosti stanovanja ali zaradi neuporabe stanovanja, itd.). Uvodna pojasnila k novemu zakonu je napisal dr. Lojze Ude, obširno stvarno kazalo pa je sestavil Janez Toplišek. Cena: 110 din. CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VIL V založbi CZ Uradni list SRS je izšla nova zbirka predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in drugi predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja s pojasnili Drugi zvezek (1982) Konec leta 1981 je bil sprejet nov statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil konec marca 1982 objavljen tudi v Uradnem listu SRS. Založba CZ Uradni list SRS je leta 1979 založila zajetno zbirko predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v kateri so bili objavljeni statut skupnosti s komentarjem, številni predpisi in še nekaj drugih prilog. Z objavo novega besedila statuta (gre dejansko le za prečiščeno besedilo, ki vsebuje vse dosedanje spremembe in dopolnitve) z uvodnim pregledom in obrazložitvijo najpomembnejših novosti v drugem zvezku zbirke, pa omenjeni prvi zvezek ni izgubil svoje uporabne vrednosti, nasprotno, obe zbirki se medsebojno dopolnjujeta. Se vedno je aktualen komentar k tistim določbam statuta, ki se niso spremenile. Tudi večina predpisov in prilog še velja in le posamezni predpisi, ki so bili spremenjeni ali dopolnjeni oziroma ^a novo sprejeti, so objavljeni v drugem zvezku. Ker vsebuje statut skupnosti celoten sistem pokojninskega In invalidskega zavarovanja, je zbirka nadvse koristen pripomoček vsem zavarovancem in upokojencem, saj*jim zagotavlja na enem mestu pregled in celovito informacijo o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Prav tako je zbirka nepogrešljiv priročnik za vse tiste uporabnike, ki pogosteje uporabljajo predpise pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri vsakdanjem strokovnem delu ali pa za sprotno preverjanje odprtih vprašanj. Obširno stvarno kazalo k statutu. Cena: 315 din Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in drugi predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja s pojasnili Prvi zvezek (1979) V tej zbirki je zbranih poleg statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS še nad 80 drugih predpisov, preglednic, tabel in seznamov, ha podlagi katerih delavci, delovni ljudje in občani uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostne, invalidske in družinske pokojnine, varstveni dodatki, dodatki za pomoč in strežbo, invalidnine, poklicna rehabilitacija in zaposlitev invalidov, postopki za uveljavitev pravic, itd.). Vrsto določb statuta in nekaterih drugih predpisov spremljajo še obširna pojasnila, katerih namen je predvsem pravilno uveljavljanje pravic. Cena: 150 din Naročila sprejema CZ Uradni list SRS Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor m odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/Vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 221 337, računovodstvo, naročnine 211 811 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informacije št. 421-1/72