letoJX. . Štev. 139 (2449)" PRlHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PO NAŠEM MNENJU, KI SMO GA ZASTOPALI NA PARIŠKI MIROVNI KONFERENCI, POMENI »ETNIČNA LINIJA« LINIJO, KI DELI ETNIČNO KOMPAKTNA OZEMLJA. TA LINIJA SE DA NAJTI, IN SICER TAM NEKJE PRI SOCI. (Jz predavanja dr. A, Beblerja v Kopru) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 12. junija 1953 Cena 20 lir jjjlBOK ODMEV ITAUJAUfiKIH VOLITEV V SVETU ?o porazu Pe Gasperijeve politike .-- ------ | ^ ....HUMU milil n IHHHH—HHHHII um mm , ■■M-inrnTiuiTn Ameriški tisk se sprašuje, kam so šle milijarde dolarske pomoči - JPopuleire" pravi, da 0® Gasperijev poraz nikakor ne pomeni poraza demokracije - Nemški socialni demokrati: demokracije brez ustvarjalne socialne politike ne more ohraniti pri življenju noben volilni mehanizem" - Posledice italijanskih volitev za Adenauerjev večinski volilni zakon Y0RK, 11. — Ves sve-: ,j®1 obširno komentira t Pijanskih volitev. Med-«1 ko kaže ameriški tisk v bort,n-em- oskrbljenost glede li*!' e italijanske zunanje po-ke, so drugod bolj vzne-cj,_Jeai zaradi porasta opozi-asti pa skrajne desnice. ja{ azorski «Daily News» „ JUJ? v svojem včerajšnjem ia.a • • da <U0’tnudaliuie Kelley, da bi a Poskrbeti, da pride *iadi»S Pomoč tudi do malih Pa*'nSd T^ogram and Suni) ni rp‘sa’ da bi «klavrni volil-Biorar ti italijanskih volitev iočn PrePričati naše vlada- ska osebnosti, da je gospodar-cij0pomoč izgubila svojo funk-Vladavii' De Gasperijeva Vlaria Podpori ameriške ttvim oominalno ostala pri kr- PotaV Protrpela pa je moralni sov i, ie dobila n kot opozicija. Ameriška v , a je dobila manj gla-Vlada i1 opozicija Vojn' Je zapravila v Italiji po Uri milijarde in pol do-,v» medtem ko je Rusija VenrfJevaIa reparacije — in list so komunisti in socia-na ' .okrepili svoj položaj, mo-Brnt-1Sti in fašisti, ki so tudi s “tiameriško usmerjeni, pa Potrojili svoje sile». Ža vino «Baltimore Sun» izra-9m»e-.uPanje, da bi povečana h_e^jska pomoč morda lahko p,. Gasperiju polagoma spet v;~!aSala na noge, čeprav pra-80 a Perspektive v Italiji ni-J"oznate. kQ v^ateri listi pa se nekoli-ski i poglabljajo v italijan-shi Položaj. Tako piše «Wa-.‘Pgton Post», da je treba Vzroki, zaradi katerih »led č|?dna koalicija ni dobila ve-V0,a glasov, našteti «nezado-ajStVo zaradi nesposobnosti ,atte. da bi rešila vprašanja reforme in preoblju-ntaosti, želja po spremembi vVeliko zaupanje nekaterih rvcev, da bo center tako ali ^o. zmagal, in majhno zani-li ?Je za volitve)). List nada-je )e: »Slabi okus s katerim •a je*ePoslanica Luce omeni-Hr'» dtegne ameriška pomoč Cj. Pehati, če bo vladna koali-tičn Poražena, in izredno kri-str;-° Poročilo nekega indu-l- loa, svetovalca MSA, sta roa tudi povzročila sovraž-J reakcijo«. Končno meni list, iKt.Pomenijo volilni izidi v 1^ ‘ji «slabo sporočilo za ZDA za atlantsko zvezo«. sk,^d' «New York Post« po-2 asa razlagati volilne izide »ol. tako liii tranjim položajem v Ita-ikr,tln. navaja pri tem izjavo dava iz Tivolija, ki jo je ne- li-f? objavil neki ameriški V } m ki poudarja revščino, »jkateri žive Italijani v mno-tj Pokrajinah, kjer so «boga-Preved bogati, reveži pa .reveč revni« List pravi, da tivolski škof mnogo bližji jJmici kot senator MacCarthy, dJ' »Poudarja resnico, ki je 1?mokracije ne bi smela niko-2 Pozabiti — da v revnih in t*ostalih deželah lahko samo (,:dlkalne gospodarske in so-bni1?6 reforme kaj zaležejo«, ta* •r pa so bogati preveč bo-j-if1 jn reveži preveč revni, za-jueuje list, ne Clara Luce br,J?do drugi ne bo mogel kaj 'Pagati. „r.-ew York Herald Tribune« zUl*Vl'- da Pomenijo volilni re-Pa veliko razočaranje, da jj. Je še mogoče rešiti cilje, ki * P Je zasledovala De Gasperi- Jev; a politika. Gašper List pravi nato, da se sicer ni izpolnilo upanje, da bodo vladne stranke dobile absolutno večino, da pa so rezultati vendarle nekoliko pomirili demokratične opazovalce. Tudi «New York Times« pravi, da so bile volitve razočaranje, tolaži pa se, da bi utegnilo biti še slabše, in da je bolje, da so vladne stranke dobile vsaj šibko večino v o-beh zbornicah, kot da bi dobile »večinsko nagrado« v poslanski zbornici in bi ostale v manjšini v senatu. List očita nato Earriju in Corbinu, da sta onemogočila popolno de-mokristjansko zmago, in nadaljuje, da je «glavni krivec italijanski državljan, tako prirojeno omahljiv, tako politično negotov, tako nehvaležen tudi dobri vladi, tako nagon-sko nagnjen k anarhični opoziciji, da so mnogi milijoni rajši glasovali za ekstremiste, ko bi lahko izbrali zmernost svobode in demokracije«. Razočaranje izraža tudi londonski tisk,_ ki pa prav tako dodaja, da še ni izginilo vsako upanje na stalno vlado v Italiji, čeprav pravi na primer «News Chronicle«, da je »politična bodočnost Italije, kot kaže, prav tako negotova in malo dobrega obetajoča kot v Franciji«. List nadaljuje, da bi bilo preveč zahtevati popolno ozdravljenje v sedmih ali osmih letih totalitarne politike. po izgubljeni vojni in uničenem gospodarstvu, da pa je «križ prav v tem. da se zdi, da gre zdravljenje na slabše namesto na bolje«. ((Manchester Guardian« pa zatrjuje, da lahko »samo naj-strumnejša disciplina reši Italijo pred novo nevarnostjo nestabilnosti, ker ima sredinska koalicija šibko večino v obeh zbornicah«. List nadaljuje, da je bila demokristjanska stranka vedno koalicija raznih skupin, ki jih drži skupaj bolj enotna verska usmerjenost kot enotna politična koncepcija; zdaj utegnejo nekatere od teh skupin iskati zaveznike mod monarhisti in fašisti. Zelo zanimivi so komentarji francoskega tiska. Glasilo socialistične stranke »Le Popu-laire» pravi; »Relativni De Gasperijev poraz nikakor ni poraz demokracije, prvič zato, ker je zdaj neučinkoviti volilni zakon predstavljal nemoralno sredstvo, drugič pa zato, ker bi to taktiko utegnili posnemati v mnogih zahodnoevropskih državah, ko bi se posrečila«. Neodvisni socialistični list ((Combat« pa poudarja, da pomenijo volilni izidi poraz za De Gasperija in opozarja na napredek Nenni-jevih socialistov. V Švici pa meni liberalni list «Basler Nachriohten« da se je pokazalo, da je bil'novi volilni zakon močno orožje, toda ne za tiste, ki so ga sestavili, temveč za tiste, proti katerim je bil namenjen. Stockholmski socialdemokratski list »Morgen Tidningen« pravi v svojem uvodniku, da se De Gasperi verjetno ne bo mogel vzdržati na oblasti s sedanjo koalicijo, če ne bo sprejel monarhistov v vlado ali pa razpisal novih volitev z upanjem. da bo na škodo manjših strank dobil še tiste glasove, ki mu manjkajo do večinske nagrade. Na splošno izražajo švedski listi bojazen, da bo Italija postala druga Francija, kjer ne bo mogoče sestaviti vlade, ki bi-imela trdno oporo v parlamentu. Najbolj zanimiv pa je odmev .italijanskih volitev v Zahodni /Nemčiji, kjer pripravlja Adenauerjeva vlada podoben volilni zakon kot Scelbov v Italiji, le z razliko, da je naperjen proti socialnim demokratom. Razumljivo je torej, da je neuspeh večinskega volilnega zakona v Italiji imel še prav poseben odmev. Volitev v Zahodnj Nemčiji bodo v septembru. » Tiskovna služba zahodnonem-ške liberalno - demokratične stranke, ki nasprotuje Adena-uerjevemu volilnemu zakonu, opozarja, da je ((demokracija v nevarnosti, kadar si poskusa stranka, ki je na oblasti, zagotoviti nemoteno vlado z manevriranjem z volilnim mehanizmom. Liberalni demokrati so predložili parlamentu zakon, ki prepoveduje volilne bloke! Precejšnjo zadrego kaže vladni tisk, ki govori o «De Gasperi-jevi zmagi«. Socialdemokratsko glasilo pa poudarja, da so italijanske volitve «svarilo za demokracije v svetu..., kajti demokracije brez ustvarjalne socialne poli- tike ne more ohraniti pri življenju noben volilni mehanizem«. Smrtna žrtev volitev v Južni Italiji (Od našega dopisnika) RIM, 11. — V Italiji je po velikem razburjenju volilne kampanje in čakanja na rezultate nastalo malo zatišja. Politiki počivajo — na videz ali pa tudi zares — po naporih volilne kampanje in stiki med raznimi strankami so za. enkrat le še zakulisni. Za konec tedna pa so že napovedani sestanki vodstev raznih strank, ki bodo proučila položaj. Tako se bo izvršni odbor PRI—stranke, ki je pri volitvah najbolj trpela, saj ni spravila niti enega svojega človeka v senat — sestal že jutri zvečer. Vodstvo PSDI se bo sestalo v soboto opoldne, vodstvo PLI pa verjetno šele prihodnji f/eden. Vodstvo demokristjanske stranke, ki je včeraj slavilo «volilno zmago«, se bo sestalo v ponedeljek predpoldne. Sestanek je bil najprej sklican za soboto, potem pa so ga pre. ložili, ker je baje hudo obolela hčerka političnega tajnika Go. nelle. Medtem so v državni urad za volitve v poslansko zborni, oo pri kasacijskem sodišču za. čeli prihajati zapisniki iz volilnih okrožij z rezultati nedeljskih volitev. Sodijo, da bo urad, ki mu predseduje kasa-cijski sodnik Ferrante Ferran. ti, proglasil uradne rezultate volitev še ta teden. Med komentarji italijanskega tiska je treba omeniti vatikansko glasilo «Osservatore Romano«, ki seveda govori o velikem demokristjanskem u-spehu in navaja kot razloge zanj »dobroto Vsemogočnega, delo, ki so ga opravili ljudje dobre volje na področju obnove, in končno disciplinirano str-iijcnu enotnost italijanskih katoličanov«. Da pa ta «uspeh» ni bil še večji, navaja list tele razloge: «nebrzdano krivičnost volilne propagande nasprotnikov resnice, poštenosti in državljanskega čuta, zoprni antiklerikalizem, ki je dosegel višek z bogotajskimi in krivičnimi ovadbami škofov in zgrešeno postavljanje borbe s strani monarhistov in MSI«. Se pravi, monarhisti in fašisti so za Vatikan čisto v redu ljudje, samo malo preveč konkurence so delali demokristjanom... Povolilno zatišje je nekoliko prekinila tudi vest o smrtni žrtvi volilnih rezultatov. V vasi Minervino Murge pri Bariju je prišlo do krvavega pretepa na nož med tremi demokristjani in tremi kominformi-sti. v pretepu so bili vsi udeleženci ranjeni, eden med njimi, demokristjan Angelo Frons, pa je zaradi ran izdihnil. Kmalu po tem pretepu je začel tajnik demokristjanske sindikalne organizacije CISL z balkona sedeža demokristjanske stranke streljati s pištolo, ba- je v zrak, da bi priklical policijo... Na prihod močnih oddelkov policije in karabinjerjev seveda m bilo treba dolgo čakati. Oblasti so uvedle preiskavo in so zelo rezervirane; izvedelo se je le, da je bil kominformist Carlone aretiran, ker je zabodel Fronsa, in da imajo vsi ranjenci rane od noža. WASHINGTON. 