216. itevllko. • Dirani t ntfc tt. stftaatn isil uro. leto. .Slovenski Narod ▼ Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta velja: četrt leta na mesec 12 — 6 — '>_ v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta ....... 9 11-— četrt leta......J 5*50 na mesec......„ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova o lic a št. 5 (v pritličju levo), telefon št 34. M« Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta sejeafcrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ti—lih m w*L* tO ffaarltf. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakaraa" telefon št 89. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ••••«-• • 13*— četrt leta .......650 na mesec i i • . . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28-■ za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30-■ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dpravnlštvo: Knaflova ulica št S (spodaj, dvorišče levo), telefon št S S Pred tremi leti. Danes je tri leta toga, kar so v večerni temi pokale v Ljubljani vojaške puško, je tekla človeška kri in sta dva mladeniča Adamič in Lun-rler od krogel j zadeta obležala mrtva. Od tedaj so se umirili duhovi in poleglo so se strasti, ki so jih pro-vzročili dogodki tistega krvavega večera. Ostal jo samo grenak spomin in ostalo je prepričanje, da onega streljarja ni bilo treba. Skoro za obletnico ljubljanskemu krvavoga večera so so primerili na Dunaju veliki izgredi. In dogodki na Dunaju silijo človeka, da dela primere z dogodki pred tremi leti v Ljubljani in i izgredi, ki so se še rej primerili a- inomostu. Italijanska fakulteta v Inomostu je bila v eni noči odpravljena. Nem-ri so napravili izgrede. Razbili so sipe na hišah in trgovinah Italija-linv, pretepali in inesarili italijanske visokošolce in končno naskočili poslopje italijanske fakultete in je demolirali ter uničili vse, kar je bilo v njeni. Vojaštva se sploh ni prikazale, policija ali ni mogla ali ni hotela zabraniti izgredov — nemški kulturonosci so nemoteno izvršili svoje delo. Na Dunaju! Izgredniki so razbijali sipr. Vojaštvo je prišlo, a ni rabilo ero/ja. Zaradi par tisoč šip se na Dunaju ne strelja na ljudi. Šele, ko so izirredniki zaceli udirati v trgovine in v hiše ter ropali, ko jo bilo ranjenih mnogo redarjev in vojakov, ko so izgredniki delali barikade, prižigali "tramvajske vozove in šole, iz-kratka, ko so se izgredi promeniU v pravo in resnično revolucijo, tedaj je vojaštvo rabilo orožje. Pred tremi leti je bilo v Ljubljen i drugače. Isti večer, ko je bilo par sto šip razbitih, ni vojaštvo imelo nič opravka, kajti čim so bile rš i t > e ubite, so se izgredniki razšli. Nihče ni bil napaden. Navaden izgred, ki ga je samo zlobnost razkrili.« kot nekako malo revolucijo. Dne 20. septembra ni bilo ne demon-; r.ieij, ne izgredov. Ljubljana je bili mirna. Šele ko je vlada dala raz-- v viti vojaštvo po ulicah, so se zaceli zbirati ljudje v majhnih gručah. Nobenega izgreda ni bilo. nihčo ni bil napaden, a vendar je vojaštvo rx -1 vodstvom poročnika Maverja, no da bi bilo dobilo naročilo od shižbu-j »čega vladnega komisarja, v večerni temi streljalo in je bilo osem oseb ranjenih, Lunder in Adamič pa sta bila ustreljena. V sodnih aktih so zabeleženo iz-povedbe okrajnega glavarja Mathia->a, policijskega svetnika \Vratschko-ta in drugih nad vsak dvom vzvišenih prič in te izpovedne pričajo, da se danes pred tremi leti ni nič, a že absolutno nič takega zgodilo, kar bi moglo opravičiti strel janje vojaštva. Tega prepričanja je bila tudi vojna uprava, ki je hotela poročnika Mavorja kaznovati, kar pa je preprečil takratni komi poveljnik zagrizeni nemški nacijoualec Potiorck. Inomost - Dunaj - Ljubljana. Prepuščamo čitateljem, da izvedejo paralelo mod izgredi v teh treh mestih. To je najprimernejši predmet za meditacijo ravno danes, ko časti vse iiaioclno misleče slovenstvo spomin A fantiča in Laindra, ki sta kot žrtvi "20. septembra 1908. morala iti v zgodnji mladosti v hladno zemljo. P A. sto!ypfn. Dunaj, 19. septembra. V strašnih mukah je snoei izdihnil Peter Arbadjevič Stolvpin, ruski ministrski predsodnik. Kot vzdrževatelja in reprezentanta reakcionarnega sistema so ga revoluei-jonarji obsodili na smrt in v navzočnosti carjevi tor nnjodlienejše rusko aristokracije in birokracije, pri slav-nos t i, ki je veljala osvoboditelju ruskega kiiiOta iz teme suženjstva, Aleksandra II., je revolver fanatičnega Bngrova izvršil rabeljsko delo. P. A. stolvpin se je zgrudil pred očmi onega carja, kateremu je služil i vso udanostjo ruskega človeka, z vsa znanostjo svojega bogatega duha in z vso odločnostjo svoje duše, ki je plakala nad žalostno sedanjostjo domovine in hrepeneče zrla v boljšo bodočnost. Največji sovražniki vladajočega ruskega sistema ne odrekajo Stolvpinu visokih zmožnosti in najboljših namenov, nikdo ga ni opal primerjati s onimi »krvnimi psi«, ki so slepo orožje reakcijonarstva. toli-krat brezvestno gospodovali v ruskem javnem življenju. Sodba zgodovine bo umorjenega osvobodila obtožbe političnega zločinstva, če tudi ga ne more oprostiti tragično krivdo, da so njegova dejanja v velikem nn-sprotstvu z njegovim hotenjem učinila veliko zla in da je njegova nesrečna roka le premnogokrat spremenila dobro v zlo ... LISTEK. Liubejen in sovraštvo. Povest, (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) ) Pa prisedem, da si ogledam tvojo vsestransko stvarnost, modernost i. naprednost ter tako obenem obeti fin jem polževo naprednost svojih počasi delujočih možganov,« reče z dolgočasnim in enakomirnim naglasom gospod Vid Rožanec ter sede j»oleg tovariša. ;>Prijatelj, tvoji izrazi so ravno tako clolpjj in suhi, kakor si ti sam dolg" in suh.« »Pustiva take zbadljivosti! Če bi ti jaz hotel sedaj-le odgovoriti na t\oja dva ukusna izraza, pa bi rekel, da so tvoji možgani tako tolsti neumnosti, kakor je tvoje telo obilno na tolšči. Toda jaz sem sedaj-le povedal primero, ki pa nima prav nič opraviti s kakim osebnim napadom.« »Seveda ne, ker smo dandanes stvarni in napredni. Ali vedi, predragi moj Vid, danes me zelo motiš v mojih mislih; to sem pa le mimogrede omenil, da se znaš ravnati od-sedaj nadalje.« »Vem, da sem ti nadležen. Spoznal sem to le iz tvoje nestrpnosti in trpkosti. Ali pomisli, da jo ž^ večkrat kaka nadležnost rešila človeka nameravano smrti!« »Kako pa to veš, da se jaz pečam ravno sedaj-le s smrtuonevarni-m\ mislimi?« vpraša Zraven s preplašenim gin som. »Tega ravno nisem vedel; sedaj pa vem, da misliš na smrl, ki te pa gotovo še ne obišče, ker si še pretolst zanjo.« »Žo prej sva govorMa o stvarnosti,« spomni Zraven Rožanca na svoje prvo mnenje, ki mu ga je izrekel danes. »Pardon, jaz jako rad zaidem na r sebnosti! Zato mi oprosti, prijatelj .Taka!« Ker je prišel mimo ravno natakar, mu je namignil Zraven, da hoče plačati, misleč, da so tako znebi svojega tovariša gospoda Vida Rožanca. Pa se je precej močno ureza!. Tudi Kožanec je plačal ter urno šel za njimi Hodila sta potem po peronu ter govorila v prijaznem in pikrem naglasu, kakor je že nanesla govorica. »Sicer pa moram iti. Vlak odido trak trenotek. Na zdravje! Prijatelja si sežeta v roke. »Scrvus!« zabrlizga gospod Vid Rožanec za tovarišem skozi eno nosnico. Če je bila to leva, ali desna, se ne ve natanko. V ru>ki zgodovini ostane era Stolvpinova za vedno globoko zarisana. Iz anarhističnega kaosa, ki jo nastal po proklamaciji konstitucije. vl nemirnega in nevarnega položaja, ki je grozi! vsled boja ined radikalno prvo dumo in roakeijonarstvom, je poskusil Stolvpin rešiti državo, ter jo oteti preteče nevarnosti, da zopet zapade vsem nesrečam najhujšega absolutizma. Kesiti vsaj iskro kon-stiiucijonalne ideje, oteti elemente ustavnega življenja v Rusiji ter jih skrbno negovati ter čuvati, da jih srečnejše solnce vzbudi k novemu klitju, avgijev hlev korupcije očistiti, v državi uvesti mir in red — s to življenjsko nalogo je Peter Arkadjv vič nastopal dediščino svojega prednika Goremjkina v dobi, ko je vse javno ži\ ljenje v Rusiji obvladala anarhija in je revolucija plamtela ne le v vrstah inteligence temveč tudi v široki masi in jo upor se ngnendil tudi že v armadi. Moj železne volje in velike osebne hrabrosti je bil Stolvpin, ko je poleti 190OTuanjkan ju mesa v kolikor je zdaj mogoče, in pa, da M skrbi za trajni uvoz v prihodnjosti. da se ne jjonove denasnje razmere Takojšnja eni pomoč zoper draginjo jv uvoz ergeiitin^k1 'ga NMaav Nadalje pride vpoštev zvišanje srbskega mesnega kontingiiita. V tem oziru ii' baje na ogrski strani nikaketra prin cipijelnegu aasprotstva. - Iz Budimpešte poročajo, da je imel iinan čni minister včeraj posvetovanje z ministrskim predsednikom. V informiranih krogih izjavljajo, da je zdaj pač še nemogoče fiksirati ogrsko sta lišče, ker zahteve avstrijskega ministrstva še niso )K>]Kdnoma znane. Kar s»- tiče uvoza mesa iz balkanskih dizel, se ne bo težko dosegel sporazum, dočim bodo Ogri zahtevali za trajen uvoz argentiusega mesa zadostne gospodarske kompenzaciji- a O Češko - nemški spra\ni .Ariji px>ročajo sledeče: Včeraj so imeli nemški voditelji konferenco z najviš jim deželnim maršalom. Ta je naglasa 1 formalni ^značaj bodočega de /eInozbor>kega zasedanja in je sporočil, da se bodo vršile štiri seje. Poslednja bo 4. oktobra. Nemški poslan ci so to izjavo vzeli na znanje. Nemci smatrajo draginjsko vprašanje, ki jc mislijo sprožiti Čehi a tem kratkem deželnozborskem zasedanju kot precejšno oviro in težkočo. Po njihovem mnenju mor«* akcijo proti vladajo« i draginji uspešno uvesti edinole državni zbor. Nemci pa sumničijo tud: l>osebno češke agrarce, da hočejo ti l tem pridobiti raznim svojim gospodarskim organizacijam deželne podpore, za kar pa dežela pri teh razna rab nima denarja. Deželni odbor j« že izdelal načrt za regulacijo učitelj skih plač. Stroški v prvem letu bodo znašali lo milijonov kron. m Italija se baje pripravlja, da odločno poseže v tripolitausko vprašanje. V ponedeljek je odplulo več \mm\-morskih čolnov iz Benetk v Hrindisi, ena vojna ladja in štirje torpedu i čajnj pa iz Specije v Tarent. Splošno so mnenja, da je to v zvezi z napet i m političnim položajem. Turki so vsled Rožanec je odšel s perona v mesto. Zravna pa je odpeljal vlak v Pristran jo. Hitro se je podil vlak proti Pristran ju, ali še veliko urnejše in vili ravojše so se pojale temne misli po razburjenih možganih v debelosti ostalih telesnih udov odgovarjajoči glavi gospoda Zravna. Da se obesi, je bi7a njegova misel, ko je stopil v restavracijo. Da so ustreli, je bila njegova misel, ko je sedel v damski kupe. On se je namreč vozil vedno rad v damskih oddel-k;li, ker ni mogel prenašati tobakove-ga dima na vlaku. Sicer je pa bil prav priden kadilec. Da ustreli Zgovorna, Zalko in sebe, se mu rodi iz ouili najstrašnejša misel. Toda, kakor vse, tako je tudi to ovrprla njegova duša. Po velikem, napornem, dolgem in opreznem razmiŠljevanju in razmotrivanju si je ustvaril v svoji notranjščini le eno veliko misel sklenil jo maščevanje nad Zgovor-liom, ki ga naj občuti celo svoje življenje. Že se je videlo pristranjsko postajno poslopje z vlaka, ali nesrečni, prevarani in zapuščeni postni uradnik še ni izdelal maščevalnega načrta. Eno je bilo gotovo v njegovem užaljenem srcu. Želel je Zgovornn še nekaj hujšega, kakor je smrt. Na Pristranju izstopivši pa si še ni bil na čistem, kaj bi neki to bilo. Zalka in Zgovoren sta si nakupila vse potrebno stvari ter se ie prav izborno zabavala tisto popoldne. Ob sedmih zvečer sta sedla na vlak ter se odpeljala iz mestnega šuma v idilično življenje na deželi. Sedela sta si nasproti v sicer popolnoma praznem kupeju. Malo sta govorila, tembolj pa so se pogovarjale njuno oči, v katerih se je lesketala sama sreča ter se kopala v brezmejni radosti. vZalka!« in »Vladko!« se je čulo zdajpazdaj prav narahlo izgovorjeno, in pa bitje dveh srečnih src. Ljubezen je krožila po celem kupeju. Zgovoren jo vedno zrl v krasen Zalkin obrazek, božal ga in poljuho-val. Zalka jo kar drhtela mskončne blaženosti. Nehote se je zdajpazdaj okienila Zgovornovega vratu ter pritisnila Zgovornu na ustni topel poljub. Skorajda nista vedela srečna človeka, kdaj je minila ura časa, in kda^ se je ustavljal in odhajal vlak na postajah, ki so bile med mestom in Za-vinkom; kajti ravno sta mislila, da se je prvikrat vstavil vlak od mesta sem, pa so sprevodniki že klicali ime Zavinek.1 Treba se je bilo ločiti. en poljub na ustne, »e en topel pogled v oči, se en stiskljaj v roke, pa je bil Zgovoren na voznih stopnicah in na tleh. Izstopil je. .>Pozdravljena,« ji je še zaklical Zgovoren v slovo, in vlak se je že pKrnaknil; izprva je lezel, potem pa kmalu ?pet drčal s svojo navadno hitrostjo. Če b: no bil Zgovoren tako zaverovan v Zal ko, od katere se je ravno poslavlja', pa bi bil opazil, da je natanko ob njegovem izstopu vstopila v isti voz na drugem koncu Mila £e-leznikova, ki je hotela še nocoj dospeti k >voji teti v Podravje na Štajerskem. Pisala je bila namreč ta teta Že-leznikovim, da je precej obolela in potrebuje zato domaČe postrežbe. Ker je čisto sama, brez moža in otrok, naj takoj pride Mila k njej. Klaun je bilo zelo težko pri sren ob Milinom slovesu. Pisal ti bom,« ji reče, ko je Mila čakala vlaka. »Pa tudi ti mi piši, draga moja Mila!