UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica šf. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do (j. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne L' : . sprejemajo. : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21 '60, polletna K 10’80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; z. ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36' : : Posamezne številke po 8 vin. ZAIIJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov' ob pol 11. dopoldne. v \ UPRAVNl.ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvi ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. —........... Reklamacije lista so poštnine proste. ■ Stav. 835. V Ljubljani, v petek dne 19 julija 1912. Leto II. Militarizem in kapitalizem. . kadarkoli se oglašajo naši veleugledni J?lniJn. domobranski ministri ter mornariški sr\ • j^i z novimi militarističnimi in marini-vk,c*,!»ii zahtevami, se vzame »domovina« iz atij!ee, pa se potem obriše in odrgne, da se Po sveti, in potem zadone patriotične himne: r^.nlen° varnost, za njeno čast in slavo, o na-?> ie treba novih pušk in kanonov, novih t vfutov in bark... Casi so slabi in denar se Sl j? zasluži; in vsak vinar povzroča človeku L,. 1 in muke, ker Je največja umetnost uge-u> Hako naj se porabi borni zaslužek, da bo skl1 k‘aj zalegel. Ali če kliče domovina, če v lePa mati roke in prosi sinove pomoči, tedaj ot Jlr. .ne morei° ostati gluha ušesa dobrih stvP • * re^a *e Pokazati, da v naši materializem dobi še niso umrli vsi ideali; in kaj bi /•oglo biti vzvišenejšega, kaj svetejšega od Patriotizma, od navdušene, zvestovdane lju-?zni do domovine? . Sladko znajo peti to pesem v tisočerih va-'acijah, in človek bi mislil, da imajo gospodje mladih rok liro v rokah, ne pa da je krvava i°ntev njih poklic in žvenketanje sabelj njih sakdanja muzika. Oj ti ljuba domovina, kako ♦'"njiva je tvoja kantata! , AVl ponoči je vstal vrag in zasejal ljuliko ‘led pšenico. Zrastil so ljudje, ki ne verjamejo ec lepim besedam in nočejo biti pijani, ne od ^'koliola, ne od fraz, sitni ljudje, ki vrtajo in in vprašujejo in vprašujejo, premišljujejo Jj Premišljujejo, preiskujejo in preiskujejo. Na ,^‘nah matere domovine brenkajo z vsemi lurt •* °bloženi, z ordni okrašeni patriotje ba-l *e gospod Auffenberg Spod e ^ar tri ure g°vora in *a podprl še go-sred chemua in povrh grof Berchtold, v Pen Pa -so bili k še izrodki fantazije, prazne Vrst- so n..ši dosedanji topovi tako iz-aij ni* da so vse vesti o njihovi neporabnosti 0 njihovi manjši vrednosti naravnost ned i!°Vske •— čeprav so prišle te vesti v tilip i>° »N. Fr- Presse«) od »visokega ar- r>]skega čashiika.« čah ' n*ni*va Je ta povestica, tudi če ne bi ti-laht nič druzega kakor to, kar je vsakdo n«0 videl in slišal s svojimi očmi in ušesi. v Vseskozi militarističnem dunajskem listu flam v nedeljo dokazujejo v uvodnem članku m v posebnem članku »visokega artilerijskega častnika«, da ne gre s sedanjimi kanoni na noben način dalje. Na političnem obzorju se zbirajo črni oblaki — šmokovska politična me-jeorolgija jih vidi, kadarkoli je treba — in pre-2U domovina mora biti vsak trenotek pri- pravljena ... kdove ... morda že jutri... orientalsko vprašanje... hm hm. Torej neizogibno. In drugi dan razlaga to gospod Auffenberg tri ure ministrom iz Avstrije in Ogrskega. Seveda z vojnotehničnega stališča. Potem gospod Schemua s strategič-negu stališča. Naposled grof Berchtold s poli-, tičnega stališča. Ljuba duša, ali razumeš, kaj se godi v tajni visoki politiki, tvoja fantazija pa lahko sluti, da bo treba v štirinajstih dneh, v treh tednih mobilizirati, in če si rezervist, boš marširal s svojim pihalnikom — v Italijo, na Rusko, na Balkan... to boš že videl, kadar boš tam. Zato je treba 250 miljonov za kanone. V torek se oglasi ogrski finančni minister; Notranji politični položaj, opozicija, težko stališče vladne stranke, obljube gospoda Schon-aicha ... ne gre... amen. In v sredo?... Nič! ... Je li sploh kdo govoril o novih kanonih? To se vam je le tako sanjalo. In kar se tiče sedanjih topov, to je odličen material. In zunanji položaj, o, grof Berchtold gre brez skrbi na počitnice. Llovek bi mislil, da je slišal opereto. Ali v meščanskih listih je treba čitati tudi zadnje strani pred inserati, takozvani narodno-gospo-darski del. Ta je včasi zanimivejši od uvodnih člankov in lokalnih notic. Kdor ga zasTeduie. je lahko opazil sledeče: Izza Auffenbergovega govora so poskočile akcije Škodove tovarne in Poldijevih plavžev za deset oziroma dvajset kron. To je storilo upanje na nove kanone. Ko pa so bile zahteve vojnega ministra odklonjene, je imela »N. Fr. Presse« v borznem delu sledeče poročilce: »Odraz včerajšnjega sklepa ministrskega sveta se kaže v gibanju municij-skih papirjev, med katerimi so se Škodove akcije za 14 kron, akcije Poldijevih plavžev za 24 kron in akcije orožne tovarne za 7 kron nižje beležile.« Pravijo, da potrebuje »domovina« kanonov. Tedaj ni čudno, da imenujejo proletarce brezdomovince. Zakaj kakor je vidieti, je domovina v akcijah, in kdor je brez takih čednih papirjev, je brez domovine. Brezbožni ljudje, ki opazujejo take reči, pa izgube ob njih še zadnje ostanke svoje vere; čim glasneje trdi militarizem, da gre za ideale, tembolj ironično odgovarjajo, da špekulira kapitalizem v idealih. Novi kanoni bi bili potrebni, seveda, zelo potrebni; kdor ima primerne akcije, obžaluje, da je v Avstriji tako malo zmisla za »potrebe domovine.« Turška kriza, Demisiji turškega vojnega ministra je sledila demisija mornariškega ministra in naposled deinsija cele vlade. Vse vesti, s katerimi je visoka porta doslej tolažila javnost in zunanji svet, češ da so govorice o kritičnem notranjem položaju pretirane, so s to deinisijo mahoma ovržene; bolezen turške države je v resnici huda in nevarna. Odstop Sajdove vlade potrjuje bankrot mladoturške politike in zmago puntarjev. Oni so zahtevali, da se umakne Mah-mud Šefket, in umaknil se je. Generali njihovega mišljenja so stavljali pogoje; razven drugih reči so tudi zahtevali, da se ne sme zgoditi rebelom nič hudega. In ker vlada ni hotela sprejeti teh pogojev, ni mogla dobiti vojnega ministra. Puntarji so naposled zahtevali, da naj odstopi vlada, in odstopila je. Poraz je popoln. Same besede oficirjev, ki so zapustili svoje čete — z militaristično besedo se pravi temu »dezertirali« — niso mogle imeti toliko moči, da bi bile prisilile na odstop vlado stranke, ki se ni ustrašila nobenih sredstev, da pride do oblasti in da si jo ohrani. Meseca julija 1908. je komite, ki je znan pod imenom »mladoturški« in ki se sam nazivlje »Združitev in napredek«, vodil bataljone proti vrhovnemu vojnemu gospodarju, proti sultanu. Disciplina gor, disciplina dol — cilj se ni dal doseči drugače kakor z insubordinacijo in z uporom, pa so se častniki uprli svojemu posvečenmu poglavarju. Lani so postale v zbornici razmere težavne za mladoturke. Da se je mogla razpustiti zbornica, so šiloma izpremenili ustavo in zamenjali napredno določbo z reakcionarno. Ko so prišle volitve, so si pridobili velikansko večino mandatov s terorizmom. Vsa zgodovina mladoturkov priča, da so si na vsak način hoteli ohraniti oblast. Ljudje, ki so Jih postaviil na odločilna mesta, so znali biti brezobzirni do skrajnosti. Tak je bil zlasti vojni minister Mahmud Sefket, ki je zatrl vse pomisleke človečnosti v bojih proti Albancem in ki je brezskrbno porabil vsako sredstvo, kadar je imel kakršenkoli cilj pred očmi. Vlada take vrste, ki je do zadnjega momenta trdila, da je dovolj močna in še po demisiji vojnega ministra kljub vsemu svetu znanim težavam zaradi njegovega naslednika izjavljala, da se vsi posli lahko redno opravljajo; vlada, ki je ves čas žugala, da nastopi proit puntarjem brezobzirno. Če se ne vdajo takoj in brezpogojno; vlada, ki je slikala vse dogodke kakor malenkostne epizode, se ne bi bila umaknila, če bi bili imeli puntarji samo žugajoče besede in če je ne bi bile prisilile skrajne, tudi najtrmastejši energiji nepremagljive težave. Odstop kabineta je torej potrdilo, da je kriza na Turškem prispela na vrhunec. Včeraj smo objavili izjavo nekega aktivnega generala, ki je izjavil, da bo vojaštvo marširalo proti Carigradu, če ne odstopi vlada najkasneje do 24ega t. m. Dejstva pravijo, da to ni bilo prazno žu-ganje; puntarji se morajo zavedati, da imajo v vojski dovolj zaslombe, da bi lahko izvršili to