11. — V Wa-shingtonu ne izključujejo, da bo konferenca treh na Bermu-dih odložena. V političnih krogih pripominjajo, da bo novi francoski vladni predsednik, ko bo izvoljen, potreboval vsaj 15 dni. da temeljito prouči aktualna mednarodna vprašanja, preden se udeleži tako važne konferer. e. Delegat FLRJ moti sami kominformovskega tajnika donavske komisije BUKAREŠTA, 11. — Na današnji seji posebnega odbora donavske komisije v Bukarešti So zastopniki kominformov-skih držav ponovno nastopili proti predlogom jugoslovanske delegacije in pokazali, da še vedno zastopajo stališče tajnika komisije, se pravi stališče ZSSR, ki še nadalje zavzema prevladujoč položaj v komisiji. Sef jugoslovanske delegacije je spodbijal tudi trditve, da teži jugoslovanski predlog za tem, da se funkcije sekretarja prenesejo na direktorja in izjavil. da je namen jugoslovanskega predloga ta, da opravljajo sedanjo funkcijo sekretarja kolektivno vse obrežne države — članice komisije, da pa direktor kot nameščene« komisije odgovarja za svoje delo izključno komisiji- Sef jugoslovanske delegacije Petrovič je nadalje kritiziral dosedanjo prakso, po kateri sekretar sam izdaja sklepe v času med zasedanji in predlagal, naj se ustanovi izvršni odbor zastopnikov vseh držav članic, ki bi stalno zasedal. Jugoslavija želi stalno sodelovati v delu komisije, je poudaril Petrovič, in ne želi, da bi jo pri tem delu zastopal delegat neke tuje države. OPOMIN OZN SIN6MANU RI JU zaradi oviranja sfclenitve premirja? Južnokorejski predsednik negativno odgovoril Eisenhowerju in si je dal od skupščine izglasovati izredna pooblastila. Celo senator Taft obsoja Singmanrijevo trdovratnost WASHINGTON, n. — V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo premirje na Koreji sklenjeno konec tega tedna ali najpozneje prve dni prihodnjega tedna, v istih krogih pojasnjujejo, da je treba v Panmunjomu rešiti še nekatera tehnična vprašanja. Danes so se častniki glavnega štaba sestali dvakrat in prihodnji sestanek je določen za jutri zjutraj. Ret nevtralnih držav, ki bodo sestavljale repatriacijsko komisijo, bo v kratkem sporočilo svoj dokončni pristanek, kar bo odpravilo zadnjo oviro diplomatskega značaja za sklenitev premirja, če se izvzame trdovratna opozicija južnoko-rejskega predsednika Singma-na Rija. Kakor že javljeno, je načelnik švicarskega političnega departmaja Retitpierre izjavil, da bi zvezni svet, zato da prepreči zavlačevanja sklenitve premirja, utegnil tudi pristati na sodelovanje Švice V komisiji nevtralnih držav. TEŽNJA SOVJETSKE POLITIKE ZA NEVTRALIZACIJO NEMČIJE Zadnji ukrepi v Vzhodni Nemčiji ne zatajujejo samo dosedanjega kurza v notranji gospodarski politiki, temveč poskušajo tndi pripraviti položaj, ki bi okrepil so-vjetsko stališče na bodoči konferenci štirih. Mnenje ameriških političnih krogov BERLIN, 11. — Nocoj so v zvezi z včerajšnjim sporočilom enotne socialistične stranke objavili uradno poročiio, ki javlja, da je vzhodnonemški ministrski svet, ki se je sestal pod Grotewohlovim predsedstvom, sklenil revidirati petletni načrt, »zato da se izboljša življenjska raven na sovjetskem področju«. Razen tega je ministrski svet razveljavil zadnje ukrepe, s katerimi so bile odvzete živilske nakaznice tistim, ki niso v delovnem razmerju, in njihovim družinskim članom. Dalje je ministrski svet odredil, da se v državnih trgovinah zniža za 10 odšt. cena sladkorja in živil, ki vsebujejo sladkor. Ta ukrep razveljavlja zvišanje cen, ki je bilo določeno 19. aprila. Na področju zasebne trgovi- ne — dodaja poročilo — bodo vsi prisilni ukrepi zaostanka pri plačevanju davkov in socialnih prispe-kov ukinjeni. Ta ukrep velja za male, srednje in velike zemljiške lastnike, za obrtnike, trgovce na drobno in na debelo, za zasebno industrijo ter za gradbena jn prevozna podjetja. Obrtniki, trgovci, industrije! ter gradbeni i- prevozniški podjetniki bodo na zahtevo dobili povrnjene "aprave, ki so jim i-p': v*ac, :r dobili bodo tudi državne kredite. Ministrski svet je znova uvedel znižane železniške pristojbine za vsakogar, ki ima do tega pravico, ne glede na njegov dohodek. Glede socialnih dajatev se vzpostavi prejšnja višina. Kmetijska posestva, ki so bila za- ČETRTI TEDEN VLADNE KRIZE V FRANCIJI Po Plevenovi odklonitvi je na vrsti Andre Marie Auriolov poziv političnim voditeljem - Tudi Pinay je odklonil pooblastilo za sestavo vlade - Marie bo dal danes odgovor PARIZ. H- — Francija je že tri tedne brez vlade in nič ne kaže, da bo vladna kriza skoraj rešena. Bidault, ki mu je sinoči skupščina odklonila 'investituro, je že peti politik, ki mu je predsednik Auriol poveril nalogo za sestavo vlade, in tretji, ki se je predstavil skupščini. Kakor znano, je Bidaultu manjkal samo en glas, da bi bil potrjen. Dobil je 313 glasov, dočim je za ustavno veči. no potrebno 314 glasov (skup. ščina ima namreč 627 poslancev). Za investituro so glasovali vsi poslanci MRP, 63 go-listov, 32 golistišnih odpadnikov, poslanci desnega centra, 14 neodvisnih za prekomorske dežele in 27 radikalov. Proti pa so glasovali socialisti (105), koittinformisti (101) in 22 radikalov. Več poslancev se je glasovanja vzdržalo. V Parizu so mnenja, da je treba činitelje, ki so prispevali k Bidaultovem porazu, iskati v bojazni skupščine, da ne bi bila razpuščena, če bi Bidault menil, da je njegova večiha premalo trdna. Takoj po napovedi uradnega izida glasovanja je Bidault odšel k predsedniku republike Auriolu. Danes zjutraj je pred, sedstvo republike objavilo sledečo izjavo; ((Predsednik repu. blike, ki ga skrbi nujnost rešitve gospodarskih, finančnih in socialnih vprašanj in zaradi bližnje konference na Bermu-dih ter zaradi ugotovitve, da obstaja v narodni skupščini taka večina, ki bi lahko rešila ta vprašanja, je sklenil posvetovati se s predsedniki | Pozneje je Auriol sprejel parlamentarnih skupin. To z Mayerja in ta je po razgovoru jasnim namenom, da vidi, kateri osebnosti bi bile njih sku. pine pripravljene dovoliti investituro, da vodi to večino po poti reševanja gospodarskih, finančnih in socialnih vprašanj in da zastopa Francijo na prihodnjih mednarodnih konferencah. V ta namen bo predsednik sprejel danes popoldne voditelje skupin. Nov vladni predsednik bo določen takoj za tem«. V. pariških političnih krogih tolmačijo objavo Auriolove iz. jave kot znak, da je predsednik mnenja, da je sedanja kri. za precej resna. Danes je Auriol začel posve. tovanja in je povabil Pleve-na, naj bi «prispeval k rešitvi krize«, toda Pleven je to odklonil. Za tem je Auriol sprejel Pinaya. Q svojem razgovoru z Auriolom je Pleven izjavil; ((Predsednik me je vprašal za mnenje o razvoju dogodkov in me je vprašal, ali lahko prispevam k rešitvi krize. Predsedniku sem lahko samo rekel, da je jasno, da je od začetka krize razvoj položaja zaostril razdvojenost v parlamentu in v strankah. Ta položaj povzroča zaskrbljenje vseh republikancev. Sodim, da bomo iz tega izšli, samo če bomo vse opozorili na čut patriotizma«. Pinay pa je izjavil, da ni še prišel njegov trenutek, ker je položaj enak kakor pred tremi tedni in da sedanji trenutek ne bi bil ugoden vladi, kateri bi on predsedoval. Rezultati Italijanskih volitev 1946-1953 Stranke Ustavodajna skupščina 1946 Parlament (zbornica) 1948 Upravne volitve 1951 1932 Parlament (senat) 1953 Parlament (zbornica) 1953 »C psi)i Kj»i ►si Usi ►N SI — B.Otn.OOll (35,2%) 1.1111.(111(1 ( 4;8 %) 1.5B1.II00 C B,B %) 9.450.00(1 ( 41,1%) 1.840.000 ( 0,1%) (UQ + BNL) 12.712.516 140,4%) 1.050.116 . 651.875 | (13,4 %) 1.003.727 i | 0.136.637 (31 %) 526.002 i 728.078 i 1 4*8%) 8.013.212 (36,3 %J 1.702.900 I 7.2 560.502 ( 2,5 *1 871.135 ( 3,9%) 4.495.681 120,3 %) 2.002.011 ( 13,l*i 1.406.940 ( 0,3 %) 800.476 l 3,6%) 9.094.754 (40,7%) 908.770 ( 4,1 %) 225.611 ( 0,9 %) 720.690 ( 3 %) 5.000.143 (20,9%) 2.929.926 (12,1%) 1.482.101 ( 6,1%) 1.734.275 ( 7,1%) 10.059.554 (40,08 %) 1.223.870 ( 4,51 %) 437.899 ( 1,81 %) 815.881 ( 3,14%) 0.122.630 (22,70%) 3.440.222 (12.70%) 1.580.395 ( 5,90%) 1.856.6G1 ( 6.85%) s predsednikom izjavil, da je z njim proučil položaj francoskega zaklada. Takoj nato se je pri predsedniku republike oglasil radikalni socialist Andre Marie, katerega je Auriol pooblastil, naj bi sestavil novo vlado. Ko je zapustil Elizejsko palačo, je Andre Marie izjavil, da se bo nocoj sestal s predsednikom skupščine Herriotom, s predsednikom republiškega sveta Monnervil. leom in z Renejem Mayerjem ter bo z njimi proučil položaj. Jutri zjutraj pa se bo posvetoval s kolegi oRbora Cadillac (v katerem so vodilni odbor in parlamentarci radikalno socialistične stranke) in njegovo nadaljnje ravnanje bo odvisno od njih odgovora. Po. zneje bo sklical voditelje posameznih parlamentarnih sku. pin, da z njimi prouči program, ki bi bil sprejemljiv za večino. Ko bodo jasno vidni znaki za rešitev krize, bo dal predsedniku svoj odgovor. Andre Marie je advokat in ima 55 let. Julija 1948 ga je predsednik pooblastil za sestavo vlade, a je moral poizkus opustiti. Po drugi svetovni vojni je bil pravosodni minister v treh vladah Sporočilo turShe vlade o sovjetski noti CARIGRAD, 11. — Turška agencija «Anatolia» javlja: »Sovjetska vlada je dala izjavo turškemu poslaniku v Moskvi. Javno mnenje bo obveščeno, ko bo turška vlada odgovorila in objava besedila do. govorjena s sovjetsko vlado. Zaradi spoštovanja diplomatskih pravil se vztraja na tajnosti ter je upati, da to ne bo povzročilo neumestnih komentarjev«. Izvedelo se je da so danes na seji vlade razpravljali o glavnih točkah turškega odgovora in da je turška vlada v tesnem stiku s člani NATO. DUNAJ, 11. — Neodvisni desničarski list «Die Presse« zatrjuje, da se bodo na Dunaju v kratkem začela diplomatska pogajanja o avstrijski državni pogodbi. plenjena lastnikom na podlagi določb od 19. aprila, se bodo vrnila. Lastnikom bodo popolnoma priznane njihove civilne pravice in bodo lahko znova zavzeli mesto v gospodarskem in socialnem življenju dežele. Kmetovalci, ki so zapustili svoja posestva, se lahko vrnejo. V primeru, da povračilo, lastnine ne bo mogoče, se bo izplačala odškodnina. Pravosodni minister in državni pravdnik morata znova pro-V;čiU vse aretaK;?,, vse viseče procese in vse že izrečene obsodbe, zato da se odpravijo morebitne neupravičene strogosti. Končno je ministrski svet odobril dogovore, ki jih je predsednik Grotevvohl sklenil s predstavniki protestantske cerkve. To so ukrepi, ki jih je sinoči predlagal politični urad enot-oe socialistične stranke. Predsednik nemške demokristjanske parlamentarne skupine v Zahodni Nemčiji Von Brentano je izjavil, da je odločno stališče Zahoda prisililo sovjetske oblasti, da podvzame-jo te ukrepe pred sklicanjem morebitne konference štirih. Izrekel je isioer zadovoljstvo nad temi ukrepi, dodal pa je, da jih je treba predvsem vzeti kot ((taktične poizkuse