« »Seveda, dragec moj,« de Mila z iskrenim usmevom; tudi njej je bilo nekako neprijetno pri srcu. Vlak jc prisopihal v postajo. In razšla sta se ljubeča človeka. Ržen je otožno stal na raztirju in zelo jezen je bil. Srce se mu je jokalo, ker se mu je umikala svethi zvezda njegove duše za nedoločen čas v tuje kraje. Jezo pa je kuhal nad okoli stoječimi ljudmi, ki so mn spridili prvo ugodno priliko, da bi ukradel Mili prvi poljnb. postopanj« Italijanov precej mir jeni. Carigradski list »Hi kmet« objavlja poziv na sultana, naj takoj sklice parlament, ker je sedanje ministrstvo popolnoma nezmožno in ker preti Turčiji t Tri polisu velika ne* varnost- • m m V bolgarsko sobra«Je je bilo is-voljenih 190 vladnih kandidatov, 7 radoslavistov, 6 stainbuloviatov, 5 agrareev, 4 demokrati in 1 mladoli-beralec. Opozicijonelni voditelji Ge» nadiev, Malinov, Radoslavov, Pešov in Tončev so zopet izvoljeni. Sklepi zaščitnik velesil Krete, ki so se sporočili grškemu kralju in kre-čanskemu eksekntivnemn komiteju, se do zdaj niso pismeno sporočili turški vladi, kar je povzročilo v ofici-elnih krogih precej razburjenja. Med tem je poslala turška vlada tem velesilam okrožnico, v kateri poudarja, da se naj kakor hitro mogoče reši krečansko vprašanje. Nota zaščitnih velevlasti je tudi v tnrškem časopisju povzročila veliko razburjenje, ker smatrajo to noto kot indirektno priznanje pravic grškega kralja. Sploh je pa položaj na Kreti jako napet. Opozicija se pripravlja, da vrže turško vlado. Mir in red na otoku sta resno ogrožena. Skoraj sleherni dan se sliši o napadih Grkov na muhamedance. Pred Kaneo so že teden dni ■zasidrani dve turški vojni ladji in ena angleška. Grška je baje ponudila turški vladi politične kompenzacije glede balkanskih zahtev za slučaj, da pripozna turška vlada komisariatski statut za Kreto. Turška vlada je pa odgovorila, da ne more priznati, da je Grška interesirana pri kretskem vprašnju. Na Španskem ne morejo zatreti revolncijonarnega gibanja. V Valenciji je razglašen preki sod. Tudi iz drugih provincijalnih mest prihajajo poročila o uporih in pocestnih bojih. Nekateri menijo, da 6e gre za dalekosežno zaroto, s katero se namerava napraviti Španiji notranje težkoče, medtem ko ima Španija v Maroku polno dela. Z ozirom na to so razglasili za eelo državo izjemno stanje. Nemški državni tajnik Kidcrlen-vVachter ni — kakor poročil »Agence Havas« — izročil poslaniku Cam-bonn pismenega odgovora. V bero-Jinakih političnih krogih pi»znavajo, da so še vedno diference med zalite-vami in ponudbami. Iz Pariza poročajo, da se nemški odgovor nanaša edinole na Maroko, ne pa na Kongo. Nasprotja obstoje le še v dveh točkah: glede gospodarskih koncesij Nemčiji in glede političnih jamstev, ki jih zahteva Nemčija za trajno vzdrževanje gospodarske enakopravnosti. Nemčija je baje v eni točki Franciji ugodila, da se je namreč odpovedala vsaki gospodarski predpra-vici v Maroku in da se je zadovoljila l gospodarsko enakopravnostjo. Glede političnih jamstev pa še niso dosegli sporazuma. Nemčija zahteva mednarodno kontrolo pri oddajanju javnih del in gotov procentualni delež pri teh delih. Tega pa Francija nikakor noče dovoliti, ker se boji, da bi mogla Nemčija vsled te mednarodne kontrole vedno ovirati politično svobodo Francije v Maroku. Sicer so pa. v Parizu prepričani, da pride do končnega sporazuma. V Nemčiji je pa ljudstvo eo vedno zelo vznemirjeno. Ljudje še vedno dvigajo denar iz denarnih zavodov, posebno po deželi. In kakor vse kaže, bo nemško narodno gospodarstvo zelo trpelo vsled tega konflikta. Uspehi perzijske vlade eeitos** bivšega Šaha so precej spremenljivi. Tudi v Teheranu ne vlada več oni optimizem, ki je zavladal po nekaterih amagah vladnih čet V Astra badn obešajo vladne čete vse pristaše eks-Jaha, ki jim pridejo ▼ roka. V Barasu so tudi obesili več moL Število obsojenih v Sariju ie ni konstatirano. Mohamed Ali ni na tvojem pohodu proti Teheranu nobenega izmed svojih sovražnikov obsodil k smrti. Iz Ardebila poročajo, da je Astara popolnoma zgorela. 2000 Kelti ur je v je porazilo oddelek vladnih čet, ki so imele 200 mrtvih in mnogo vjetih. Sicer so pa vsa ta poročila jako nezanesljiva. Štajersko. Iz Celja. Občinske volitve v okoliški občini so se nekoliko zavlekle. Vršile se bodo v času od 15. do 20. oktobra Ker bodo nemškutarji z vso silo naskočili 1. in 2. razred, se bo vnel hud volilni boj. V Velenja je potekel včerajšnji dan pcpolnoma mirno. Udeležba na nemški slavnosti je bila zelo slaba. Tudi slovenski protestni shod po — § 2. ni prinesel ničesar posebnega. Klerikalci se nočejo Nemcem zameriti! Iz Braslovc nam poročajo: Te dni je delal Frane Mlakar iz Maribora na cesti iz Polzele v Braslovčc na drogu za brzojavno žico. Pri tem pa mu je spodrsnilo, padel je na cesto in se na glavi smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga v Maribor. Štiri čedne tieke so pripeljali orožniki te dni v celjsko ječo. Celjsko okrožno sodišče je zasledovalo s tiralic* štiri Hrvate, in sicer mesarja Jurja Jovanoviča, kleparja Janeza Mirka, ključavničarja Stanjka in konjskega mešetarja Milanoviča zaradi raznih vlomov, ropov in tatviu po sejmih. Nek tajni redar jih je prijel v Solnogradu ravno v trenutku, ko so se hoteli odpeljati v Nemčijo. Spravili so jih z močnim orožniškim spremstvom v Celje, kjer je eskorti-ranje teh štirih tičkov do okrožne sodnije vzbudilo mnogo pozornosti. Iz Gradca. V sredo, imajo nem-Škonacijonalni poslanci popoldne v deželnem dvorcu, kakor nravi vabilo, važno posvetovanje. Razpravljati imajo o postulatih, katere stavijo slov. klerikalci za u stavljenje ob-strukcije v deželnem zboru. Slovenski klerikalni poslanci so zborovali včeraj v Mariboru. Sodi se, da pride vendar do jesenskega zasedanja dež. zbora. Iz Celja. V tukajšnjem klerikalnem hotelu so prrd kratkim izročili različna dela sedlarskemu in tape-tarskemu mojstru Puhiu. kateri se čuti Nemca in uživa bojda tudi podporo »Siidmarke«. Slovenski sedlar in tapetar Strelec je pa celo član »Slov. Straže«, a dela ni dobil. To orno zapisali zategadelj ker se mnogi slovenski obrtniki nad tem skandalizira jo — a hotel prav pridno obiskujejo. Od Sv. Barbare pri Mariboru. 7. t. m. je umrl pri nas g. J. Majhen, znan narodni gostilničar. (Je »Slov. Narod« že poročal.) T>a je imel le malo nasprotnikov in bil precej r»ri-lj«hijen, je pokazal njegov pocrreb v nedeljo, ko sra je spremenilo k zadnjemu počitku vse. kar je b;-o pri maši. Mnogo oko je bilo rosno ob grobu. Bodi mu zemljica lahka! — V naši ljubi župniji se vrši vse, kn-kor bi bilo vse v najlepšem redu. Pač zagodrnja marsikdo nad župniknm-vsemogočnežem, da bi pa kdo zapoeel kako resnejšo stvar, da se preobrne aH edleV o tem ni etllasL G. Bajnem je naglo nmrl, bil je v treh urah zdrav in mrtev. Ko je prišel žnpnik s potnico, je ie bilo prepozno. Svoje sovraštvo do rajnega ie jo ob tej pri. liki pokasal, češ, da je večkrat ravno umrli dejal »ta črni«. Značilne so župnikov* besede na dan pogreba pri pridigi. Kakršno tivljenje.takina smrt. Torij še cerkev mu ni za takšne izbruhe presveta. Poprej mu je bil rajni dober, ko še ga je vozil zastonj okrog, ko sta m pa nekaj spo-rekla, mu je bil vse, le človek ne. Znpnik naj malo premisli, koliko je rajni daroval za cerkev in druge enake stvari. Saj mu je hotel odreči cerkven pogreb, ko bi ne našli spo-vednega listka — saj pri drugih ni tako strog — zvonenje mu je itak prikrajšal. Vprašali pa bi, kdo bo plačal zvonenje za očetom vašim, g, župnik? — Zvone smo plačali mi fa-rani sami! Enkrat za vselej povemo tu javno župniku, da se bo on nam pokoril prej, kakor mi njemu. Je-li to tudi vzor - župnik, ki vstreli sosedovega petelina,če se ta drzne na njegovo pokošeno travo t — Kaj g. župnik, a je bil drag (50 K). Za sedaj ^So-kolskeca doma« gostilna, ki se nahaja sedaj v nj**m. velikega pomena. A vkljub izvrstni postrežbi in gotovo najboljšim vinom se eelo Celjani, ki bi vendar morali vedeti ceniti važ-nos* »Sokolskegn doma«, te gostilne izogibajo in hodijo raje v različne zakotne hsjzle. To je žalostna prikazen, ki bi vočigled našim razmeram zpslužila Ifthko Še veliko ostrejšo grnio. — S o k o 1. Prav se jim god!! V nekem spod-nještajerskem listu čitamo, da je nek agent opeharil mnogo zasebnikov in trgovcev na Sp. Štajerskem na ta način, da je sprejel od njih naročila na papir, vizitke in druga tiskarska dela. S m1 a j pa naročenega blaga, ki je Mlo v največ slučajev Še vnaprej plačano, ni od nikoder in oškodovanci javno pripovedujejo o svoji škodi in neumnosti. Mi pravimo, prav se jim godi! Ali nimamo dovolj doma* čth slovenskih tiskarn m papirnih trgovin na Sp. Štajerskem T Zapišemo tn n. pr., kar amo v tem oziru slišali samo v Celju pritožb. Mnoge tvrdke, ki svoj razvoj in deloma celo ustanovitev zahvaljujejo samo narodni požrtvovalnosti tistih krogov, ki so ustanovili slovensko tiskarno v Celju in jo še vzdržujejo, naročajo vse tiskovine, pismen papir, kuverte, koledarje, papir, reklamne liste pri židovskih tvrdkah. Domače časopisje je bilo zaradi njih že nebrojnokrat konfiscirano, tiskarna je trpela veliko škodo — sedaj pa se je to vraču je z r a ročili pri zidovih, ki dajejo slabo in spakedrano blago kakor ga nobena reelna trgovina in tiskarna ne more imeti, par vinarjev ceneje. Geslo svoji k svojim naj velja tudi pri teh naročilih! Kako hočemo potem priti do solidne obrti in trgovine, nko je ne podpirajo tisti, ki jo lahko najizdatnejše in ki so v to tudi poklicani! — k. Drobne novice. Za župana v Ptuj u je bil dne 18. septembra znova izvoljen Jos. Ornig, za podžupana pa Janez Steudte. — Nadomestna državnozborska volitev v 2. graškem mestnem volilnem okraju se vrši najbrže 24. maja. Fno krilo nemških nacijonalcev z dež. posl. Piehlerjem na čelu kandidira na Nižjem Avstrijskem propadlega dr. Weidenhofferja, komisarja drž. žel., druge* krilo z županom dr. Grafom na čelu pa greškega mestnega odbornika, finančnega uradnika dr. Gargliterja. Odločevali bodo soeija-1 isti eni in klerikalni glasovi, katerih je v tem volilnem okraju zelo znatno število. — Ukradel je neki Anton Kranje šentpeterskemu županu Fše-nu v Sav. dol. iz hmeljske sušilnice 20 kg hmelja. Tat je svoj čas služil pri Fšenu za hlapca. — Zaprli so v Rogatcu posestnika Jožefa Artiča zaradi divjega lova. Ta mož je bil zaradi svoje strasti do tuje divjačine že večkrat občutno kaznovan. — V Maribor je prestavljen g. Karel Tribnik, doslej suplent na slovenski gimnaziji v Celju. Roroiko. »Gorotan«, društvo slov. učiteljev in akademikov je sklenilo podajati Slovencem izven Koroške informacije glede posestev, ki so po slov. Kor. naprodaj. Velika in lepa posestva preidejo s pomočjo nemških obrambnih društev večidel v nemšl;e roke torej kdor želi kupiti kako posestvo na slov. Koroškem, naj se obrne na društvo »Gorotan« v Borovljah. Koroško. Vojaški begunec. V Celovcu je pobegnil vojak domobranskega peš-jtolka št. 4 v Celovcu Mihael Ra m -p o 1 d. O begnneu nimajo še nobenega sledu. Vzrok bega je neznan. Rampold je doma v okolici Vol-šperka. Tržne eene na celovškem trgu. Na celovškem trgu veljajo sedaj sledeče tržne cene: 100 kg rži 21 K 75 v, ovsa 18 K 25 v, kaše 32 K 16 v, fižol zelen 28 K, fižol rdeč 36 K, krompir 9 K, seno 6 K 50 v, boljše in slabše 5 K, slama 3 K 80 v, 100 glav ze^ja 18 K, goveja mast 1 kg 2 K DO v, surovo maslo 1 kg 3 K 20 v, suha slanina 1 kg 2 K 20 v in 2 K 10 v, svinjska mast 1 kg 2 K 30 v, 1 liter smetane 90 v, 1 liter mleka 24 v, en par jajc 13 v in en par kokoši, ki so pa slabe, 3 K 20 v. Tatvine. Posestniku Roku Ko« k a r n i k u pri Tomažu je ukradel neznan tat iz zaprte omare denarnico, v kateri je bilo 300 K denarja. — V Brezah pa je vlomil tudi neznan tat v stanovanje železniškega delavca Ferdinanda L i e b e, razbil z motiko vrata omare in odnesel iz predalov srebrno žensko uro, zlato dolgo verižico, srebrno moško uro, jekleno uro, par gorskih čevljev in pa škatljico za zdravila, v kateri sta bila dva bankovca po deset kron in 4 K 80 vin. drobiža. O obeh tatvinah nimajo še nobenega sledu. Velika tatvina v železniški čakalnici v Volšperku. Posestnik Mihael K a r n er je prišel iz Volšperka, obiskal Celovec in se od tod peljal v Spodnji Dravograd. Tam je obiskal par gostiln in šel nato v čakalnico, kjer je na klopi zaspal. Ko se je zbudil, je pogrešil denarnico, v kateri je imel 400 K gotovine in kreditno pismo za 12.000 kron. O neznanem žepnem tatu nimajo še nobene sledi. Primorko Izpred okrožnega sodišča v Go. rici. Pred kratkem so aretirali na Južnem kolodvoru v Gorici laška podanika M a s t r o v i t o in P r i m o -t e r r a. Na sumu sta bila, da sta ukradla nekemu Josipu Hermanu na kolodvoru 300 kron. Oba sta seveda tatvino dosledno tajila. Pri obravnavi pred goriškim okrožnim sodiščem je izpovedalo pet prič, da tatov in flagrantov sicer niso videli, vendar pa je izključeno, da bi bil mogel ukrasti kdo drug. Potrdili so z vso gotovostjo v očigled raznim okolnosti m, da sta ta dva tatova. Sodišče je obsodilo tatinska Lahona vsakega na sedem mesecev težko ječe in v izgon iz Avstrije. Izginil je v Prezerjah pri Rihen-bergu 161etni dečko Ivan Krkoč. Pogrešajo ga že pet tednov. Fant je imel kmečko obleko in je šel od doma bos. Iz poštne službe. Za poštne praktikante v Trstu so imenovani abitu-rijent realke Karel Herbich in abiturijenta gimnazije Jakob Pečar in Franc J u r m a n. Državni izpit za gozdarje. Dne 13., 14. in 15. se je vršil pri tržaškem namestništvu državni izpit za gozdarje. Komisiji je predsedoval gozdarski svetnik K. M i r o š e v i č. Izpita se je udeležilo 13 kandidatov in sicer 8 Slovencev, 2 Hrvata, 1 Italijan in 1 Nemec. Izpit so napravili z dobrim uspehom Stan. M e d v e -š č e k, Rud. P a a, Vincenc Metli-k o v e c in Franc Steinacher; a zadostnim uspehom pa Stan. Hr i -b a r n i k, Rudolf K e n d a, Oskar Š p r i n a f, Anton Sirotič in Ivan G o b e r. Dva kandidata morata ponoviti skušnjo v enem letu, dva pa sta se odtegnila izpitu. Kolera. V Cittanuovi že je obolel mornar laške jadrnice ^Belleu« Frane N o r d i o za kolero sumljivimi znaki. Jadrnico so odpeljali v Trstu v pomorski lazaret. Nordio je včeraj umrl. Bakterijologična preiskava še ni končana. — Na Sušaku pri Reki je nevarno obolela za kolero neka domača ženska. — Iz Grad-ca pa se je pripeljala predvčerajšnjem na Sušak neka Marija Ren« n e r, ki je takoj po prihodu obolela za sumljivimi znaki. Odpeljali so jo v bolnico, kjer jo bodo bakterijolo-gično preiskali. Dalje je umrl v bolnici na Sušaku za kolero oboleli Anton B o n e t i č. Njegov drob bodo poslali v Zagreb, kjer ga bodo natančno bakterijologično preiskali. V Dragi pri Stisak u pa je obolel za kolero sumljivimi znaki dninar S e g n a u. Vlak jo je bil ie odkuril s postaje, a Ržen se je še vedno žalostil in jezil na raztirju. »zvezde šteješ, prijatelj Ržen,« ga nagovori Zgovoren ter ga narahlo potiplje po rami. : Da. In dognal sem, da je zarja že zadremala ter izginila z nebeškega svoda,« mu razloži Ržen. »Ne razumem te. Saj vendar še tako jasno sveti večernica tam-le gori.