grožnjo. In če se spomnimo, da so se nešteti bataljoni branili rnarširati v Albanijo, da so se dezertacije častnikov ves čas množile in da vteda-kljub energičnim besedam ni izvršila nobene energične akcije zoper rebele, tedaj je zelo verjetno, da se uporniki po pravici zanašajo na vojaštvo. Najmočnjši argument pa je ta, da ni mogla vlada dobiti ne enega sposobnega generala, ki bi bil hotel prevzeti mesto vojnega ministra, dasi gotovo ni vseeno, če je v vojnem času to mesto zasedeno, ali če ni. V deželi se torej vrši popoln preobrat, ki je zelo podoben onemu iz leta 1908. Takrat so mladoturki s pomočjo vojske strmoglavili Ab-dul Hamida, sedaj strmoglavlja opozicija s pomočjo vojske mladoturke. Vojaška revolucija takrat, vojaška revolucija sedaj. ... .Mladoturki so si sami pripravili usodo, ki jih je dohitela. Ko so dobili oblast v roke, so skrbeli le za to, da si jo ohranijo in zato so se morale njihove nekdaj liberalne besede kmalu skrivati za reakcionarnimi dejanji. Ustanovili so vlado klike, zatirali so stremljenje neturških narodov po enakopravnosti in avtonomiji, ovirali so delavsko gibanje,, razganjali organizacije, v parlamentu so vodili brazobzitno politiko večine, vlado so smatrali za svoj izvrše-valni organ. Kljub temu, da so pri zadnjih volitvah dobili ogromno večino, bodo zaradi njihovega padca žalovale le njihove kreature, kakor je bilo izza padca Abdul Hamidovega. Kaj prinaša zmaga rebelov, je pa drugo vprašanje. Proti mladoturkom se je združilo vse, kar je z njihovim gospodstvom nezadovoljno, in nihče ne more povedati, če bodo njihovi nasledniki boljši ali slabši od njih. V tej zmesi so svobodomiselni in nazadnjaški, demokratični in fevdalni elementi; katerih je več, Je pa uganka. Nedvomno je le to, da so razmere na Turškem nezdrave, da je v temelju samem nekaj slabega, nevarnega. Te večne vojaške vstaje spominjajo na razmere v južnoameriških državah, ki so sicer republičanske, ali vedno v rokah posameznih klik, tekmujočih z najkorupt-nejsimi sredstvi za oblast. Oficirji komandirajo, oficirji vladajo, oficirji politizirajo — kaj pa ljudstvo? Da ne spi, dokazujejo nemiri, ki se porajajo zdaj na tem, zdaj na onem kraju države; da ne spi, dokazuje preganjanje socialistov, katerih ne bi bilo treba preganjati, če bi bili brez pomena, ali če jih sploh ne bi bilo. Ali mladoturki niso znali dati ljudstvu prilike, da poseže v javno življenje, kakor bi moralo biti v demokratični državi. To se zdaj maščuje nad njimi. In če njihovi nasledniki ne bodo bolje razumeli tega, bo imela Turčija še mnogo kriz. Separatistične šege. Povedali smo včeraj, kako ljubeznivo je praško »Prdvo Lidu« poročalo o našem strankinem zboru in o naši stranki ter označili pisavo separatističnega glasila, ne da bi se bili hoteli poslužiti onega tona, ki se je na obžalovanja vreden način razvil v separatističnem časopisju sploh. Pravimo na obžalovanja vreden način, ker je taka pisava skrajno nevarna in ustvarja največje zapreke spravi, v katero kljnb vsemu, kar se je zgodilo, še vedno upamo, ker navsezadnje vendar ne gre le za par oseb, ampak za interese delavstva, ki potrebuje za boj proti solidarnemu kapitalizmu svojo solidarnost kakor lačen kruha. V zadevi, o kateri smo pisali, se je pa oglasil tudi sodrug Štebi, predlagatelj posebne resolucije na našem zboru. V poročilu, ki ga je objavilo »Praško Lidu«, je bil osebno prizadet, in žaruditega je pravično, da mu damo besedo, dasi ne želimo vlivati olja v ogenj. Metode separatizma so res zelo čudne. Kdor natančno zasleduje njihove akcije, zlasti pa njihovo časopisje, se komaj ubrani vtiska, da separatisti sploh ne žele sprave, ampak jim gre le za to, da bi češko delavstvo čimbolj odtujili ideji mednarodnosti in ga ločili od ostalega prole- Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice Rezervni zaklad nad 500.000 kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 ‘/2 Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. brez odbitka rentnega davka. ZOLA: V Rim, »Da, lepe obleke imajo, ali ne pristojajo jim obleke, ki jih naročajo v Parizu, pa jih seseda ne morejo tam pomerjati. Prav tako je ka-DJ\z njihovim lišpom; diamante imajo še in ohr 1 ?em. ’zredno lepe bisere; ali tako težko so Verin i ^a so v celoti strašni videti. In če bi $kri ^akšna nevednost, kakšna frivolnost se HiihVa P0C* *em nav'deznim ponosom! Vse je pri k^POvršno’ ce^° vera; spodaj ni nič druzega so n5- *l®Pre8ledna praznota. Gledal sem, kako kreni-1 b,“»“ *e?le ,na vso m°č- O, to Je res> se or>°+- 1IVa^o! Opozarjam Vas na to, da so Ve? nl+i *?ir *ce^ dobro vedli; niso se pre-lahkn ijhi-1' k* Prišli. na dvorni ples, bi skleHp s-1 tiepopisno Plenitev; bite oblegajo, žrešnost£!«r VSC SC P6ha Z neveriet"o po- Vda P,ierre,i.e bi,.ZeJ° redkobeseden. Ves se je et£lal prekipevajočemu veselju zaradi avdi-m0ee,Pri Papežu, sanjal je o njej in ker se ni Že v« nikomur zaupati, je pripravljal v mislih so ^ogoče posameznosti. Koraki obeh mož hem tlak °a ^r°ki> samotni, svetli cesti, na su-sence ^esec jim je razločno risal črne Prada obmolknil. Bil je pri r le v Sy°i0 *?rbllavo bahavostjo; strašni boj, 0r sa Je vsega prevzel in ka- dvakrat se je dotaknil s svinč-?avlial ,st^a v žepu in v mislih je po- L^ežev^o paf v c: »Legenda trdi, da raste °Če danpc n smrtonosna vsakomur, ki ?,catiJu m- , ,.|utn P°st,atl PaPež, zopet v Fra-!!11 ne svo«!?*.? zastrupljenih smokev, ne dajte tukaj, čuti,11** Hudem ne kokošim.« Listič je bil a Vrže le- Pierra je hotel sPremiti le zato, *lera- 2ivLumce v nabiralnik palače Bocca-leset minutni, t? korakal dalje; preden mine u IJe m0r ’ , JIst|Č v omarici — nobena sila *abraniti, da ga vrže noter, ko je njegov sklep storjen. Nikdar ne zagreši zločina, da bi dal zastrupljati ljudi. Ali trpel je take strašne muke! Ta Be-nedeta in ta Dario sta razvnela v njem pravi vihar ljubosumnega sovraštva! Ob njem je pozabil na Lizbeto, ki jo je ljubil, pozabil na otroka, na to malo bitje iz njegovega mesa in njegove krvi, na katero je bil ponosen. Vedno je ženska dražila moško osvojevalnost v njem; le tiste, ki so se upirale, so mu pripravljale močan užitek. In zdaj je bila na svetu ženska, ki jo je poželel, ki jo je bil kupil s poroko in ki se mu je potem odrekla! Te svoje žene ni imel in nikdar je ne bo imel. Da bi dobil Benedeto, bi bil nekdaj zažgal Rim; zdaj se je vpraševal, kaj bi storil, da bi drugemu preprečil njeno posest. Da, misel na onega drugega, ki uživa, kar je njegovo — to je bila misel, ki Je vnovič odpirala krvavečo rano v njegov;h prsih. Kako se mu morata skupaj rogati! Kakšno veselje sta imela, ko sta ga smešila razširjajoča laž o njegovi nesposobnosti! Kljub vsem dokazom svoje moške sile se je čutil s tem silno zadetega. Dasi sam ni prav verjel v to, ju je dolžil, da sta že davno ljubimec in metresa, ki se shajata ponoči in imata v tej mračni palači Boccanera z njenimi legendarnimi ljubezenskimi zgodbami le eno spalnico Zdaj. ko sta svobodna, rešena vsaj cerkvene vezi, se to gotovo zgodi. Videl ju ie na enem ležišču, vstajale so mu žgoče viziie, fantazija mu je slikala obieme, poljube, vzhičenost njunega blaznenja. Oh, ne, ne, to je nemogoče! Prej se poruši svet! Potem, ko je s Pierrom krenil s Corsa Vit-torio Emanuele proti starim, tesnim, krivim ulicam, ki drže proti Via Giulia, se je zopet vidH. kako spušča listič v nabiralnik pahče. V duhu se je vprašal, kaj se bo potem zgodilo. Do lutra ostane pisemce v omarici. Tainik don Vigilio, ki ima na kardinalov ukaz ključ te skrinjice, pride zgodaj zjutraj dol, najde listič in ga izroči Njega eminenci, ki ne dovolime, da bi kdo odpiral pisma. Smokve se zavržejo, zločin ne bo več mogoč, črna družba bo molčala. Ali če se pisemce vendar ne najde — kaj tedaj? Razmišljal je in natančno je videl, kako prihajajo skrbno z listjem pokrite smokve v čedni košarici ob eni za zajtrk na mizo. Dario je navzoč kakor navadno, sam s svojim stricem, ker se odpelje šele zvečer v Napoij. Pokusita li tedaj smokve stric in nečak, ali samo eden — in kateri? Tukaj se je zmedla vizija. Zopet gre usoda svojo pot, tista usoda, ki jo je bil srečal na cesti iz Frascatija, ko je korakala nevzdr-žema, preko vseh zaprek proti svojemu cilju. Mala košarica smokev gre dalje in dalje, svoji nujni nalogi nasproti; nobena roka na svetu ni dovolj močna, da bi jo zadržala. Neskončno se je Via Giulia raztezala v beli mesečini in Pierre se je pred palačo Boccanera, ki se je črno odražala od srebrnega neba, zbudil kakor iz sanj. Na neki cerkvi v bližini je ura bila tri. Nekaj ga Je pretreslo, ko je začul poleg sebe zopet stok na smrt ranjene živali, nezavedno kruljenje, ki je grofu zopet ušlo v njegovem strašnem boju. Ali nenadoma se je zopet porogljivo nasmejal in stisnil duhovniku roko rekoč: »Ne, ne, dalje ne grem ... Če bi me kdo tukaj videl ob tem času, bi mislili, da sem se zopet zaljubil v svojo ženo.« Prižgal si je smodko in odšel v Jasno noč, ne da bi se ozrl. XIII- Ko se Je Pierre zbudil, je bil ves presenečen, da Je bila ura enajst. Utrujen od plesa, na katerem je bil ostal do take pozne ure, je spal blaženo in pokojno kakor otrok, kakor da čuti v spanju svojo srečo. Komaj je odprl oči, ga je oblilo skozi okno sijoče, žarko solnce z upanjem. Prva misel, mu je bila, da uzre ob devetih zvečer papeža. Še deset ur. — Kaj naj počne, da mu mine ta blaženi dan, katerega krasno čisto nebo se mu je zdelo kakor dobro znamenje sreče? Vstal je in odprl okno, da Je prišel v sobo topli zrak. Zdelo se mu je, da je poln one dišave po sadju in po cvetlicah, ki jo je bil za-duhal takoj prvi dan, ko je prišel in se je pozneje zaman trudil, da bi razbral njen značaj: Dišava rož in oranž. Je li mogoče, da je že december? Kakšna čudežna dežela, kjer je še na pragu zime, kakor da vzcveta še enkrat april! Ko se Je oblekel in se s komolci uprl ob okno, gledajoč na bregove Janikula onkraj zlato-barvne Tibere, ki so vse leto zeleni, je opazil poleg vodometa na malem, zanemarjenem vrtu palače Benedeto. V poželjenju po življenju, veselju in lepoti je šel dol, ker mu ni dalo obstati na enem mestu. Benedeta, žareča, bleščeča, je takoj zakričala, kakor je bil pričakoval. Ponudila mu je obe roki. „ , . »Oj, ljubi moj abbč, kako sem srečna, kako sem srečna!« . . , Pogostoma sta znala presedeti vse dopoldne v tem mirnem in pozabljenem kotu AH kako žalostni so bili tisti dopoldnevi, ko sta bila še oba brez upanja! Danes se jima je zdelo, kakor da je po teh zanemarjenih, s plevelom zaraslih drevoredih, v bujni, iz stare, zasute krnice vzrasli zeleniki, v simetričnih oranžah, ki so še nekako označevale risbo robov, neskončna dražest, sanjava in nežna zaupljivost, ob kateri se je človek lahko krasno spočil od radosti. Pred vsem je bilo tako toplo poleg velikega lavorja, v kotu, kjer je bil studenec. Tenka vodna nit je curljala brez konca s svojim glasovom flavte enakim petjem iz velikanskih, odprtih ust tragične maske. Svež hlad se je dvigal iz velikega marmornega sarkofaga, katerega bareljef je kazal divji bakhanal, favne, ki so porabili ženske in jih ob pohotnih poljubih metali na tla. Tukaj Je bi! človek izven časa n prostora, v minoli, tako oddaljeni preteklosti, da je Izginila vsa okolica, stavba novega obrežja, razrušeni, od prahu razvalin še siv! mestni okraj in ves pisani Rim, ki Je zanosil nov svet. tariata. Kljub temu nočemo od svoje strani podpihavati ognja, zakaj interesi delavstva zali te vajo brezpogojno združenost. In četudi smo prepričani, da bo češko delavstvo preko vseh zaprek prejalislej našlo pot v tabor, v katerem se bojuje zavedni proletariat vseh narodov, mislimo vendar, da je bolje odstranjevati zapreke, kakor pa jih množiti. Zaraditega ni separatizem stalna rubrika našega lista. Izjava sodruga A. Štebija, ki jo objavljamo iz navedenih razlogov, se pa glasi: Bdo bi gotovo najbolje, da bi z molkom obsodili neresnično poročanje separatističnega glasila »Pravo Lidu« in njenega resnicoljubnega poročevalca dr. Šmerala o našem kongresu. 'J udi ne bi bilo neobhodno potrebno, še nadalje vznemirjati sodruge jug. soc. demokracije z najnovejšimi izrastki separatizma, ako ne bi bilo to v najglobočjem interesu tudi naše stranke in ako ne bi bilo to za spoznavanje separatizma potrebno. Od človpka, ki je tudi sam sokriv tega razkola skupne soc. demo1 :ic v Avstriji, ne moremo pričakovati stvarnega poročila o naših debatah na kongresu. A pričakovali bi lahko, da molči o našem sklepanju, ako ga je tako zelo zadela resnica. A kakor ostaja separatizem in vse njegovo mešetarstvo zvesto le enemu principu, to je svoji egoistični nacionalni ideologiji in neodkri-tosrčnemu poročanju in zaslepljevanju mase češkoslovanske'soc. demokracije, tako je moral seveda tudi eden teh voditeljev čaškega proletariata udariti po našem kongresu z lažjo in zavijanjem. To je seveda glavno hranilo, s katerim hranijo separatistični demagogi češko ljudstvo, katero mora nehote in nevede sprejemati taka poročila kot čisto resnico. Ves čas tega medsebojnega boja avstr. soc. - -cije so se branili separatistični voditelji ie s tem orožjem in separatistično novinarstvo je stopalo pot nečednega in socialne misli nevrednega zavijanja dejanskega položaja. »Pržvo Lidu« prinaša v številkah 152 in 163, od 4. odnosno 13. junija poročilo o našem kongresu. Ker more biti to poročilo le od delegata češkoslovanske soc. demokratične stranke na tem kongresu — med nami Slovenci namreč ne bi našli takega neobjektivnega poročevalca — toraj od dr. Šmerala, imamo radi tega poročila obračunati edino z njim, kateri je prevzel nalogo, češkoslov. soc. demokracijo o našem pokretu in o naših mislih napačno informirati. Ta poročevalec se Je ostnelil v svojem poročilu vede in hote ponižati pomen našega kongiv-a, pomen in resnost naših debat in zaničevati ona čuvstva, katera žive v naši stranki, katera so najglobočje prepričanje naših sodrugov in katero čuvstvo se je spontano in Jasno izrazilo po delegatih na našem kongresu. V nadi, da prineso »Naši zapiski« ali »Zarja« natančen prevod tega poročila, se omejim danes na kratko konstatiranje, da je to poročilo v »Pravo Lidu« neresnično in v skupnem obseg" zavito. Poročilo pravi, da je bilo naše refen.anje vezano na obzire dunajskega vodstva soc. demokracije, da je bilo vse, kar Je bilo slišati proti separatizmu po inicijativi in po pritisku nemške soc. demokratične stranke. Vsi kontragovorniki separatizmu so temu poročevalc. naivni in odvisni; prizanesel ni v tem oziru niti poročevalcu odborovega nedolžnega predloga, sodr. E. Kristana. Zadovoljen Je seveda le z onimi govorniki, kateri so poskusili zagovarjati separatizem, kateri pa niso na kongresu dosegli nobenega odiziva od »trani delegatov. A to nič ne de, Smeral pač konsta-tira, da Je bila večina delegatov na tej strani. Poročanje sloni na laži in zavijanju. A tudi to še ne zadostuje cenjenemu gostu našega kongresa. V čisto separatistični maniri Je dal krono svojemu poročanju na ta način, da poskuša pisca teh vrstic, kot poročevalca ostrejšega predloga zaradi separatizma denuncirati na pristojnem službenem mestu. Ako se sedaj še kdo najde, da bo zagovarjal žl priori vsa dejanja sep. ‘ističnega gibanja in rovanja, naj prebere objeiviivno poročilo o našem kongresu v »Zarji« in to poročilo v »Pr&vo MBBMMi 8 MaSiMBSSgHBWfiBSBBHBMBagBi OSKAR WILDE: Duh na kentervilskem gradu. Hilo-idealistična novela. VI. Deset minut pozneje je pozvonilo k čaju in ker Virginije ni bilo od nikoder, je poslala gospa Otisova strežaja ponjo. Cez nekaj tre-notkov se je vrnil in sporočil, da gospodične Virginije ni nikjer. Ker je hodila vsak večer na vrt po rože, ifospa Otisova izprva ni bila nič v skrbeh. Ko )a je udarila šest in Virginije še vedno ni bilo, e postala vznemirjena in je poslala dečke, da o poiščejo; sama z gospodom Otisom pa je med tem pretaknila vsak prostorček v gradu. Ob polsedmih so se dečki vrnili in povedali, da niso našli nobenega sledu za sestro. Vsi so bili razburjeni in nihče ni vedel, kaj storiti. Končno se Je gospod Otis domislil, da je pred nekaj 'dnevi dovolil ciganski tolpi, da se ušatori v parku. Takoj se je napotil v Blackfell Hollou, kjer so taborili, in najstarejši sin in dva hlapca so ga spremljali. Mali vojvoda Cheshire, ki je bil ves iz s«be od skrbi, je prosil, da ga vzemo S seboj, ampak gospod Otis mu ni dovolil iz bojazni, da se vname pretep. Ampak dospevši na lice mesta so spoznali, da so jo cigani že od-kurili. Odšli so prav pred kratkim, zakaj ogenj je bil še živ in v travi so ležali krožniki. Gospod Otis Je velel Washingtonu in obema hlapcema, da takoj preiščejo ves okoliš, odhitel domov in brzojavil vsem policijskim nadzornikom V okraju proseč Jih, da iščejo deklico, ki so jo odpeljali razbojniki ali cigani. Potem je dal osedlati svojega konja, zahteval od soproge in dečkov, da sedejo k obedu in odjezdil s hlapcem po cesti v Ascot. Komaj Je jezdil nekaj milj, Lidu«. Uredništvo »Zarje« pa naj ustreže javnosti in naj prinese popolen prevod tega poročila. To bode najboljša in najresnejša obsodba separatizma in najresnejši opomin' onim našim redkim sodrugoi l, \i 'anes še ne gledajo pravega cilja soc. demokracije z odprtimi očmi. A. Štebl. Ljubljana in Kranjsko. — Prav se jim godi! »Slovenec« je ostudno zlorabil Aškerčevo smrt in iz brezsrčne siro-vosti pobožne tercialke, ki je umirajočemu, pol-zavestnemu pesniku potisnila v smrtni agoniji križ v roke, simbol, ki ni bil Aškerčev simbol, je tedaj kovalo klerikalno glasilo političen kapital zase, češ; glejte, ljudje božji, že zopet je eden pred odhodom v neznano deželo smrti omahnil nazaj sveti cerkvi v naročje. To početje klerikalnega lista je bilo nemarno, ampak skladalo se je s klerikalnim naturelom in nikogar ni razočaralo, kdor pozna klerikalno kana-Ijo. Ampak za tisoč procentov nemarnejše je početje liberalcev, ki so klerikalni kanalji priskočili na pomoč. Tipičen liberalec H. F. S. (ki se mu zdi vernost ljudstva lepa navada in ki je pobožen — zaradi »svoje dece«, torej neznačajen od pete do vrha, dvoživka, kakor jih je med »liberalno« in »antiklerikalno« purgarijo devetindevetdeset od sto) pripoveduje, »Aškercu na čast«, da je šel pesnik »zadnje čase globoko vase« in da je vsled tega svojevoljno odložil mačeho, znak »Svobodne misli«. Človeku se želodec obrača, ko gleda, kako liberalna kanalja z repom miga pred klerikalno kanaljo. »Slovenec« z naslado konstatira, da je Aškerc ohranil eno iskrico spomina na Boga in Kristusa« in nespodobni Schmock, zato c elo upa. se ga je Bog tudi usmilil ko je imel rajnik stopiti pred vrata večnosti«. Ko podeli Bogu genljiv migljaj, kaj naj s pokojnim pesnikom napravi, pa takoj udari liberalnega klečeplaznika po gobcu in izreka, da nima usmiljenja z njim, če še tako usiljivo z repom miga. Prav se godi neznačajni kanalji; brca je pošteno plačilo za njeno hinavščino! — Kranjski deželni zbor je sklican 23. julija na zasedanje . — Glavni vojaški nabori se prično letos v ponedeljek, dne 12. avgusta ter morajo biti končani do 5. oktobra. — Kdaj bodo poklicani rekruti? Po izdani naredbi vojnega ministrstva bodo letos rekruti poklicani v službovanje 15. oktobra, enoletni prostovoljci nastopijo službo dne 10. oktobra. Novinci v vojni mornarici pa 25. novembra. Nadomestni rezervisti bodo poklicani v služb' šele spomladi leta 1913. Po novi brambni reformi imajo učitelji pravico do enoletnega prostovoljstva. Kot nadomestni rezervisti pa smejo zadostiti vojaški dolžnosti kot nadomestni rezervisti učitelji iz Kranjske, Goriške in Gradiščanske, Dalmacije in Hrvaške, in sicer zaradi tega, ker v teh deželah primanjkuje učiteljskih moči. Odborova seja »Matice Slovenske« 15. julija 1912. G. predsednik se v obširnem nekrologu spominja smrti dr. K. Štreklja. Nato poroča, da bodo zgodovinsko slovnico slov. jezika, ki jo je pok. štrekelj malone dovršil po vsej priliki izdali njegovi učenci. »Matica« bo mogla priobčiti tudi Štrekljev životopis, sestavljen po njegovi korespondenci itd. Vprašanje o nadaljnjem izdajanju »Nar. pesmi« (ozir. Narodnih pravljic) se bo rešilo, kar se tiče gradiva kot takega in novega urednika. — Na Palackega svečanosti v Pragi je Matico zastopal in v Pantheonu v nje imenu govoril gospod predsednik; z delegacijo mestne občine ljubljanske Je bil gost mesta Prage pri vseh ostalih prireditvah. — Matico Slov. in Matico Hrv. je g. predsednik zastopal pri razkritju spominske, plošče Gregorčičeve na Gradišču 23. junija. — G. odbornik Govekar se je v Matičinem imenu udeležil pogreba Štrekljevega. — Ker radi smrti Štrekljeve za letos ne morejo iziti Nar. pesmi, se izda mesto njih druga knjiga. V oceni je obširnejši spis »Letalstvo« (Avijatika). — Nekateri književni predlogi se odkažejo Knjiž- Je začul, da nekdo v kalopu jezdi za njim. Ozrl se je in ugledal malega vojvodo, vsega rdečega in brez klobuka na njegovem poniju. »Gospod Otis, gospod Otis,« je klical deček, »jed mi ne gre, dokler ne poiščemo Virginije. Prosim Vas, ne jezite se. Ampak da ste lani privolili v najino zaroko, bi vsega tega ne bilo. Kaj ne, da me ne pošljete nazaj? Ne grem nazaj, ne grem nazaj.« Minister se je smehljal nad čednim petelinčkom in je bil ves ginjen od njegove ljubezni do Virginije. Sklonil se je na konju, ga prijazno potrkal po rami in dejal: »Torej Cecil, če ne marate nazaj, morate z menoj. Ampak v Ascotu Vam moram preskrbeti klobuk.« »Vrag vzemi klobuk, Virginijo hočem!« je vzkliknil mali vojvoda smeje in v bistrem diru so jezdili na železniško postajo. Tam je vprašal Otis postajnega načelnika, če so videli na peronu deklico opisane vnanjosti. Ampak nič ni izvedel. Postajni načelnik je brzojavil po vsej progi in ga zagotavljal, da bodo stvar natanko zasledovali; kupivši v trgovini, ki so jo ravno zapirali, klobuk za malega vojvoda, je odjezdil gospod Otis v Bexley, selo, oddaljeno okolo štiri milje. Dejali so mu, da je tam zloglasno cigansko gnezdo, ker je ondi velika občinska poljana. Poiskali so selskega policaja, a niso od njega nič izvedeli; prejezdili so vso poljano in dospeli domov okrog enajstih do smrti utrujeni in obupani. Washington in dvojčka so jih pričakovali pri vratarjevi hiši z laternami, ker je bil drevored zelo teman. O Virginiji ni bilo niti najmanjšega sledu. Ustavili so cigane na broklejskih travnikih: ampak Virginije ni bilo pri njih in so svoj nenadni odhod pojasnili z zmoto o datumu sejma v Chortomu, vsled česar so nenadoma odrinili, da ne dospo prekasno. Vsi iz sebe so bili, ko so čuli, da je izginila Virginija, zakaj gospodu Otisu so bili močno hva- nernu odseku. Letopisu bodo dodani inserati primernih tvrdk. Odobre se nasveti Gospodarskega odseka glede cenitve društvene hiše itd. Za 1. 1912. je plačalo šele 1025 članov in poslalo imenike samo 43 poverjenikov. — Pripravljalna dela za Jugosk v. Enciklopedijo čvrsto napredujejo ter bodo jeseni končana. Najteže gre pri Slovencih z narodopisjem. — Umrli so v Ljubljani: Veronika Borbo, hči jetniškega nadpaznika, 21 mesecev. — Fran Mrak, bivši žagar, 67 let. — Katarina Kobal, čipkarica, 33 let. — Marija Žgajnar, dninarica, 57 let. — Insolventna je postala tvrdka Žabkar. Dolgovi znašajo 290.000 K — Aškerčeva zapuščina. V torek, dne 23. t. m., ob 9. dopoldne bo na Bleiweisovi cesti štev. 9 v parterju prodaja v zapuščino Antona Aškerca spadajočih premičnin. — Toča potolkla1. V nedeljo popoldne je potolkla toča v soseski Lučne v občini Trata. Po njivah, kjer ravno dozoreva žito, je uničila vse. — Nezgoda. V ponedeljek proti večeru so nakladali požeto žito na njivi posestnika Al. Kokalja, po domače Jerneja, na Volči pri Poljanah nad Škofjo Loko. Naenkrat se je splašil konj in zdirjal z vozom proti domu. Ko je pridirjal konj v vas, se je igralo več otrok na vasi; med temi tudi Kokaljev najstarejši, šestletni sinček Lojzek. Otroci, zapazivši dirjajočega konja, so se umaknili v stran, le slednji in soseda Peternela šestletni sinček sta se hotela umakniti čez pot, a bilo je prepozno. Konj je pridirjal in udaril, najbrže z vozom, gospodarjevega otroka Lojzka tako nesrečno v sence, da se mu je takoj vlila kri izust. Ko je prišla prva oseba do njega, je še dihal, a v nekaj trenutkih ,ko je prihitela na lice mesta prestrašena mati, je že bil izdihnil. Drugemu je kolo zlomilo nogo in ga drugače tudi opraskalo po obrazu. Temu je dal prvo pomoč dr. J amer. — Nezgoda pri zvonenju ob hudi uri. Pretečeni teden, v sredo, je divjal v Poljanski dolini silen vihar z grozovitim treskanjem. Na Gabrški gori nad Poljanami so šli nedoletni sinovi cerkovnika zvonit k hudi uri. Med zvonenjem je treščilo v zvonik. Strela je popolnoma omamila cerkovnikove sinove. Eden je za hip oglušil in se mu le polagoma vrača sluh, drugemu je podplulo noge itd. Prvi hip so vsi trije padli na tla in bili omamljeni. Prava sreča je, da ni koga ubila strela. Kdaj bodo ljudje vendar že toliko razsodni in v takih slučajih opustili nepotrebno in nevarno zvonenje. — Poskušen samomor Ljubljančana na Dunaju. 29ietni Kamilo Zaff, sin rajnega ljubljanskega geometra Zaffa, je v noči od 13. na '4. t. m. skočil na Dunaju s Franc Jožefovega obrežja na ribji trg od donavskem kanalu in obležal hudo poškodovan. Roko ima zlomljeno, na križu je poškodovan in tudi notranje poškodbe je zadobil. Zaff je delal pri svojem očetu, dokler je ta izvrševal geometerska dela; po očetovi smrti je šel kruha iskat na Dunaj. Začasno je pač dobil neznaten zaslužek v neki tehniški pisarni, a ko so pisarno zaprli, je zaman iskal drugo službo. Vsled bede se je hotel usmrtiti. — Stara navadas železna srajca. V sredo dopoldne se je vtihotapil v Kalanovo gostilno na Poljanski cesti star mož in ukrtidel škatljo, v kateri je bilo 2 K 56 vin. denarja. To Je opazila domača hčerka, šla za njim in ga pokazala stražniku, ki je neznanca aretiral. Pri zaslišanju je mož rekel, da je samski dninar Gregor Košnikar, rojen leta 1842. v Kresnicah, a se je takoj skazalo, da je nevarni cerkveni tat Gregor Zerovnik, rojen leta 1842. v Rofolčah, ki je bil že desetkrat predkaznovan. Pri sebi je imel 40 K 20 vin. denarja, srebrno žepno uro ter verižico. Žerovnik je bil Že v svoji mladosti nevaren tat, pri vojakih je imel mnogo kazni. Leta 1885. je bil obsojen v Monakovem zaradi hudodelstva oskrumbe na 14mesečno ječo. Opraviti je imel tudi s sodnijami v Gradcu, Ino-mostu, Bocnu in Solnogradu. V Solnogradu je bil obsojen na dveletno ječo zaradi nekega vloma. Ko je kazen prestal, je potoval v Trst, odkoder ga je policija kmalu izgnala. Leta 1893. je Žerovnik vlomil v cerkev v Želimljah in ležni, da jim je dovolil šotorišče v parku. Štirje od njih so vstali in pomagali iskati. Ribnik so izpustili, pretaknili ves grad, a brez uspeha. Jasno je bilo, da je bila Virginija izgubljena za to noč. Na vso moč potrti so šli Otis in dečki v grad. V veži je stala skupina prestrašene služinčadi in v knjižnici na zofi je vsa iz sebe od strahu in bojazni ležala uboga gospa Otisova in oskrbnica ji je dajala obkladke z Eau de Co-logne. Gospod Otis Je zahteval, da zavžije kaj in je naročil večerjo za vso družbo. Žalostna je bila večerja, nihče ni odprl ust in celo dvojčka sta bila zelo potrta in uplašena, zakaj močno sta ljubila sestro. Ko so vstali izza mize, je poslal Otis vzlic vročim prošnjam malega vojvode vse spat. Po noči se ne da nič opraviti, je dejal, naslednje jutro pa brzojavi policijskemu ravnateljstvu v London'po detektive. Ravno so odhajali iz jedilnice, ko je v stolpu udarilo polnoč; in ko je utihnil poslednji udarec, so za-čnli strašen pok in vreščeč krik. Grozen grom je pretresel vse poslopje, nečloveško petje se je razlegalo po zraku in na stopnišču se Je pokazala bleda in bela s šatilo v roki Virginija. Gospa Otisova jo je strastno objela, vojvoda Jo ie malone zadušil z vročimi poljubi in dvojčka sta se v divjem plesu zapodila okolo skupine. »Za božjo voljo, otrok moj, kje si bil?« je dejal gospod Otis skoro osorno meneč, da Je zbijala neumno šalo. »S Cecilom sva prijezdila skoro vso deželo in te iskala, in mati tvoja se je prestrašila skoro na smrt. Takih šal ne smeš nikomur več zbijati.« »Le duhu, le duhu,« sta zatulila dvojčka in preobračala kozolce. »Dragica naša, zahvaljen bodi Bog, da smo te zopet našli; nikoli več nas ne smeš zapustiti,« je zamomljala gospa Otisova in poljubljala trepetajočega otroka In božala z roko njene razkuštrane zlate lase. ukradel monštranco. Podal se je ž njo proti Trstu, a že v Št. Petru so ga orožniki prijeli. Obsojen je bil pri deželnem sodišču na osem-1 letno ječo in prisilno delavnico. Ko je kazen r prestal, je šel takoj zopet na »delo«. Žerovnik! I je gluh in slabo vidi. Izročili so ga deželnemu I sodišču. — Prisiljenec napadel paznika. Včeraj dopoldne je v prisilni delavnici prisiljenec Ivan | Cepimo planil proti 421etnemu pazniku France-1 tu šinku ter ga s čevljarskim nožem ranil po ; obrazu ter mu skoraj odrezal uho. Ranjenega j paznika so prepeljali v bolnico, kjer mu zašijejo | uho. Nevarnega prisiljenca so utaknili v zapor,1 \ odkoder se bo moral preseliti k deželnemu sodišču. — Pobegla prisiljenca vlomila. Dne 12. t. m. sta na barju pobegnila prisiljenca Franc i Sikol in Jožef Gril. Oba nujno sumijo, da sta vlomila pri posestniku Franu Cornu v Podlipi in pokradla dva suknjiča, dva telovnika, tri rja- I ve hlače in črn klobuk. V ukradeno obleko sta se preoblekla v nekem grmovju, prisiljeniško pa pustila tam. Orožništvo ju zasleduje._______ — Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila ali nekje pozabila rdečkast, svilnat soln-čnik. — Čevljarjeva žena, Apolonija Stemba- ; lova Je našla ežnski solnčnik, ki ga dobi izgu-biteljica v Hilšerjevi ulici št. 12. — Gospa Aloj- ' zija Junčeva je našla polsvilnat dežnik. — Kinematograf »Ideal«. Danes specijalni • večer. I. Iz Colorada v Springs Creak. (Ameriška potovalna slika.) 2. Teddy sovraži turškega sovražnika. (Humoristično.) 3. Veliko- f mestni tlak. (Dramatično.) 4. Zimska potovanja. (Naravni posnetek v barvah.) 5. Ljubo- | sumni pes. (Jako komično.) 6. Plemenito srce. (Amerikanska drama.) Samo zvečer. 7. Lov na morske kite. (Zanimiv naravni posnetek.) 8. Moč kapitala. (Humoreska.) Jutri »Ekspresna ženitev«, fina francoska veseloigra. V torek »Nezaslišana bolest«, italijanski umetniški film prve vrste. Boj za Moste. — Liberlne klevete se nadaljujejo. Moščan-ski liberalci so se intabulirali na volilno laž o kompromisu naše stranke — s klerikalci in sedaj premlevajo in ponavljajo svojo staro »vižo« kakor lajnar na cestnem kantonu. Radi bi napeljali vodo na svoj mlin, zato lažejo, ampak neoprezni so in tako predrzni v svojih lažeh, ! da s prsti lehko otiplješ neresnico. Mnogoštevilnim udeležencem našega javnega shoda lažejo v obraz, da goyornik sodrug Kocmur ni | niti besedice črhnil o škandaloznem Oražmo-vem gospodarstvu, dočim je to gospodarstvo, če se sme gospodarstvo sploh imenovati, postavil prav pošteno na kritično rešeto in je s prav fino ironijo zavrnil Oražmove obljube, ki bi sedaj, ko mu prede za županski stolec in mu gre prav trda za glasove, Moščane rad osrečil z ljubljansko vodo, z električno razsvetljavo, s šolo in z vsemi dobrotami tega sveta — le do nedeljskih volitev seveda; vse to ponuja pred volitvami, da bi po volitvah lehko nadaljeval svoje zloglasno delovanje v moščanski občini. Mož je seveda prav slabo naletel in je sodr. Kocmur pokazal, da so vse Oražmove besede pesek v oči, volilno slepilo in hunbug. Ampak moščanski liberalci se ne zadovoljujejo z eno lažjo, v včerajšnjem »Sl. Narodu« jih nakopičijo celo grmado. Sodrugu Kocmurju podtikajo izjavo, češ da zase prav nič ne ve o kakšnem volilnem kompromisu socialnih demokratov s klerikalci, dočim je sodr. Kocmur jasno in razločno izjavil, da socialno demokratična stranka nastopa pri volitvah popolnoma ; samostojno, da ni sklenila z nobeno stranko kompromisa in da so govorice, ki jih razširjajo liberalci o »socialno demokratično-kleri- I kalnem« kompromisu navaden volilni manever in infamna laž. Lažnik in obrekovalec je vsak, kdor to govorico raznaša! — Liberalci nadalje popolnoma zamolče, da je sodrug Kocmur pozval pristaše obeh nasprotnih strank, da se oglasijo za besedo. Dočim se je Oražetn oglasil, da bi se izvlekel iz blata, kar mu ie, kakor re- i čeno, izpodletelo na vsej črti, se od navzročih »Papa«. je dejala Virginija mirno, »z duhom i sem bila. Mrtev je, pojdi in poglej ga. Hudoben Je bil. ampak obžaloval je navsezadnje svoje vedenje in to šatilo s čudovitimi juveli mi je izročil, preden je umrl.« Vsa rodbina je molče strmela od začudenja, ampak mirna je bila Virginija in resna; obrnila se je in odvedla vse skozi odprtino v ovoju po tesnem, skrivnem koridorju. Dospeli so do velikih vrat iz hrastovine, okovanih z zarjavelimi žeblji. Virginija se jih je dotaknila, pa so se odprla na stežaj. Vstopili so v malo, nizko izbo z obokanim stropom in malim omreženim okencem. V steni je bil pritrjen velikanski železen obroč in nanj je bil priklenjen preperel okostnjak, ki je ležal po dolgem na kame-nitih tleh in ki je z dolgimi koščenimi prsti segal po staromodnem krožniku in po vedru, ki^sta bila toliko oddaljena, da ju ni dosegal, vre ;e bil nedvomno svoj čas z vodo napolnjen, ^e*e^a trohnoba je pokrivala njegovo notranjost. Na krožniku ni bilo ničesar razen tet]ke plasti prahu Virginija Je pokleknila poleg okostnjaka, sklenila svoji ročici In tiho molila; ostala družba j pa je začudeno strmela na tragedijo, katere skrivnost se Je sedaj razodela. »Ej«, Je vzkliknil eden dvojčkov, ki je pogledal skozi okno, da se prepriča, v katerem delu poslopja se nahaja soba. »Hej, stari, posušeni mandljevec je ocvetel, prav razločno vidim cvetje v mesečini.« »Bog mu je odpustil,« je dejala Virginija resno in čudežen sijaj Je razsvetlil nje obličje* »Kakor angel stel« Je dejal mali vojvoda* objel z roko njen vrat in jo poljubil. (Konec prih.) Samo pri tvrdki o 3 M 8 o & TJ o M w. 4) «? 3 c> i— «■+ V) pr o e. '■d o e o* Cenik zastonj in poštnine prosto. liberalcev nihče ni upal oglasiti, kar postavlja ^So liberalno kliko v precej klavrno luč. In-fa'nno in lažnjlvo gonjo, ki jo ie započela Jjajhna klika proti socialnim demokratom, v poštah splošno obsojajo in bo mnogo dostojen liberalcev, ki se ne skladajo z ostudnim podlem omenjene klike, volilo socialno demokratične kandidate. 7— Zelena jama. Suhadolčev ata et comp. če silno jeze, ker smo jim potegnili hinavsko krinko z obraza ter jih pokazali kot pristne liberalce in sovražnike zavednega delavstva, “osebno Suhadolčev ata se sedaj zelo jezijo ter Pravijo, da ni hujšega greha kot biti socialni demokrat. Suhadolčeva jeza je seveda popolnoma upravičena, saj Je s popolno gotovostjo facunil, da se v zvezi z liberalci in socialisti pririne do toliko zaželjenega županskega stolčka. Zdaj vam pa tl preklicani rdečkarjl neiejo kar nič slišati o kompromisu na no-}eno stran. Bedaki bi bili socialni demokratje, Ja bi se družili 8 kliko, kakor so ravno mo-sčanski liberalci. Kaj ima ubogo delavstvo pričakovati °d moščanskih liberalcev, je gospod Suhadolc prav jasno povedal na zadnjem našem sestanku. Ko ga je opozoril naš sodrug, da °e Je treba držati strankinega sklepa ter da se Ne sme delati kompromisov na nobeno plat, se Je zadrl Suhadolčev ata nad njim, češ, kaj boste W revčki nas komandirali; mi Imamo tukaj go-Voriti, mi, ki smo dobro podkovani in vam damo Jahko vsak čas brco v r.t. Torej brce obljublja Suhadolc delavstvu, to je njegov program; ampak pazi naj se. da ne dobi sam prav poštene in zaslužene brce. H- koncu naj še po-^erno, da nameravajo Suhadolčev ata ustano-ln V ^e*en' Jam’ stranko »dobro podkovanih« v *a namen skHcali neki zaupni sesta- • L svojih pristašev. Ker ga za enkrat liberalci p* ne marajo kandidirati na županski stolček, y™’ da se vsaj na ta način nekam prerine. Žago .socialno demokratični volilci pa bodo od-8 v°rili takim možakarjem s tem, da bodo na rrif.n volitve vsi glasovali za socialistične kanate. Zelenojamski revčki. >a Na delavce so popolnoma pozabili mo- . ®nski klerikalci v svojem volilnem oklicu. Si-klerikalci navado, da se delavstva fitvmii}Jajo z zlatimi obljubami vsaj pred vo-Ha s”1*’. a ga Potem, kedar enkrat trdno sede Uj: Y°lih stolčkih in mandatih, tem bolj ociga-t, ln opeharijo — po občinah prav tako, ka-ur v deželi in v državnem zboru. To pot pa »O klerikalci celo v volilnem oklicu pozabili tla delavstvo, dobro vedoč, da nimajo med delavci nič iskati Saj so si morali celo naše kandidate izposoditi, da bi med delavstvom v kalnem ribarili m da bi vjeli za svojo stranko kaj delavskih glasov. Ampak pri tem so se teme-J o uračumli, zakaj na tak lep se love pač ka-atnPak ne zavedni delavski volilci. De-,v.° \e, da ima od občine pričakovati le UctJ koristnega gospodarstva, če napravi pri Volitvah temeljit križ čez škandalozno Oraž-movo gospodarstvo in če ne pusti klerikalnih škodljivcev v občinsko izbo. Delavsko politiko bo vodila občina le tedaj, če bodo v občinskem Rdboru sedeli delavski zastopniki. Zato pa pojemo v nedeljo vsi v boj zoper dosedanji ob-* *»ski režim in za delavsko politiko v občini, Per klerikalne in liberalne škodljivce delav-va in za socialno demokracijo! ~~ Klerikalni volilni oklic, ki delavstva niti Je kakor da bi ,ga v Mostah ne bilo, tniH; S1-cer °j s*le pl'tvo pisanje. Oražem se ki vicV njein,’ a se opral od težkih očitkov, Kov .nie.Kovern gospodarstvu, ampak nje-Iv,C brrezu?PfSe" in volilni oklic ne ovr/e nu, eiiega očitka. Zamorca ne napraviš *>elega, pa če ga umivaš v desetih vodah- to yedo tudi klerikalci in zato pravijo v svoiem Volilnem oklicu, da se ne vlečejo za Oražmivo Osebo. Prvič ]e ta trditev bosa, zakaj klerikalci r* Orazrna vzeli pod svoj marelo, drugič pa 'doh ansk° delavstvo dobro ve, da nastopi nova tnov V občini *e tedai- če se strmoglavi Oraž-ljjVc? ?trabovlada ln če ne pridejo drugi škod-Sociiln obč!n&kega gospodarstva. Zato je boj vse šl'0 ,fem°kratične stranke naperjen zoper Ora e delavstva: v prvi vrsti zoper 'stra^J13’.a n‘č manj* z°Per koruptno klerikalno oh / , i° z°Per infamno liberalno kliko. Vsi ti * hočejo le zlorabljati delavstvo v svoje ^opašne namene. Zato: Proč z njimi! irnai~~ nazore o občinski avtonomiji »•“-o? xmoščanski klerikalci. V svojem oklicu -Kiasajo, da bo občina le tedaj kaj dosegi 'deželi v njei gospodarila tista stranka, kakor 'Hoi :nem odboru. V teh besedah io 17Pd7on r\ po postavah, in ga občina v to lehko prisili. Nebeške mane pa ne bo mogel do grla zadolženi deželni odbor sipati na moščansko občino, če postavimo papeža za moščanskega župana. Strah, ki z njim straše klerikalci, Je na sredi votel, okolo ga pa nič ni. Ampak značilno je, kakšne nazore imajo naši klerikalci o občinski samoupravi in samoodločbi. Taki ljudje ne spadajo v občinski odbor, pa če bi imeli roke čiste kakor angeli! — Slabo s© upravičujejo. Klerikalci očitajo prejšnjim liberalnim občinskim gospodarjem da so občinski denar zapravljali, da so občinske doklade zvišali, da so imenike popravljali, stavbne takse y svoj žep spravljali, zapisnike ponarejali itd. Saj je vse to res! Ampak s tem :e niso ovržene težke obdoižitye zoper Oraž-inove manipulacije v občini, ki so deloma tudi sodno ugotovljene. Liberalcev nimamo povoda braniti, ampak z liberalnimi grehi se ne dado oprati Oražmovi škandali. Naloga vseh, ki jim je na tem, da se v moščanski občini konča po vsem svetu uiana škandalozna kronika, ki še je začela v liberalni eri in se še v hujši meri nadaljevala pod zloglasnim Oražmovim gerent-stvom, naloga vseh, ki žele v občini zdrave razmere in pošteno delo, je pri nedeljskih volitvah ta, da volijo socialno demokratične kandidate. Sodrugi,- volilci! Napišite na svoje glasovnice za III. razred natančno in razločno naslednja imena: Odborniki: Bittner Ulrik, kurjač južne železnice, Zelena jama 156. Vončina Ludovik, kurjač južne železnice. Zelena Jama 126. Mau3er Ivan, posestnik, Novi Vodmat 97. Vrhunec Valentin, skladiščnik, Zelena jama 113. Pavlič Matija, posestnik, Zelena jama 126. Stojan Lovro, posestnik. Zelena Jama 126. Kokalj Franc, posestnik, Zelena jama 113. Matjašič Anton, mizar, Moste 50. Namestniki: Kranjc Ivan, krojač, Selo 32. Kastelic Ivan, uslužbenec v Kolinski tovarni, Selo 42. TopIJak Martin, kurjač južne železnice, Zelena jama 144. Glavan Anton, premikač. Selo 44. Pojasnila v volilnih zadevah se dobe vsak čas v prodajalni konsumnega društva za Ljubljano in okolico v Bohoričevi ulici. Agitacijski lokal socialno demokratične stranke bo v nedeljo tekom volitev v gostilni pri »Dimu«, kamor naj pridejo vsi sodrugi, pre den odidejo na volišče. Shod. V soboto ob 8. zvečer bo v gostilni pri Podobniku volilni shod, na katerega vabimo vse sodruge-volilce. Agitirajte za številno udeležbo. Štajersko. ta?crT x ; iivuici. v svojem okhcu Že h 0, da bo občina 'e tedaj kaj dosegla, rdežein v njei gospodarila tista stranka, kakor v 'del {J®111.odboru. V teh besedah je izražen po-Ceš: če m em klerikalnega deželnega odbora, mlhofien anJ ne tod®*6 tako V0HIi. kakor Je tako n!iPa ne boste dobili. Ta terorizem neurnen ? £ in nesramen, kakor je bedast in ’ Zaka3 deželni odbor bo moral delati — Policijski eksces v Trbovljah. Z besedami: »Ni res!« »Ni res, res pa je!« sta se sku šala v zmislu § 19 tisk. zak. umivati in resnico obračati občinska stražnika Lipovšek in Grosar, ko je svoječasno »Zarja« priobčila dogodek o nedolžni aretaciji delavca I. P. Vrhu tega so hoteli spraviti ubogega trpina še v zapor; a zadeva se je preobrnila. Pri obravnavi dne 22. aprila t. 1. sta bila pred okrajnim sodiščem v Laškem zaradi prestopka zlostavljenja kaznovana: Lipovšek na pet dni zapora ali 50 K globe in Grosar na tri dni ali 30 K globe. Proti sodbi sodnika v Laškem sta vložila obsojenca priziv in prizivno sodišče v Celju je prvo sodbo potrdilo ter sta Lipovšek kakor Grosar lahko zadovoljna, da se jima kazen ni zvišala. Obravnavi sta pokazali, da spadata gospoda stražnika kot »varuha javnega reda in miru« zaradi prestopka javnega reda in miru v špehovko. Torej Lipovšku in Grosarju tudi § 19 ni nič pomagal! — Tatinski vlom v Vkovali. V gostilni Ivana Omana v Vkovali je vlomil neznan tat v gostilniško sobo. Odprl je s silo predalo za denar in ukradel čez 270 K drobiža. S sabo je vzel tudi škatljo cigaret. O vlomilcu, ki je bržkone domačin, doslej še ni nič znanega. — Uboj. V Jurkloštru pri Laškem trgu so te dni popivali kmečki fantje. Skregali so se že v gostilni. Ker jih je pa gostilničar spravil iz gostilne, so se stepli zunaj. Pri tem sta se fanta Verini in Kreže lotila Franca Galovška in sta ga z nožem na prsih in po trebuhu tako zdelala, da je dva dni pozneje umrl. Verinija in Krežeta so orožniki že prijeli in izročili okrožnemu sodišču. Koroško. — Detektiv — tat. V gostilni Tavčarjevi v Celovcu so’ igrali trije gosti karte. Imeli so na mizi precej denarja. Med igro se je približal igralcem neki Rupert Karlbauer v družbi dveh potepuhov in postal tako vsiljiv, da je eden igralcev končno zavrnil vsiljive kibice, da naj se odstranijo od jgralne mize. Karlbauer pa je nato moško izjavil, da je detektiv in je pozval v imenu postave, da naj gredo igralci z njim SP *?" K°, Je eden igralcev zahteval od Karloauerja legitimacijo, je zagrabil ta igralca cez pas in pehala sta se v predsobo Ostala to-variša kibica pa sta ščitila Karlbauerja. Ko so prišli v vežo gostilne, je Karlbauer s svojima tovarišema odšel. Igralec pa se je vrnil k mizi, kjer je kmalu nato opazil, da mu je zmanjkalo iz žepa v telovniku čez 35 K denarja. Igralci so ovadili goljufivega detektiva policiji, ki je še tisti večer vse tri prekanjene tatove ujela v neki gostilni, kjer so popivali v družbi cestnih vlačug. ______________________________________ Goriško. — Okrajna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici priredi v nedeljo 28. julija veliko delavsko veselico na pro- stornem dvorišču gostilne Stefana Furlana v Podgorj (blizu novega železnega mosta pri barki). Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti sledeči pevski zbori: Delavski pevski zbor iz Pod-gore; pevski zbor »Izobraževalnega delavskega društva« iz Solkana in »Delavski pevski zbor« is Gorice, Med veselico in pri plesu bode svi-rala goriška godba pod vodstvom gospoda Ba-razzeti. Ob 2. popoldne sprejem sodrugov na veseličnem prostoru; ob pol 3. popoldne slavnostni govor na veseličnem prostoru; ob pol 4. popoldne začetek veselice. Po končani veselici prične javen ples na nalašč zato pripravljenem odru, ki bo trajal v pozno noč. Vstopnina k veselici za moške 30 vin.; ženske in otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnina k plesu za vsak komad 10 vin. Čisti dobiček veselice je namenjen »miljonskemu skladu »Zarje«. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo, 4. avgusta t. 1. Veselični odbor. — Vstopnice k veselici, ki jo priredi okrajna organizacija v Gorici, so v predprodaji: v Solkanu pri sodrugu Josipu Sreberni6u; v St. Andrežu pri sodrugu Petru Briško; v Sovod-njah pri sodrugu Ljanu Andreju; v Mirnu pri sodrugu Vinc. Stanta; v Vrtojbi pri sodrugu Iv. Arčonu; v Gorici pri sodrugu Al. Štolfa in v Podgori pri sodrugu Mihaelu Markiču. — »Javna ljudska knjižnica« v Nabrežini je priredila na dan 23. junija javno tombolo in ples. Ker je bilo vreme ugodno smo opazili izven domačinov tudi dosti okoličanov. Uspeh je bil naravnost nepričakovan. Iz čistega dobička se je nabavilo precejšno število novih knjig za mladino, kateri je omogočeno sedaj v počitnicah mnogo čitati. — Kakšnih agentov se poslužuje žel. uprava proti železničarjem? (Dopis iz Podbrda.) Duhovni in posvetni oče Piber in dr. Krek sta priredila minulo nedeljo v Podbrdu »železničarski« shod. Zbralo se je več črnih gospodov, med njimi tudi neizogibni idrijski župnik Razpet, ki je kakor konjska figa zmerom na cesti in smatra politično agitacijo za potrebnejšo dušnemu izveličanju kakor krščevanje in podeljevanje poslednje popotnice, vsled česar si morajo njegovi farani, kateri te reči potrebujejo, pogosto izposojevati duhovnika iz sosednje fare, med tem ko Razpet brani sveto katoliško stvar po krčmah in na shodih. Na poziv c. kr. ravnateljstva drž. železnic je temu shodu prisostvoval tudi tolminski okrajni glavar baron Baum v popolnoma novi uniformi. Vnema tolminskega barona je končno razumljiva, zakaj klerikalno rogovilenje med železničarji je v eminentnem interesu vlade in železniške uprave, kar je ušlo tudi dr. Kreku, ki je na shodu dejal: »Pomislite, kako bo uprava vesela in vlada zadovoljna, ker bo imela v uslužbencih mirne ljudi in ne take razgrajače, kot so socialisti, ki skrbe samo za svoj trebuh, narodno misel, državo, cerkev pa hočejo popolnoma uničiti«. Iz teh besedi je razvidno: prvič, da je dr. Krek ostal sam sebi zvest in da gre še vedno za tem. da razbije železničarsko organizacijo, kakor je s svojini infamnim predlogom 1. 1899 v poslanski zbornici porušil železničarsko organizacijo in naščuval vlado zoper železničarje, ki so si s svojo organizacijo zgradili jez zoper nekr-ščansko izkoriščanje po železniški upravi. Drugič pa je v teh besedah nad vsak dvom jasno izrečeno, da delajo klerkalci z železniško upravo pod eno odejo, roko v roki, in da zasledujejo edini namen: napraviti iz železničarskih delavcev sužnje železniške uprave, ki se še tako silnemu izkoriščanju ne bodo mogli ustavljati. — Oče Piber pa se je kot po navadi bahal, da je on edini, ki ima kaj vpliva pri direkciji: Pred menoj ima strah vsa direkcija, ker pripadam stranki, ki ima moč. O svojih uspehih je previdno molčal; če bi bil govoril, bi bil zašel v hudo zadrego. —- S svojim nastopom v Podbrdu so ga klerikalci temeljito polomili, po nerodnosti so razodeli svoje intimne stike z vlado in direkcijo, pokazali so, da delajo popolnoma v zmislu, morda celo po naročilu železniške uprave. Za take tiče pa med železničarji ni tal! Zadnje vesti. BERCHTOLD PRI CESARJU. HI. 19. julija. Grof Berchtold je bil včeraj pri cesarju na avdienci, ki je trajala eno uro. Drugi teden gre Berchtold na dopust. ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVA. Praga, 19. julija. Včerajšnjih posvetovanj se je udelžil tudi knez Thun. Sporazum se ni dosegel. Razprave se nadaljujejo še prihodnje dni. Češki agrarni poslanci so sklicani za 25. t. m. na sejo v Prago. HRVAŠKE RAZMERE. Zagreb, 19. julija. V nekaterih listih so poročali, da so vstopili v pripravljalno zakonodajno komisijo, ki jo je sklical Čuvaj, tudi nekateri opozicionalni poslanci. Komisar je bil res imenoval nekatere opozicionalne poslance za člane komisije, ki so pa sodelovanje, razen dveh, vsi odklonili. Stranka, kateri pripadata poslanca, je enega že izključila zaraditega, drugemu naročila, da takoj izstopi iz komisije. Proces proti Budisavljeviču. Zagreb, 19. julija. Dr. Budisavljevič je bil obsojen na enomesečni zapor in 300 K globe. Obtožbo proti Budisavljeviču so naperili vsled tega, ker je pripadal hrvaško srbski koaliciji. Budisavljevič je pri razpravi vztrajal pri inkriminiranih besedah: »Na Hrvaškem vladajo absolutistično, protiustavno. Uprava je korum-pirana in sodišča se vlečejo v vrtinec političnih bojev.« K tem besedam je pristavil pred sodiščem: »Žal mi je le to, da je moja trditev resnična.« Razprava proti Jukiču. Zagreb, 19. julija. Preiskava proti Jukiču in 16 soobtožencem je končana. Akte ima državno pravdništvo. 4 srednješolce so izpustili. Razprava se bo pričela v začetku avgusta. Jukičev zagovornik je bivši pravaški poslanec dr. Prebeg. Predsednik sodnega dvora bo Wendler. EKSPLOZIJA KOTLA. Szolnok, 18. julija. V Turkevu Je peljal danes Stefan Totli stroj za mlatenje na pod. Ko je hotel izpustiti paro, je kotel eksplodiral. Toth, neki 14letni deček ln neka kmetica so bili takoj mrtvi, 5 oseb težko, Š lahko ranjeni. TURŠKA KRIZA. Demislja vlade. Carigrad, 19. julija. Sultan je sprejel de-misijo vlade in naložil dosedanjim ministrom, da vodijo posle, dokler se ne sestavi nova vlada. Veleposlaniku v Londonu Tevfik-paši je sultan brzojavil, da ga imenuje za velikega vezirja. Pričakuje se, da bo Tevfik odklonil. Mladoturkl. Carigrad, 19. julija. Mladoturško časopisje zahteva, da se Sajd vnovič imenuje za velikega vezirja. V miadoturških krogih se čudijo, da je Sajdova vlada demisionirala, ko je dan pred tem dobila zaupnico. Vzroki detnisije. Carigrad, 19. julija. Pismo, s katerim je vlada naznanila svojo demisijo, navaja kot vzroke težave zaradi zasedanja vojnega ministrstva. V vojaških krogih pravijo, da so visoki častniki prvega armadnega zbora nameravali osebno na Visoki porti zahtevati odstop vlade, če ne bi bila včeraj demisionirala. Tevfik noče. Carigrad, 19. julija. »Ikdam« javlja, da je Tevfik-paša odklonil sestavo kabineta. VSTAJA V ALBANIJI. V kosovskem okraju. Skoplje, 19. julija. V Kosovskem okraju se vstaško gibanje silno razširja. 50.000 oboroženih Albancev je pripravljenih za boj. Vodje Albancev so izdali oklic za splošno vstajo proti vladi. Isa Boljetinac agitira strastno. Begovi vseh mest kosovskega vilajeta so se zbrali v hribih in skušajo organizirati zvezo z južno Albanijo. V južni Albaniji. Preveza, 19. julija. Tukajšnji šejk je razglasil vstajo. Mnogo begov in ulemov se mu je pridružilo. Število vojakov, ki so dezertirali, znaša 3000. V zadnjih štirih dneh so dezertirali vojaki iz 15 garnizij. Vstaši se pripravljajo na odločilen boj. če se ne izpolnijo njihove zahteve, hočejo inarširati proti Carigradu. Okrog Prištine. Carigrad, 19. julija. Položaj v Prištini je skrajno kritičen. Boji trajajo že pet dni in se strelja tudi s topovi. V mestu so vsi bazarj zaprti. Albanci hočejo naskočiti Skoplje. Šestnajst v Albanijo poslanih bataljonov se je zarotilo, da ne bodo streljali na vstaše. Stara Srbija. Belgrad, 19. julija. Iz Stare Srbije prihajajo vsak dan cele družine sem in pripovedujejo, da vladajo tani strašne razmere. Nihče ni varen življenja. Enkrat groze turške čete, drugič pa vstaši. Begunci so morali pustiti vse, kar so imeli, da so le rešili življenje. SPOPAD NA ČRNOGORSKI MEJI. Cetinje, 19. julija. Uradno poročajo, da so včeraj turški vojaki na Zetski poljani blizu ska-darskega jezera streljali na dva Crnogoi ca, ki sta delala na polju in ju ranili. Ko so prihiteli drugi Črnogorci, so streljali še na te m jih devet ubili, pet pa ranili. Črnogorci so bih brez orožja in so hoteli bežati. Vojaki so pohiteli za njimi čez mejo in so z bajoneti razbodh mrtva trupla, črnogorsko prebivalstvo je zaradi tega silno razburjeno. PONESREČEN LETALEC. Lipsko, 19. julija. Včeraj je na lindental-skem letališču ponesrečil aviatik lajtnant Reuter. Ko se Je spuščal na tla, so se kolesa zapletla v žito in aparat se je prekucnil. Letalec se je ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Tarascon, 18. julija. Osobni vlak, ki prihaja iz Avignona je trčil ob brzovlak, ki vozi iz Marseilla v Bourdeaux. 10 potnikov in 5 železniških uslužbencev je bilo težko poškodovanih. PORTUGALSKO. ^ Monarhistični načrti. Pariz, 19. julija. Iz Madrida je prišlo včeraj poročilo, da nameravajo portugalski monarhisti ponoči izvršiti nov napad čez mejo. Razburjenje proti Španiji Madrid, 19. julija. Postopanje španske vlade k\ omogoča portugalskim monarhističnim hujskačem, da se organizirajo na Španskih tleli in odtod vznemirjajo deželo, je povzročilo med prebivalstvom v Lizboni veliko razburjenje. Napovedujejo se demonstracije ^ proti Španiji. Tukaj javljajo oficiozno,.da bo španska vlada storila korake, da se preprečijo take demonstracije. (Alfonzova vlada najrajši stori korake da se ne bodo monarhistične bondc zbirale 'na španskih tleh.) ROSENTHALOV UMOR. Novi Jork, 18. julija. Rosentlmlova vdova je izročila državnemu pravdniku zelo obtežilen material o zvezi policije z igralnicami in o drugih zločinih policije. Dokazano je, da je policija dobivala na leto več miljonov dolarjev od igralcev. Novice. * Žalostno in smešno. Iz Pariza poročajo: Pariška kronika, kateri ravno ne manjka nenavadnih dogodkov, je obogatela zopet za izreden slučaj V Rue Aibonv so našli v pondeljek zjutraj gospoda, gospo in gospodično Rouze mrtve v postelji, vsi trije so izvršili samomor. Vzrok: Strah pred selitvijo. Rouze je bil trgovski potnik, zaslužil Je mnogo, družina ni poznala ne bede, ne skrbi, ail vsi trije so bili zelo otožne narave. 25'ctna hči je večkrat dejala, da je življenje nepotrebno in brezsmiselno. Pred kratkim jim je hišni gospodar odpovedal stanovanje in delo pri selitvi je menda obe ženski tako prestrašilo in 7n<'dIo. d'> ‘ ta sklenili o,uožiti breme živij ija. 1 regovorili sta tudi gospoda Rouzcja in v soboto so se vsi trije vsedli in pisali vsem svojim znancem in prijateljem najprisrčnejša poslovilna pisma. V nedeljo so spustili plin v sobo in -rej so še dobro zaprli in zadejali vsa okn« ' por ;e zjutraj je prihitela njihova znanka v hišo, ki je prejela poslovilno pismo, a našla je le tri mrliče. ' Strupeni plini v vodnjaku. V Sassendorfti pri Bambergu je bilo treba popraviti rov v nelcr' vod"H'! V vodnjak ie spustil najprej j ' -iiiov zet Schmidtsclmnut. Ker se pa več časa ni vrnil, je šel za njim pogledat njegov hlapec. Tudi tega ni bilo več nazaj. Tretji je šel v vodnjak mojster Zwosta in za njim še pomočnik Zieer'?" "(er. A nobenega ni bilo več iz vodnjak . j Eintracht« je policija obkolila in v obeh izvršila hišne preiskave. Delavcem je zabranila vstop s pomočjo policijskih psov. Na tisoče delavcev je prišlo | pred ljudski dom. Državni pravdnik je zapleni! vse protokole delavskih društev in odkazal, da I mora policija aretirati nekatere sodruge. Areti-1 rali so: sodruga Bdschensteina, učitelja in predsednika »Unije«, sodruga Bocka, tajnika | Unije«, sodruga Plattena, tajnika deželne zve- ze internacionalnih delavskih organizacij, sodruga Schafrotha, tajnika mestnih delavcev. Vzrok aretacije: »upor«, češ, da so ti sodrugi nahujskali mestne delavce k »nasilnemu uporu« zoper javni red. Z napetostjo, pričakujejo cu-riški delavci kazensko postopanje proti aretiranim sodrugom, ker so vsi, razen Bocka, švicarski meščani, torej ne bodo imele oblasti izgovora o »nadležnih tujcih«. Razpoloženje curiškega delavstva je slej ko prej zmagoslavno. Ne preplašijo ga ne aretacije, ne hišne preiskave, ne dvo- nc štirinožni policaji. Izpor, to nizkotno maščevalno sredstvo nekaterih podjetnikov, je bil v pondeljek zvečer končan, torej s tem je izginil tudi vsak povod za kakršnekoli izgrede. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc caeio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Bnrriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grurnola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Goppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Settc Fontane 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedcre 57. Sekovar, Piazza Caserma. •a C3 ■s *Sb E5 £ a c bfi O o CW 5—It r-*- co s SS e* C i—>• m C Najnovejše! Aajiiiovejsi1! Maksim Gorkij ™„Mati“.= Cena K 4-—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je ■knjigo založila in izdala. — W Pošljite naročnino, W £ če je še niste! £ m Sladni čaj tovarniška znamka Sladiti ir • i dosežejo, dobe tisti, ki uamesto kave, čaja, kakava, sladne.kave, puro, somatoze, JVri* sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d. ■«yr — pijo aSLADIN*, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku IYlOC! in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju j • t v gospodinjstvu. To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma, /ittravje. Zavitki po četrt kilograma stanejo 60 vinarjev, zahteva naj se tudi pri n Ikvonl/al trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno 0\J jo P5 1HF tl II 14x11 sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn- nnUnlrV koczy; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: Vlil, Josef^ad-IMajDOlJSl ZcljlFK« terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., Schonbrunner-. strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3. ....... .............. Ivan Jax in sin, Ljubija^ Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za • pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin, I v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Z U pand i e, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta 7'i voli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušnr, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. t vete k, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelei ^ ^ma 50. tobakarnah; Dolenec, Prešernova uli<»{. Pichler, Kongresni trg. Ušenifcnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Stiver, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križsg in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta M M Del. glavnica; K 8.000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica šiev. 3» (lastna hiša). Rez. fond nad K 800.000. ^odjru.žnice -v Spljetu^ CoIottccl, Trstvu, Saraje-sTTa., G-oxicx lza. Celj~u_ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jili obrestuje od dne vloge po čistih 4-'/A