motenja zahodne politike«. Pripomnil je, da to ne sme biti ovira, da ne bi resno upoštevali sovjetskih korakov Poznavalci nemških razmer v Beogradu sodijo, da sporočilo politbiroja enotne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji napoveduje zanimiv razvoj položaja ne samo v Nem. čiji, temveč tudi v odnosih med Vzhodom in Zahodom in da ti ukrepi izražajo težnjo sovjetske zunanje politike, da se nevtralizira Nemčija. V zvezi s tem pričakujejo v bližnji bodočnosti novo sovjetsko pobudo za združitev Nemčije. Ukrepi, ki jih napoveduje sporočilo enotne socialistične stranke in za katerimi dejansko stoji novi sovjetski visoki komisar v Vzhodni Nemčiji Semjonov, ne zatajujejo samo dosedanjega kurza v notranji gospodarski politiki v Vzhodni Nemčiji temveč poskušajo tudi pripraviti položaj, ki bi okrepil sovjetsko stališče na bodoči konferenci namestnikov zunanjih ministrov štirih ve. likih. V Beogradu sodijo, da novi ukrepi v Vzhodni Nemčiji niso bili podvzeti toliko zaradi slabega položaja vzhodnonemškega ljudstva, kot zaradi težnje sovjetske zunanje politike, ki želi preprečiti namene zahodnih sil in si ustvariti ugo-den položaj za primer, da bi prišlo do razgovorov za rešitev nemškega vprašanja V ameriških političnih krogih zelo skrbno proučujejo zadnje ukrepe v Vzhodni Nemčiji. Komentarji so zelo pre. vidni, toda izvedenci se strinjajo v trditvah, da gre za važen dogodek. Novi sklepi imajo baje uradno namen, kakor je javil Grotewohl, »pripraviti zopetno združitev Nemčije, katere položaj terja, da obe strani podvzameta konkretne ukrepe«. Po mnenju, ki se je razširilo v ZDA, pa imajo u-krepi trojni namen: I. V prvi vrsti gre za manever, ki naj bi napravil vtis na javno mnenje ob priliki bližnjih volitev v Zahodni Nemčiji, pri katerih se bo odločila usoda Ade-nauerjeve vlade. Berlinska vlada — po navodilih sovjet, skih okupatorjev — bi hotela dati konkretne dokaze svoje volje_ za uresničenje združitve Nemčije v upanju tudi. da o. pogumi opozicijo proti kanclerju A Zabavna glasba. 20.00 V jjjiiu, kestralni spored. 21.00 vJjo0 ^ plesu po naši deželi. plesu po ročila. ADEX .1 21. JUNIJA 1 enodnevni izl£ ŠKOCIJAN smeno obvestiti interesente o dokončnem sklepu. Vprašanje omenjenega davka je bilo pred meseci načeto tudi v tržaškem občinskem svetu. Republikanski svetovalec Geppi, ki je tudi predsednik združenja trgovcev je predložil občinskemu svetu resolucijo, s katero je v imenu trgovcev zahteval ukinitev tega davka. To zahtevo je ute. meljil s tem, da občinska u-prava ne nosi nobenih stroškov pri upravi cest, železnic, električne razsvetljave itd. v mejah pristanišča in da zato ni upravičena obdavčiti podjetja, ki imajo v mejah prista. nišČa svoja skladišča in svoje poslovne prostore. Ta utemeljitev sicer ni napačna, posebno še, če pomislimo, da so vsi poslovni prostori in vsa skladišča v pristanišču v funkciji tranzitne trgovine z inozemstvom ali pa mednarodne izmenjave blaga. Po drugi strani pa so ta podjetja. dokler niso plačevala o. menjenega davka, uživala določeno prednost pred podjetji, ki imajo svoje prostore v mestu. Ker pa je vprašanje dokaj zapleteno, bomo podrobneje poročali potem, ko se bodo iz jasnili tudi predstavniki občinske uprave. V sejni dvorani tržaškega občinskega sveta je bila v sre. do skupščina občinske davčne komisije, ki je bila sklicana, da posluša ugovore več kot sto tržaških podjetij, ki imajo v pristanišču skladišča in poslovne prostore in za katera morajo plačevati občinski davek na poslovne prostore (im. posta tocativa). Poleg komisije so bili prisotni vsi «prizadeti» trgovci, špediterji in industrijci s svojimi pravnimi in tehničnimi zastopnki ter predstavnik občinske uprave. Zavezniška vojaška uprava je leta 1947 z ukazom štev. 105 pooblastila tržaško občino, da lahko pobira davek na poslovne prostore, za vse tiste prostore, ki so v mejah pristanišča. Znano je, da so bili vsi najemniki poslovnih prostorov v pristanišču vedno o-proščeni omenjenega davka. Na tem prvem sestanku so go. vorili in predložili svoje stališče pravniki prizadetih podjetij. Predstavniki občinske U-prave pa bodo odgovorili prihodnji petek. Zvedeli smo, da tudi »a drugem sestanku ne bo prišlo do nobenega zaključ. ka ali pa do konkretnih sklepov, ker bo morala občinska davčna komisija šele proučiti predložena stališča in nato gi. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. junija 1953 se je rodilo v Trstu 9 otrok, urmle so 3 ose^ be; porok Je bilo 9. POROČILI SO SE: elektrlcist Ivan Gabrovez In šivilja Luigia Scolz; železničarski uradnik A-medeo Pisano in gospodinja Bian-ca Roman-Bas, trgovec Valerio Godina in učiteljica Maria Folin, zidar Edoardo Biagi in pletilja Ernesta Vescovo, slaščičar Gior-gio Giraldi in prodajalka Livia Godina, ind. izvedenec Umberto Pozzo in gospodinja Vittoria Bu-cozzi, uradnik Dario Muran in uradnica Laura Ferfoglia, mehanik Sergio Fedrlgo in gospodinja Silvana Cechetti, kmetovalec Albin Tomšič in gospodinja Marija Kastelic. UMRLI SO: 65-letna Rosa Car-niel vd. Marcusa. 46-letna Nerina Pischler por. Mosetti in 1 mesec stara Vlviana Bresca. 21. in 22- junija^1 dvodnevni izlet POREČ LJUBLJANO in1,3 BLED dan** Vpisovanje še D a pri (tAdria-Espref ^ F. Severo 5-b NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. dellTstria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unitž 4; Pren-dini, UL Tiziano Vecelllo 24; Ha-rabaglia v Barkovljah ln Nicoli v Skednju. PD »SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija k izviru Soče v dolino Trente. Vpisovanje pri Mirku Švabu do vključno 16. t.m. Pohitite z vpisi zaradi omejenega števila mest. A. B. daruje 1.000 lir za Dija* ško Matico in 1.000 lir za postavitev spomenika Frana Venturinija. Edi daruje 1.000 Ur za Dija-ško Matico. primorski dnevnik — s — 12. Junija 195S .... .•••** PRIHODNJO NEDELJO MU BODO ODKRILI SPOMENIK V ROJSTNI VASI OB GOSTOVANJU MESTNEGA GLEDALIŠČA IZUUBUA8E Podoba srečnih dni „Gledališče naj nam nudi, česar nam ne nudi življenje, ki je težko, tesnobno, krčevito in polno skrbi' Tudi najstarejši ljudje se v Bermu, vasi nedaleč od Pazi. na, ne spominjajo, da bi se v njihovi vasi kdajkoli bila prižgala apnenica. To pomlad, ko so se začele priprave za proslavo desete obletnice odcepitve Istre od Italije in za prenos posmrtnih ostankov Vladimira Gortana v grobni_ Co nedaleč vasi, pa je bila v Bermu prižgana prva apnenica. Ta dogodek je povzročil precej govoric in radovednosti med beramskimi prebivalci. Apnenico je namreč prižgal Živko Gortan, napreden kmet iz Berma, ki ga njegovi sovaščani zelo cenijo zaradi iz. cbraženosti in znanja. Živko Gortan je človek petdesetih let, visok in koščen. Ze nekaj let dela noč in dan okrog svoje apnenice. Skoro da n.e spi, vsled česar se mu na licu pozna utrujenost. V apne. nico je vložil mnogo truda in denarja, zdaj pa ga je strah, da bi mu žganje apna ne uspe. lo. Govoril mi je o svojem pri. jateljstvu z Vladimirom Gorta-nom. Obiskal sem ga prav zato da bi mi še enkrat pripovedoval o svojih spominih na človeka, čigar ime in junaštvo se o novejši istrski zgodovini tolikokrat omenjata. ((Oba soa bila rojena leta 1904. Bila sva soseda, kajti na. si hiši sta stali druga poleg druge. Kot otroka sva se vedno igrala skupaj, v šoli sva sedela v isti klopi, tudi živino sva skupaj gnala na pašen. Tako je začel svojo pripoved Živko Gortan. Zanimivo, kako življenje včasih poveže dva človeka ter jima kroji enako u. .do. Živko in Vladimir sta bila prijatelju in soseda, šestindvajset let sta živela skupaj, skupno sta ustvarila tajno revolucio-narno organizacijo, s ciljem o. svoboditi Istro italijanskega suženjstva in jo priključiti Ju. goslaviji' Leta 1929 sta bila skupaj zaprta v Pulju in Rimu, siger ne v isti celici. Oktobra istega leta ju je sodilo v Pulju Posebno sodišče,, in Icmalu bi bila dne 17. oktobra istega leta oba ustreljena. Poslednjič sta se videla oktobra 1929 v predsobju sodne dvorane v Pulju, nakar so Vladimira odpeljali na strelišče, Živka pa v italijanske zapore Živko Gortan si namerava zgraditi hišo. Hišica v kateri sdaj stanuje je že opravila svoje, grozi ji nevarnost, da se zruši. «Najlepša leta življenja, ko *i ljudje po navadi pripravijo V?e>. kar jim je potrebno za življenje, sem preživel v ječi. Danes, na stara leta, se moram pobrigati, da si zgradim streho nad glavo. »Vladimir Gortan je bil o-smi otrok; vseh skupaj jih je bilo devet. Družina je bila siromašna in Vladimir je že v najzgodnji fnladosti občutil Pomanjkanje. Ze kot otrok je bil vesele narave, in tudi kasneje, ko se je razvil v mladeniča, je bil vedno pripravljen za šalo, vsled česar so ga vsi vaščani radi videli v njihovi družbi Tudi težko življenje ni moglo spremeniti tega družabnega in veselega člo-Veka. V šoli je bil dober uče-nes in je imel posebno rad risanje. Bo končanem šestem razredu osnovne šole je Vladimir odšel na Kras, kjer je služil Pri neki družini Tu je ostal tri leta. Toda, kot kaže, mu zaposlitev ni bila p o volji, ker se je vrnil domov. Ker svoje remije ni imel dovolj, se je ddinjal kot dninar pri drugih. Pomanikanje ga je stalno pre. Oanjalo, Da bi si malo oporno. Sel je odšel na delo v raški rudnik, toda tu ni ostal dolgo. Vladimir je bil kmet, vse življenje je delal na polju. Kot otrok, je pasel živino. Ni se mogel privaditi dela v jami. uTežko življenje», je pripovedoval Živko, eni puščalo jladimira brezbrižnega do italijanske okupacije in naraščajočega terorja. Takoj v za-cetku okupacije, torej te zelo mlad, je prišel v spopad z italijansko učiteljico Propagando Palmieri, ki je z izredno vestnostjo začela izvajati zaukaza. ji politiko raznarodovanja beramskih' otrok. Spopad z učiteljico je prišel do viška za časa volitev leta 1924, ko so istrski Hrvati še lahko volili svoje predstavnike v rimski parlament. Takrat so fašisti zaplenili predvolilno številko aPučkega prijatelja», nakar so narodno zavedni ljudje nalepili po Bermu plakate in proglase svoje stranke. Tudi okupatorske oblasti in fašisti so oblepili zidove s svojimi v hrvaškem jeziku tiskanimi lepaki. Italijanska učiteljica pa jih je v svojem fanatizmu strgala z zidov. Zaradi tega so beram-ski mladeniči pod Vladimiro-vim vostvom priredili pred u. čiteljičinim stanovanjem majhno demonstracijo. To je bit razlog, da so fašisti pozaprli več ljudi iz Berma, Vladimira pa niso našli, ker se je skril. Leta 1926' je moral Vladimir v vojsko. Hudo mu je bilo slu. žiti v vojski, kjer niso izbirali sredstev, da bi v njem zatrli narodno zavest. Vendar se tu ni dalo pomagati. Vojsko je služil v Libiji. Leta 1926 je Vladimir zapustil Beram ter odšel v