« »Vidim, da me nisi razumel.« »Ali si se pa ti zmotil za nocoj.* »Nikakor ne. Će ti povem, da se je ravnokar odpeljala Zele/znikova ifila na Štajersko, me menda razumeš.« »Potem pa že potem. No, pa si vseeno ne jemlji tega tako k srcu! Saj se vrne vendar! Za večno se ni menda še ločila dane« od Zavinka.« »Tistega tudi ne trdim in ne mislim.« »Potem pa upaj in bodi vesel, kakor sem jaz, dasi sem se tudi jaz poslavljal nocoj od svojega dekleta.« ::Ker si se nasrkal sladkosti z njenih ustnic in užil radosti njenih objemov.« meni otožni Ržen ter globoko vzdihne. »Obupati pa ti še vendar ni treba! kam pa je poletela tvoja golobica?« >Neka njena teta jo hoče k sebi, kar je baje zelo obolela,« pripovedu- je Ržen. »Meni se pa zdi, da hoče starka spresti kako ljubezensko nit. Bojim se, in strah me je!« /E, kaj bi!! Vesel bodi, pa preže neš namah te črne strahove iz svoje duše! Vesel bodi, pa za vriska j po fantovsko!« ga tolaži in bodri zadovoljni Zgovoren. »Vrag vzemi tebe, tvoje vriskanje in tvoje veselje!« se skoraj zadere zaljubljeni Ržen nad svojim prijateljem ter obrnivši mu hrbet odide naglih korakov spat. »Ljubezen človeka popolnoma spremeni, govori potem Zgovoreu grede v prometno pisarno sam s seboj. >< Vsekakor deluje tako v človeškem srcu, kakor žlahtno vino v možganih. Pri različnih ljudeh različno. Nekatere razvedri in razradosti, da so razposajeni, kakor majhni otroci, druge oslepi, ogluši in omami, da se nič ne zavedajo, tretje razdraži, da so kar nasajeni, ter jih naredi brez-olizirne in skorajda sirove. Med one druge prištevam lahko sebe, med tretje pa prijatelja Ržena.« V* Drdral je tisti večer osebni vlak proti Pristranju, kakor navadno. Nie se mu ni pripetilo posebnega. Ustavljal se je na vsaki postaji, kako vselej. Sprevodniki so hodili iz voza v voz, od potnika do potnika, prešči-pavali in pregledovali vozne listke ter lupatam spregovorili kako besedo. Na postajah so stopali iz vozov, klicali njihova imena v nemškem jeziku ter rinili v vozove ljudi moškega, ženskega in srednjega spola, zdaj v večjem, zdaj v manjšem številu. Noč je bila svetla, mrzla in suha. Po kupejih je bilo živahno, kakor vedno. Ljudje se pač vedno radi razgovarjajo. če se je pa dobil vmes kak čemernež, ki bi mu ne bilo prav, če bi ljudje molčali, in se je strašno jezil, ker so se pogovarjali, se ga sploh ni vpoštevalo. Izognili so se mu, i a čepeti je moral sam v svojem kotu. V predzadnjem vozu, torej v onem, v katerem se je pripeljal Zgovoren na Zavinek, so bili skoraj sami mladi ljudje. Na hodniku so stali trije gospodje vedrega lica in iskrenih oči. Tudi dve mladi dami sta bile nedaleč od one moške trojice, ki je bila v živahnem pomenku, in njihovi pogledi so švigali na lepi dekleti. Zapazivši pa, da sta pozorišče in torišče njihovemu pogovoru, se umakneti v ženski kup*. mV Podravju pač nimate takih le krasot ie,« se pošali prvo pero one triperesne deteljice, gospod Gaber, proti drugemu peresu, gospodu Iva- nu Zamejcu, veleposestniku iz Po-dravja. »Mislim, da se tudi pri vas ne morete ponašati s kakimi lepoticami,« se (»glasi tretji član one trojice. »Pri nas na Rebri je toliko deklet da se . . .« »Da se kar gnoj dela iz njih.« seže Ivan Zamejec Gabru v besedo ter se široko zasmeje. »Tega ravno nisem hotel reči. Ampak povedati sem hotel, da jih je toliko, da se jih kar pet meče za enim mladim človekom,« je dokončal svojo prejšnjo trditev gospod Gaber, ki je bil še samec ter je že petnajsto leto služil pri sodišču v re-berskem trgu. Nosil je naslov c. kr. kanci ista. »Pa reeita, kar hočeta! Takih-le deklet se ne dobi na vsaki tepki in tndi ne na vsaki »rebri«, meni tretji član naše mlade trojice. »Mislim, da je na Podravju vendar-le še kakšno lepo dekle.« de Ivan Zamejec, ki je imel lepo gosposko suknjo na sebi in je bil drugače izvrsten fant in čvrst korenjak 8 kakimi tridesetimi leti od svojega rojstva sem; toda gosposka obleka brez šole še ne da izobrazbe. »Gospa Ver-nikova, bogata starka v Podravju, mi je povedala, da nr^de k njej mlad* i in lepa sorodniea. Kakor mi je popi-! so val a, je skoraj taka, kakor ona-le 1 črnuška v kupejn. »Potem se boste ponašali s tujim perjem,« mu reče oni tretji gospod. »Vsaka nova reč .ie človeku bolj všeč, kakor stara,« mu de nerodno Ivan Zamejec. »Na vsak način moramo zvedeti, kam se dami peljete; bržkone morate biti veliki prijateljici, če že ne sorodnici.« meni z veliko vnemo okoli štirideset let star samec gospod kanclist Gaber. Komaj pa je bil kanclist izgovoril zadnje besede, se že prikaze pre-eei trebušen sprevodnik, ki je šel naravnost v kupe, kjer sta bili oni dve mladi dami. Hitro je opravil svoj posei, — saj sta bile sami v tem kupejn. ter »nčasi in komodno priracal spet na hodni* Urno so ga obkolili vsi trije čl a nt naše znane trojice. Sprevodnik je takoj vedel, za kaj gre mladim gospodom. Na njihovo vprašanje, kam se peljete dami, ni takoj odgovoril. Saj je natanko vedel, kako se mu je treba obnašati, da pade kakšna desetica v njegov žep. Kanclist, ki je najbrže že več takih slučajev doživel v svojem dolgem samskem življenju, takoj seže v žep ter do sprevodniku desetico. lato storita tudi ostala dva. (DaUe prlaooaJaVA Odpeljali so ga tudi v infekcijsko bolnico. Mlad ljubljanski prekanjene« v Trstu. Ključavničarski pomočnik, 151etni Ignac Sluga, doma iz Šent Petra na Kranjskem, je nalagal neko Ivano Ponbešek iz kamniške okolice, da se je vrnil njen soprog; iz Amerike in da jo čaka v Trstu. Zena je fantu vrjela in se napotila takoj v Trst. Vzela je s sabo fanta in 160 K denarja. Zvit dečko jo znal izviti iz nje denar in jo pustil čakati na moža pred izselniško hišo avstro-ameriške parobrodne družbe. Žena je nestrpno čakala na dečka in moža več ur. Ko ju pa le ni bilo, je povedala celo zadevo stražniku, ki jo je odpeljal na policijo. Tam so takoj uganili dečkovo zvijačo, poslali za njim detektive, ki so vjeli dečka ravno, ko je stopil v poštni vlak južne železnice in se hotel odpeljati nazaj v Ljubljano. Mladega goljufa so izročili tržaškemu sodišču. Ženi pa so vrnili ostali denar, s katerim se je žalostna vrnila domov. Smrtno ranil brata in zaklal samega sebe. Včeraj okoli 5. popoldne je šel 261etui tapetnik Frane Ažman v mizarsko delavnico svojega brata, kletnega Karla Ažmana, na cesti Boccacio v Trstu. Iz neznanega vzroka sta se začela brata prepirati. Med prepirom je zagrabil mlajši Franc Ažman britev in težko ranil brata na rami in na prsih. Karel je padel nezavesten }x> tleh, Franc pa je po zločinu pobegnil. Šel je v bližnjo gostilno — britev je imel še v roki — in si tam z njo prerezal vrat. Prerez je bil tako globok, da je obležal morilec na mestu mrtev. Brata Karla, ki je smrtno ranjen, je obvezal zdravnik rešilne postaje in ga poslal v bolnico, Franca pa, ki je bil pri zdravnikovem prihodu že mrtev, so od pel jal i v mrtvašnico. Nezgode. Iz poštnega vlaka je hotela skočiti včeraj med vožnjo blizo rrrsta pismonoševa soproga Marija V o v k. Blodila je že cel dan med Nabrežino in Trstom. Vovkova je postala umobolna. Vzrok neznan. Odpeljali so jo v opazovalnico. — Neznan voznik je povozil včeraj v Trstu 22-letnega dninarja Ivana Ponco in ga zelo težko poškodoval. Odpeljali so ga v bolnico. — Med delom je padel raz 4 m visok oder 531etni klepar Alojzij K o b a 1. Zlomil si je dve rebri. -— Nalagaleu premoga v prosti Inki Antonu Pihiju je padel na glavo s premogom obložen koš. Pihi je dobil zelo nevarne poškodbe na glavi. — Italijana Gtal 1 on iz Ta-renta in Bonelli iz Bari sta napadla snoči v starem mestu Trsta nekega svojega rojaka z noži in ga smrtno nevarno poškodovala. Oba napadalca so aretirali. — Ogenj ji izbruhnil v nekem konjskem hlevu na cesti Molki. Z največjo težavo se je posrečilo hlapcu, da je dosegel vrata in poklical pomoč. V hlevu je bilo 7 konj. Konje so več ali manj ožgane rešili iz gorečega hleva. Okraden nočni čuvaj. Ponočne-tnu čuvaju nadzorstveuega zavoda proti tatvini in vlomu, Štefanu De-pežu v Trstu, je ukradel 27Ietni težak Filip Šnšteršič iz Sežane »ležnik. Če je to naredil za šalo, ali za res hotel obdržati dežnik, še ni povedal. imenovanja v Bosni. Universi-tetni profesor in vodja poljedelskega odseka deželne vlade v Zagrebu, dr. Oto F r a n g e s, je postal dvorni svetnik pri poljedelskem odseku deželne vlade v Sarajevu. Za sodne svetnike so imenovani: sodni tajnik Mihael Tvmezvsznv, V. Javorski, Teodor Davidezak, Koloman pl. Mileč, Aleksander Bojko. Ivan Šolar, Ivan Becesnv in sodna podtajnika Frane Hanna in O. Szilaghi. Srnini tajniki so postali: sodni pristavi: W. Lieblein, Milan Bratoljič, Josip Fug-sič, Hasim Badujevič-Pasalič, Peter Jankovič, Štefan Pavlovič, Ivan Janezka in Josip Neuman. Vladni pod-tajniki so postali: sodni tajnik Franc Lekič in vladna koncipista dr. Sava Vukanovič in Josip Babic. Državno pravdni namestnik II. razreda Josip Pintar je postal državno pravdni namestnik I. razreda. Volitve v Spodnif Šishl. Še za nobene občinske volitve, kar se jih je dosedaj vršilo v Spodnji Šiški, se volilci niso tako zanimali, kakor za letošnje. Vse je razburjeno in radovedno. Agitacija je v polnem tiru. Stranke, katere se volilnega boja udeleže, so na delu, da izbojujejo svoji kandidatski listi zmago. Tudi narodno - napredna stranka se udeleži volitev. Včeraj je bil shod zaupnikov narodno - napredne stranke pri »Anč-niku« v Spodnji Šiški. Udeležba je bila sijajna. Od povabljenih zaupnikov se je udeležilo sestanka nad 150 narodno zavednih zaupnikov. Kandidatska lista, katero je sestavilo politično društvo »Vodnik«, je bila soglasno sprejeta. Narodno • napredna strank*, kandidira nastopno listo; I. razred! 1. Bizjan Mlba, posestnik, Spodnja Šiška 41. 2. Burja Peter, posestnik in mesar, Spodnja Šiška. 3. Godec Damjan, posestnik, Spod* nja Siska. 4. Maurer Viljem, posestnik, Spod- nja Šiška. 5. Seidl Jože, posestnik, Spodnja Šiška. 6. Sirnik Ivan, posestnik Spodnja Šiška. 7. Smole Fran, posestnik in klju- čavničar. 8. Battelino Danijel, stavbenik in posestnik, Spodnja Šiška. 9. Golob Franc, posestnik in mesar, Spodnja Šiška. 10. Štepic Peter, posestnik in gostilničar, Spodnja Šiška. Namestniki: 1. Cuzner Andrej, posestnik in stro- jevodja. Spodnja Šiška. 2. Koželj Miha, posestnik, Spod- nja Šiška. 3. Snoj Anton, posestnik in stroje- vodja, Spodnja Šiška. 4. Volker Anton, posestnik, Spod- nja Šiška. 5. Ziegler Karel, izvošček, Spod- nja Šiška. II. razred: 1. Bonač Ivan, uradnik fin. ravna- teljstva, Spodnja Šiška. 2. Burja Leopold, čevljar, Spod- nja Šiška. 4. Mohar Dragotin, posestnik in ti- pograf. Spodnja Šiška. 5. Kralj Franc, prof. kandidat, Sp. Šiška. 0. Burger Franc, posestnik in to- varnar, Spodnja Šiška. 7. Marinko Martin, posestnik, Spod- nja Šiška. 8. Pretnar Josip, trgovce, Spod- nja Šiška. 9. Boltauzer Kaj ko. magistrat ni uradnik. Spodnja Šiška. 10. Rozman Alojzij, posestnik, Spodnja Šiška. Namestniki: 1. Glavič^ Jernej, trgovec in posest- nik, Spodnja Šiška. 2. Noč Ivan, pek v Spodnji Šiški. 0. Okom Ivan, pek v Spodnji Šiški. 4. Pirkovič Juli, posestnik in stro- jevodja, Spodnja Šiška. 5. Novak Anton, posestnik in stro- jevodja v p., Spodnja Šiška. III. razred: 1. Čolnik Alojzij, vlake vodja, Spod- nja Šiška. % 2. Drenove Jože, Spodnja Šiška. 3. Jenko Peter, trgovski sotrudnik, Spodnja Šiška. 4. Jemiolj Josip, železniški usluž- benec. Spodnja Šiška. 0. Kelcc Ivan, adjunkt državne že- leznice, Spodnja Šiška. 6. Kolman Albert, tipograf, Spod- nja Šiška. 7. Ogrizek Ivan, potnik, Spod- nja Šiška. 8. Koprive Ivan, železniški uslužbe- nec, Spori nja Šiška 225. 9. Vučnik Dragotin, adjunkt južne železnice, Spodnja Šiška. 10. Sedej * Jože, posestnik, Spodnja Šiška. Namestniki: 1. Porenta Peter, delavec pri Vod- niku, Spodnja Šiška. 2. Tomšič Tomaž, železniški usluž- benec, Spodnja Šiška. 3. Karel pl. Rus, posestnik. Spod- nja Šiška. 4. Nachtigal Josip, strojnik. Spod- nja Šiška 159. 5. Mlakar Josip, želez, usluž., Spod- nja Šiška. Volilci! Volite može, katere je postavila narodno - napredna stranka kot kandidate! Njih imena so vam jamstvo, da bodo delali v korist občine in v korist vseh v Spodnji Šiški bivajočih stanov. Agitirajte za listo narodno - napredne stranke, da izvojuje dne 24. septembra 1911 sijajno zmago! OnreKovolci—rojRrin-uonf Kakor je znano, se je spravilo iz političnega in osebnega sovraštva ime štajerskega deželnega poslanca dr. Vekoslava Kukovca v zvezo z neko afero, ki jo je ovadila celjska mestna policija sodišču. Oni nemško - nacijonalni zagri-zenec sodnik dr. Watzulik, ki je svo-ječasno obsodil nekega slovenskega odvetnika zaradi žalitve proslulega Orniga v Ptuju na več tednov zapora, je pri okrajnem sodišču v Celju v tem slučaju enako nesramno postopal proti dr. Kukovcu: smatral je namreč pričevanje par celjskih pouličnih eksistenc za čisto in golo resnico ter kratkomalo obsodil dr. Kukovca. Nemško - nacijonalni listi so takrat slavili dr. Watzulika radi te obsodbe kot velikega junaka, a »Sta- jpre« je to obsodbo v celem obsegu . odobraval, ter ie eelo poudarjal, da je to revanša za to, ker dr. Kukovec ! ni zabranil v takratni »Sudsteiriache Volksstimme« kritike umazanih afer i celjske nemške klike. Okrožnemu sodišču v Celju je prišlo celo v roke ; brezimno grozilno pismo, v katerem se dr. Kukovčeviin sorodnikom preti z umorom in požigom, ako se takoj I ne izsele iz Celja. O razsodbi dr. Watzulika pravi to pismo, da je vzbudila v vseh nemških krogih »ei-nen wabren Jubel«. Takisto ima okrožno sodišče v rokah dokaz, da je ! neki celjski mestni redar javno v go-I stilni zabavljal proti dr. Kukovcu <; ter se hvalil, da bo že policija skrbe-: la za to, da bo dr. Kukovca kolikor mogoče potlačila pri obravnavi. Vzklicna obravnava proti dr. \ Watzulikovi razsodbi se je vršila včeraj popoldne pred okrožnim sodiščem v Celju. Zanimivo je, da so pri tej obravnavi 3 veleugledne priče pod prisego j izpovedale, da je bil dr. Kukovec kri. tičnega dne 20. julija ves večer ne-j prestano v njihovi družbi in da je ! vsled tega obdolži te v, naperjena proti dr. Kukovcu, nesramna izmišljotina. j Na podlagi teh izpovedi je okrož-J no sodišče izreklo oprostilno razsodbo. S tem je dr. Kukovec dobil prvo zadoščenje od sodišča samega za kruto žaljeno njegovo čast, nadaljna zadoščenja nasproti nemškim in klerikalnim listom, ki so se kar kosali, kdo bi ga mogel občutneje žaliti, pa si sedaj poišče sam. , Koto le prttlo do umora srosketo Krnila Alekson- ! Ura in Kraljice Droje? XII. Pokojni kralj Aleksander je imel i po mojem globokem prepričanju neko prirodno hibo v občevanju z ženskim spolom, ker drugače se absolutno ne da tolmačiti njegova slepa navezanost na Drago Mašinovo. Ali mlad človek, ali kralj Srbije nima onega čuvstva, ki je razvito tudi pri najpreprostejšem kmetiču v poslednji kolibi v Srbiji? Ali ni bil v stanu čutiti največje pozemeljsko blaženstvo, ki je tako lepo, tako živo slika ta-le narodna, pesem: »— Oj tlevojko, dušo moja, čirr. mirišu nedra tvoja T II' na dunju fl1 nerandžu iT na smilje in kovilje? — Moja nedra ne mirišu ni na dunju ni nerandžu nI na smilje in kovilje, već na dušu devojačku.« Ali tega veličanstvenega, tega blaženega čuvstva ni imel kralj Aleksander? Ne, tega čuvstva žal ni }x>znal, on se je že v najlepši mladosti pehal za nedriji, ki že zdavna niso imela vonja »duše devojačke«! . . . Evo, v tej hibi je bila propast kralja Aleksandra in njegove dinastije! . .. Ali ni mogel Aleksander pri tolikem številu princezinj, ki bi smatrale za čast, da mu prožijo roko, ali končno pri tolikem številu poštenih srbskih deklet, ki bi se ne mogie znajti v preveliki sreči, ako bi jim ponudil roko, — najti kot mlad človek, kot kralj Srbijo nobene, ki bi jo lahko izbral za družico svojega življenja, nego samo svojo nesrečo — staro vdovo, ki pa je poleg vsega tega še imela dvomljivo preteklost?! Morda se mi bo očitalo, da sem subjektiven v ocenjevanju in karakteristiki pokojnega kralja, z dragimi besedami — da kolikor toliko pretiravam. Toda vnovič dajem svojo pošteno besedo, da nimam v svojem spisu namena niti da hvalim pokojnega kralja, niti da ga obsojam. Jaz pri-občujem verno svoja opazovanja in hočem tudi v tem slučaju ostati dosleden svoji obljubi, ki sem jo dal takoj s početka: da bom kot star človek, ki stojim že z eno nogo v grobu, govoril samo in čisto resnico. Morda je moje stališče pogrešno, morda stvarno ni bilo tako, kakor jaz opisujem stvar, toda še enkrat ponavljam na svojo pošteno besedo, da beležim in predstavljam vse tako, kakor sem stvari razumel brez vsakih postranskih misli. Vlada kralja Aleksandra je bila v resnici zelo, zelo slaba — neprestane hematije, državni prevrati, kdo naj vse to našteje! Toda vse to bi se dalo tako ali drugače pretrpeti, saj bi se računalo: kralj je še mlad. saj se bo še poboljšal . . . Ali njegova nesrečna ženitev je prekoračila že vse meje. In da bi bilo ostalo vsaj pri tem? . • • Dragi še ni bilo zadosti, da je postala kraljica Srbije, Mesto, da bi bila skromna, mesto da se vedo tako, da bi jo narod trpel tako, kakršna je bila, je jela besneti ter zapeljevati zaljubljenega kralja k največjim brezzakonitostim. Ali je mogoče, kdaj pozabiti ono komedijo, ono sramoto za srbski prestol in Srbijo, ki se je doigrala pred vsem svetom z lažnjivim njenim porodom?! Nikdar in nikoli! Kralj in kraljica Srbije sta s svojim postopanjem sredi svoje zemlje tako zagazila v blato, da je bila prava sramota za vsakega Srba v tujem svetu priznati svojo narodnost. Mnogi mojih prijateljev, ki so št* po svojih poslih mudili na Zapadu, so mi pripovedovali, tla so se izdajali za Ruse, Hrvate, Čehe in celo ^a Bolgare, samo da so se izognili za-sinehu na račun svoje domovine In svojega naroda! . . . Nekaj o kraljici Dragi. Dvomim, da bi interesovalo čitatelje, ako bi opisoval Drago, kaj je bila in kakšna je bila pred j>oro-ko s kraljem Aleksandrom. Menim, da se bo vsakdo strinjal z mano, ako rečem, da ni bila Draga v nobenem ozirn za Aleksandra niti kot človeka, še manj pa kot kralju. Ženo ob zatonu njenega življ°-nja, ki vzame mladeniča z dvajsetimi in nekaj leti, se mora obsojati pri navadnih ljudeh, kamoli pri krona-nih glavah. A če pa to stori vladar, kralj, prekorači to že vse meje! In našli so se takrat celo ljudje, ki so pomagali kralju, da je izvedei svoj samovoljni naklep, da, bili so celo ljudje, ki so občudovali njegovo pamet in mu čestitali na oni izvolitvi A on siromak je mislil, da so bili to njegovi prijatelji, ljudje pa, Id so njegovo nesrečno ženitev obsojali, neprijatelji! Toda ako je sploh posmrtno življenje, sem jaz prepričan, da je Aleksander sedaj gotovo spremenil svoje takratno mišljenje. On sedaj nemara u videva, v kakšni veliki zmoti je on takrat živel. Pravi prijatelji tako njegovi, kakor dinastije in države so bili tisti, ki so ta njegov nepremišljeni korak obsojali, njegovi sovražni];! pa so bili ljudje, ki so mu k njegovemu dejanju ploskali in je odobravali. Glas 13 BučUe. Precej časa je preteklo, odkar se nismo oglasili, a sila nas je primorala, da smo to zopet storili. Pri nas vladajo take razmere kakor doli na Turškem. Naš župnik Rebolj je komaj tri leta pri nas, in že je naredil pet celih tisočev kron dolga občini s tem, da je dal na naše stroške hleve postaviti in stanovanje za orgauista. Cim je bilo to dovršeno, je takoj začel farovž podirati, kar na svojo roko, ne da bi bil farane vprašal, kako ali kaj. Sprvega je govoril, da bode samo sobe predelal. Nafarbal je res nekatere farane, da so mu gradivo brezplačno napeljali. Podiral je pa tudi jako previdno, kajti čim je bil en vogal podrt, je istega malo podaljšal, novega pozidal in drugega podrl, novega pozidal itd., tako da se sedaj jasno vidi, da s prižnice ni resnice govoril, ko je rekel: samo ispravit bodem. Sedaj se vidi stati ogromno palačo, kamor bode lahko vzel na stanovanje vso Rebolovo žia-hto z ženami in otroci vred. Že sedaj jih ima en par, in iz ljubezni do bližnjega bode gotovo odstopil tudi Urški eno sobo v novem farovžu, kar mu bode prihranilo pota v JarnČi vrh ob zimskih večerih. Kristus ni imel, kamor bi glavo položil, naš župnik pa, njege/v agent na Bučki zida velikansko moderno palačo. S čega vi m denarjem pa? Na čegave stroške pa? Kdo mu pa je toliko zaupal? Kajti stavba bode vzela gotovo, kakor sedaj kaže, več nego 30.000 gld. Da nima župnik počenega groša — svojega, to vemo, zakaj če bi kaj imel, ne bi na čuden način prodajal dolge itd., pri katerih prodaji zna posojilnica in njeni odborniki imeti še žalostne posledice. Pa o tem drugikrat. Tega ne pove živi duši, odkod denar. Da ga ni imel nič, pričajo razne zgodbice, a da ga ima sedaj, je dosti razvidno iz tega, ker se njegovi podrepniki, kakor Franck, po kolodvorskih gostilnah bahajo s tisočaki. O, lahko vam, a gorje nam! Kaj pa, če bode nekoč potrkal sodni sluga na vrata naše koče — raztrgane koče, rekoč: Plačajte, dajte za farovž, treba plačati, Rebol ni denarja na cesti nabral, izposodil si ga je, plačaj ti bučenski — zaslepljeni kmet; če ne, prodali ti bodemo kravo, prase — bajto--?! Čudno se nam zdi, da se nobena oblast ne zgane in ne vpraša, s čim se bode vse to plačalo? Kmetje pa potihem kolnejo — danes, a bojimo se, da pride dan, ko bodo kmetje kleli no glas, in tedaj bo Re-s bolu žalostno pri srcu. Dučkljan je sicer res potrpežljiva duša, pravi suženj, toda če se ga razdraži — gorje. In posledice? Pa kako tudi naj se zgane kaka oblast. Župan — pravijo, se trese za županski stolec, saj se že tako boji, da ga bode Kotar izpodrinil. Občinski odbor le kima, liberalci pa po župnikoveni nazora niti ljudje niso. Kaj hočemo tedaj! Ali res ni nobene pomoči? In če je ni, tedaj nam ne kaže drugega, kot pobrati culo in palico v roke in iti beračit, kajti če župnik obesi farovž na rame davkoplačevalcem, zapustiti bode moral marsikateri oče-gospo-dar rodno grudo in iti v Ameriko ali na Vestfalsko. Gospod Blaž! Ali vas ne peče vest, ker tako s kmetom postopate? Ali se ne pravi 1o, izinozga-vati reveže? Si mislit^, da bo palača, če jo na stroške drugih postavite, vam odprla nebeško kraljestvo.* Je-li boste jedli in kje boste .spali itd. T Ali Je-li je tako po krščanskih načelih" Se li to vjema s sveto vero? Ali nI rekel gospod Kristus: Ne skrbite, knj boste jedli in kje boste spali itd.? Ali ni tudi rokel: Jeruzalem, ti zidaš palačo — na palačo, a ljudstvo glada umira, pa čuj, pride dan, ko se tvoja čast in slava podere v prah! In knj pravite vi, Rebolj, ošabni Blaže? Li ne veljajo te besede tudi za vasT O, gotovo! Glejte! Bil je Jaklič, se je izgubil, bil je Štrukelj, a je šel, ni ga več! Bil je Kutnar, a vzela ga je noč, nema ga više! In vi? Čujte! Pride dan, in ta ni daleč, ko se bodemo bučenski kmetje s kletvijo sponi in jal i * rnkoč: O, bil je bil, pa hvala Bogu, ni ga več, njegova moč je strta — bes ga plentaj. Rtič k I jati. Dnevne vesti. •4- 1'rtomiri in Bogomile. Valj-hun, sin Kajtimarov, boj krvavi fie dolgo bije za popolno zmago dnhov-stva in zasužnjenje slovenskega naroda, a vedno vstajajo novi Avreliji i u Drobi in Črtomirov je čedalje več. Valjhuna je >trab. Ker Črtomirov ne more premagati z mečem, poskuša svojo srečo z lokavostjo. V ta namen orgeniz«ra ženske in izuriti jih hoče, da bodo misijonarke za dobro in sveto stvar klerikalizma. Bogomila! S tem imenom je že vse povedano. Vsaka naj si pridobi svojega Črtomira in naj ga priptdje v katoliški tabor. Bogomile naj bodo avant garde klerikalizma. Tako so oznanjali v nedeljo. Novo klerikalno društvo »Bogomila^ bo izvežbalo misijonarke in jih pošiljalo nad literarne Črtomire. In ker se razvname tudi najbolj škrbasta terci jal ka, kadar ima upanje, da dobi moža, bo imelo novo društvo brez dvoma ogromno mnogo članic. Vse, ki ne morejo dobiti moža, bodo postati Bogomile in pod zastavo sv. Miholja se bo začel lov, velikanski lov na liberalne Črtomire. Le vkup, uboga gmajna, duhovni gospodje §b oznanjajo, da pri izbiranju članic n«* bodo ozkosrčni. Tako bo pomagano vsem. Bogomile bodo lovile liberalce, klerikalni samci pa bodo imeli potrebni čas in mir, da store, kar jim je zadnje nasvetoval prof. Jarc, da naj se namreč ženijo le pri petičniU liberalnih dekletih. Torej — Amerika pozor. -f- Klerikalci pripravljajo letake. Dr. Krek je nasvetoval krščansko - socijalni zvezi naj vdihne klerikalnemu gibanju novega krepkega življenja z — letaki. Dr. Krek pač n? povedal nič novega. Socijalni demo-kratje, knkor tudi druge stranke delujejo že dolgo z letaki. Najbrž je dr. Krek spoznal pomen letakov šele pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko so v nekaterih krajih napredni letaki provzročili pravi prevrat. Ta izkušnja pri zadnjih volitvah naj bo napredni stranki v vzpodbudo, da 7ačne sistematično delati propagando z letaki in sc ne pusti prehiteti od klerikalcev. '-4- »Najvišji sloji«. »Slovene* i je ponosen. Z veliko pozo poroča, da se je krščansko socijalna zveza mogočno ojačila. ker so se letos krog nje zbrali v ogromnem številu tndi najvišji sloji. To mora imponirate Najvišji sloji pa kar v ogromnem številu in vse to v Ljubljani. Če že > Slovenec« neče priznati demokratičnega načela, da smo vsi ljudje enaki in če že nujno čuti potrebo žaljivo razdeljevati ljudi na nižje« višje in najvišje sloje, bi moral pač povedati, kdo so na Slovenskem ti najvišji sloji. V velikih mestih imenujejo v starem lakajskem žargonu najvišje sloje dvorne kroge, najvišje uradnike in generaliteto. Kje je torej krščansko socijalna zveza dobila svoje najvišje kroge in kar v ogromnem številu? Ali morda pri Ferlincu na vrtu in pri Fajmoštru? Na vsak način bi bili »Slovencu« prav hvaležni, če bi nas seznanil s tistimi najvišjimi krogi, ki so se v ogromnem številu oklenili krščansko - socijalne zveze. Že da jih bomo vedeli ceniti po zasluže nju. -h V Uobljani ni liberalne večine. To je najnovejša iznajdba sen- klavškega glasila. Zdaj je treba le Se malo počakati in »Slovenec« bo rekel, da je v Ljubljani veČina klerikalna. Kakšna je ljubljanska večina, to klerikalci pač dovolj čutijo, saj ne morejo nikamor naprej, četudi jim pomagajo vsi zlodje. + Klerikalno gledališče. Blagoslovljeno gledališče — to je redkost. Mislimo, da je Ljubljana edino mesto na svetu, ki ima cerkveno blagoslovljen oder, kakor je edino, kjer so vidijo na vogalih gledališki listi s križem. V znamenju sv. križa vabijo klerikalci svoje somišljenike v blagoslovljeno gledališče. Ali bodo temu primerne tudi igre, ki se bodo vprizarjale? To je vprašanje, zaradi katerega so si klerikalci že zdaj v laseh. Kanonik Šiška in kaplan Mr-har sta že v svojih govorih namignila, kaj hočeta, namreč gledališče, ki bo vprizarjalo samo religijozne igre. Mrhar že piše tragedijo »Mater Do-lorosa«. Drugi so pa mnenja, da tudi najbolj zagrizene klerikalke no bodo marale gledati takih predstav in da bo klerikalno gledališče prazno, če ne bo vprizarjalo lakih iger kakor druga gledališča. 2e pri rojstvu take težave. ♦ *-f- Vse to jim ne bo nič pomagalo. Iz Sp. Š^ške se nam piše: Kakor se nam iz Šiške poroča, so se soc. demokrati v tem volilnem boju z neke sumljivo vnemo vrgli ravno na tisto stranko, glede katere so vedno govorili, da hočejo pri obč. volitvah z njo združeno nastopati proti klerikalcem in »Gospodarski stranki«. Ta stranka, ob katero se te dni s posebno ljutofltjo butajo rdeči valovi hoc. demokratičnega naplnva, je na-rodno-napredna stranka. Do zadnjega časa so soc. dem okra t je vedno naglršaii, da morata iti obe stranki kot napredni stranki skupno v boj proti klerikalizmu in denarnim ko-ristoloveem, češ, nova občinska uprava mora pokazati svoj napredni in narodni značaj. Ko pa je prišel odločilni trenotek in so voditelji naše stranke res stopili s soc. demokrati v dogovor glede morebitnega sknpnega nastopa, so doslej »narodni, napredni in jugoslovanski« socijalni demokrati naenkrat zopet pokazali svojo pravo barvo — mednarodnosti, ali bolje rečeno: brezna-rodnost in posvedoeili, da so brez pravega političnega značaja. Prišli so na. zaupen sestanek z že naprej določenim namenom, da od njihove strani sume propagirani kompromis onemogočijo s tem, da so stavili naravnost nesprejemljive pogoje. Ne bi omenjali tega, da Kristan na svojem sobotnem shodu ni zagrešil pravega politika nevredne taktike, ter p? iz tega kompromisa še javno norčeval .To si je treba dobro zapomniti, koliko se sine tem ljudskim osreče--ralcein zaupati! Ne dosti tega, zdaj fcvoje prvotne obljube izpolnjujejo na ta način, da se namesto proti strankama, glede katerih, oziroma proti katerima so sami propagirali kompromis z narodno - napredno stranko, neko sumljivo besnostjo zaletavajo le v narodno-napredno stranko. Proti nji trosijo nesramne laži o kompromisu staroliberalcev s klerikalci, o razdoru v narodni stranki in več sličnih izmišljotin. Prvotno mi nismo imeli namena med nase rasprotnike prištevati tudi soc. demokrate. Zdaj pa, ko so nam sami vrgli bojno sekiro.jo hočemo brez obzira vrniti tudi nazaj. Naj o nas trosijo še take laži, poskrbeli bomo, da jim vse to nečedno orožje ne bo nič pomagalo! -j- Jt ljudskošolske službe. Na nteato zaradi bolezni na dopustu se zahajajočega naduČitelja Ivana Rudolfa v Št. Vidu pri Vipavi je imenovana bivša suplentka na ljudski Šoli v Vipavi Ana Šest. Učiteljica pri Uršulinkah v Ljubljani Marija Rus je imenovana za provizorično učiteljico na štirirazredni ljudski šoli v Poljanah in Antonija Čolnar za suplentko na trirazredni ljudski šoli v Selcih. — Klerikalni napad na cvetlični dan. Včerajšnji »Slovenec« reagira mak notico »Liberalna mladina« v »Slov. Narodu« z dne 1*. t. m. z bojkotom cvetličnega dne! Da manjka tu vsaka kavzalna zveza je jasno celo vsakemu bebcu, le »Slovenec« V svoji hudobnosti nalašč neče v notici »Liberalna mladina« videti dobrega odgovora na svoj sobotni uvodnik z naslovom »Liberalna mladina«, v katerem se narodno-napred-nim akademikom očita narodna apatija, češ, da sploh nimajo več smisla za požrtvovalno javno delo. Dasi se »Slovenčevi« očitki vse prej lahko nanašajo na kak drugi, kakor narod-no-napredni naslov, vendar je iz neakademskih krogov prišel v ponedeljkovem »Slov. Ngrodu« točen odgovor, na katerega «Slovenec« iz pomanjkanja stvarnosti replicira z na-povedbo bojkota cvetličnemu dnevu, o katerem v »Narodovi« notici ni bilo niti direktno, niti indirektno nobenega govora. Ze včeraj smo govorili v notici »Slovenec« za bojkot evetličnega dneva v našem listu o vzrokih, zakaj klerikalci ne podpira« jo dela za »skupna« podporna dijaška društva in hladnokrvno priča* kujejo njihovega propada in i njim propada .marsikaterega naprednega dijaka. "Sami imajo namreč zadosti strankarskih podpor, — druge pa po teoriji političnega bojkota lahko vrag vzame. Nov dokaz klerikalne človekoljubnosti! — 24. september aa slovensko dijaštvo!! Ljubljana bo stala v nedeljo 24. septembra v znamenju akademskega dijaštva. Ta dan se namreč vrši ob vsakem vremenu velik »cvetlični dan« v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj«. Razven tega pa priredita akad. fer. društvo »Sava« in »Prosveta« dne 23. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma velik javen shod za slov. univerzo in dijaško podporno vprašanje. Na shodu govorita poleg drugih gg. drž. poslanec dr. V. Ravnihar in priv. docent praške češke univerze dr. M. Rostohar. Zvečer 24. septembra bo pa v ljubljanskem Narodnem domu v restavraciji komerz in v mali dvorani ples na čast narodnim damam in v prid podpornim društvom za slovenske viso-košolee na Dunaju, v Gradcu in Pragi. Pri komerzu sodeluje slavno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Za ples bo vstopnina 1 K. Priti je v pro-menadni obleki. Narodne gospodične, priglasite se k cvetličnemu dnevu! V nedeljo se ima vršiti po vsej Ljubljani cvetlični dan v prid dijaškemu podpornemu društvu vRadogoj«. Dobil; smo že mnogo prijav, vendar se še enkrat obračamo na vse prave Slovenke, da še danes prijavijo svoje sodelovanje za cvetlični dan. Vabljene an vse, nrav vse, brez razlike stanu, starosti ali mišljenja, ker je cvetlični dan samo človekoljubna, narodna prireditev. — V nedeljo zvečer so vabljene vse sodelovalke pri cvetličnem dnevu v Narodni dom na komerz in ples. — Jutri ob 6. zvečer je v Narodnem domu zadnji splošni damski sestanek, polnoštevil-ni obisk sestanka je dolžnost vseh sodelo^alk cvetličnega dne. — - Zadnji splošni damski sestanek vseh pri nedeljskem cvetličnem dnevu sodelujočih gospe in gospodi-čen bo jutri ob 6. zvečer v damski sobi Nrrodnega doma. Ker se bo na tem sestanku določil vsaki sodeloval-ki svoj delokrog in se bo definitivno rešilo organizacijsko vprašanje cvetličnega dneva, je neobhodno potreben zanesljiv obisk jutrajšnjega sestanka vsem s uspehe društvo lahko nudi članom, tem večji bo list in zanimivejši: Zato, tovariši - člari. hitro na delo! — Osrednji odbor D. J. 2. U. Razgled 9* flQwnjRem sveta. — Angležinja — velika srbska rodoljubkinja in dobrotnica. V petek je umrla v Sarajevu Angležinja Mis Adelina Pavlija Irbi, za katero pla-ka ves srbski narod. Prišla je v Sarajevo kmalu po okupaciji. Videla je trpljenje ljudstva in vzbudilo se je v njenem srcu čustvo usmiljenja in ljubezni do tega bednega, a dobrega naroda: postala je navdušena srbska rodoljubkinja, ki je z radodarno roko podpirala vse srbske narodne in kulturne ustanove. Ker je bila premožna, so bili njeni prispevki tudi bogati. Zaslovela je po vseh srbskih zemljah in narod jo je jel oboževati. In sedaj je Mis Irbi umrla^ svoje milijonsko premoženje pa je zapustila — ona Angležinja — srbskemu narodu, ki ga je ljubila kakor rojena Srhkinja. Sporočila je namreč pol milijona kres srbskemu kulturnemu društvu »Prosveti«, pol milijona pa »Dobrotvorni zadrugi Srbkinj«. Pokopali so Mis Irbijevo v ponedeljek. 15.000 ljudi ji je dalo zadnje spremstvo. Na pogrebu je bil zastopan sam srbski kralj Peter po vseučiliškem profesorju Đačiću in vsa srbska društva v Bosni in Hercegovini. Plemeniti Angležinji slava! — Kopmenje po odlikovanjih in redovlh. Iz Sarajeva smo prejeli od vrlo ugledne strani pismo, ki ga objavljamo na izrecno željo. Pismo se glasi v slovenskem prevodu tako-le: »Slavno uredništvo! Stvar, o kateri hočem spregovoriti, je precej delikatna, zato je nečem priobčiti v nobenem srbskem listu, ker vem, da bi se v tem slučaju moje razkritje bagateliziralo, češ, da me vodi morda samo strankarska, politična ali osebna strast. Z ozirom na to prosim za gostoljubnost pri »Slovenskem Narodu«, pri bratskem slovenskem listu, ki slove na vsem slovenskem jugu kot eden najuglednejših in najres-nejših organov javnega mnenja. Stvar pa je ta-le: Tu v Sarajevu izhaja leposlovni list »Bosanska Vila«, ki slavi letos 251etnico svojega obstanka. Urednik »Bosanske Vile« je književnik in publicist Kašikovie. ^Bosanska Vila«, kakor njen urednik Kašikovie sta si za srbsko narodno stvar pridobila nesporno velikih zaslug in čisto gotovo je, da srbski narod ve v polni meri ceniti te zasluge. Toda kakor sicer cenimo Kašikovi-ćeve zasluge za našo prosveto in za narodno stvar vobče, tako ne moremo razumeti njrgovcga naravnost bolestnega koprnenja po odlikovanjih in redovih. Znano je, da je dobil meseca julija Kašikovie srbski red sv. Save III. vrste, njegova soproora pa isti red IV. vrste. Kot rodoljubnemu Srbu bo moralo to zadostovati, tembolj, ker se ne deluje za narod za to, da se dobi — redove. Toda Kašikovie je menda drugega mnenja, zakaj v zadnjem Času je pisal na razne osebe v tu- in inozemstvu pisma, v katerih jih na naravnost sramoten in znaeaj-rega moža nedostojen način prosjači, nai njemu in njegovi ženi iznoslu-iejo to in to odlikovanje, ta in ta seveda visoki red. V Avstro - Ogrski *e peha za Fran Jožefov red, v Turčiji za red Medžidije. na Bolgarskem pa 2a red. ki odgovarja Prijemu ordenu sv. Save ITI. vrste. A vse to v imenu dobre narodne stvari, za katero se je žrtvoval in za katero «i je pridobil toliko zaslug! In v pismu celo napoveduje, da bo slike teh »orde-nnv« dal priobčiti v slavnostni Me* v'lki >Bosanske Vile«, ki izide v oktobru! — Neokusna stvar to. kaj ne? Srbski rodoljub, ki zahteva za svoje »narodu posvečene« delovanje odlikovanje knr s strani štirih držav! To je mogoče samo pri na«, nri vas na zapadu bi bilo to pa izključeno.., Nadejam se, da boste to moje pismo uvrstili v svoj list, za kar vam bo brez dvoma hvaležna vsa srbska inv-rost. V Sarajevu, dne 10. septembra 1911. N, 44 ■ m Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča. Napadeni kolesar. Pred nekaj časa smo poročali, da je srečal na en* sti v Hrašah pri Postojni okoli 11. ponoči neki kolesar dva fanta, ki sta se vračala iz gostilne domov. Ta dva sfa bila Špilar in Fajdiga. Kolesar je podrl enega na tla. Pri tem je seveda tudi sam padel. Ko se je pobral, je potegnil ko^ar revolver in dvakrat ustrelil, zadel Fajdiga v vrat ter udaril Špilarja s samokresom po glavi. Mislil je namreč, da ?ta ga ta dva napadla. Fanta sta mu nato izvila iz rok samokres in kolesar je pobegnil, pustivši kolo na cesti in bežal proti Razdrtem, kjer je celo zadevo naznanil orožnistvu. Cela afera se je smatrala v začetku kot obojestransko medsebojno nesporazum-ljenje. Toda fanta nista bila tako nedolžna. Dognali so, da je eden izmed obeh nastavil kolesarju nogo, na kar sta oba padla. Torej je bil kolesar res napaden in opravičen, da se brani, i Bil je sam proti dvema neznancema, v tujem kraju in ponoči. Vrh-tega je kraj, kakor je dognalo sodišče, jako nevaren, in se Vobče potniki boje iti ponoči skozi vas. Pripetilo se je že, da so ponočnjaki porezali pri konjih opravo in razrezali strehe pri kočijah. Dobile so se tudi priče, ki so slišale kolesarja vpiti, pustita me, saj vama nič nočem. Napadalcu sta Piškurja, tako ae je imenoval kolesar, na več mestih precej ranila in mu pokvarila tudi kolo. Bila sta oba obsojena pri sodišču v Postojni v občutno kazen. Proti tej obsodbi se je pritožil obtoženec Špilar, Fajdiga Pa je bil s kaznijo zadovoljen. Špilar je dobil 6 tednov zapora. Vzklicno sodišče je njegov priziv zavrnilo in potrdilo obsodbo prvega sodnika. Špilar je namreč znan pretepač in je bil že večkrat radi boja kaznovan. Tudi ni mogel navesti v razbremenitev nobene okolšeine, ki bi njegovo krivdo zmanjšala in na podlagi ka- tere bi mu moglo znižati vzklicno 6cdišce njegovo kazen. m Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Puške ne dam. Grajščak Anton K u d e ž v Ribnici je čul, da streljajo po njegovem lovišču v Črnem vrbu nepoklicani lovski tatovi. Poslal je dne 27. aprila zapriseženega čuvaja Franceta UrbanČiča in lovca Janeza Schafferja na prežo. Ta dva sta našla res sled ljudi in mesto, kjer so bili kurili. Tudi onadva sta zakurila in čakala. Čez nekaj časa sta zapazila luč v daljavi. Urbančič je stopil nasproti in srečal lovskega zakupnika A. K., ki je nosil puško, in njegovega lovca Karela L., katerih pa ni poznal. Predstavil se je kot javna straža in zahteval od A. K. puško, ki mu jo je ta tudi prostovoljno dal. Kmalu ga je postalo sram, da so mu vzeli puško in da bodo morebiti še mislili, da je hotel krasti divjačino. Pokesal se je, da je puško izročil in razburjen je pristopil k Urbančiču, ga najpreje pošteno ozmerjal, potem pa mu šiloma iztrgal puško iz rok in odšel. A. K. se je zagovarjal, da on ni poznal Urbančiča, kakor iudi Urbančič njega ne in torej ni mogel vedeti, če je Urbančič res zaprisežena javna straža ali ne in da puške vendar ni mogel kar tako v en dan vsakemu nepoznatemu človeku izročiti. Sodišče se je prepričalo, da A. K. ni vedel še takrat, ko je vzel puško nazaj, da ima opraviti z javno stražo, temveč se je o tem šele pozneje prepričal in da jo je vkljub temu zmerjal. Prisodilo mu je 60 K globe, ozir. tri dni zapora. Orožniku se je uprl. Dne 9. julija t. 1. je pil France Kraševec, posestnikov sin v Lienfeldu pri Kočevju, v gostilni Marije Perz. Ker je bil že precej vinjen, je začel razsajati in razbijati po mizi, pa tudi goste je zbadaL Ker ni hotel mirovati, so ga i/tirali iz gostilne. Sedel je na konja in od jahal proti domu. Med potjo pa ga sreča orožniška patrulja, ki je bila slučajno tam in ki so jo obvestili o tem, da razgraja Kraševec. Patrulja ga je stavila na odgovor, on pa je rekel: »Jaz prav nič ne vem, kako in kaj, pustite me na miru« ter šel na svoj dom. Orožnik pa ga je na njegovem domu vjel, a Kraševec mu je zopet ušel. Še enkrat sta ga vjela orožnika in da bi zopet ne ušel, ga je držal eden izmed nju za rokav, drugi pa izpraševal. Tedaj sune Kraševec tistega orožnika, ki ga je držal za rokav, v stegno, se mu iztrga in zbeži v domaČ hlev, kjer sta ga zopet vjela. Tedaj je pa v veliki togoti slekel suk-nič in telovnik, srajco na sebi pa je raztrgal in začel z obema rokama mahati proti orožnikoma, ki sta bila vsled tega prisiljena, da sta ga ukle-nila in odgnala k okrajnemu sodišču v Kočevje radi javne nasilnosti. Kraševec se zagovarja, da je slab v glavi, ker je bil pred par leti na glavi poškodovan, da je nekoliko pil in bil takoj do nezavesti pijan. Sodišče mu je na podlagi zaslišanih prič verjelo, da je bil do nezavesti pijan in ga je 1<1 radi pijanosti obsodilo na osem dni zapora, poostrenega I dvema trdima ležiščema in v povračilo stroškov. Janez Košljar in Jože Lešnjak nista le soseda, ampak tudi svaka, ker ima Lešnjak Koši jar je vo sestro za ženo, pa se vendar gledata kakor pes in mačka. Čez Košljarjev vrt vodi namreč steza - bližnjica, ki so jo Losnjakovi od nekdaj vporabljali. Tudi dne 25. maja je šel Lešnjak po ti stezi v gozd. Košljar ga je pa sredi vrta pričakal in zahteval da se vrne po ti stezi nazaj, ker on ne pusti po lepi travi hoditi. Lešnjak, ki je bil nekoliko vinski, pa se ni hotel vrniti, ker mu je bilo pod častjo, da bi ubogal Košljarja. Ko se pričkata, prihiti na lice mesta tudi Lešnjakova žena, ki je začela hudo sramotiii Košljarja. Ta pa jo je pograbil in vrgel ob tla, vendar se ni nič poškodovala, k-šnjak je porabil to priliko in šel po prepovedani stezi dalje. Ko Košljar to vidi, hitro stopi za njim in ga pograbi Oba se sprimeta, toda Koš-Ijar je bil močnejši, zgrabil Lešnjaka za desno roko in ga s tako silo hitro potegni] za njo, da mu jo je v desni rami vrgel iz sklepa in je moral iti Lešnjak v bolnico, da so mu roko \ ravnali. Košljar se menda niti zagovarjati ni mogel, ker ni imel menda kaj navesti v zagovor, zato ga k obravnavi niti ni bilo. Sodni dvor ga je spoznah krivim prestopkov po 431 m 335 k. z. in mu je prisodil en teden zapora z enim trdim ležiščem 4n v povračilo kazenskih stroškov. Trav-ca je bila res draga. Promti Slovensko deželno gledališče. V soboto se igra Karla Schonherra znamenita komedija „Zemlja", zajeta iz grčavega kmetiškega življenja avtorjeve domovine, polna originalnih značajev in poezije. Malo iger tolike pristnosti, sile in lepote! Rajni Kainz je briljiral v glavni vtogl ter l njo gostoval. Dvorno gledali«* je uprizorilo to komedijo neštetokrat in vaclej je bilo razprodano. Vts Dunaj tt je živo zanimal za to prekrasno umetniško zasnovano in izve* deno igro ter za izredno pogojene tipe iz naroda. Vsak Dunajčan jo je hotel videti. Kako pa bo ž njo v Ljubljani? — V nedeljo pop. ob 3. pri znižanih cenah Etbina Kristana izvrstna drama »Samosvoj4*. Nanjo opozarjamo najširše sloje, zlasti naše delavstvo in mladino, posebej pa režiserje in diletante malih odrov na deželi. Ta igra je uprizor-ljiva na vsakem odrn. — Zvečer ob pol 8. pri malih dramskih cenah slav« nega francoskega romantika velika historična drama „Ruy Blas" z gospo Setfilovo, g. Nučičem in g. Skrbm-škom v glavnih vlogah. Sodeluje ves dramski ensemble in ženski zbor. Ta drama je izredno zanimiva, polna napetega dejanja, humorna in pretresljiva. Historični kostumi! Briljantne vloge! Razne stvari * Kolera. Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča, da se je 19. t. m. bakterijologično dokazal slučaj kolere pri potujočem pekovskem pomočniku Janošu Nahodil, ki je prišel iz Požuna v Prellenkirchen na Nižje Avstrijskem. Nahodila so dobili mrtvega zunaj na polju. — Zdravstveni oddelek ogrskega notranjega ministrstva pa proglaša, da sta se pripetila v komitatu Pest in v komitatu Fejer po en slučaj azijske kolere. Oba bolnika sta nevarno bolna in bodeta težko okrevala. — Iz Carigrada poročajo, da je obolelo za kolero v ponedeljek in torek 18 oseb, 41 pa jih je za kolero umrlo. Med vojaštvom pa je obolelo te dva dni 8 oseb na novo in je umrlo 11 bolnikov. — V Solunu in okolici, kjer se kolera nevarno širi, se je ljudstvo uprlo vsem zdravstveno varnostnim odredbam. Posebno se h udu jejo prebivalci nad tujimi zdravniki. Trdijo namreč, da v tem okraju sploh ni kolere in da hočejo kolero improvizirati samo zato, da nastanijo pri njih tuje inozemske zdravnike. Nekateri celo trdijo, da so tega mnenja tudi nekateri domači zdravniki (brž-kotne šintarji). Ljudstvo iz mesta in okolice se je zbralo zopet v velikem številu v mestu in demonstrativno pohajalo v velikih gručah po solunskih cestah, trgih in ulicah. Policija in žendarmerija peš in na konjih je množico šele proti večeru razgnala. Demonstranti, ki so prisilili trgovce, da so morali zapreti vse trgovine, so napravili po mestu precej škode. Aretirali so več oseb. Izmed teh so obdržali v zaporih 15 jetnikov, druge pa so izpustili. Pri praznenju ulic sta dobila dva demonstranta težke poškodbe z bajonetom. V solunski infekcijski bolnici so umrli 4 bolniki za kolero. Na novo obolelo pa je včeraj 5 oseb, izmed katerih je eden takoj umrl. Zdravniška komisija je dognala, da je okuženo v Solunu neko javno žensko kopališče. To je vzrok, da je v zadnjem času obolelo za kolero nenavadno veliko število turških žena. V Bitolji je umrlo za kolero 8 oseb. v Skoplju in Ohridi pa 3 osebe, v Peri 6 oseb in v Novem Pazaru 1 oseba. Vsled neprevidnosti so zanesli iz karantenske štacije Ostrovo kolero v kraj sam in se je tam primerilo že več slučajev kolere. * Papež v strahu. Pod naslovom „Svarilo" prinaša dunajski klerikalni „Vaterland" članek iz lista »Ossen atore romano" v katerem pisec dokazuje, da se papeževo stališče vedno stabša in prihaja vedno boli nevzdržljivo. Množeče se provokacije revolucionarnega in brezbožnega bloka kažejo jasno/da se pripravlja druga revolucija. „Vater-land" konstatira, da hoče »Osservatore romano" s tem svojim člankom opozoriti katoliški svet na papeževe stiske. * Podraženje piva. Včeraj so imeli na Dunaju delegati gostilničarskih zadrug s celega Avstrijskega shod, ki se ga je udeležilo kakih 200 delegatov. Na tem shodu so precizirali gostilničarji svoje stališče napram kartelu pivovarnarjev. Gostilničarji so izjavili, da nikakor ne morejo nositi zvišanja cen piva sami, marveč bodo to zvišanje prevalili na konsumente. Tudi so zahtevali, da naj vlada nastopi proti tem kartelu in razveljavi njihove sklepe. Danes gre deputacija k ministrskemu predsedniku, da mu sporoči želje gostilničarjev. V Pragi so sklenili gostilničarji prevaliti zvišanje cen pri pivu na konsumente. Na Tirolskem pa hočejo gostilničarji bojkotirati one pivovarne, ki zvišajo cene. * Etna. V Lastiglione je lava obkolila 400 ljudi. Kljub temu so se ne-kteri prebivalci trdovratno upirali zapustiti mesto. Castiglione je mestece s kakimi 15000 prebivalci. Observatorij na Etni poroča v Catanijo, da se je odprlo 170 novih kratrov in razpok, ter da se zliva iz njih neprestano lava. Nekega turista pogrešajo. 1 Železnlčarsko gibanje. Iz Pariza poročajo, da so železničarji na hflodvoru v SaJnt-Cvr« predvčerajšnem zopet poslraaili napraviti atentat na neid vlak. Postajenečclnik je hotel nekem« osiuibcncu na progi brzojavno datf povelje, pa ni dobil odgovora. Pač pa jc dospela kmalu nato kljub povelju, da naj progo zapro, neka lokomotiva na postajo in je hotela dobiti vode« Nato je odposlal postaje-načelnik delavce in čuvaje na progo da so jo preiskali in blokirali. Pri tem so našli, da so bile vse telegrafične in signalne žice pretrgane in signal postavljen na .prosto pot*. Tako se je posrečilo Še v zadnjih trenutkih preprečiti težko katastrofo. Doslej je ostala preiskava še brezuspešna. — Na Grškem je nenadoma izbruhnila stavka železničarjev, kar je zelo slabo uplivalo tudi na angleške železničarje, ki niso zadovoljni z zadnjim mirom. Iz Dublina v Cork vozeči poštni vlak so stavkajoči o polnoči napadli ter ranili s kameni strojovodjo, kurjača in sprevodnike. Posebno hudi so biti izgredi v Thurlesu, kjer stavkajo malone vsi uslužbenci. Stavkajoči so streljali na nekega stavkokaza ter ga tako prisilili, da se je udal. • Edisonova nezgoda. Iz Norim-berga poročajo, da je bil ameriški iz-najditelj Edison s svojim avtomobilom povozil v Lanfu pri Norimbergu nekega dečka, ki je bil takoj mrtev. • Gradnja ruskih ladij. Trgovsko ministrstvo je predložilo dumi zakonski načrt, ki ima namen, pospeševati gradnjo ruskih ladij. Določile so se premije v znesku 75 rubljev za tono prostornine in 195 rubljev za vsako napovedano konjsko silo pri ladjah,ki jih zgrade ruske ladjedelnice iz ruskega materijala. Razen tega je komite določil premijo 2 rubljev za vsak pud porabljenega materijala. Zakon velja za 15 let. ♦ Nova vrsta slonov. Francoski učenjak L. S., ki potuje v Osrednji Afriki po naročilu pariškega muzeja za prirodoslovje in živalstvo, je našel v okolici Leopoldovega jezera novo vrsto slonov. Domačini imenujejo te slone povodni sloni. Ti sloni so manjši in merijo največji komaj 6* čevljev. Truplo je izredno kratko, ušesa so veliko manjša, nasprotno pa imajo ti povodni sloni veliko daljši vrat. Velikih zob, s katerimi se odlikujejo navadni sloni, ta vrsta nima. Med naravoslovci je nastal sedaj prepir, ali so ti sloni primitivni ti-pus slonov, kar zatrjuje velika večina, ali pa so ti sloni le nekaka pritli-kavska vrsta navadnih slonov. Do zedinjenja v tem vprašanju med učenjaki še ni prišlo. * Nov vojaški vezbalnik. Te dni je izšel nov vojaški vezbalnik za pešce in lovce. Vezbalnik je popolnoma moderniziran. Šesta vitel ji so posebno vpoštevali pri sestavi vežbalnika skušnje, ki jih je pokazala ve-ika rusko - japonska vojna v Mandžuriji. Ta vezbalnik je bil v načrtu že pred enim letom gotov. Bil pa je tik pred izdajo ustavljen. Vzrok je bil. da so takrat resno mislili na dveletno vojaško službo in hoteli vezbalnik tudi v tem smislu preurediti. Največ pa sn povzročili ustavitev razni izkušeni višji vojaški poveljniki, ki so se protivili posameznim vežbalnim določbam v novem načrtu. Bil je nov l'cžbalmk glasom sodbe teh protivnikov premalo strog in pedantičen. — Izginile hi bile vse nepotrebne for-melnosti in posamezni vojaški poveljniki od stotnika naprej bi bili imeli popolnoma prost delokrog v svojem oddelku. Vsled teh. boje čez mero dovoljenih prostosti, bi se bile udomačile pri posameznih vojaških oddelkih specijalne norme, ki bi kvarile enoto armade. — Te različne navade udomačene pri različnih oddelkih bi armadi veliko Škodovali in nikdar bi ne mogel najvišji poveljnik zanesljivo manevrirati in operirati z raznimi oddelki, pri katerih so udomačene najrazličnejše navade in posamezne posebnosti. Vse te okolščine so privedle vojno upravo do zaključka, da je neobhodno potrebno ustaviti takratni vež-balni načrt m sestaviti novega, ki nima teb nedostatkov, kojih posledice bi v slučaju vojne postale lahko za armado usodne. Nov vezbalnik. ki jp sedaj izšel je v tem smislu popravljen. Ta vezbalnik pripoznajo vsi vojaški strokovnjaki, da je vzoren. Naši fantje, ki gredo letos služit cesarja, vadili bodo že po novem vežbalniku. Kako se bo ta vežbalni?; obnesel tudi praktično in kako bo ž njim zadovoljen navaden vojak in sploh vojaštvo, bo pokazala prihodnost. Pojiv jlmnsMin slikarjem. Društvo »Lunder - Adamič« se obrača vljudno do vas, da blagovolite natisniti sledeči dopis: Slovenski javnosti je gotovo znano, da se je ustanovilo v Cleveland Ohio slovensko narodno in obenem dramatično društvo »Lunder - Adamič«, ki si je nadelo nalogo, obraniti trajen spomin krvavih dogodkov v Ljubljani in sneno naših narodnih mučenikov Lunder in Adamič med našimi brati v Ameriki. Društvo se je razširilo med zavednimi clevelandskuni Slovenci in sedaj si hoče nabaviti primerno zastavo, ker šele potem bode mogoče v javnosti nastopiti častno in z uspehom. Ker bi bilo jako dobro. l:o bi kateri slovenskih slikarjev napravil primerno skico bodoči zastavi, prosimo slovenske slikarje, ko bi nam hoteli sporočiti njihovo blagohotno mnenje. Radi bi imeli zastavo, ki bi odgovarjala zgodovini naših zgodovinskih dogodkov in hi jasno pričala v tujini nošo častno borbo za narodni obstanek. Skica, ki bode najlepše i/.delana, bo primerno nagrajena od društva. Z rodoljubnim pozdravom društva Lunder - Adamič. Josip J&nežič, tajnik. 1277 E 55 St Cleveland Ohio, Nordamerika. Opomba: Vsi slovenski listi so vljudno naprošeni, da ponatisnejo ta dopis. Telefonska in brzojavna DEŽELNI ZBORI. Njžjeavstrijski deželni zbor. Di;u2i, 20. septembra. Danes dopoldne je bil otvorjen nižjeavstrijski deželni zbor. Deželni maršal je predstavil deželnemu zboru po otvoritvenem govoru novo imenovanega cesarjevega namestnika, bivšega ministrskega predsednika Bienertha. Socijalni demokrat je so prišli v zbornico šele, ko je d( želni maršal končal s svojim pozdravnim govorom. Takoj začetkom seje je prišlo do več burnih prizorov zaradi nedeljskih ekscesov. Bilo je namreč podanih več nujnih predlogov o tej zadevi. Socijal-no-demekratični poslanec Schuh-mel°r je napadal vlado in jo delal odgovorno za krvoprelitje. Odgovarjati mu jc poskušal namestnik Bie-nertb. Argentinsko meso. Dunaj. 20. septembra. Včeraj se je tn vršil ministrski svet, ki se je br.vil z draginjskim vprašanjem. V vladnih krogih se zatrjuje, da ogrska vlada dovoljuje uvoz argentinskega mesa preko Trsta do konca decembra t. 1. Češki deželni zbor. Praga, 20. septembra. Danes ob 11. dopoldne je bil otvorjen češki deželni zbor. Knez Tinin je otvoril deželni zbor in v svojem otvoritvenem govoru spominjal stranke k složnemu /kupnemu delovanju. Praga, 20. septembra. Pred seio dešetnega zbora so se sestali češki in nemški deželni poslanci na posvetovanje o taktičnem postopanju. Deželni dvorec je bil krog in krog zastražen ker so se bali demonstracij socijalnih demokratov za splošno volilno pravico in demonstracij gostilničarjev zaradi zvišanja cen pivu. Demonstracije pa se niso vršile. Kot prva točka je prišla na dnevni red draginjsko vprašanje in je bil stavljen predlog, da naj se poveri deželnemu odboru naloga študirati korake kako bi mogel deželni zbor uspešno vsaj deloma odpomoči gospodarski bedi. Schonaieh in Auffenberg. Dunaj, 20. septembra. Bivši vojni minister Schonaieh se je danes poslovil v vojnem ministrstvu od Častnikov in uradnikov. — Novoimenovani vojni minister Auffenberg je dopoldne obiskal Schonaicha v vojnem ministrstvu. Budimpešta, 20. septembra. V vladnih krogih se zatrjuje, da ni misliti, da bi imela izprememba v vojnem ministrstvu kak vpliv na vojaške predloge. Nova zarota v Srbiji? Belgrad, 20. septembra. Republikansko glasilo »Novo Vreme«, ki si je pravkar izpremenilo ime v »Novo Doba«, priobčuje vest, da se je zasnovala nova zarota, ki ima namen, prisiliti kralja Petra, da se odpove prestolu. Na Čelu zarote baje stoje sam prestolonaslednik Aleksander, katerega imenuje list Aleksandra Obre-novića II., bivši major Okanović in odvetnik Aca Novakovič, pisec me-moarjev o junijski revoluciji. Tej vesti dostavlja »Novo Doba«: »Nobenih stvarnih in upravičenih razlogov ni, da bi se kralj Peter odpovedal prestolu: on je najboljši kralj, kakršen je mogoč pri nas in kakršen je sploh mogoč.« — Po natančnih informacijah našega izvesti telja, je vest od kraja do konca izmišljena. Stolvpin. Kiev, 20. septembra. Car Nikolaj je položil na rakev umrlega ministrskega predsednika Stolypina križ is belih cvetlic. Petrograd, 20. septembra. Vest o smrti Stolvpina je vzbudila na celem Ruskem veliko sočutje. Vse gledališke predstave so bile odpovedane, po vseh cerkvah služijo maše zadušnice. Mnogo deputacij mest je odšlo že y Kiev, da se udeleže pogreba. Kiev, 20. septembra. Car Nikolaj je izdal reskript, v katerem izraža svojo g-1 obok o žalost nad smrtjo Stol j pi na, kakor se izraža »svojega ve rti epa sluge«. Car ae v reskript u nadalje zahvaljuje prebivalstvu za. njega lojaliteto napram njemu in carici. Petrograd, 20. septembra. Reak-cijonarna v se ruska narodna zveza razpisuje pobiranje darov za spomenik Stolvpinu. Kiev, 20. septembra. Stolypin leži na mrtvaškem odru v beli uniformi. Pogreb se vrši danes in bodo prinesli truplo v cerkev sv. Lavre. Pokopali bodo Stolvpina na kievskem pokopališču, kakor je to sam želel. Oče atentatorja Bagrova izjavlja, da je izvršil njegov sin atentat, zapeljan od stranke. % Dunaj, 20. septembra. V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da je bil Bagrov član ruske policije samo zato, da lahko bolj nemoteno dela za svojo stranko. Položaj na Španskem. Madrid, 20. septembra. Danes jo izbruhnila na celem Španskem generalna stavka. Stavki so se pridružili tudi železničarji in je vsled tega ves promet ustavljen. Ustava je suspendirana in nad Špansko proglašen preki sod. Madrid, 20. septembra. V Valenciji je prišlo do resnih nemirov. — Stavku joči so razdrli železniško pro-ero in razdejali magistrat ter ubili župana in več policistov. Hmeljska kupčija. Žatec. 20. septembra. Izrazito mlačno razpoloženje. 510. Cenej«. Isto poročajo iz Norinberga. Norlnherg, 20. septembra. 800. Mirne cene. Kupčija popušča. Zahvala. Vsem onim, ki so bili tako neprevidni, da so me — bodisi brzojavno bodisi pismeno — spominjali, da je preteklo že 60 let, odkar sem zagledal luč sveta, na katerem vlada zloba, hinavšdna in nehvaležnost, izrekam na dobrem namenu prisrčno zahvalo; zagotavljam jih pa, da me po vsem tem, kar sem doživel, nič kaj ne veseli, da sem učakal 60 letnico. V Ljubljani, 20. septembra 1911. _Ivan Hribar. — Nakup vojaških konj. Dno -6. septembra t. 1. bode v Mokronogu in dne 27. septembra v Št. Jerneju c. kr. ministrstvo za domobrambo nakupovalo konje za vojaštvo. J/otična komisija prične u radovati v Mokronogu ob pol 11. in v št. Jerneju ob 8. zjutraj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raslo Pustoslemšek. Upn-\ ilištvu uasih listov so poslali za: Ciril Metodovo družbo: I. Filip, Ljubljana 3 K (na predlog g. Tren-tarja zložila vesela družba »pod skalco«) in Ant. Prudič c. kr. davčni asistent v Krškem 11 K, nabrala vesela družba v kavarni »Triglav« v Kršken> ob odhodnici prestavljenega g. Breskvarja pri pesmi »Ko Bre-skvar je na Tirolsko vandral«. —. Fajiarji po g. Drag. Rogliču v Celovcu S K, Avgust Korbar, nad učitelj v Planerjih 7 K 30 v, nabral na svatbi g. Fiainina v Podpeči, največ je daroval g. Kočarek. Bog ga živi! Skupaj 29 K 30 v. Odboru podpore potrebnim i»o-goreicem v Mokronogu: Dr. Fr. (Metli prima rij dež. umobolnice v, Gorici 5 K in mala, a živahna družba v kavarni »Merkur« v Ljubljani 9 K 30 v; zložna ob slovesu prijatelja. Skupaj 8 K 30 v. Za pogorelce v Tomažji vasi pri Beli cerkvi: Mala, a živahna družba v kavarni »Merkur« v Ljubljani *J krone 40 v; zložili ob slovesu prijatelja Odboru slov. pod p. društva v Pragi: Dr. M. Rastohar v Kršken. 15 K, zbrali prijatelji g. Korbarja ob priliki njegove odhodnice s pripombo »Vivant sequentes«. Odboru dijaškega podpor, društva »Radogoj«: Ljubljanska kreditna banka 200 K v proslavo bDletnuv oreblagorodnega predsednika g. Iv. Hribarja in Iv. Kozina, Bremen 2 kroni. Skupaj 202 K. Društvu »Domovina«: Sporni njajoč se prof. Jugove zaroke, so zlo ži,: njearcvi prijatelji na Ojstrici 7 kron. Živeli nabiralci in darovalci' I. izkaz darov pogorelcem v Mokronogu. Darov a li so: Županstvo v Sevnici 160 K, Zorman Iv., trgovec, Sp. Šiška, 20 K, Povše Fran, vodja salez. zavoda na Radni, 10 K, Rau-thova obitelj v Škof ji Loki 4 K 50 v, •/uprti urad Žabnica pri Skofji Loki (dar župljanov) 12 K, župni urad trnovski v Ljubljani (dar župljanov) r»:l K, Podvasnik Barbi, Unterach am Attersee, Zg. Avstrijsko, 40 K, Neimenovana Netti iz Ljubljane 17 K, dr. Furlan J., odvetnik, Ljubljana, kot poravnavo med A. D. in J. P., 100 K, Boste le Ivan, vrtnar, Volčji imtok-Rado-mlje. sveženj obleke in 1 K 20 v, Knaflič Radoslav. naduči-telj, Gorica pri Mozirju. 2 K, Krat-?ier Fran, Kamnik, dar kamniškili fantov, 16 K, dr. Gregorič Viktor, zdravnik, Ilirska Bistrica, dar omiz-ja Bistrieanov in reških Slovencev ->Pri Žefi« v Ilirski Bistrici, 90 K, Podboj A., Ribnica, dar ribniških rodoljubov, 14 K, Samsa Fran, zastopnik firme K. Rosenbauer, Zagreb, dar Mauov slovenskega društva »TA-pa« v Zagrebu. 10 K, dr. PapoŠ Fr., odvjetnik. Ljubljana, 12 K. Hutter Ivan, c. kr. sodnik v Mokronogu, 50 K, Tičar Ferdo, e. kr. davčni ofi-cijal, Šoštanj, 31 K 50 v (darovali: Tičar F., Repotsehnig H., Kocbek 1., ljukman L, Tajnik M.. Topoluik Fr., Škoberne .1.. Goriak AL. Meixner Leopold, Galof A.. Rajster Tona, Ce-rovšek Marija, Kumer M., Topolnik A., Schrambek Arlo, Kocjane, Kumer M., Florjane Ivan, Novak d., PrekOTŠek Iv., Berločnik J., Šoln Iv.. Končan £., Selitech Fr.. Stor Fr., Kotnik Filip, Videmšek EVi Stropnik Marija. Topolnik Ana, Kos Josi]) in Jaki Ig.), podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v št. Rupertu kol dohodek veselice /. *ine l>. septembra t. 1. *2?>() K 54v. Roq>ott'r kr. )>o- štar, Kozina., T Iv K* v < darovali Ro-jpotec Fr.. Dolezila Fr.. Pavleti*** Ana. Dekleva Fr.. Oebulnne A.. Dav^an Iv.. Sturm Fr.. Tauear P. in Deveie Fr.), Drbane Feliks, trgovec. Ljubljana, 30 K, L. pl. Fodransperg, Žužemberk, dar ge. A. Kabrliel, zdravnikove vdove Leitomischl, *> K. Ur-banie .los.. Ljui>ljana. zavoj obleke, Požar Justina, ravnateljeva *. zavoj blaga, Petri« Frančiška, Trst. zavoj obleke, obitelj Dcvžan. Stara cerkev pri Koeevjn, zavoj obleke, I. C. Maver, Ljubljana, veliko posteljne opravo in raznega blaga. Zajec, Avgust, hotelir. Spodnja Šiška, dohodek veselice, 200 K, iir. Sebeorula J., odvetnik. Novo mesto, 50 K. dr. Hauptman Fr., Gradec, 5 K. Tomine Viljem, Trebnje. 20 K, Škerjanc Ivan, župnik. Vreme, 5 K, /evnik Miha, kaplan, Kamnik, 5 K. Phmtan Jvau, e kr. notar, Ljubljana, 100 K, dr. Poznik Albin, e. kr. notar. Novo mesto, 10 K. Goetinear r., učitelj, Sv. Peter pod Sv, Gorami (Štajersko), nabral v gostilni Kramar. S K 10 v, Kranj- Al., Laški trg, 10 kron, IV niša r Ivan. C kr. zivinozdravnik. Litije, 25 K, tski klub :>Spineič< , Ljubljana, 25 K. Jagodic Ivan. Kranj ,10 K, Ježek M., kaplan, Bloke, 20 K, Zargi L. *rgo-vec, Ljubljana. 2 K, Gričar in Meja«"-, Ljubljana, zavoj raznih novih oblek. Vrbic Miha, nadnčitelj, Sodražiea, z&VOJ obleke, Meršolj J., Reseee pri Skofji Loki, zavoj obleke. MiiHer Ivan. trgovec, BevŠko-Trb(.vlj<'. 2 K, Kranear J os., župnik. Rihenberg pri Gorici, 10 K. Lenger F., trgovec, Žiri. 90 K, Koklič L. Gorenji Logatec, "2 K. RakoSe fv.. posestnik i. dol. zganjarne, Straža-Topliee. 90 K, dr. Malerie, zdravnik. Črnomelj, 20 K. Mozetič Anton. Ljubljana. 10 K, Bene Ina L. Stari trg. nabral v veseli družbi. 5 K 40 v, Žagar Jos.. pek, Ljubljana. 5 K. JnVBH P., 5 K, Kos Miha, učitelj v pokoju, skupi ček kitica un veselici i>irniškega gasilnega društva, 10 K 20 v, Germelj Leo, Radeče pri Zidanem mostu, 96 K (darovali: tovarnar nideške papir-nice g. Platnik 30 K. tovarniško OSODJe in delavci 65 K, Klobovs l)o-ra, e. kr. poštariea, Gorenja vas, 10 kron, Kešvokub, Anton, kapan, Prihova-Konjice, 5 K, Rivee Marija, kuharica, Klanec (Istra), 10 K, J. J. Nagbjs, Ljubljana, 30 K, Doberlet Fr.. COS. svetnik, Ljubljana, 20 K, SvSelj Milk<», župnik. Klanec (Tstra), 50 K, Kreditna banka v Ljubjani, i K, dr. Matbias Frid., e. kr. okr. glavar, Krško, 20 K, Puppo Joaipi-j in, Kranj, KMJ K, Grunfeld Leopold, Ljubljana. 10 K, Kline Anton, Go-?"cnje polje, 20 K, dr. Pndolf-gTof ( fhOTinaky. O. kr. dvorni svetnik, Ijjubljanu, 100 K, dr. Šviprelj Anton, odvetnik, Ljubljana, 10 K, Tomaži c Ivan, trgovec, Ljubljana. 100 kg riža in 900 kg krompirja, Mestni mlin v Celju 150 žakijev moke a 15 kg, Rabi č Ivanka, zavoj obleke in 2 K (nabrala pri blagih damah v Kranju), Neimenovani iz Gradca, zavoj obleke, Jezrršek Jakob, trgovec, Gorenja vas, zavoj obleke, Jos. Žagar, pek, Ljubljana, velik žakelj kruha, Adolf okrajni etrla- | Ha up t mana naslednik, Ljubljana, 20 K, dr. Gregorec, zdravnik, Ptuj, 2 K, Vuksinic Davorin, oskrbnik! nem. vit. reda v Metliki, 5 K 6 v Brata Moskovič, veletržca, Izubijana, 10 K, Krapeš Milko, urar, Izubijana., 10 K, dr. Hočevar Matija, zdravnik, Kostanjevica, 1 svinjak, 1 peč in 50 K, I. Samec, trgovec, ubijan a, 50 K, Dobrave Marija, Radeče, zavoj obleke, Beniger Pr., posestnik, Trnovo, zavoj obleke, Pa-leček V. A., trgovec, Gorenja vas, zavoj obleke, Tratar Rezi, Mojstrana, zavoj obleke, dr. Triller Karel, deželni poslanec, Ljubljana, 30 K, Mo-žina Franjo, Novo mesto, 10 K, Jav-šovec Fran, superijor misijonarjev pri sv. Jožefu v Celju, 20 K, Majzelj Fr., posestnik, Bela cerkev, 50 K, Neimenovani iz Vipave 5 K, Knaflič Fran, Šmartno pri Litiji, 20 K, Šetinc Josipina, Ljubljana, zavoj obleke, Prunk Marija, Trst, zavoj obleke, Majr Terezija, Ljubljana, zavoj I obleke, Cvenkel Anton, trgovec, Št. ! Peter v Savinski dolini, 50 K, Čuden Fr., urar v Ljubljani, 20 K, Božič Fr., Novo mesto, 20 K, Skaliekv Bo-buslav. Novo mesto. 5 K 6 v, Vršič Vjekoslav, kanonik, Senj, 20 K, Te-kavčič Ivan, vladni svetnik, Ljub-] ljana, 50 K, Prijatelj Fran, trgovec, Tržišče, 100 K, dr. Cešarek L, zdravnik, Mokronog, 10 K, Lajovic Albin, magistratni uradnik, Ljubljana, zavoj obleke. Saje L., Ljubljana, zavoj obleke, županstvo Laneovo 100 K, Škof Anton, Ljubljaua, zavoj obleke, upravništvo > Slov. Naroda« 31 K 50 vin., Vukič Leopold, trgovec, Postojna, zavoj obleke, dr. Heree Oto-kar, odvetnik, Gradec, 100 K, Stran-cer K., Rihenberk, 5 K, Siru i k Fr., sodni nado Hči jal, Ljubljana, zavoj I «»bleke. ponodila. LJoblfanaka ' .Kreditna banka v Ljubljani". Urada! kerti dcatjske b*rtt 20. septembra III1 M it ■al«lb«al papirji. A°!9 majeva renta . . . . 4'2# 9 srebrn« renta .... 4" , avstr. kronska renta . . *•/• opr. „ „ . . 4"', kraaisko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke . Sp&đke. Srečke Iz I. 1860 «/« . . . r> »» »t 1864 . • • • . tiske...... zemeljske 1. izdaje . ogrske htpotečne . . „ dan. komunalne „ avstr. kreditne . . n IjaMJanske . . . „ avstr. rdeč. križa . „ bazilika .... H turikc..... Selnioe« Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dan a jake bančne družbe . južne žeiemlce .... Državne želesnice . . . Alplne-Montan .... CeSke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . . Cekini....... Marke • • . . • • • Frank! . . . . . • • Lire ..«•».»• Risb! ]i........ Dentrii I 91-80 j 95-10! 91 75 i 90-40 j 9410 I 93-65 j 423 — i 606 — 303 — 292 — i 276-— 249 50: 1 504 — ! 499-—i 82-1 6950 4S — 3550 246-35 BI igoval 92— 9530 91-95 90 60 95-10 9465 435 -618 — 315 — 298 — 282 — 25550 516 -511 — 8S-— 75 50 50 — 39 50 249 35 470 — j 474-— 545 _ 646 542'70! S43 70 50 50 818 10 1 819 10 , || 117-50 i 118 , 730-50 i 731 323*50 i 280-80 11-37 , 117-82-. I 95*85 . ji 94*65 . i 254-50 32S50 281-45 11-41 ima* 96 — 9485 255*25 Žitne cene v Budimpeftti. Dne 20. septembra 1911. Termin. Pšenica z?, oktober 1911 Pšenica za april 1912 R?. za oktober 1911 . Koruza za maj 1912 . Oves za oktober 1911 za 5^ kg 1190 za 50 kg 12*14 za 50 kg 10 28 za 50 kg 8-45 za 50 kz 9-60 Efekti«. Trdno. Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti težkočam prebavlpnja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela jc uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „M0U-07 Seiđltrz praaek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLI, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, 7uehlanbea §. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MoI!-0¥ preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.____3 '8 V arene gos pod inje no grlorlajo aa-1110 na veliko izdatnost otroškega živila, nepro pazijo tudi na to, da otroke dohro redi in ira radi uživajo. Prav izdaton, to jp cen v rabi je »Ku-1'ekc«, ki pra dajemo v obliki redke juhe — jedilno, žlico iia V4 litra vode. To otrok ne preživlja samo dobro, nago po možnosti tudi zabranjuje /c-loene in črevesne bolezni. Zlata avetinla rBcrolin, Pariz, Rim itd. KaaUk Ar. aaa> Btaraak, Olomac. Kc- mično-tehnična preiskava Je izpričala, da je „Sa-raHa" prav Izvrstno uporabna ustna voda. ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se Z njo lahko razkuiuje. Poslano. 3i56 tšm nHn prati aa- rmatm zlati prati 5: KOLERI, tolcHu« t iderlci ta »p»4ije» đeli telesi, tirU k*t Mfeisjoča riijaCa zsviita z vo4o ali kiselico slailjo itWne S KONJAKI. ^5 GROF KEGLEV1CH Istvan utddai (Orofa Ke«lewioha naslednik.) PROMONTOR. Ti sd Ml! t ta in tMzeastfa le z iaatntari «|. preralraal ia sc daba po-raod. Ljubljana Stari trg 1 (prej bazar) postaja elektr. železnice. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las drloje aaajbeljae primana Tanno-cbniD Mtnra Vatrra ekrepOuJa lasliče, odstranjuje luške in preprečuje Izpadanja las. I Mleltlemieat z navodom t krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medle, trii, medicina!, vin, špecijaH tet, najfinejših parfumov, klrurgttkih obvez, svežih mfreralnih ved itd. Dež, lekarno Milana Leasteka iLiobllanl Rs»le»a issU it I. polec novorrjrajenegja Fran Jožefo*reg*a iubli. mosta. 169 V tej lekarni rtonlvajo idrsvila tadl člani bolnlškla blagajn jaine ieleialee, c. kr. tobačne tovarne la okr. bolniške blagajne v Ljubljani. Pa kaj sc to pravi, Če trebuh boli? Pri pametni glavi: zavžij! Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljadska kakovost liter R 2*40. Kabinetna kakovost 4*80. Naslov za narečna: „FL0RIAN-. LjabUana. Postavno varovano. MeteorolojRno poročilo. Tiiiaa aaa aorjeai SM2 Sre*«Ji tratil tlak Jt*7f aa E D. «> m 19. 20 opazo* ▼taja Stanje ■arav ■etra f MM 2 pop. O.zv. 7.xJ. »I > o i 18 3 slab jng 13*0 j si. zah. 737*6 i 7*9 brezretr. 737 3! 733*3 i Nebo del.oblač. jasno megla Podpisani prekltcnjem vse žaljive besede, ki sem jih govoril proti pečarju Janezu Zaplotniku. Bil sem slabo poučen in sem stvar napačno razumel. 3221 Janko Beki9 montear v Ljabljtni sedaj t Trbovljah. si prihrani tisti, ki zahteva kadar rabi kake potrebne stvari in priložnostna darila, moj glavni katalog s ca 4000 slikami, ki se mu pošlje gratis in franko. C. in kr. dvor. dobavitelj Jan Konrad, Most štev. mo, Ceeko. 25 vagonov sena je n prodaj proti tikoitojeio prenetjo. Pogoji v pisarni „Universal" v Ljubljani, Sodna ulica 4. 3218 Prodajalka za boljšo trafiko se Ponudbe, če mogoče s kavcijo, naj se pošljejo pod naslovom „Poštena" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3194 Zaradi bolezni jo odda ? osjem po jako ugodnih pogojih trgovina z mešanim blagom, žganjetočem, gostilno in trafiko. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3176 Išče ae za tukaj vestna prodajalka špecerijske in manufakturne stroke. S kavcijo ima prednost. 3324 Ponudbe z navedbo službene dobe do 1. oktobra na: „Sam0SV0) 25", Ljubljana, poste restanfe. Pojasnilo. Ker se je raznesla po mestu vest, da so bila ona tri dekleta, ki so v fiiijalki Zalaznik na ?tlestnem trgu kradla denar in zadnjikrat kar naenkrat vkra-dla 50 K, gojenke mojega trgovskega tečaja in bi znalo to mojim gojenkam škoditi, če bi prosile za službe, sem primoran konstatirati, da dekleta z imeni Ferjančič, Lovko in O^virk sploh niso bile gojenke nobenega trgovskega tečaja, ampak nekega t. i. učnega zavoda. 3223 Franc Gartner, lastnik I. slov. trg. \mi Genska ulica it. 8. 3217 Trgovec star 27 let, T tfofcro vspevajočo trgovino v zelo prijetnem kraju ljubljanske okolice, želi v svrho cenitve spoznati go- spodično,primerne starosti ki bi imela veselje do trgovine in gospodinjstva. Za-željeno bi bilo nekaj premoženja, vendar ni pogoj. Resni dopisi, ako možno s sliko pod „Tajnost4* do 1. oktobra t. I. na upravništvo „Slov. Naroda". Mesto vsakega posebnega obvestila. V&cvečni je vzel k sebi 19. septembra našo blago hčerko, sestro, teto in svakinjo, gospodično Marico Schiller katere zemeljski ostanki se prepeljejo 21. septembra ob pol 5. iz hiše Žalosti, Sv. Petra cesta Stev. 58, k Sv. Križu. , Za dufini mir se opravi v več cerkvah božja služba. 3227 ialnjoči »stali. Optični zavrni Ju Ph. Oolifelein LJubljana, Pod traačo 1 Eporoča svojo bogato zalogo naočnikov palnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 Sprejme se 3228 nI izurjenih živili. Mithsilček - Risar, bintorgiva ulita itn. 4. Engllsh lessons Dalmatinova ulica it. 7. Sprejme ae Slednja včerajšnja temperatura 12 9 , o orni. 14 3*. Padavina v 24 arah 0O* mm. mešanega blaga In gostilno. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3175 Sobni slikar perD. Wo!f v Kočevja sprejme tako] dva pomočnika Delo je trajno tudi po zimi. Plačilni pogoji jako ugodni. 3185 Podjetna oseba prevzame tako) dobro idočo 3145 gostilno v najem, ali na račun; le pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod Podjetnost1' upravi »SI. Naroda« £cpo stanovanje na Mestnem trgu it. 22. v 1L oadstr. obstoječe ia več lepih sob s pritiklinami vred 80 takoj ali za novem termin odda. Poizve se Ključavnic ar ska ulica it 2. III. nadstr. 3123 Redka prilika! Redka prilika! V najem se da dobro idota 3160 špecerijska z lepim stanovanjem. — Več pove Milkovič, Moste pri LJubljani. lepo stanovanje obstoječe iz 4 sob, shrambe, kuhinje s pritiklinami v I. nadstr. Šelenbur-gova ulica it« 6. z lepim razgledom v to ulico in Knaiiovo ulico, SO Odda s 1. novembrom t l Vpraša se ravnotam pri hišnem posestniku. 3190 . ito in krepkega učenca, sprejme takoj v trgovino ji. Somicelj, St peter na Krasu. 3189 Mlad kolarski aa se sprejme v trajno deir pri I. MANDELCU, kolar niea z električnim obra tom v KOČEVJU. 318 Sprejmem v službo knjigovodja 3201 stenografa Zahteva se znanje slovenščine in nem Ačme v govoru in pisavi. — Ponudb* z navedbo dosedanjega službovanja ir plačilnega zahtevka so oddati na naslov Pater Majdič, Celje. 27 14 Priporočamo našim :: gospodinjam s mak K0L1NSK0 CIKORIJO iz edino slovenske * j tovarne v Ljnbljani Telefon štev. 16. Lata 1837. ustanovljena delniška družba 427 KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Telefon štev. IS. Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniftka delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na V.6119 kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. •i ro obstoječe iz sobe, kuhinje in jedilne shrambe se odda takoj na Groharjevi cesti štev. I. Ravnotam se odda s oktobrom Lepa soba s posebnim vhodom, t bližini realke in obrtne Šole, se odda solidnemu gospodo s 1. oktooroi. Več se izve 3171 Rimska cesta 9III, vrste 19. C. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije. St. 25896/VIII ex 1911 3225 oo na čuvajsko hišo v predvidnem znesku okrog 19.700 kron. V svrho ugotovitve teh del :: :: razpisuje se ponudbena razprava :: s ponndnim r. \ om do 17. vinotoka Idil, 12 nre depoludne pri c Iv. tobačni tovarni v Ljubljani. Natančneje podatke razvideti je iz razglasov v utadai »VVieaer Zeitung«. Pojasnila daje imrnovana tobačna tovarna. Dunaj, dne 14 kimovca 1911. L kr. mm Iti in :\m\ ranateli: Scheuchenstuel i. r. Št 57/ o. n. š. 3222 Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in s;cer : na -trakovnih nadalievalaicah za mehansko-tehniške obrti* ter za umetne in oblačilne obrti, končno na splošni obrtni nadaljevalniei se prične šolsko telo Sne 1. oktobra 1911. Vpisovalo se bode: za strokovno rtadnljevalnico mehansko - tehniških obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komensk ega ulici; b) za strokovno nadaljevalnico stavbnih obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske sole na Coizovi cesti Št. 5; c) za moški oddelek strokovne nadalje valnice umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni IV. mestne deske ljudske šole Na Prulah; č) za ženski oddelek strokovne n^idalievalnice umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni mestne nemške deške ijudske sole na Erjavčevi cesti št. 21 (pritličje); d) za splo^r o obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni 311 mestne deške ljudske Šole na E'javčevi cesti št. 21 (II. nadstropje) — povsod v nedeljo, dne 24. septembra dopoludite in v ponedeljek« torek, in sredo dne 25. 28. in 27. septembra od šestih do sedmih zvečer. Sprejemali se bodo vajenci in vajenke. Vajenci in vajenke, ki stopijo v Šolo na novo, se morajo izkazati z odpustnicami ljudske šole, vajenci in vajenke, ki so obrtno šolo že pc bajalice), pa s svojim zadnjim izpričevalom. Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani, dne 14. septembra 1911. Za šolski odbor: Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljen? c. kr. deželne vlade >veti k : Las c han, 1. r. Jvan ]ax m sin v Ljubljani 358 Ounajska cesta 17 priporoči svojo bogato zalogo S| 5.v voznih koles. 8nYJau« mL oa (§3 Šiv/alni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. — Pisalni stroji „ADLER". s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, event tudi z uporabo kopalnice, v obliŽju pehotnih vojašnic in II. dri. gimnazije, Naslov venskega«. se odda takoj. upravništvo pove »Slo-3124 J. Zamljen čevljarski mojster v Ljubljani. Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 24ri tata prilika! tata prilika! li na Spodnjem Štajerskem, ležeče na prijaznem kraju ob okrajni cesti pol ure od kolodvora, se radi družin — skih razmer - = ■ — po ugodni ceni proda. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, gozdov ter vinograda, hiše in gospodarskih poslopij, poleg te^a pa daje trafsn postranski dobodek mesečnik K 500 do 600. 3200 Cena jc K 50 000, več pove iz prijaznosti g. F?&z.e Strgar, veleposestnik v Leskevcu pri Krškem. Vsžno za vinske trgovce • l 121 • • ! c : N ' ISI 1*1 več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1 se dobivajo po prav nizki ceni J J 12=1 I 3 * i S.: IS! 2545 pri tvrd k i jI Rosner l & :: v Ljubljani, t: Važno za vinske trgovce. JO i • «j ■ I?! €nostropna hiša blizu farne cerkve, za penzionista ali trgovca, 6 sob, 2 kuhinji z majhnim vrtom in 2 oraloma zemljišča, sredi lepega trga v Savinjski dolini na Spod. Staj., se proda za 20.000 kron nova hiša v Gaberju pri Celju s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, lepim vrtom, pripravna za penzijonista ali rokodelca, za 12.000 K in lepo posestvo 20 min. od Celja, z novo hišo, urejeno za gostilniško obrt, novo, veliko gospodarsko poslopje s sušilnico za hmelj, njivo, 5 oralov travnika in sadonosnika pri večji vasi. Vse se pod prav ugodnimi pogoji proda. Več pove: Ivan Kranjc, Glavni trg 10 v Celju. Ugodna ^ trgovine z mešanim blagom, gostilniške obrti in zemljišča se nudi. — Rtfiektanti dobe brezplačno pojasnila pri g. Kamensku v pisarni „UNIVERŠAL", v Ljubljani. 3220 2 stavil gani • s površino 2727 m2 na PfHlak ste po piini ni na prodaj StavbiŠči ste na vogalu ulice nasproti novega mostu v bližini šolskega poslopja. Načrti in pogoji so na razpolago pri g. Kamensku v pisarni yfUJfI-VER5AL". Sodna nllea 4. 3219 Aula u ima najlepše in najmodernejše zimsko kegljišče v I j ubijani. Kegljišče je še nekaj dni v tednu prosta. Ob enem naznanjam cenjenim obiskovalcem slovenskega deželnega gledališča, da sem prevzel za letošnjo sezijo gledališki bufett kjer bodem postrezal vedno s svežim dobrim pivom, finim cvičkom, raznimi likerji ter s finim pecivom in bonboni. Za mnogobrojni poset se prijazno priporoča z vsem spoštovaojem udani Emil KerŽIŠnikf restavrater. x K K X olsKe pptrebttine - vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v - Narodni knjigarni :: v Prešernovi uliti št. 7. r. Umno stavbništvo Kdor hoče hitro in zidati, uporablja le 3026 Skagliol 19" za napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi. PREDNOSTI i Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor, torej zvoka in jako trdno drži žreblje. | ni treba nikakih traverz. rjijžž j trote fijBjj jjjjj Sjjji jifii S iz mit) [ Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta Hdnigsberg & Deutsch, c ia kr. dvorna stavbnlka, Zagreb. Jajca, maslo. (Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ko io i, mleko po o kakor M iižol in vsakovrstna lita kupuje na drobno in debelo. Josip Božič trgovec, Celovec, Eeijaška cesta 14 Delniška glavnic« K 5,000.000, Stritarjeva ulica fttev. 2. Rezervni fond 610.000 k Podrainlce ¥ Spljeta, Celovcu, Trata, Sarajevu In GoricL Sprejema vloge u tapce it ia tekofi rata ter jOt okrestije od tac tloge po BsVk 4 Xnpnje m prodaja srčike ia vrednostne papirje vseh vrst O po dnevnem knrzn. 97 6477 15 70 20 1C 21 GE* 66 Šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte samo v naših prodajainicah ali od njih agentov. Singer Go. delu. dr. šivalnih strojev. y £jttbljana Kranj Kočevje Jfovo mesto Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79. Velki trg 88. nova, z najmodernejšimi stroji in električnim 1179 tokom urejena tvornica zalazi], rolet, lesenih in železnih rolojev za okna, prodajalnice itd. Zagreb, Morile Umerile ul 8, Telefon 1324. Telefon 1324 Ceniki, tnukorciki in vzorci zastonj in Iranko. on ts a j e c umetni in trgovski vrtnar uronja i p. » cbriartvD, te 5! naltra njem cvetlični salon Pod Trančo. a zalo i su Mmnm čopkov, vence?, trakov itd- Okusno delo in zmerna cene i\rf| Zunanja naročila tečno. Miiijg na Tržaški ni št. 31 ^5 i I 11 Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo naspret/Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :-: oo torej lakta bo originalno (tonskih cenati :•: garantirano zanesljive, v vseli legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .\ regulatorju regulirane, svetovno znane Ainiiia ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, niklju in jekiu :-: pi*oela£a. Nedcsežno veiika izbira. — Večletno jamstvo Ceniki zastonj in poštnine prosti. Albert Feidsteln Rad«ckeg* c«sft« IS, vliudno priporoča svojo 3166 knjigoveznico. kako hiša, posestvo Itd. ima sedaj najbolj ugoden čas in pril'ko Obrne naj se na koncesionirano pisarno Peter Jvtateliča, £jnbljana. Škofijska nUca it. 10. M. Rosner & Cs v Ljubljani JU v najnovejših predpisanih izdajah ter* » vse šolske potrebščine 11 v najboljši kakovosti priporoča po -----zmernih cenah -. L. SCHWENTNER v LjubijanF 3094 ~2 priporoča v lastni žganjarni kuhano 2344 Slivovko Tropinovec Brinjevec Hpusovec Vinsko žganje zanesljivih kakovosti, j g mmmm^ Najboljša in najzdravejša mmmmm barvaš m lese in fenflo je dr. Drallea „NB RIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilcm po 2 K. velike po 4 K, pri S. STRIVIOLI Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se posije na zahtevo zastonj. ?1 zJKoofti oa-foti. Gaslititn ca mam pitpozoca &da §f;ot-%>ancfi 239 Sco c7: a ti čo. Žzža/ttt A/o6uf:i večno pri- ptavtfcm. oiafio tudi venet o tia/iev* in zaz-nc cvet/iev .'. Soma i&gctov{}&n&. »*« Si. Hira cesta ■ Mtf. IS s M. Kocjan Si. Petra cesta g Mar. St a nasproti Zlate kaplje" priporoča cenj. damam veliko izbiro bandaž, g u mi j. nogavic, ravnodricev, priprav za bolnice, novorojenčke, potrebščin zo babice, kirurg, obvez itd. — Največja zaloga najnovejših steznikov, d rici za kolke, prsi, zl«otke, hlglenlčne životke za otroke, nogavice itd. ter več speclalitet za dame. — Izdelovanje stez« u nlkov po meri, kjer se tudi snažljo in popravljajo. n lzposojevanje tehtnice za novorojenčke. 3115 Izposojevanje tehtnice za novorojenčke. iti Vse na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane ske knjige j[ v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi v trgovin! i Imm in nikiii n muiiilllu j i Ljubljana, kongresni trg 2. gm f^^^ ^fiP" Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. 4$^^ za ljudske in srednje šole, učiteljišče in licej, za obrtne :-s in strokovne šole :-: ima v najnovejših izdajah v zalogi v Ljubljani, v Prešernovi ulici štev. 7. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 24 28 YC 15 9082