Jugoslavijo. Na to sta ga navedli dve stvari. Življenjske okoliščine so postajale vse težje; zanj, ki ni imel dovolj zemlje, pa še posebno. S posredovanjem Živkovega brata Vje-koslava je v Zagrebu našel neko zaposlitev. Tu pa ni o-stal dolgo. Po neki nesreči, ki ga je bila doletela na delu, bi bil moral najti kako lažjo zaposlitev, kar pa ni bilo lahko. S težkim srcem se je vrnp nazaj v Beram. Vrnil se je razočaran, ker mu deželai ki je od nje pričakoval rešitev Istre, ni mogla nuditi niti možnosti, da bi se preživel. Se enkrat si je moral poiskati zaslužka pri tujih ljudeh kot dnevničar. Medtem si je našel neko drugo, donosnejšo zaposlitev. Na račun nekega pazinskega trgovca je začel po istrskih vaseh prodajati aluminijasto posodo. Delo je bilo zelo naporno. Hodil je peš od vasi do vasi in poskušal prodati obubožanemu kmetu svoje blago. To delo ga je tudi spravilo ob glavo V času, ko je bila pod njegovim vodstvom izvršena; akcija proti italijanskemu po. skusu, da bi kmete nasilno odpeljali na volišče ter jih primorali voliti fašistično stranko, je imel vsled pogostega pešačenja ranjene noge. In ker so ga po atentatu oblasti iska. le, da bi ga aretirale, se je odločil za pobeg v Jugoslavijo. Iz izkušnje je vedel, da je najbolje bežati peš, za to pa ni bil več sposoben. Odpotoval je z vlakom, toda na Premu, malo pred mejo, ga je policija ujela. «V zaporu«, je nadaljeval Živko Gortan, «sva bila ločena in ne bi mogel reči. v koliko je Vladimir predvideval hude kazni, na katere smo bili ob- sojeni. Moj odvetnik mi je re. kel, da lahko vseh pet, ki smo bili zaprti, pričakujemo smrtno kazen Morda je to rekel tudi Vladimiru. ua procesu mu nisem o tem nič govoril. Tudi tu je bil, kot po navadi, dobro razpoložen. Čitanje obsodbe, po kateri je bil Vladimir obsojen na smrtno kazen mi pa na trideset let ječe, je bolj delovalo na nas kot pa nanj. Obsodbo je poslušal mir. no in zbrano. Iz dvorane so najprej odpeljali njega, potem nas. Zadnjič sem ga videl, ko so nas vodili mimo njegove celice, ki je bila še odprta. Ko nas je opazil, nam je v slovo pomahal z roko. Naslednji dan, 17. oktobra 1929 zgodaj zjutraj je bil Vladimir ustreljeni). Živko je bil prenehal s pri-povedovanejm. Cez čas pa je pristavil: «Prepričan sem, da bi bil tudi Vladimir, ko bi otsal živ, našel svoje mesto v osvobodilnem uporu, katerega desetlet. nico bomo pravkar praznovali, da bi z orožjem v roki nadaljeval započeto borbo. Njegov lik in primer borca za svobodo pa nam je bil ves čas kot svetel vzgled, ne samo nam, marveč vsemu istrskemu ljudstvu. Tako v času borbe kot tudi kasneje, ko se je bilo treba boriti, da bi se ohranile pridobitve osvobodil, nega bejn. so nešteti sledili njegovemu primeru. Istra je dala dva narodna heroja: Joa. kima Rakovca in Josipa Sura, na. Če bo treba, jih bo dala še.» Zadnje besede je Živko izrekel zelo tiho, kot bi o nečem globoko razmišljal. Naš pogovor je bil končan. LJ. N. Prizor iz zadnjega dejanja Molierove komedije »Učene ženske«, ki jo je SNG uprizorilo v koprskem Ljudskem gledališču M /I /1 Kakovost in trpežnost sta bila že od nekdaj značilnosti angleškega stavbnega materiala in instalacij Industrija lesenih montažnih hiš-21 dni po prejemu naročila so odpremili konstrukcijo gledališča na prostem z 12 m globokim/ 47 m širokim in 6,5 m visokim odrom Prejšnji petek zvečer se je zaključil Britanski industrji-ski velesejem, ki je ena največjih vsakoletnih industrijskih razstav na svetu. V Earls Courtu so razstavljale svoje izdelke države Britanske skupnosti in 22 britanskih teritorijev, od ostalih razstavljenih blagovnih skupin pa so bile najvažnejše tekstilije in plastični material; v 01ympiji so bili razstavljeni tiskarski stroji, znanstveni instrumenti in igrače, v Castle Bromwichu pa je razstavljala britanska težka industrija. Kakovost in trpežnost sta bili že od nekdaj značilnosti stavbnega materiala in instalacij, ki jih izdelujejo v Veliki Britaniji, Z izboljša, njem preskrbe s surovinami, posebno kar se tiče jekla 'n neželeznih kovin, pa lahko proizvajalci nudijo kupcem vedno boljše izdelke. Zelo nagel je bil razvoj v izdelavi tako imenovanih montažnih stavb, hiš, delavnic, šol in bolnišnic. Številne britanske tvrdke so v zadnjih dveh letih prodrle s svojimi izdelki na prekomorska tržišča. Na kanadskem domačem tržišču, so se n. pr. uveljavile z leseno montažno hišo, ki je precej cenejša kot iste vrste hiša, ki jo izdelujejo v Kanadi sami. Neka druga tvrdka je razstavila v Castle Bromwichu nov tip stavbe, ki jo lahko postavijo tudi nestrokovni delavci, uporabljajoč tipizi. rane obočne loke iz jeklenih cevi. ki jih privijejo druge na drugo, tako da nastane iz tako sklenjenih lokov močno in trdno ogrodje. Po montiranju in niveliranju zalije- jo podnožje ogrodja s cementom, nakar pritrdijo na konstrukcijo z debelimi vijaki plošče iz eternita ali valovito pločevino. Taka konstrukcija ne povzroča nobenih prevoznih težav. Popolno konstrukcijo za stavbo, ki pokriva 100 m2, lahko naložijo s pločevinasto oblogo in dvemi vrati vred na šesttonski tovorni avtomobil. izdelali so novo vrsto tipiziranega oboka, s katerim se obseg celotne konstrukcije znatno zmanjša, kar je zlasti važno pri ladijskih tovorih. Dva m(jža lahko postavita tako konstrukcijo v dveh dneh Za dokaz zmogljivosti te tovarne, naj omenimo dejstvo, da je poslala na Jamajko konstruirajo za gledališče na prostem, z 12 m globokim, 47 m širokim in 6,5 PARTIZANSKI TABOR NA KOZJANAH V BRKINIH špoSTpadlim domačinom V ZIBELKI OSVOBODILNEGA GIBANJA NA PRIMORSKEM V nedeljo^je bil na Kozjanah v Brkinih partizanski ta-» bor, katerega se je kljub dežju in slabemu vremenu udeležilo veliko število bivših borcev, svojcev padlih, nekdanjih aktivistov, domačinov in gostov iz raznih vasi iz sežanskega ter postojnskega okraja, z Reke in iz Trsta. Qb tej priliki so odkrili lep spomenik padlim domačinom v NQB in borcem tretje čete tretjega bataljona južnoprimorskega odreda, ki so 13. marca I943 padli v tem kraju med borbo s fašisti. Tabera so se udeležili tudi tov. Kimovec Franc-Ziga, sekretar komisije za prosveto pri vladi LRS, tov. Dovgan Ervin, predstaVniki okrajnih odbo- Spomenik padlim na Kozjanah Tov. KAREL MASLO z Ostrožnega Brda rov in množičnih organizacij ter tov. Karlo Maslo z ostalimi borci prvih partizanskih čet, ki so začele v Brkinih borbo proti okupatorjem. % # # Kot strela z jasnega je zadel italijanskega okupatorja, jri je dolga leta tlačil to zemljo, prvi strel partizanske pu-gke v Brkinih. Ni si pač mogel predstavljati, da se bo prav v teh, do tedaj zapuščenih in zatiranih krajih začelo uporniško gibanje. Brkini so bili zibelka partizanskega gibanja na Primorskem. Žarišče oboroženega u-pora našega ljudstva proti fašističnemu okupatorju. Iz teh krajev so prvi primorski partizani. Tu so bile prve partizanske akcije, tu pa so tudi gorele prve primorske domačije in vasi, na katere je fašistična drhal izlila svoj bes. Brkini so doprinesli velik prispevek in mnogo žrtvovali v borbi proti nacifašizmu; skoraj vse vasi so bile požgane od leta 1941 do 1944. Brkini so bili pa kljub temu enotni in zvesti borbi. O tem priča veliko število padlih borcev, internirancev in vsestranska pomoč, ki jo je prebivalstvo, čeprav revno, nudilo prvim partizanom in nato številnim par. rižanskim-edinicam, ki so ime-le tod varno zatočišče in zbirališče za napade na fašistič-in nacistične tolpe. Vsesplošni ljudski odpor narodnoosvobodilnega gibanja je v Brkine zanesla Brkinska četa, pod vodstvom njenega ko- mandanta Dovgana Ervina iz Trnovega pri II. Bistrici. V Brkinih so med prvimi sodelovale vasi Ostrožno Brdo, od koder so bratje Maslo, šli v partizane že leta 1941, Topo-lec, Celje, Kozjane, Tatre, Rjavce in druge. Maslova domačija na Ostrožnem Brdu je prva požgana domačija v NOB na Rrimorskem. Vsa ropanja, požigi in mučenja niso mogla ukrotiti tega ljudstva. Povsod se je širil duh odpora, in ljudje so stopali množično v organizacijo OF- Vedno več domačinov, mladih pa tudi starejših je odhajalo od konca leta 1942 na- Tov. ANTON DOVGAN-BRANKO Iz Topolca prej v partizanske vrste, čeprav so fašisti kruto preganjali in od-peljali v koncentracijska taborišča njihove starše in svojce, od katerih se mnogi niso več vrnili domov. Italijansko taborišče v Cairo Monte-notte je bilo polno Brkinov, od tam pa so jih Nemci odpe-' ljali v zloglasno taborišče smrti Sant Georgen bej Gu-zen, strašna podružnica taborišča Mauthausen. Spomladi leta 1943 so Italijani hoteli na vsak način končno zatreti partizansko gibanje v Brkinih. Poveljstvo je nagrmadilo nad 10.000 vojakov in fašistov z motoriziranimi oddelki v obkoljevalnem manevru okoli Brkinov. Sredi tega obroča se je znašla 3. četa 3. bataljona južnoprimorskega odreda, ki ji je poveljeval Dovgan Anton-Branko iz Topolca. Tov. ERVIN DOVGAN-JANEZ iz Trnovega Italijani so jo opazili in jo hoteli uničiti v malem gozdiču pri Kozjanah. Pa so se ušteli. Četa je z jurišem prebila obroč prav pod vasjo in se rešila. Italijani so imeli na mestu 40 mrtvih, vojakov in oficirjev. Ceta pa je izgubila 4 tovariše in 1 tovarišico, Čehovin Bepco-Tatjano iz Senožeč, ki je bila prva učiteljica na Primorskem, ki je odšla v partizane. To se je zgodilo v jutranjih urah, 13. marca 1943. Na kraju, kjer je četa prebila obroč stoji zdaj spomenik padlim, prvi spomenik v Brkinih. m visokim odrom, že 21 dni po prejemu naročila. Zdaj pa še o stanovanjski opremi; Tudi v tem pogledu smo opazili na zadnjem Britanskem industrijskem velesejmu veliko novega. Predvsem smo opazili popolnoma nov slog kuhinjske opreme: vrata na vzmeti, brez kljuk, ki se odpro in zapro že ob rahlem odrivu. Tujim uvoznikom, ki so se zanimali za pečice na petro. lej, so na velesejmu nudili nov tip cenene petrolejske pečice ki daje veliko toplote. a porabi, v 26 do 40 urah — to je odvisno od velikosti plamena — samo štiri litre goriva. Pečica stoji na štirih gumijastih nogah in je montirana v močnem modernem ohišju. Zelo zanimivi so bili tudi štedilniki na nafto, ker delujejo enako dobro tudi na bencin in so zelo uporabni tako za gospodinjstva kot za restavracije. Ugotovljeno je, da se z u-porabo žerjavov s premičnim stolpom zelo zmanjšajo stroški in čas montaže. Zato so se obiskovalci zelo zanimali tudi za tak žerjav s stolpom, ki se premika po tirnicah. To je prvi žerjav te vrste, ki je v celoti angle. ške konstrukcije. Žerjav se je zaradi svoje konkurenčne cene že uveljavil na tržiščih držav Britanske skupnosti in v Južni Ameriki. Rečemo lahko, da so bile na Britanskem industrij, skem velesejmu razstavljene stvari za vsak okus in vse mogoče potrebe: kuhinjske opreme, nove vrste izolacijskega materiala za strehe, vrtne kosilnice in valjarji, novi emulzijski laki. medeninaste zlitine itd. Vsak obiskovalec je našel, kar je iskal in kar ga je zanimalo. Kar pa se tiče štedljivosti pri strukturah, so z raznimi poskusi ustvarili vrsto čisto novih, cenenih kosov pohištva: to so strukture iz alu. minijastih cevi, na katere lahko položimo police ali o-marice. Dodajati je možno v poljubni množini, po potrebi Služijo pa za shranjevanje knjig, gramofonskih plošč ali kot podstavki za vaze s cvetlicami.. Take police in omarice z lahkoto premaknemo z enega konča stanovanja na drugega in so obenem tudi idealna rešitev za predelitev sobe v dva dela, na pr. v jedilnico in dnevno sobo. Našteti kosi pohištva in še drugi, ki jih je bilo videti na Britanskem industrijskem velesejmu, so prav tako skrbno preračunani za praktično rabo, kot na pri. mer reakcijska potniška letala «Comet». Nekateri ljudje pa dajejo še vedno prednost tradicionalnim linijam. Za te ljudi je razstavila tista industrija, ki se strogo drži tradicionalnega okusa, a ne zavrača novih vrst ma- teriala in nove tehnike, čeprav menijo njeni konstruktorji, da gredo njihovi kolegi modernih struj predaleč in da prehitevajo čas. Tako na primer konstruktor Rea-son misli, da je treba vendarle dati liniji pohištva več mehkobe, zato njegovi na. slanjači in divani nimajo o-strih kotov. Morda so nekoliko lažji od pohištva, kakršnega so izdelovali nekdaj, in čeprav lepo ostružene noge ustrezajo modernemu o-kusu, vendar so to naslonjači in divani, ki so ohranili tradicionalne oblike. Prevleke razodevajo vse mogoče barvne kombinacije od sive do limonasto rumene in ru-jave. Morda se zdijo nekoliko kosmate in grobe, a so zelo trpežne. V nedeljo bo gostovalo v Trstu ljubljansko Mestno gledališče z moderno francosko komedijo v treh dejanjih »Srečni dnevi». To gostovanje predstavlja za tržaške Slovence pomemben kulturni dogodek. O komediji je D. Moravec zapisal v gledališkem listu Mestnega gledališča naslednje: Igra je gledališke delo tiste vrste, kakršnih bi si želeli vsako leto vsaj polovico v svojem repertoarju; po zunanji podobi je kar najbolj preprosta; dejanje, bolje dialog, se plete med šestimi ljudmi in vsi ti so mladi in vedri; prave literarne karakteristike nima — komedija to ni in drama tudi ne — in vendar bo obujala veliko smeha in privabila marsikatero solzo. Predvsem pa je to sodobno delo, intimna igra tiste vrste, ki je komornemu gledališču najbolj blizu. In še nekaj: s Pugetovo igro smo hoteli obuditi v našem repertoarju sodobno francosko igro. ki so jo povojna leta kdo ve zakaj docela prezrla. Prav s tema dvema igrama smo hoteli spomniti gledalca, da se francoska dramatika le ne neha pri Molieru, kot bi to lahko sodili po današnjem repertoarju naših gledališč. Claude-Andre Puget? Do zdaj njegovo delo še ni seglo do nas. O avtorju samem vemo komaj to, da se je rodil ob prelomu stoletja na jugu Francije, bil odvetnik v Nici, pa je dal kmalu mestu in poklicu slovo in je živel potem kot novinar in publicist v Parizu. Z igro eSrčna črtaš je pred dvajsetimi leti prvič stopil na deske. Potem'je pisal ironično komedijo o posredovalnici zd poroke, predelal je za francoski oder več angleških del in dosegel največji u-speh prav s «Srečnimi dnevi«; natisnili so jih 1938. leta, že nekaj mesecev prej pa so jih krstili v pariškem eTheatre Michels. To je Francija v tridesetih letih. Ne Pariz, temveč prikupna pokrajina ob Loiri. Poletno jutro. Pet mladih ljudi — vsi so še otroci po letih in še bolj po srcu in vsi bi bili radi veliki. Radi se imajo in vsako uro so si v laseh. Pernette in Marianne uganeta, kako bosta najbolj ujezili fanta, ki se premalo meni zanju: izmislita si zgodbo o letalcu, ki sta ga spoznali v Versaillu in.... Tu si je izposodil naš pisatelj «dramaturški trik». ki bi bil lahko zelo poceni, star in nezanimiv, pa je vendar v 1 njem svojevrsten čar: nenado- z, razstave slovenske srednje šole v Trstu Spopad dveh vojska Boji Gregorčičeve brigade v luči italijanskih poročil Preživeli borci 3. čete 3. bataljona Južnoprimorskega odreda (od leve proti desni): Zoran Spacapan-Izidor, Alojz Kristan-čič-Minko, Anton Dovgan-Branko, Franc Lukač-Milan, Rudolf Kalc-Svoboda iu Andrej Filipčič-Boris Leta 1943 jih pa ima že štiri (102, 103 Julia, 104 Cu-neense, in 105). 102. polk je bil razmeščen na ozemlju: Spodnja Tribuša - Cepovan - Cerkno. Ugotovil sem zanj šest stotnij (406 in 638 od 6. bataljona in še 636, «12, 628, 629; najbrž je’ ena od teh spadala še k šestemu bataljonu, ostala so pa tvorile sedmi bataljon, ker je v 103.' polku ugotovljen 8. bataljon). 103. polk je bil razmeščen od Kanala - Tolmina do Kobarida po dolini Soče. V 8. bataljonu sta ugotovljeni 646. in 648. stotnija; poveljstvo bataljona je bilo v Tolminu. Izven tega bataljona sta ugotovljeni še 408. in 409. stotnija, ki sta bili v Kobaridu. f 104. alpinski polk je bil tudi najbrž v Tolminu. Njegova 401. stotnija je operirala v Prodih (Nemški Rut) in spada v 1. bataljon. 607. stotnija 2. bataljona ima svoje področje tudi v Nemškem Rutu. Od tega polka se omenja še 601. stotnija, ki aprila 1943 operira na Kneži (Grahovo). Drugih enot ne bataljonov ne stotnij od tega 104. polka do danes nisem zasledil. Od 105. bataljona omenjajo dokumenti le »njegove enote« v Cerknem in na Šentviški planoti. Do danes nisem še ugotovil njegovih bataljonov in stotnij. — Iz vsega tega sledi, da je III. alpinska brigada bila v gibljivem stanju. Ze samo ime brigada pove to, ker je drugače italijanska vojaška struktura ne pozna. Enote divizije «Veneto» se na Tolminskem ne omenjajo nikdar; nahajale so se v Vipavski dolini, Cepovanu - Tri-buši - Idriji. Graničarji niso imeli polkovne - bataljonske porazdelitve. Razdeljeni na sektorje so po obrambni nalogi sektorja imeli različno številčno stanje. Za XXI. sektor - Tolmin s podsektorjema Bovec in Po-ljubinj ter Podbrdo za leto 1943 nimamo nobenih podatkov. Leta 1941. je graničarski sektor Tolmin štel okoli 3500 mož. Najbrž, ali bolje, gotovo je, da je 1943 narastel. Najtežji položaj je z Beneško Slovenijo. Tu sem ugotovil za obdobje 1943 do pohoda Gregorčičeve le številne alpinske stotnije novincev, najbrž divizije «Julia», ki je bila v Vidmu že pred ustanovitvijo videmskega armadnega zbora. To so bile manevrske enote v zgornji Soški dolini in Beneški Sloveniji, ki so se v maju-avgusta borile z našima brigadama, obenem s protiparti-zanskimi oddelki in fašistično milico, da ne štejemo še karabinjerjev, finance in drugih zalednih vojaških enot ter vojakov za varstvo železnice. Naši borci pa se jih niso strašili. IVO JUVANČIČ Muzej NO Ljubljana KONEC. ma obstoji med vrati letalec, mlad in lep, z rdečo ruto in s svetlimi lasmi — prav natanko tak. kakor sta si ga zamislili dekleti. Kako vpliva njegov prihod na Marianne in na Pernette — v tem je čar Pugetovega etrika«. V slikah, ki se potem vrste, se pravzaprav zelo malo zgodi. Avtor je dal težišče na dialog in na podobe ljudi. Največ skrbi je posvetil Pernette in Marianne; zlasti prva je naslikana s tako toplimi in človeškimi toni, da srečamo le malo takih podob na odru; to dekle, na poqled tako enostavno, na turno in vedro, je v sebi vse globlje in komplicirano, venomer razmišlja, neprestano se sprašuje, celo kadar spi, dela se kot bi brala, le da jo puste samo z njenimi mislimi.... Njena velika želja je, da bi bila zrelo dekle in strašno zavida Marianne. ki je v njenih očeh že «ženska». Njima nasproti stojita dva vročeglava, domišljava pubertetnika, Olivier, ki bi za vsako ceno rad prevpil svojo puberteto s cinizmom, pa je pri tem samo banalen, in Bernard, ki si ne želi drugega, kot da bi mogel biti tak kakršen je Oliver — pa vendar je pustil avtor tudi tema nekje o sredi dobro jedro. Bolj ob strani stoji Francine, ki je zrelejša in preudarnejša, na pogled bolj razumska, v resnici pa prav nič manj čustvena od njiju dveh; nad vsemi temi pa sedemindvajsetletni Michel, zrel fant, letalec iz Pernettinih in Marianninih sanj. Obe ga ljubita. Ko misli prva, da ljubi on drugo, se hoče ubiti. Michel odhaja, ko spozna, kam pelje ta pot, pa vendar že tudi njega čustva neusmiljeno vabijo v ta svet. Preden gre, se opraviči Francine, najstarejši. Naj ne zameri, da jih je zmotil. Z njo govori kot z mamico onih dveh. Poanta: Ko Michel odide, Francine tiho joče za njim. Tudi ona ga ljubi. Zakaj ssrečni dnevi«? Vsi ti ljudje pravzaprav vsak po svoje veliko trpe. Ali pa je to tisto pravo trpljenje, s kakršnim se bodo spoprijeli v življenju? Pisatelj je zapisal na prvi list svoje igre: uPojoče rane in nevidna samota mladosti«. P.ane. ki hkrati skele in hlode. Problemi, ki tem ljudem, križajo pot, pravzaprav še niso problemi. Zato so njihove rane «pojoče«. Zato so ti dnevi, čeprav skaljeni, vendarle — srečni dnevi. Eden izmed francoskih kritikov je zapisal ob tej igri; kGledališče naj nam nudi. česar, nam ne nudi naše življenje, ki je težko, tesnobno, krčevito in polno skrbi«. To je res. In tudi to je eden izmed vzrokov, da uprizarjamo Pugetovo igro Besede francoskega kritika niso beg od realizma, ampak zahteva po taki resničnosti na odru, ki ne bo zgolj fotografski posnetek, temveč umetniška upodobitev življenja. In taka je Pugetova podoba srečnih dni. D. MORAVEC Rekordno šlevilo beguncev iz sovjetske cone Iz Vzhodne Nemčije je včeraj pribežalo v svobodni Berlin 4.000 beguncev, kar je nov rekord v enem dnevu, S tem se je število moških, žen-sk in otrok, ki so letos zbežali iz Vzhodne Nemčije, dvignilo na 181.000. V zahodnem Berlinu menijo, da je temu vzrok pomanjkanje živil v sovjetski coni Nemčije, naraščajoča politična negotovost, versko preganjanje in obsodbe grešnih kozlov. Angleški lweed za Italijo Neka britanska tekstilna tovarna iz Leedsa, je nedavno poslala v Italijo 15.500 metrov tweeda za moške obleke. Pošiljka je v 40 barvnih odtenkih, Čeprav je blago trdo tkano, vendar je poleti dovolj hladno in pozimi dovolj toplo. Prhodnji mesec bo isto podjetje poslalo v Francijo 9.100 metrov tweeda. Prožnost in trdo tkanje blaga, ki je znano pod «Glencar-rick«, dosežejo z mešanjem irske volne z visoko kvalitetno novozelandsko. Raznovrstne barvne odtenke pa dosežejo, da mešajo barvano volno še pred mikanjem in predenjem; pri tem pa tkanina ne izgubi na prožnosti in odpornosti proti mečkanju ter obleke iz nje brezhibno obdržijo linijo. Razstava italijanskih volilnih lepakov v New Yorku Sedaj pošiljajo v New York italijanske volilne lepake, kjer jih bodo razstavljali v javni knjižnici. Razstavo bodo odprli prvega junija. Najštevilnejši bodo na razstavi lepaki krščanske demokratske in komunistične stranke. Prosvetni referent italijanskega veleposlaništva, R. Di Sorbello. prevaja skupaj z osebjem newyorške javne knjižnice besedilo teh lepakov v angleščino. Kongres plodnosti V New Yorku se je začel prvi svetovni kongres plodnosti in sterilnosti, ki se ga udeležuje več kot 1800 zastopnikov iz 50 držav. Kongres sta sklicala Mednarodno društvo za plodnost in Ameriško društvo za študij sterilnosti. Glavna točka dnevnega reda kongresa je vprašanje pomoči poročenim parom, ki nimajo o-trok, pa bi jih želeli. Kongres se pa ne bo ukvarjal s socialnimi, gospodarskimi in populacijskimi vprašanji. VROIE Vremenska napoved za danes: napovedujejo še vedno spremenljivo obiačno vreme s krajevnimi razjasnitvami in manjšimi padavinami. Temperatura brez bistvenih sprememb. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 19 stopinj; najnižja 15-8 stopinje. TRST, petek 12. junija 1953 PRIMORSKI radio Opozarjamo vas na sledeče oddaje Jug. cone Trsta.: 21.00 Slušna igra: Branislav Brkič: «Zica in košček neba«. Trst II.: 20.00 Slovenski oktet. — Trst I.: 13-30 B°ie no Salviati. — Slovenija: 16.00 Simfonični koncert del Lucijana Marije Skerjan ca. : .■■■ ."■■■■". s/. • * •/ -v : DAA1ES P0P0I.DS1E II BEOGRADU PRIČETEK Mka-Fr MELJ D O E R Očitna je izdajalska vloga slovenshih cerhvenih predstavnikov Goriška nadškofija je pritisnila nanje, da so agitirali za krščansko demokracijo, ki je v doberdobski občini dobila za senat 238 glasov Vest, da je ena najbolj šovinističnih italijanskih strank krščanska demokracija dobila v naši občini 238 glasov za senat in nekaj več za poslansko zbornico, je vse napredne vaščane presenetila, Ce pa je prišlo do tako visoke številke, se mora goriško vodstvo Krščanske demokracije zahvaliti predvsem goriški kuriji, da se je pokazala za zvestega za stopnika Vatikana in velikega »prijatelja« slovenskega naroda. Prav tako mora biti nadvse hvaležno župnikoma iz Ja-melj in Doberdoba, ki sta pripravila slovenske vernike da so glasovali za tiste italijanske stranke, ki so od časa priključitve teh ozemelj k italijanski republiki napravile vse, da bi jih držale pod tako vladavino, kakršne smo bili deležni za časa «slavnega» trinoga. Sicer pa se ni kaj čuditi raznim beguncem iz njihove domovine, ki so že tam dovolj slabega napravili svojemu narodu, da ne bi po isti poti stopali tudi v naših krajih, kjer jih je ljudstvo sprejelo z upa njem, da se bodo brigali za naše duše, ne pa uganjali isto umazano poliitko, zaradi katere so morali iz svojega rodnega kraja. Naj si torej nihče ne umišlja, da bo rešil slovenski narod in ga obdržal pri življenju, če bo najprej organiziral cerkvene zbore, pripravljal razne igrice v slovenskem jeziku, potem pa vse skupaj prodal sovražniku, tistemu sovražniku slovenskega naroda, kateremu gre danes poleg o-stalega zahvala tudi za uradno število 275 brezposelnih, ki jih je v doberdobski občini. Toda kaj je mar tem plačancem Vatikana če naše ljudstvo tudi umira od lakote, saj so si oni prav z izdajstvom slovenskega naroda zajamčili sigurno bodočnost in zaščito tistega Vatikana, ki mu, na njegovo veliko žalost, ni več .da-no ukazovati pri naših bratih v Jugoslaviji, zato pa vse svoje sile upira na ta del nesrečne slovenske zemlje, ki je o-stal izven meja domovine. Tu poskuša rovariti in polagoma zmanjšati naš vpliv in celo obstoj. In v tem mu vneto pomagate vi, častiti gospodje župniki! Zato nam ni potreben več noben dokaz. Svoje izdajalsko lice ste pokazali 7. junija in slovensko ljudstvo vam to nikdar več ne bo odnustilo. Nekaj Doberdobcev in Jameljcev Ko je opazil nevarnost ni več utegnil ustaviti vozila Trčil je ob zapornice in se pri tem zelo poškodoval, medtem ko je motorno vozilo zdrčalo naprej. Rešilni avto Zelenega križa iz Ronk je ponesrečenca takoj odpeljal v bolnico v Tržič, kjer so ugotovili, da si je dvakrat ranil spodnjo ustnico levo temenico in glavo Njegovo stanje je precej hudo. Zaletel se je v zapornico na progi Trst-Benetke Do nesreče je prišlo, ker so ga avtomobilske luči drugih vozil na nasprotni strani zaslepile V sredo zvečer se je v Ron-kah, in sicer v Ul. XXIV. maja na progi Trst-Benetke dogodila, precej huda nesreča. 31-letni Ottorino Cecotti iz San Giovanni al Natisone in bivajoč v Ronkah, Ul. S. Vito 29, je z motornim vozilom «Ducati» GO 5115 zadel ob zapornico na cesti, ki pelje čez progo. Ravno takrat bi moral privoziti mimo vlak za Benet-ke. Ceccottija so verjetno zaslepile luči vozil z nasprotne strani, tako da ni takoj videl droga in se ustavil. POZIV ŽUPANSTVA Odstranite lepake s svojih zidov Po zaključku volilne kam' panje je večina zidov mestnih zgradb nalepljenih z lepaki vseh vrst, ki gotovo ne olepšu-jejo našega mesta. Občinska uprava je pred začetkom volilne kampanje postavila na razna mesta občinske deske, namenjene lepakom vseh strank, in s tem hotela preprečiti lepljenje po zidovih. S tem je imela občina že itak precej stroškov in zato je razumljivo, da ne more z lastnimi stroški očistiti vseh zidov privatnih stanovanj. Iz teh razlogov občinska u-prava poziva občinstvo, -naj samo očisti zidove svojih hiš, kakor so to nekateri že začeli. 21. junija razstava psov v Ljudskem vrtu junija bo v 11. državna V nedeljo 21. občinskem vrtu razstava psov. Ze sedaj se predvideva večji uspeh kot pri prejšnjih sličnih razstavah. Na tem snidenju bo tudi precejšnje število avstrijskih psov boljše pasme.. Tako bo ta razstava dobila mednarodni značaj in zaradi tega se predvideva veliko zanimanja ter mnogo obiskovalcev. Za organiziranje te zanimive manifestacije že deluje poseben odbor, ki bo vpeljal nekaj novosti, tako da se bo ta razstava razlikovala od vseh prejšnjih razstav, ki so bile v večjih mestih Italije. Izpiti na univerzi v Padovi Tajništvo univerze v Padovi sporoča dijakom, naravnih ved, da bodo diplomski izpiti v poletnem roku: iz fizike, matematike ter matematičnih ved 15. julija ob 8.30; iz naravnih ved, biologije in geologije 16. julija ob 8.30; iz kemije in indu-strialne kemije 17. julija ob .30. Dijaki naj oddajo prošnjo za pripustitev k diplomskemu izpitu, kateri naj priložijo naslove diplomskih nalog, ki naj bodo podpisane po profesorjih. Natečaj za podtajnika notranje uprave Goriška prefektura sporoča, da so začeli sprejemati prošnje in dokumente za pripusti tev k natečaju za 62 službenih mest za poskusnega podtajnika notranje uprave. /,a prepustitev k natečaju je potrebna diploma v pravnih, političnih ali socialnih vedah. Ta odlok je bil objavljen v št. 120 Uradnega lista od 27. maja t. 1. Prošnje s predpisanimi listinami naj prizadeti yložijo na prefekturi, in navedejo svoje bivališče. Rok za vlaganje zapade 26. julija t 1. Za vsa potrebna pojasnila naj prizadeti obrnejo na prefekturo. I SEJA IZVRŠNEGA ODBORA DFS Obsodba nasilstva goriške kurije Obravnavali so položaj, ki je nastal po državnozborskih volitvah DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani «A1 Mo- I stično demokristjansko ro», Ul. Carducci 12. tel. 22-68.1 ko in njene priveske. Predsinočnjim je bila na sedežu Demokratične fronte Slovencev v Gorici seja izvšnega odbora, katere so se udeležili skoraj vsi člani. Obravnavali so politični položaj, ki je nastal v zvezi z izidi državnozborskih volitev in sprejeli nekatere sklepe, predvsem so obsodili nasilstvo goriške kurije nad slovenskimi verniki in izdajstvo slovenskih klerikalcev, ki so pozvali slovenske vernike na oddajo belih glasovnic, potem pa so zaradi višjega ukaza spremenili svoje stališče in agitirali med slovenskim ljudstvom, naj glasuje za šovini-stran- PREGLED VOLILNIC in določitev preferenčnih glasov V volilnem okrožju Gorica, Videm, Belluno bo imela DC 9. PSDI 1, KPI 2, PSI 2'in MSI 1 poslanca - Kominior* mistka Selli (Sebč) dobila le... 24 preferenčnih glasov Zadnja dva dni so na goriški sodniji P°d vodstvom dveh sodnikov najprej pregledali vo-lilnice za senat. Zaradi obsežnosti dela so bili potrebni številni revizorji. Pregledati so namreč morali vsebino 143 volilnih skrinjic s 143 volišč goriške pokrajine. Delo je šlo hitro od rok ter je pregled vo-ililnic za senat bil končan v sredo zvečer. Sedaj bodo vo-lilnice za senat zavili in jih poslali v Rim na centralni u-rad za statistiko, posebno poročilo pa bo šlo v Videm, kjer ima sedež glavna volilna komisija za volilno okrožje Vi-dem-BeHuno-Gorica. Tja so bi- ZARADI DEŽJA na goriškem zelenjavnem trgu Zaradi volilne propagande prejšnje tedne četrtkov sejem ni bil ' " obiskan • Morda bodo kramarji prihodnje tedne bolje zaslužili Deževje je v zadnjih dneh povzročilo velik padec cen na goriškem zelenjavnem trgu. To so najbolj občutili prodajalci solate in zelenega radi-ča, kajti dosti se jih je moralo vrniti domov s polnimi košarami. Cena solate je namreč padla kar do 10 lir pri kg tako da so kmetovalci mnenja, da se jim je ne izplača niti veo nabirati. Zeleni radič so danes na trgu, kjer se prodaja na debelo, plačevali goriški trgovci po 40 lir in tudi manj kg. Precej je bilo novega krompirja; njegova cena pa se je vrtela od 35 do 40 lir kg, sicer pa znižujejo njegovo ceno pošiljatelji novega krompirja iz drugih krajev Italije. Češenj je še vedno zelo veliko. Precej so razpokane od dežja. Prodajali so jih na debelo po 40 do 50 lir kg. Novost so bile te dni prve breskve; njihova cena je sicer za srednjega meščana še nedosegljiva in tudi kvaliteta še ni najboljša, kakor pri vsakem prvem sadežu. Dosti je bilo opaziti rdečih gozdnih in vrtnih jagod seveda so za gozdne jagode na debelo zahtevali 400 lir, za vrtne pa 100 lir do 120 lir kg. Kljub slabemu vremenu so v četrtek dopoldne številni kramarji goriške in videmske pokrajine napolnili prostor, ki je določen za razstavo njihovega blaga. Zadnje tedne res niso imeli pravega uspeha ter dajejo krivdo volilni propagandi. Sedaj pa so volitve končane, mesto počasi dobiva svojo staro obliko, ljudje čistijo s svojih poslopij nalepljene lepake; vse gre zopet po stari poti■ Zato je zadnji četrtkov semenj privabil številne Goričane in okoličane, toda kakor vedno je bilo največ radovednežev, kupcev pa bore malo. Prodajalci rož so še vedno med prvimi srečneži, gospodinje kaj rade segajo po rožah, ki so na tem tedenskem sejmu dosti cenejše kakor v cvetličarnah. Včeraj ni manjkalo tudi običajnih kramarjev, ki so vneto nudili svoje blago po 100 lir komad. Tako privabljajo, k sebi ljudi, ki upajo za majhen denar dobiti lične predmete, kot so denarnice, okvirji za slike itd.. Na majhnem tovornem avtu na koncu Ulice O-berdan je bilo polno steklenih predmetov. Kramar je vabil k Izidi za zbornico t Beneški Sloveniji KPI Čedad................ • . 1238 Dreka ....................... 3 Fnjda ......................269 Ahten ........ 145 Grmek........................30 Brdo.........................66 Gorjani......................88 Neme .......................345 Prapotno.....................47 Podbonesec ...... 43 Rezija .....................117 St. Lenart ..................44 St. Peter Slovenov ... 132 Sovodnje.................... 15 Srednje .................... 65 Tajpana ..................159 Tarčent.....................696 Tamorjan.................. 327 MSI USI PLI 510 1020 24 12 75 48 9 80 34 137 53 40 123 30 108 24 21 100 548 53 354 398 21 85 65 335 89 41 93 70 154 15 33 86 715 305 138 0 8 5 4 10 5 13 7 9 3 8 8 0 1 10 74 3 46 0 12 6 1 4 4 1 8 1 10 3 4 4 2 5 36 7 UN. POP. PSDI DC Monar- histi ADN 90 521 3908 10 5 1 21 519 24 2 31 116 1537 36 6 80 108 977 39 1 2 45 610 12 2 20 176 597 61 4 26 32 355 25 4 62 182 1214 107 7 8 73 678 92 4 7 54 1522 159 3 7 83 965 193 6 6 144 786 111 2 30 171 941 113 5 0 120 645 35 1 2 24 664 89 1 8 85 991 47 1 326 765 3306 185 13 11 72 922 24 4 Objavljamo volilne izide v občinah Beneške Slovenije. Podatkov o belih glasovnicah videmska prefektura ni hotela sporočiti, češ da jih še niso izračunali. Sedanje volitve so pokazale, da je krščanska demokracija v večini beneških občin zelo veliko izgubila in da so se na njen račun okrepile socialde-makratske in socialistične stranke. Tudi neofašisti so izgubil; precej glasov. sebi Goričanke in jim za cenen denar nudil krožnike, vaze in lonce. Imel je precej u-speha zaradi svoje gostobesed, nosti in visoko donečega glasu. Manj uspeha so imeli prodajalci raznih torb ter prodajalci moških kravat in raznovrstnih naočnikov proti soncu. Poletje je namreč že tu, sonca pa zelo malo in tudi malo kupčij, čeprav so hrabrili s spremembo vremena. V NEDELJO V STEVERJAN NA ((PRAZNIK CESENJ« Kullinl mn Šaljive igre Nastopili bodo doberdobska godba na pihala in goriški srednješolci z enodejanko «Dva jezičnežai* Sestal se je pokrajinski upravni odbor Pred dnevi se je ponovno sestal goriški pokrajinski u-pravni odbor. Sejo je vodil predsednik odvetnik Angelo Culot. Največ točk sporeda se je nanašalo na manj važna upravna vprašanja. Govorili so tudi o pokrajinski umobolnici. Odbor je dal zasebnikom v zakup nabavo mleka za bolnico. Prav tako bo dal na dražbo razširitev kmetijskega podjetja, za katerega bo na razpolago nad 8 milijonov lir. Vesli za trgovce z železom Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je državna Zveza trgovcev s kovinami, jeklom in razbitinami in s svojim sedežem v Rimu, Trg Bielli 2, dobila povabilo Sve. tovne zveze za premog in jeklo za sestavo imenika trgovskih podjetij z železom, jeklom, kovinami, železnimi razbitinami itd. Da bi bil zgoraj navedeni seznam čim točnejši in popol nejši naproša goriška Zveza vsa podjetja, ki iz kakršnih koli razlogov niso še vpisana v Državno zvezo, da to store čimprej z navedbo naslova in delavnostjo, ki jo izvršujejo. Padec po stopnicah 3I-letna Lina Dabbene iz Gorice, Ul. Rabatta 14, je včeraj popoldne padla doma po stopnicah. Starši, ki so ji prvi pritekli na pomoč, so poskrbeli, da je takoj prišel rešilni voz Zelenega križa ter odpeljal Dabbenejevo v bolnico Brigata Pavia. Zdravnik, ki ji je nudil prvo pomoč, je ugotovil, da se je ranila po glavi. V bolnici bo ostala približno 10 dni Najdena listnica Listnico z 2.500 lirami in o-sebno izkaznico, ki nosi ime Jurija Obola iz Sovodenj, je našel v sredo zjutraj 44-letni Fioravante Crassevich iz Loč-nika v Ul. Crispi. Najditelj je listnico oddal kvesturi, kjer čaka na lastnika. Vozni red PRIHODI : Iz Trsta: 5-30, 6.24, 7.55, 8.22*), 8.30, 10.44, 13.55, 17.06, 19.10, 20.31, 23.19. Iz Vidma: 0.23, 4.25, 6.08, 7.21, 8.29, 10.00, 13.56, 15.55, 17.10, 18.30*), 20.13, 21.24. ODHODI: Proti Trstu: 0.24, 6.10, 7.23, 8.33, 10.02, 13.58, 15.58, 17.12, 18.32*), 20.17, 21.26. Proti Vidmu: 4.33, 5.23, 6.29, 7.57, 8.32, 10.46, 13.59, 16.00*), 17.13, 19.15, 20.36, 23.21. *) S tem znakom označen vlak, ne vozi ob nedeljah. Se nekaj dni loči Steverjan-ce, posebno pa mladino, od ((praznika češenj«, ki ga bodo skupno s številnimi gosti, ki so svoj prihod že najavili, praznovali v nedeljo 14 junija. Slovenska Brda so najlepša spomladi, ko se najprej odenejo v prelepo sadno cvetje, in jeseni, ko kasneje vabljivo mamijo s svojimi sadeži. Vreme je sicer te dni precej muhasto in deževno, toda starejši ljudje menijo, da se bo te dni s spremembo lune vreme zboljšalo. Vendar pa doslej ni vplivalo na priprave, ki so v teku, da bi «praznik češenj« čim bolje uspel. Najbolj pridni so Steverjanci, ki bodo prostor «Med borovci« v «duhu češenj« primerno okrasili ter pripravili dovolj miz in vse cstalo, da bo sprejem gostuv čim lepši. Kulturni program vneto pripravljajo doberdobski mladinci, ki so že večkrat doma n tudi drugje pokazali svoje glasbene zmožnosti. Veselje do glasbe jih je namreč pripravilo, da so pred dvema letoma ustanovili godbo na pihala, si preskrbeli učitelja ’n pozneje tudi nakupili potrebna glasbila. Godbeniki imajo svoj odbor, ki upravlja in sklepa o novih nastopih doma in po okoliških vaseh ter v mestu, kamor jih prosvetna društva rada vabijo. Za nedeljski nastop so pripravili kar osem skladb, s katerimi bodo prav gotovo zadovoljili poslušalce. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji Verdijeve operne glasbe in vsi tisti, ki so jim pri srcu slovenske narodne pesmi. Sicer pa potrpimo in počakajmo nedeljski popoldan, ko se bo pred nami «Med borovci« odprl odrski zastor. Med odmorom bodo goriški srednješolci nastopili z veselo enodejanko španskega pisatelja in dramatika Cervantesa «Dva jezičneža«. Mlajši in starejši ljubitelji šaljivih iger se bodo lahko tudi uveljavili. Pripravili bodo tek v vrečah in tek z jajci. Nadvse vabljiva bo tekma v vlečanju vrvi, v kateri se bodo pomerile med seboj posamezne vasi. Pripravljene so številne lepe nagrade, ki jih bodo podelili zmagovalcem posameznih iger. Češenj je v Steverjanu še vedno dovolj, zato števerjan-ska mladina pričakuje, da se bo njenemu pozivu odzvalo čimveč gostov z Goriškega in Tržaškega ter kliče: «Vsi v Steverjan na praznik češenj!« SPD v Gorici prireja za nedeljo 14. junija izlet na Bri-zio nad Pontebbo. Odhod iz Gorice ob 4.30 z vlakom. Zbirališče na postaji 10 minut pred odhodom vlaka. Vabljeni vsi! KINO VERDI: 16 30, »Zapravljivec« J. Leigh, R. Lawford. MODERNO: 17, «Griči hodijo« R. Scott, E. Raines. KINO STANDRE2 (na prostem): 21 »Maščevanje morskega razbojnika« M. Mon-tez, G. Pierre. CENTRALE: 17, «Poroka na presenečenje« J, Robers, D. Waine. VITTORIA: 16.30, »Izbral sem ljubezen« R. Rascel. le poslane tudi vse volilnice za parlament, izračunali so tudi preferenčne glasove. Volilno okrožje Videm-Gori-ca-Belluno bo imelo v poslan-ski zbornici DC 9, PSDI 1, KPI 2, PSI 2 in MSI 1 poslanca. Preferenčni glasovi pa so v goriški pokrajini bili takole razdeljeni: Lista št. 1: KPI — veljavni glasovi: 19.890. — preferenčni glasovi: Beltrame 4287; Pelle-grini 3916; Poletto 3816; Bettiol 302; Bergamas 33; Selli 24; Ar-genton 23; Pugl-iese 15; Galan-te 9; Mirolo 7; Grastselli in Jetri 5; Nadalutti 4: De Caneva 3; Dallo 2. Lista št. 2: MSI — veljani glasovi: 6435. — preferenčni glasovi: Del-pin 1541; Colognatti 1533; Venuti 1128; de Micheli, Vitturi 101; Zanenga 74; An-zil 49; Toppani 26; Comis 19; Beriolissi 18; Etro 14; Buzzi e Sirena 13; Fabbro 7; Del Moro 5; Ronco 4. Lista št. 3: PSI — veljavni glasovi: 6921 — preferenčni glasovi: Luzzatto 693; Di Laz-zaro 563; Salla 124; Bettoli 115; Marangone 63; Celso 42; Mau-ro 26; Mirolo 11; Torre 8; Sac-cavini 6; Pascoli 5; Rampol-1r 4; Serragliotto 3; Scotti e Tellolii 2. Lista št. 4: PLI — veljavni glasovi: 1090. — preferenčni glasovi: Cosolo 213; Battisti 189; Morpurgo 141; di Porcia, Brugnera 100; de Manzoni 69; Pascatti 12; Bruseschi 10; Zo-ratti 10; Bonanni 8; De Conz 6; Longo 3; Lualdi 3; Genova 2; Tomasini 1; Zuliani 1. Lista št. 5: PRI — veljavni glasovi: 1000. — preferenčni glasovi: Bucciarelli 130; Stec-cbina 101; Pezzangora 45; Bre-,?ina 40; Besco 30; Colussi 27; Buricelli 11; Venchiarutti 6; Da Rold 4; Magello 3; Telloli 3; Dalla Rosa 2; Tessari 2; Mamini 1; Zambon 0. Lista št- 6: Unita popolare — veljavni glasovi 628. — preferenčni glasovi: Zanfagnini 53; Ca-lamandrei 41; Valeri 17; Zadra 5; Angeli 3; De Toffol 2; D'Andretta 1; Marchesini 1; Marchetti 1; Ciani, Gabino, Mazza, Paoli, Piccini in Toniut-ti 0. Lista št. 7: PSDI — veljavni glasovi 5094. — preferenčni glasovi: Benussi 971; Zucalli 495; Ceccherini 479; Grassi 81; Cosattin; 61; Bisol 50; Gaggia 48; Guadagnini 33; Pitassi 30; Granzotto-Basso 20; Cleva 19; Piemonte 18; Ferruglio 15; Pa-nizzo 6; Zanetti 4, Lista št. 8: D.C. — veljavni glasovi 39.901. — preferenčni glasovi: Baresi 15-667 (6217 v Gorici); Schiratti 5157; Garla-to 5017; Berzanti 2258; Carron 2164; Driussi 381; Barbina 174; Biasutti 137; Riva 127; Rinoldi 68; Corona 61; Dazzi 29; Venu-do 22 in Cimatoribus 20. Lista št. 9: PNM — veljavni glasovi 1937. — preferenčni glasovi: Pedroni 278; Barnaba 96; Cavarzerani 33; Tamaro 28; Della Bianca 26: Orgnani 25; Aglione 20; de Puppi 18; Ca-liari 14; Gottardis 12; Kechler 8; Toffoli 8; Corso 5; Someda 4; Munari 3. Lista št. 10: AH. Dem. Naz. — veljavni glasovi 201. — preferenčni glasovi: Chiussi 8; To-so 4; Modolo 2; de Hagg 1; Locatelli 1; Peruch 1; Pissi 1; Massa, Rech in Tosi 0. mednarodni kosarharsm turnir ženskih ekip Jugoslavije, Italije, Belgije in Švice Nepotrebna zamuda pri odhodu italijanskih reprezentantk Beograd, glavno mesto Jugoslavije, ki se je zadnja leta uvrstila med vodilne evropske države v košarki, bo te dni prvič prizorišče meddržavnega turnirja ženskih ekip. To veliko tekmovanje se bo v bodoče ponavljalo vsako leto. Med udeleženkami se s kakovostjo posebno odlikujeta reprezentanci Italije in Belgije, ki spadata med najboljše zahodnoevropske ekipe. Italijanska ekipa, katere glavne igralke so košarkarice znanega društva «Comense», bo prišla v polnem sestavu. Čeprav Belgijke nimajo za seboj tako lepih uspehov, bodo zelo resen nasprotnik. Napačno bi bilo ocenjevati vrednost te ekipe z rezultatom, ki ga je pred tremi leti dosegla v Beogradu jugoslovanska reprezentanca, ko je premagala Belgijo s 54:32. Belgijska ekipa je zelo napredovala, malenkostni poraz v igri z Italijo in Francijo dovolj jasno dokazuje kakovost belgijske košarke. Švica in Francija sicer še nimata bogate tradicije in pomembnih uspehov v preteklosti, vendar bosta močna nasprotnika, ki sta igrala zadnje čase precej mednarodnih tekem in si pridobila znatne izkušnje. Posebno pozornost zasluži nastop jugoslovanske reprezentance, ki skoraj že dve leti ni igrala mednarodne tekme. Zvezni kapetan Stefanovič je sestavil odlično ekipo, predvsem je izbiral mlade igralke, ki mnogo obetajo Letos bo igrala jugoslovanska ženska reprezentanca še tri mednarodne tekme, prihodnje leto pa bo v Pragi evropsko prvenstvo. Zato je ta turnir odlična prilika, da se že zdaj sestavi močna ekipa. Njeni izgledi so ugodni. Verjetno bo Švico in Avstrijo premagala, ni iz. ključena možnost uspeha na tekmah z Italijo in Belgijo. Ce bodo igralke dovolj prizadevne, se bo jugoslovanska reprezentanca prav gotovo borila za najvišje mesto. Danes ob sedmih popoldne bo na stadionu «Radničkega» slavnostni začetek turnirja. Jugoslovanska reprezentanca bo igrala s Švico, Italija pa proti Belgiji. Italijanska reprezentanca se je zbrala v Trstu in bi morala odpotovati proti Beogradu že v sredo popoldne z orient-ekspresom. Vendar pa košarkarice nišo mogle odpotovati, ker še ni bilo. potnih listov, Hannamom plasiral v semifina-le, prav tako argentinski prvak Morea z zmago nad Angležem Hornom. Drugi polfinale za ženske se je končal z zmago Američanke Hart nad igralko z Bermudov Brewer. * * * BEOGRAD, 11. — Danes se je začel v Beogradu sestanek funkcionarjev Zveze športov v Jugoslavije. Na tem sestanku j bodo največ govorili, kako bij ■ • _ , rešili težavni finančni položaj i ZITIGCjal L.66 (jianCH nekaterih športnih organizaciji v Jugoslaviji, ki je tudi med vzroki za nazadovanje v nekaterih športnih panogah. STOCKHOLM, 11- — Pane* je bila tukaj mednarodna no gometna tekma med šveds in francosko reprezentanc -Zmagali so Švedi z rezultatom 1:0, ki je bil postavljen ze prvem polčasu. KOPENHAGEN. 11. — V A.8*” husu je Juventus iz Turin premagala dansko moštvo Ju landa s 5:1 (1:1) Strelci » F vem polčasu Soerensen in -cinelli; v drugem: Ferrario, niperti, Muccinelli, Bonipe Jugoslovanski nogometni s nik Leo Lemešič je PozVV da sodi mednarodno nogom no tekmo Svica-Danska, ki 27. junija v Baslu. ] | Včeraj je na otoku Mo®1 Boksarska zveza Jugoslavije je prejela te dni pismo turške zveze, ki predlaga za letos tekmo državnih reprezentanc Jugoslavije in Turčije-Turška zveza predlaga dvoje srečanj, in sicer povratno prihodnje leto. Boksarska zveza Jugoslavije bo najbrž sprejela turški predlog. 1 ZAGREB, 11. — Zaostala tekma zvezne nogometne lige Dinamo:Spartak b0 17. junija na igrišču Zagreba, ker stadion Dinama preurejajo. LONDON, 11. — Na otok* Man je bila danes v okvl tekmovanj Tourist Tropby m tociklistična dirka za kateS rijo 125 ccm. Končni rezulta '• 1. Lee Graham (Angl-), gusta, je prevozil 182 km 1.27’19”, povprečno 125,190 k*- 2. Haas (Nemč.), NSU, v 1-« ’ 3. Sandford (Angl.), Augus'8' 1.28’2”; 4. Copeta (It.), A"S“' sta, 1.32’29"; 5. Jones (Ang •>’ Augusta; 6. Webster (AngO’ Augusta. ALZIR, 11. — Na šestdnevni kolesarski dirki v Alžiru'8 po tretjem dnevu na čelu r° -blet (Span.) in Teruzzi («•' Kubler in Goldschmidt sta P četrtem mestu. ODLIČEN REZULTAT NOVEGA REKORP* tančic-10,5 na 100 m nov jugoslovanski rekord Tudi nekateri drugi jugoslovanski atleti so v dobri forml BEOGRAD, 11. junija. — Atlet »Crvene zvezde« Jovan-čič je dosegel na 100 m odličen čas 10.5, kar je za 2 desetinki sekunde boljše od državnega rekorda. Drugi je bil Pecelj v času dosedanjega državnega rekorda 10,7, tretji Madjarevič 11,0 četrti pa Milakov 11,3. Tudi metalci diska, kladiva in kopja, se v Beogradu skupno pripravljajo za atletski troboj Jugoslavi ja-Grči ja-Turči ja. Doseženi rezultati so odlični. Krivokapič je vrgel disk 50,58 njimi tudi iz Jugoslavije. N8*” bolj zanimiva bosta teka Pa 1000 in 3000 m. Na 1000 m b°“ do poleg olimpijskega prvak na 1500 m Luksemburžan8 Barthela nastopili še Nem6® Luegg, Norvežan Boysen, D8' nec Lilsen itd.. Barthel bo skuj šal porušiti svetovni Te*°ln na 1000 m. Na .3000 m bod® poleg svetovnega rekorder.) Gastona Reiffa nastopil' se Nemca Schade in Gude, Fine. Julin in Jugoslovan Cet"’ u, Na tekmovanju bodo P° * ” j evropskih atletov nastopil' tu* i i u- - u m r t. * j. letošnji rezultat v metu kopja, ki bi jih morali v Trstu ze ča- 1 J . ao,m J dosegel je daljino 65,94 m. Pav- lovič pa 59,67 m m. To je najboljši letošnji re-; L -■** : • zultati. Vsi metalci kladiva so dl nekaterl nalbo1^ ^ v dobri formi. Gubijan je vrgel kladivo 54.17 m, Berec 53,40, Lazarevič 51,24 m, Dangubič je prav tako dosegel najboljši kati. Zaradi tega je bilo treba odhod odložiti in upanje je bilo, da bo mogoče odpotovati vsaj včeraj popoldne. Potni listi bi naj prispeli iz Rima z letalom. Toda zdi se, da rimski birokraciji tudi letala dosti ne zaležejo, kajti italijanske igralke so odpotovale šele zvečer ob 23,40 in bodo danes zjutraj v Ljubljani dobile brzovlak za Beograd. Seveda se bo moral spored spremeniti, kajt-i malo verjetno je, da bi mogle iti košarkarice z vlaka naravnost na igrišče. Pap irnati bankovci izgubijo veljavo Goriška prefektura ponovno poziva, da 30-6-1935 preneha legalni obtok sledečih papirnatih bankovcev; 1. bankovci «Bance dTtalia« po ,50 in 100 lir (ostanejo v obtoku samo državni bankovci, ki imajo zadaj na levi strani napisamo: «L 24-12-1951 N. 1405»), 2. bankovci po 500 in 1.000 lir vseh vrst razen tistih, ki so stopili v obtok leta 1951, (majhne oblike, ki so bili izdam z ministrskim dekretom na levi strani sliko Cerere na levi strani sliko Cerera (bankovci po 500 lir); in ženski profil povzet iz skupine «Tre grazie« Botticellija (bankovci od 1.000 lir); 3. začasni vrednostni papirji «Bance dTtalia« od 5.000 lir in 10.000 lir. Po 30.6.1953 lastniki zgoraj navedenih bankovcev jih lahko zamenjajo z izročitvijo podružnicam «Bance dTtalia« do dne 30.6.1954. Po tem dnevu bodo zgoraj navedeni bankovci naveljavni. TENIS Danes nadaljevanje tekem za Davisov pokal Danes se prično četrtfinalne tekme evropske cone za Davisov pokal. V Kopenhagnu bo srečanje med Filipini in Dansko; v Parizu: Francija - Nemčija; v Bruslju: Velika Britanija - Belgija; v Turinu: Švedska - Italija. Razen Filipinov, ki so nadomestili Argentino, se bodo spoprijela ista moštva kot lani. V semifinale so se lani plasirale Francija, Belgija, Italija in Danska; lahko bi se zgodilo, da bo tudi letos tako. Ne bi pa hoteli biti napačni preroki, kajti nekateri favoriti so pred kratkim slabo igrali, medtem ko so nekateri manj favorizirani v odlični formi. Igre med Italijani in Švedi bodo v tem redu; danes popoldne Bergelin-Gardini, David-son-Merlo; v soboto: Cucelli in M. Del Bello - Davidson in Bergelin; v nedeljo Davidson-Gardini, Bergelin-Merlo. Filipinci in Danci pa bodo igrali: danes popoldne Ulrich-Deyro, Nielsen-Ampon; v soboto v dvoje — isti; v nedeljo zopet isti z zamenjanimi nasprotniki. * » * BRISTOL, U. — Tukaj je teniški turnir za prvenstvo zahodne Anglije. Danes je Angležinja Mortimer premagala tretjo Američanko Fry s 7:5, 6:2. Američan št. 2 Vic Seixas se je z zmago nad Angležem Mladinci «Crvene zvezde« so v štafeti 4x100 m dosegli nov jugoslovanski mladinski državni rekord. Z njimi je tekla tudi državna reprezentanca v postavi Jovančič, Milanov, Madjarevič in Pecelj. Dosegli so čas 44,5, Mladinci pa 45,1, kar je za 4 desetinke boljše od dosedanjega rekorda. Novi rekorderji so: Vitas, Topič, To-šovič in Kapetanovič. Sprinter Crvene zvezde Jovančič, ki je včeraj v Beogradu dosegel nov jugoslovanski rekord v teku na 100 m, je začel svojo atletsko kariero kot član mladinske delovne brigade pri gradnji avtoceste. Na nekem sekcijskem tekmovanju je prvič tekmoval, in takoj dosegel čas 11.5. Kot izredni talent so ga še isto leto poslali na trening državne reprezentance, kjer pa trenerji niso bili zadovoljni z mladim atletom. Sele s svojimi rezultati v naslednjih letih je ovrgel te prve vtise. Ze 1950. leta je bil član državne reprezentance in je večkrat tekel pod 11 sek. Lani je dvakrat izenačil državni rekord z rezultatom 10.7. Letos pozimi se je pripravljal tako temeljito kot še nikoli. Uspeh se je takoj pokazal. Na prvem tekmovanju je tekel 10-9, na drugem 10.8, sedaj pa kar za 2 desetinke sekunde bolje — 10.5. Nov državni rekord Jovančiča (dosedaj so rekord imeli Kovačič, Kling in Bauer — 10.7) je med petimi najboljšimi letošnjimi rezultati v Evropi. Progo 100 m so pretekli v totem času še Haas, Fuertterer (Nemčija), Sanadze (SZ) in Broz (CSR). Lahkoatleti iz Jugoslavije 21. junija v Stuttgartu STUTTGART, 11. — V lahkoatletskih krogih vlada veliko zanimanje za mednarodni lahkoatletski miting, ki bo 21. junija v Stuttgartu. Poleg domačinov bodo nastopili lahkoatleti iz osmih držav, med cam. Sjc 3gC }jS V soboto in nedeljo k°d8 gostovali v Kopru športnik' Kočevja v Sloveniji. Tekmova li bodo v odbojki, namiz"e tenisu in lahki atletiki. Nov rekord Zafopkove DUNAJ, 11. junija. - CehT va' slovaška olimpijska zmago' ka v metu kopja Dana Zato- pek, žena svetovnega rekord ja Zatopka, je dosegla nov. sv tovni rekord z rezultatom ^ m. Prejšnji olimpijski reko Zatopkove je bil 50,47 m. Letos bo v Meranu kajakaško prvenstvi MERAN, 11. Za svet°V’^ kajakaško prvenstvo, ki bo julija v Meranu, se je že P javilo 13 držav; Avstrija, Cb Danska, Finska, Zahodna ^e'a, čija, Norveška, Švica, Ang"' Jugoslavija, Belgija, Franc' in Italija. Tekme bodo na ki Adiži in potoku Fassir'0- BRUSELJ, 11. — BeI|liSse sabljaška zveza javlja, vC-je že 18 držav prijavilo za tovno prvenstvo, ki bo od ^ do 28. julija v Bruslju. T^enj-žave so: Avstralija, ZDA, ! čija, Cile, Danska, Finska, lika Britanija, Holandska, ^ džarska, Italija, JaP0Ilska’arje, ksemburg, Poljska, po ;p Švedska, Švica, JugoslavU8 Belgija. * * * DETROIT, H- vn1 cvetov*1 UBTiturji;, il- " . £forijc prvak srednjelahke kateg Kid Gavilan je Premag?0^ah lijana Scortichinija P°. jjal v 10 krogih. Dvoboj n' za naslov. Na mladinskem od svetovno prvenstvo ki enu 3. do 23. julija v ^/"Ltin8' bodo sodelovali: A fa j,ran- Belgija, Anglija, Fins a>jzrael, cija, Holandija, Islan ' an8d8' Italija, Jugoslavija. zgSR Norveška, ZDA, SpanVna Netn' Švica. Švedska. Vzhodpa čija Avstrija in Dans * * * _ T"r' KOPENHAGEN, 1" „ Bel- sko nogometno m°® Kopenha" taš« je na turfeJ‘zbranO m°' genu premagalo-štvo Danske s 5:4. Odgovorni urednik STANISLAV HENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 ln 94-638. — POStnl predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico HI. Te'. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. ■jlO dh*- NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,noZ vOZ. -TrSt Postni tekoči račun za STO ZVU Za'o2nt8tvo tržaškega tlaka Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska