cena 8 dinarjev	alaSilO SOCialiStiČne zveze delovnega liudstva	titovo velenje, 30. septembra 1982
številka 39 (663)
Titovo Velenje
Seminar za sekretarje OOZK
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje je pri-pravilo v ponedeljek v domu družbenih organizacij na Ko-novem seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz Šaleške doline. Na seminarju so spregovorili o aktualnih
nalogah ZK, ki jih pogojuje gospodarski in politični polo-žaj v občini ter o nalogah za krepitev idejne in akcijske usposobljenosti zveze komu-nistov, posebej pa tudi osno-vnih organizacij ZK.
Predsedstvo 0K ZK
NIČ NAS NE SME PRESENETITI — V lelošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti namenjamo posebno pozornost tudi prometni varnosti. 2al, smo še vedno gluhi na opozorila, kako se je treba obnašati v prometu, mnogi vozniki pa tudi „pozabljajo", da morajo imeti vozila na cesti v brezhibnem stanju.
Vse te ugotovitve je potrdila tudi predvčerajšnja akcija velenjsldh miličnikov, predstavnikov ZŠAM Titovo Velenje in pionirjev prometni-kov. Med 9. in 11. uro so na območju Pesja ustavili kar 92 vozil. Pregledovali so, če so vozila neoporečna in če imajo tudi vso potrebno opremo. Hkrati pa so hoteli ugotoviti, če vozniki že uporabljajo vamostni pas.
Samo štirje vozniki so uporabljali vamostni pas, zaskrbljujoč pa je bil
odnos voznikov do njihovega vozila, s tem pa tudi do lastne varnost i in varnosti drugih udeležencev v prometu. Kar na 47 voziUh so odkrih različne napake (na zavorah, krmilnem mehanizmu, gumah in lučeh). Trem voznikom, katerih avtomobili so resnično v zaskrbljujočem stanju, so odvzeli prometna dovoljenja. Trije občani so bili brez vozn škega dovoljenja, enemu pa je že potekla ve|javnost registracije. Vsi vozniki so v eiavuem zatrjevali, da je dobro imeti varnostne pasove, vendar pa se nanje ne morejo navaditi. Traktorist (na posnetku) se je najbolj „izkazal". Bil je brez vozniškega dovoljenja, traktor tehnično pomanjkljiv ...
Razširjena seja
Sinoči je bila v TGP Paka v Titovem Velenju razširjena seja predsedstva občinskega komiteja ZK Velenje, ki so se je udeležili tudi komunisti, poslovodni delavci in pred-stavniki samoupravnih orga-nov ter drugih družbenopoli-tičnih organizacij ozda. Na seji so idejnopolitično ocenili gospodarske, samoupravne in družbenopoiitične razmere v organizaciji združenega dela Turizem, gostinstvo, propa-ganda Paka Titovo Velenje in se dogovorili za nadaljnje ak-tivnosti komunistov. Razši-ijene seje predsedstva OK ZK Velenje so se udeležili tudi predstavniki drugih družbe-
Velenje
vTGP Paka
nopolitičnih organizacij obči-ne Velenje, občinske skupšči-ne in njenega izvršnega sveta.
Raziskovalna * skupnost
0 programu
Danes ob 17. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Velenje seja občinske raziskovalne sku-pnosti Velenje. Med drugim bodo obravnavali uresničevanje pro-grama te skupnosti v prVem pol-letju letošnjega leta, sprejeli ugo-tovitveni sklep o ustanovitvi ob-činske raziskovalne skupnosti ter obravnavali osnutek statuta.
Sodelovanje pobratenih in partnersfcih mest
MPZ Gorenje gostoval v Esslingenu
V partnerskem mestu Es-slingen je	tamkajšnji
pevski zbor »Konkordia« slavil 110. letnico obstoja. Na slavnostnem koncertu je so-deloval tudi MPZ »Gorenje« iz Titovega Velenja pod vod-stvom dirigenta Cirila Ver-tačnika. Velenjski pevci so s tem vrnili obisk zbora Kon-kordie, ki je bil pred dobrim letom dni v Titovem Velenju.
Na slavnostnem koncertu je MPZ »Gorenje« s progra-mom jugoslovanskih pesmi navdušil okrog 900 poslušal-cev.
Na koncertu je bil poleg tamkajšnjega nadžupana na-vzoč tudi jugoslovanski kon-zul iz Stuttgarta. Po njegovih besedah je zbor presegel vsa priČakovania, ter obenem prejel številna vabila za nad-aljnje nastope v Esslingenu.
Po uradnem delu je igral ansambel »Planika« tz Tito-vega Velenja, ki je prav tako potoval v Esslingen na željo gostiteljev.
Zbor je med gostitelji pre-živel dva dneva in je poleg slavnostnega koncerta nasto-pil še trikrat, med drugim tudi
v stari mestni hiši in v domu za ostarele v Esslingenu.
Tradicionalno srečanje v Splitu
V Splitu pa bo 9. in 10. ok-tobra športno srečanje po-bratenih in partnerskih mest Titovega Velenja, Mostarja, Kragujevca in Splita. Z ve-lenjske občine se bo tega, to-krat že petega srečanja, ude-ležilo 32 tekmovalcev iz de-lovnih organizacij, krajevnih skupnosti, planincev in štu-dentov. Tekmovalci kraje-vnih skupnosti se bodo sestali v partizanskem mnogoboju, planinci bodo sodelovali na spominskem pohodu, ekipe delovnih organizacij bodo kegljale, študentje pa se bodo srečali v malem nogometu.
V počastitev krajevnega praznika so v Šoštanju pripravUi zanimivo razstavo gob in cvetja.
PretekU petek in soboto so se v, Zavodnjah spet zbrali mladi kiparji
osnovnih šol velenjske občine, pridružili pa so se jim tudi osnovnošolci iz Radelj ob Dravi in iz Prebolda. Z njimi je delal tudi kipar Janko Dolenc.
Kljub temu, da so nekateri prvič prijeli za kiparsko dletev in kladivo, so naredili zares lepe kipce.
Titovo Velenje
Seje zborov
skupščine
občine
Prihodnji ponedeljek, 4. ok-tobra bodo zasedali vsi trije zbori velenjske občinske skupščine.
Delegati zbora združenega dela se bodo sestali najprej z delegati občinske izobraževalne skupno-sti. Govorili bodo o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini. V nadaljevanju seje pa bodo med drugim obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev dogo-vora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 do 1985, osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana za to srednjeročno obdobje. Raz-pravljali pa bodo še v predlogu za podelitev priznanj in nagrad ob-čine Velenje.
O teh točkah dnevnega reda pa bodo razpravljali tudi delegati zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
za praznik
turistično predavanje s prika-zom diapozitivov. V četrtek ob 18. uri bo v Kulturnem domu osrednja proslava turi-stičnega društva ob 80-letnici obstoja. Taborniki pa bodo skupaj z osnovno organizaci-jo ZSMS Šoštanj pripravili kresovanje na Pustem gradu. Kresovanje se bo pričelo ob 19. uri, popestrili pa ga bodo s kulturnim programom. V petek ob 16. uri bo komemo-racija pri spomeniku talcev ter polaganje vencev k spo-menikom in obeležjem NOV. Ob 16.45 pa bodo odprli obnovljeno Kajuhovo cesto in cesto Ive Lola Ribarja.
Svečana seja skupščine krajevne skupnosti Šoštanj in krajevne konference SZDL bo v Kulturnem domu v petek ob 17.30. Ob tej prilož-nosti bodo pripravili kulturni program ter podelili prizna-nja OF ter priznanja in
. ■ -K-ti- .v plakete krajevne skupnosti. V praznovanje se bo vključilo tudi ribiško društvo Šoštanj, ki bo prtpravilo v soboto 9. oktobra ob 15. uri 30 minut rekreacijski nagradni ribolov z ribiškim piknikom na šo-štanjskem jezerum, TVD Par-tizan pa bo pripravil v nede-ljo 10. oktobra športna sreča-nja.
Razstava fotografij
Med prireditvami ob občin-skem prazniku bo tudi otvoritev razstave fotografij prizadevnih članov fotoamaterskega kluba Velenje. Člani kluba se bodo to-krat predstavili z vrsto fotografij, ki prikazujejo mesto Titovo Ve-lenje in njegov vsakdanji utrip. Razstava bo odprta od 5. do 11. oktobra v avli Skupščine občine Velenje.
Soštanj
Prireditve
V	Šoštanju se bo v počasti-tev krajevnega praznika 8. oktobra zvrstila vrsta zanimi-vih prireditev.
Že preteklo soboto so v prostorih krajevne skupnosti Soštanj pripravili gobarsko razstavo. Slovesno bo v Šo-štanju tudi to nedeljo, ko bo ob deseti uri promenadni koncert godbe Zaija pri hote-"lu Kajuh, nato pa bo za ples in razvedrilo na vrtu Kajuho-vega doma igral ansambel Planika.
V	ponedeljek bo gasilsko društvo Šoštanj pripravilo gasil'sko vajo, turistično društvo pa bo v torek ob 15. uri pripravilo mladinski teni-ški turnir, ki se bo nadaljeval v sredo in četrtek ob istem času. V torek ob 18. uri bodo v domu kulture Šoštarij na-stopili tudi harmonikarji dia-toničarji. V sredo ob 19. uri pa bo v Kajuhovem domu
-m
/
2. stran ★ liaS C3S		DOGOVARJAMO SE, 0DL0CAM0	Titovo Velenje * 30. septembra 1982
			
Občinski svet ZSS Mozirje
Pomanjkljive predkongresne dejavnosti
V mozirski občini so že pred meseci podrobno opredelili obli-ko in vsebino priprav na bližnje sindikalne kongrese. Skupno do-govorjene naloge, ki so zajele vrsto najrazličnejših oblik, so skoraj v celoti opravili, vseeno pa s predkongresno aktivnostjo niso zadovoljni. Predsedstvo občin-skega sveta zveze sindikatov namreč opozarja na dejstvo, da je vse preveč osnovnih organiza-cij sporočilo, da so predtagane dokumente obravnavale, nimajo pa nobenih pripomb.
Seveda ni • bilo povsod tako, zanimivo pa je, da so glede na poročila v sindikalnih organiza-cijah največ pozornosti namenili vzgoji in izobraževanju. Bistvene spremembe na tem področju so nedvomno močno vplivale tudi na organizaciio dela in življenja osemletk. Med pomembnejše naloge vsekakor sodi zahteva po tesnejšem sodelovanju osnovnih šol z njihovim okoljem. V sindi-kalnih organizacijah ocenjujejo, da se je odprtost obojestransko okrepila, da pa ji pravo mero kakovosti in stalnosti zagotavlja-jo osnovne šole. Te so nedvomno vkliučene na vsa področja dela in življenja krajevnih skupnosti, te pa se s šolami najpogosteje povezujejo le takrat, kadar jih potrebujejo za organizacijo kakršnekoli prireditve ali akcije.
Mnogo večji je problem sode-lovanja z združenim delom, ki
največkrat krepko šepa. Togosti na tem področju je bilo v prete-klosti vse preveč, nekateri dosež-ki v minulem šolskem letu pa le obetajo izboljšanje. Zelo težak je tudi materialm položaj vzgoje in izobraževanja v občini in se zlasti kaže pri uresničevanju tistih programov, ki niso zajamčeni. Rešitev zato bi lahko bila boljša solidarnost na ravni republike, saj bi le tako vsem otrokom zagotovili enake pogoje za uče-nje in razvoj. Dejstvo namreč je, da brez tega ne bo moč hitreje uveljavljati oddelkov podaljšane-ga bivanja in celodnevne šole, raznih tečajev, šole v naravi in drugih podobnih oblik, pozabiti pa ne smemo, da so učencem s podeželja pomembnejše kultur-ne dobrine krepko odmaknjene.
Predlogov in pripomb je bilo še več, manjkalo pa jih ni tudi na drugih področjih. Splošna pri-pomba je, da je gradivo preobšir-no in zaradi zahtevnega izraža-nja delavcem dokaj nerazumlji-vo. Bolj temeljito bi morale biti opredeljene tudi naloge in način s katerim bi se sindikalna organi-zacija vključila v krepitev enot-nosti jugoslovanskega trga. Sin-dikalni delavci prav tako menijo, da bi morali v samoupravnih aktih organizacij združenega de-la podrobneje opredeliti pravice in dolžnosti s področja kadrovske politike in izobraževanja. Delav-ci so v razpravah posebej pouda-
rili varnostno-politične razmere. Menijo namreč, da bogatenje nekaterih posameznikov ob pa-danju realnega standarda zapo-slenih kvarno vpliva na zavest in razpoloženje. Negativne in neza-konite pojave bi torej morali ostreje odpravljati. V osnovnih organizacijah sindikata med dru-gim menijo še, da bi morali na kongresu spremeniti delitev zbrane članarine tako, da bi osnovnim organizacijam zagoto-vili več sredstev za redno delova-nje.
OK ZSMS Velenje *
Priprave na XI. kongres ZSMS
Tudi mladinci velenjske občine se z vso resnostjo pri-pravljajo na deseti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije.
Javna razprava o kongre-snih dokumentih je v sklepni fazi. V torek se je sestal odbor za usmerjanje in vodenje ja-vne razprave, ki je ocenil do-sedanji potek razprav po osnovnih organizacijah. Iz-postavil je vse tiste osnovne
Obrtno združenje Mozirje
Uspel nastop na sejmu
Na letošnjem obrtnem sejmu v Celju so se z raznoliko ponudbo izkazali tudi člani združenja ob-rtnikov občine Moziije. Največ zanimivih in koristnih izdelkov je prispevala \esna stroka, kar je za razmere in pogoje Gomje Sa-vinjske doline vsekakor razumlji-vo.
Razstavljalci so prikazali stavbno in stilno pohištvo, različ-ne ograje, posebna vrata in po-dobno. Poleg njih so svoje izdelke predstavili še obrtniki kovinske, plastične, krojaške, papirne in
slikopleskarske stroke, na ogled so bile lepo oblikovane stenske ure, svoj delež k lepo urejenim raz-stavnim prostorom pa je prispeval tudi vrtnar. Skupno je na celjskem obrtnem sejmu sodelovalo 21 obrtnikov iz mozirske občine.
Ob uspešnem nastopu na sej-mu, so se člani obrtnega združenja odločili, da bodo pnhodnje leto pripravili razstavo izdelkov vseh obrtnikov občine Mozirje, na ka-teri bodo izbrali najboljše za so-delovanje na mednarodnem sej-mu obrti v Celju.
organizacije ZMS, ki teh raz-prav niso organizirale dovolj resno. Pregledali sotudi že vse pripombe, ki so jih mladi iz-rekli v času javne razprave. Te pripombe bodo izhodišča za razpravo na 11. kongresu ZSMS. O tem bo razpravljalo še predsedstvo občinske kon-ference ZSMS Velenje, za tem pa še vsi predsedniki osnovnih organizacij.
Največ pripomb je bilo v času javne razprave izrečenih o težavah in vlogi mladih pri razreševanju odprtih vprašanj
v REK in TEŠ. Veliko so go-vorili tudi o usmerjenem izo-braževanju, pa o preživljanju prostega časa.
V tem času pa se velenjski mladinci ne pripravljajo samo na kongres. Pripravljajo še tradicionalno srečanje briga-diijev ter skupno sejo s pred-sedstvom ZK o idejni in ak-cijski pripravljenosti mladih za premagovanje vseh priso-tnih problemov. Vključili pa se bodo tudi v prireditve ob občinskem prazniku.
Plešivec
Dober odziv
Krajevna organizacija Rdečega križa v Plešivcu je organizirala krvo-dajalsko akcijo za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec. Akcija je bila 23. septembra. Udeležilo se je je kar 19 krvodajalcev, od tega so bilt kar trije takšni, ki so kri prvič darovali.
Za letošnje leto je naša organizacija načrtovala, da bo kri darovalo 25 kra-janov. To nalogo smo uresničili že pomladi. Skupno pa je tako v letoš-njem letu darovalo kn že 56 krajanov Plešivca.Tokrat so darovali kri Danilo Pirc, Darinka Pirc, Franc Čanč, Karl Borovnik, Drago Iršič, Slavica Iršič,
Jože Cas, Ema Čas. Ivan Meh, Slavica Pohraški, Darko Grobelnik, Pepca Grobelnik, Martin Lipnikar. Ivo Li-pnikar, Janko Pećečnik, Pepca Pun-gartnik, Marica Skorjanc, Jože Virb-nik in Marta Virbnik.
Krajevna organizacije Rdečega kri-ža se zahvaljuje vsem, ki so darovali dragoceno tekočino. Zelimo, da bi krajani tudi v prihodnje prisluhnili potrebam po tej življenjski tekočini in se akcij udeleževali še v večjem številu. Kri naj bi daroval vsak krajan, ki se počuti zdravega.
lilll
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBCINE VELENJE
Komisija za razdeljevanje kreditov
Na podlagi II. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 11/81) Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje razpisuje
NATEČAJ
za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za naslednje namene:
1.	posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce,
2.	posojilo delavcem za nakup stanovanj v etažni lasti in za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš,
3.	posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njim poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja,
4.	premostitvena posojila, ki jih lahko prejemajo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske gradnje.
Razpisna natečajna vsota so vsa zbrana sredstva po 10. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine VŽlenje za obdobje 1981—1985, izločena od 1. 1. 1982 do 31. 7. 1982.
I. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije in njihovi delavci, katerih TOZD in DS imajo sedež v naši občini, po naslednjem prioritetnem vrstnem redu:
—	temeljne organizarije združenega dela in delovne skup-nosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev y skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vred-nostno ni večje od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju,
—	delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajem-nosti v stanovanjski skupnosti,
—	kmetje ter drugi delovni ljudje,
—	upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki.
Zbrana sredstva iz vzajemnosti se bodo dodelila:
—	za kreditiranje izgradnje družbenih najemnih stanovanj za tiste OZD in DS, ki začasno niso sposobne oblikovati sklada skupne porabe za stanovanjsko graditev — 50 % všeh zbranih sredstev, »
—	za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj — 35 % vseh zbranih sredstev,
—	za kreditiranje graditve individualnih stanovanjskih hiš — 15 % vseh zbranih sredstev — v primeru, da ta sredstva ne bodo razporejena, se bodo dodelila za kreditiranje gradnje družbenih
N A T E C A J
najemnih stanovanj in kreditiranje graditve individualnih stanovanjskih hiš v razmerju, kot se delijo sredstva vzajemnosti.
II.	Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje in predložijo dokumentacijo:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju,
—	da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delaveev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove,
—	predložijo potrebe po stanovanjih in pogram reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
—	sprejemejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjevanja obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
—	bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja,
—	niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih1 meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke,
—	da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za pridobitev dogovorjenega števila stanovanjskih enot v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji.
Prijavljenci na natečaj morajo zagotoviti oziroma izkazati lastn *o udeležbo in izpolnjevati druge pogoje, ki jih določa pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, štev. 11/81).
III.	Delavci, delovni Ijudje, upokojenci in invalidi (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) iz 3. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje, lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega stanovanja, ki presega 50 kv. m,
—	če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stano^anjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci ih starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje.
Posojilo, ki ga dobi upravičenec za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 40 % od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega
stanovanja.
Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj.
Vsal^ upravičenec lahko dobi od pogojih, la jih določa pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iž združenih sredstev vzajemnOsti v občini Velenje in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 kv. m, če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 kv. m na člana.
Upravičenec, ki kupuje, gradi, prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katerega standardna površina je večja od površine pripadajočega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno stanovanjsko površino.
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
—	ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine,
—	kupuje ali gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje,
, — kupuje standardno stanovanje,
—	ki bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje..
Na natečaj lahko kandidirajo le delavci, ki predlože:
—	dokazilo o namenskem varčevanju pri banki,
—	opis stanovanjskih razmer,
—	kupoprodajno pogodbo, če kupujejo etažno stanovanje,
—	gradbeno dovoljenje, če grade stanovanjsko hišo oziroma jo prenavljajo,
—	predloži potrdilo o dohodkih družine za obdobje 1981,
—	predloži izjavo o vseh prejetih posojilih.
Natečaj za posojilo traja do vključno 15. oktobra 1982. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu in prijave brez navedene dokumentacije, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubfjanska banka — Temeljna banka Velenje — oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja, Titovo Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem.
Vloge bo pregledala komisija in pripravila predlog za odobritev oz. zavrnitev vlog za posojila iz zdmženih sredstev.
Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje najkasneje 30 dni po zaključku natečaja in sklepala z udeležneci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe.
Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko porabo sredstev.
Titovo Velenje, 22/9—1982
Predsednik komisije za razdeljevanje
kreditov
Stanovanjske skupnosti občine Velenje
Jože KANDOLF, s. r.
v v
,,NAŠ CAS", glasilo Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ CAS" je bil ustanov|jen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,.Šaleški rudar", kot tednik pa iz-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta-ne Vovk (odgovorni urednik),
Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Taljana Podgoršek, Boris Zako-šek ui Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva ui uprave: Ti-tovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, •850-316, 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Vcle^je.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za in-dividualne naročnike je 360 di-narjev (za inozemstvo 720 dinar-jev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolitič-ne organizacije,'samoupravne in-teresne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vna-prej.
Žiro račun pri SDK, podružni-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ĆGP Večer, Ma-' ribor.
Nenaročenib rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju se-kretariata za inl'ormacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
30. septembra 1982 * Titovo Velenje
VSREDISCU P0Z0RIM0STI
nas cas ★ stran 3
Delovna organizacija VEZ Mozirje
Ukrepi družbenega varstva
V petek dopoldne je bila v Moziiju seja izvršnega sveta ob-činške skupščine, ki so jo v celoti namenili obravnavanju težkih razmer V delovni organizaciji VEZ Moziije. Člani izvršnega sveta tokrat o znanih razmerah niso ponovno razpraTljali in so vso pozornost namenili spreje-manju odločnih ukrepov, ki naj odpravijo težave in nepravilnosti ter delovni organizaciji zago.tovijo zdrav razvoj. V razpravo so morali nujno vključiti tudi poslovno skupnost Razvoj Mozitje, saj je pr'av neuspelo sodelovanje z njo delovno organizacijo VEZ pripe-iialo v sedanii Doložai.
Dejstvo vsekakor je, daje stanje nevzdržno tn zato teija nujne ter takojšnje ukrepe, saj vsi dosedanji napori, dogovori, obvezujoči sklepi in tudi ukrepi niso obrodili prav nikakršniti sadov. Še več, kljub vsem prizadevanjem se je stanje še poslabšalo. Takšna je sila med drugim ugotovitev posebne komisije, ki jo je za ta primer pred časom imenoval občinski izvršni svet. Slabosti je veliko na vseh področjih, dejstva, ki jih je odkrila Služba družbenega knjigovodstva v sodelovanju s sorodnimi usta-novami pa so naravnost osupljiva, v slabem pomenu besede seveda. Člani izvršnega sveta so se namreč na petkovi seji seznanili tudi z nekatrimi ugotovitvami službe družbenega knjigovodstva, ki pa še niso popolna in bodo v celoti znana v bližnji prihodnosti.
Dejstvo je tudi, da so dokaj dobri poslovni rezultati delovne organizacije VEZ Mozirje ob polletju močno varljivi in bodo kaj kmalu pokazali vse svoje sla-bosti. Vir vsega zla je vsekakor neuspelo sožitje delovne organi-zacije VEZ s Poslovno skupnostjo Razvoj. Ta je v sodelovanju s celjskim Razvojnim centrom in drugimi strokovnimiin celo znanstvenimi ustanovami po-vsem zavedla zaposlene in celotno občinsko skupnost. Od vseh obe-
tavnih razvojnih programov, ki naj bi omogočili prestrukturiranje gospodarstva Gornje Savinjske doline. so ostale le številne ne-pravilnosti in nevzdržne razmere
v delovni organizaciji in poslovni skupnosti. Ta ni v nobenem pri-meru opravičila načrtov in svoje osnovne naloge in se je iz težav želela rešiti z nezakonito usme-ritvijo v prodajno in nabavno de-javnost.
Slabosti je seveda še več, dejstvo pa" je, da izvršni svet z določnimi ukrepi ne želi predstavljati zgolj neizprosnega biča. Nepravilnosti je zagotovo treba odpraviti in kršitelje kaznovati, za kar bodo poskrbeli Služba družbenega knjigovodstva, Uprava javne varnosti
in družbeni pravobranilec samoupra-vljanja, občinska skupnost pa mora poiskati ustrezne rešitve, ki bodo de-lovni organizaciji zagotovile nadaljnji razvoj. Nedvoumna je namreč ugoto-vitev, da je komunalna dejavnost mo-zirski občini nujno potrebna, za do-. polnilne dejavnosti delovne organiza-cije VEZ pa bo treba najti drugačne in primerne rešitve.
Ukrepi bodo ostri, saj so člani izvr-šnega sveta skupščine občine Moziije na petkovi seji soglasno potrdili pred-log družbenega pravobranilca samo-upravljanja o uvedbi ukrepov druž-benega varstva v delovni organizaeiji VEZ in Poslovni skupnosti Razvoj Moziije. O predlogu bodo dokončno odločali delegati zborov občinske skupščine Moziije na bližnjem zase-danju.	j p
Akcijska konferenca ZK
Utrditi sozd Gorenje
Na akcijski konferenci, ki je bila prejšnji petek v Titovem Velenju, so delegati osnovnih organizacij ZK, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij skupaj s poslovodnimi delavci spregovorili o socialističnih samoupravnih družbenoeko-nomskih in organizacijskih odnosih v sestavljeni organiza-ciji združenega dela Gorenje.
Akcijska konferenca, ki sta se je udeležOa tudi izvršni sekre-tar predsedstva CK ZKS Ivan
Akcijska konferenca je ugotovila, da niso vprašljivi cUji združevanja v sozd Gorenje oziroma samo združevanje!
Godec in sekretar medobčin-skega sveta ZKS Celje Emil Rojc, je ena od novih oblik in metod dela, za katero so se odločili komunisti Gorenja v prizadevanjih, da okrepijo idejno vlogo osnovnih organizacij zveze komunistov in aktivnost komunistov, istočasno pa ustvarijo osnove za enotno akcijsko delo zveze komunistov znotraj sozda Gorenje.
Iz gradiva, pripravljenega za akcijsko konferenco in iz razprave je mogoče povzeti os-novno ugotovitev, da znotraj sozda Gorenje še niso dosegii zadovoljive idejne in akcijske povezanosti med temeljnimi organizacijami združenega de-la, organizacijami združenega dela in sestavljeno organizacijo združenega dela, da dosedanja zavzetost za uresitičevanje dogovorjenih skupnih intere-sov ni bUa zadostna.sicer pa da še vedno prevladujejo kupo-prodajni odnosi, ki onemogo-čajo vzajemnost in solidarnost.
Že v pripravah na petkovo akcijsko konferenco, pa tudi na sami akcijski konferenci, je bilo soglasno ugotovljeno, da niso vprašljivi cUji združevanja v sozd Gorenje oziroma samo združevanje. Z večjo mero zavzetosti komunistov za reševanje odprtih vprašanj pa je potrebno ustvariti pogoje za hitrejše uresničevanje skupno dogovorjenih interesov in ci-Uev.
Posebej tudi zategadelj, ker si je sozd Gorenje zastavil za srednjeročno obdobje
1981—1985 med drugim tudi 18 % letno povečanje izvoza in prepotrebno prestrukturiranje proizvodnje, za kar bodo moraU večino denarja zagoto-viti delavci Gorenja. Nasploh pa bo treba poslovanje kar najbolj prilagoditi zaostrenim pogojem poslovanja. Pri tem bodo nedvomno lahko prišle kar najbolj do izraza prednosti povezovanja v sozd Gorenje.
Razpravljalci na petkovi ak-cijski konferenci so opozorUi da so v zadnjem času opazna prizadevanja, da bi znane težave oziroma slabosti razre-šUi. Prav gotovo je, da bo lahko nčinkovita idejnopoli-tična akcija, ki mora slediti akcijski konferenci komuni-stov sozda Gorenje, pospešUa razrešitev odprtih vprašanj.
Predsedstvo akcijske kon-ference bo pripravilo predlog sklepov in ga posredovalo v obravnavo in sprejem osnov-nim organizacijam ZK, ki bo-do izdelale operacionalizirane' akcijske programe za uresniči-tev posameznih nalog.
V razpravi je Ivan Godec posebej opozoril na pomem-bnost akcijskega povezovanja komunistov, ki lahko pomem-bno prispevajo k idejnemu poenotenju komunistov o bi-stvenih vprašanjih. V ta prizadevanja pa se morajo vključevati osnovne organiza-cije ZK s pobudami za razčiščevanje posameznih vprašanj.
K.metijski kombinat Ptuj — tozd Tržnica
Prihodnje leto prodaja na veliko
Saleška dolina
Kljub toči dobra letina
Letošnje leto si bodo kmeto-valci naše občine dobro zapo-mnili, saj je toča z neuijem »di-vjala« kar trikrat. Hmeljarji, ki so tako tarnali in menili, da letošnje le to ne bo kaj prida, so se ob koncu sezone precej ušteli.
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so naši hmeljaiji s polj po-spravili še zadnje hmeljske pano-ge. Nekaterim sta se napor in vloženo delo bogato obrestovala. Z letošnjo hmeljsko bero so zadovoljn+ tudi zaposleni v te-meljni organizaciji kooperantov Šoštanj, poslovni enoti Smartno ob Paki. V lastni proizvodnji so letos nasadili s hmeljem 8 ha ip 30 arov kmetijskih površin, največ vrste golding. Na treh hektarjih je toča povzročila kar za 40 do 80 odstotk'ov škode, na preostalih petih hektarjih pa je komisija za ocenitev škode menila, da ta znaša 25 odstotkov. Kljub temu so šmarški hmeljarji z bero zelenega zlata še kar zadovoljni. Kot pra-vijo, bi lahko v tem letu pridelali največ hmelja doslej, če ne bi bilo
toče. Posebno dobro je letos ob-rodila aurora, saj so v Lastni proizvodnji pridelali kar 2600 kg na hektar, največ doslej v občini Velenje. Dokaj ugoden je bil tudi hektarski donoš sorte atlas, ki je znašal 2000 kg na hektar. Tudi pridelek goldinga ni bil slab, saj so pridelali na hektar 1500 do 1600 kg. Pridelek je bil zelo kakovo-sten, zato s prodajo hmelja na tujem trgu ne bodo imeli težav.
Zadovoljni, sicer nekoliko manj, so s pridelkom zelenega zlata tudi zaposleni v,poslovni enoti Kooperacija. Na območju Šmartnega ob Paki imajo šmarški kooperanti okoli sedem hektarov zemljišč. Te nasade je toča neko-liko bolj poškodovala, saj jo oce-njujejo od 38 do 60odstotkov. Vsa njihova zemljišča so nasejana z vrsto golding, hektarski donos pa znaša 1300 kg. Za spravilo zele-nega zlata so šmarški kooperanti potrebovali le osem dni, zaposleni v Lastni proizvodnji pa so hmelj obrali v dobrih štirinajstih dneh. Obiranje je letos potekalo brez
večjih'zastojev.
V	poslovni enoti Kooperacija je v tem letu prvič stekel tako ime-novani zeleni prevzem hmelja v prenovljeni sušilnici v Rečici ob Paki. Obnova tega objekta daje šmarškim hmeljarjem večje mo-žnosti za razširitev hmeljskih na-sadov in boljše spravilo pridelka. Vse to bi bilo koristno prav za vsakega, tako pridelovalca. Dro-dajalca in kupca, saj je naš hmelj na tujem tržišču še vedno zelo iskan. Prodaja hmelja nam pri-naša bogat devizni izkupiček in daje čisti devizni dinar. Tega pa je v sedanjih nerožnatih gospodar-skih časih vedno premaio.
V	Šoštanju so hmeljarji nasadili s to ktflturo le 80 arov njiv in kljub točipridelali lćstotovnahektar.S letošnjo hmeljsko letino so zado-voljni tudi pridelovalci zelenega zlata v Titovem Velenju. Če bi toča vsaj malo prizanesla tem pridelovalcem, bi letos dosegli rekorden hektarski donos. Ta znaša kljub vremenskim neprili-kam 1600kgnahektar. j p
Neurje preprečilo še boljši pridelek
sadja v zimskih mesecih
100 milijonov dinarjev. V to, da ga bodo do konca letošnjega leta zanesljivo uresničili, ne dvomijo, pa čeprav so se ob polletju znašli na robu donosnosti. Kljub prizadevanju celotnega kolektiva, da bi gospodarili uspešno, pa njihovi Sadovi niso najboljši; vsaj v prvih mesecih v letu, ko ti pc navadi prinašajo manj denarja kot sicer.
„Vzrok za to je tudi manjša ponudba sadja, zelenjave in ozimnice. Znano je, da so marže za vse proizvode ki jih prodajamo, od leta 1973 zamrznjene. Tako se nam dogaja, da so cene posamez-nih izdelkov zelo nizke in mnogo-krat ne pokrijejo osnovnih stro-škov proizvoda. Za primer naj na-vedem, da je polivinilasta vrečka dražja od polv kiiograma kislega
ZC'~'a' Podobnih primerov je seve-da še mnogo več, da ne omenjam prevoznih suoškov, ki tudi niso majhni", je povedal direktor tozda Tržnica Titovo Velenje.
B. Mugerle
Le malo je temeljnih organiza-cij, ki so v tako kratkem času zamenjale toliko svojih lastnikov kot kolektiv velenjske Tržnice. Najprej jo je prevzel v upravljanje Kmetijski kombinat Ptuj, ki je v letu 1973-74 ustanavljal sestavljeno organizacijo. V njej naj bi bili Agrokombinat Maribor, Tovarna mesnih izdelkov Košaki, ter Kmetijski kombinat Ptuj. Tik pred otvoritvijo velenjske Tržnice leta 1974, je zamisel o sozdu padla v vodo, zato je Tržnico prevzela v upravljanje Tovarna mesnih izde-kov Košaki. Toda začetne težave in še Vrsta nekaterih drugih so bile tako hude, da je Tržnica vseskozi poslovala z izgubo. Za to se je po dveh letih kolektiv Tovarne mesnih izdelkov Košaki odločil Tržnico prepustiti Kmetijskemu kombinatu Ptuj-tozdu Kletarstvo. Po približno štirih letih se je poslova-nje Tržnice precej izboljšalo.
Odpravili so izgubo in ustvarili že nekaj ostanka dohodka.
V drugi polovici 1979 leta je 35-članski kolektiv Tržnice pričel
razmišljati o tem, da bi se osamo-svojil in postal šamostojni tozd. To željo so uresničili 5e v istem le-tu. Poleg redne dejavnosti tega kolektiva, oskrbe občanov z v vse-mi živili, in pijačo, upravljajo tudi z javno tržnico. Le to bodo v prihodnje preuredili in postavili nekaj zaprtih stojnic za prodajo sadja tudi v zimskih mesecih. Že prihodnjo pomlad pa bodo na odprti tržnici uvedli prodajo sadja, zelenjave in pijač na veliko.
Da bi ponudba in prodaja tekli kar najbolje, so morali nekatere prostore Tržnice v Titovem Vele-nju preurediti. Tako so pred leti obnovili gostinski prostor, letos pa samopostrežno trgovino. Nameravajo pa še prodajalno me-ša in mesnih izdelkov. Mesr.ica in prodajalna živil, v kateri nudijo proizvode KK Ptuj, sta dobro založeni. Še zlasti s tistimi izdelki, ki jih drugod običajno primanj-kuje.
Kolektiv velenjske Tržnice si je za letošnje leto zastavil dokaj smel delovni načrt in sicer v vrednosti
V prihodnje bodo na tržnici postavili nekaj zaprtih stojnic za prodajo
4. stran *
NAŠIKRAJIIN LJUDJE
Titovo Velenje * 30. septembra 1982
ANKETA
Med bodočimi vozniki
Velika večina mladih ljudi si želi imeti osebni avtomobil ali motor, ki bi ga lahko sam vozil. Razumljivo je, da je treba biti tudi za to usposobijen, narediti tečaj in kar je najpomembnejše — uspešno opraviti še praktično vožnjo. V tem letu je že v AMD Titovo Velenje obiskovalo tfečaj za voznike motornih vozil kar 630 kandidatov. Kot kaže, porast cen avtomobilom in tudi goriva nista kaj dosti udarila na žepe bodočih voznikov.
MARJANA MLAKER IZ FLORJANA PRI ŠOŠTA-NJU: »Za^voz-niški izpit'sem se odločila za-to, ker imam veliko veselje. Pa tudi fant ima aVtomobil, ki bi mi že marsikdaj prav prišel. Prevozila sem že 38 ur. Izpit pa opravljam drugič. Ura vožnje stane 350 dinatjev, vendar se mi ne zdi pretirano draga. Do sedaj sem potrošila že 10 tisoč dinarjev. Ce tudi tokrat ne bo šlo, bom morala še globlje poseči v žep. AMD ima zelo dobro organiziran tečaj, za praktično vožnjo pa tudi ni treba dolgo čakat' " RAMEZ HU-SIČ IZ TITO-VEGA VELE-NJA: »Danes je zame po-memben dan, saj bom čez nekaj ur opra-vljal izpit, pre-izkus praktične vožnje. Močno si želim, da bi bil uspešen. Če danes ne bom uspe-šen, ne' bom vrgel »puške v koruzo«. Vozim fiat 750 ki je nekaj cenejši. Za 34 ur vožnje sem porabtl že več kot 15 tisoč dinaijev. Ta »hec« me bo stal kar nekaj denaija. Toda, vozniški izpit rabim in bom sedel za krmilom šolskega avtomobila tako dolgo, dokler ne bom imel tega »kosa papirja« v žepu. Krepko sem se namučil. Moram pa pohvaliti zelo dobro organiza-ciio tečaiev.«
REZIKA ŠTI-MAC IZ TI-TOVEGA VE-LENJA: »Malo sem že v letih, vendar delam izpit za voznico B kategorije pr-vič. Zanj sem se odločila iz potrebe. Doma imam svoje vozi-lo in bi ga že večkrat potrebova-la. Zelo rada sedem za krmilo, zato praktična vožnja ne dela posebnih preglavic. Do sedaj sem plačala že 20 tisoč dinariev in gotovo bo še treba nekaj primakniti, saj 40 ur ne bo dovolj za izpit. Ure vožnje niso prav poceni. Teorija in vožnja nista prenaporni, nekoliko težje je na
zagovoru.«	___
KAREL LE-SKOVAR IZ TITOVEGA VELENJA: »Tudi jaz vo-zim danes zad-njo uro pred izpitom. Ven-dar imam kaj slabe slutnje. Preizkusni izpit sem kar dobro opravil. Morda bo danes le šlo. Veselja je dovolj. Do sedaj me je veljal vozniški izpit že 18 tisoč dinaijev, prevozil pa sem 38 ur. Ure niso predrage, poceni pa tudi ne. Ce večkrat padeš pri praktičnem preizkusu znanja, te stane izpit kar lepe denarce. Kar pošteno sem se trudil, da bom danes lahko opravljal preizkus praktične vožnje. Upam, da bo šlo.«
ZLATA TA-BAKOVIČ IZ TITOVEGA VELENJA: »37 ur sem že
»preživela« za krmilom šol-skega avtomo-bila, pa vendar jih bo še nekaj treba do končnega izpita. Poleg mnogih ur sem do sedaj porabila za vozniški izpit že kar čedno vsotico, 20 tisoč dinaijev. Ura vožnje ni pretirano visoka. Veli-ko sem se naučila na tečaju, zato mi gre praktična vožnja kar dobro od rok. Avtomobil na dvorišču mi prav nič ne služi, če nimam potrebnega dokumenta.
KS Desni breg
Želje in obljube eno - stvarnost pa...
V prejšnji številki Našega časa smo objavili članek z naslovom »Zelje m obljube eno — stvar-nost pa ...«. Ugotavljamo, da je imel članek širok odmev, saj so nas še isti dan poklicali predstav-niki krajevne skupnosti Desni Breg. Povedali so nam, da bi k temu članku sodili še podatki o tem, kaj je krajevna skupnost storila, da bi omenjeni stanovalci dobili čimprej centralno ogreva-nje.
Poiskali smo predsednika skupščine krajevne skupnosti Desni breg Ljuba Supiča. Preden zapišemo njegovo mnenje še to: večina stanovanj v občini Vele-nje je v lasti združenega dela, z njimi upravlja Vekosov tozd Stanovanjska oskrba, denar za vzdrževanje pa se zbira pri samoupravni interesni stano-vanjski skupnosti. Povedati je treba tudi, da so v krajevni skupnosti Desni breg zbrana sredstv.a iz B programa samopri-spevka občanov razdelili po naslednjem vrstnem redu: za napeljavo zunanjega voda za toplifikacijo do stanovanjskih hiš, za opremo nekaterih križišč s semafon ter za ureditev avtobus-ne postaje pri tržnici. Prav prvo nalogo so v krajevni skupnosti že povsem uresničili in bodo v kratkem krajane seznanili s po-datki o porabljenih sredstvih za zunanji vod. Člani skupščine krajevne skupnosti so se zaveda-li, da zunanji vod pravzaprav ne pomeni veliko in da so pomemb-na tudi notranja dela, ki so potrebna za centralno ogrevanje. Zato so se dogovorili, da bodo pomagali iskati potrebni denar in
tako čimprej zagotoviti željeno toplifikacijo. Povezali so se s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in rudnikom ter z njuno pomočjo v manj kot dveh letih napeljali toplovod v več kot 200 stanovanjih.
»Kljub temu pa je v krajevni skupnosti brez centralnega ogre-vanja še vedno 208 stanovanj. Zato smo v krajevni skupnosti sklicali dva razšiijena sestanka na katera smo povabili predstav-nike tozda Stanovanjska oskrba, Rudnika lignita Velenje, sociali-stične zveze, samoupravne stano-vanjske skupnosti ter celoten gradbeni odbor, ki so ga izvolili hišni sveti Jenkove, Tomšičeve in Zidanškove ulice. Prvič smo se razšli, ker smo bili zaradi dopu-stov nesklepčni, v avgustu pa smo sklic ponovili. Na sestanku smo iskali vse možnosti, kako priti do potrebnega denarja. Predlogov je bilo več, vendar niso bili sprejeti, kajti člani gradbenega odbora so sestanek zapustili predčasno. Da pa kljub temu neuspehu naša prizadeva-nja ne bi bila zaman, smo se odločili za okroglo mizo s pred-stavniki občinskega političnega življenja. Srečanja so se udeležili predstavniki občinske skupščine, lzvršnega sveta, občinskega sveta zveze sindikatov, občinske kon-ference SZDL, rudnika lignita, tozda Stanovanjska oskrba, 'sa-moupravne stanovanjske skup-nosti in krajevne skupnosti Desni breg. Sestanek je bil nadvse uspešen, saj smo se dogovorili o tem, kako zbrati denar. Samou-pravna stanovanjska skupnost bo prispevala milijon in 200.000
dinaijev, Ljubljanska banka pa v obliki kredita 3 milijone dinar-jev. Prav tako bi s spremembo načrta samoupravne stanovanj-ske skupnosti dobili še dodatne 4 milijone dinarjev. Tako zbranih 8 milijonov in 200.000 dinarjev bomo porabili za notranja dela pri toplifikaciji. To pa po seda-njih cenah zadostuje samo za približno 115 stanovanj. Zato smo gradbenemu odboru najprej predlagali, da se dogovori, v katerih stanovanjih bi toplifika-cijo opravili najprej. Ker se niso mogli dogovoriti, smo po stro-kovni oceni tozda Stanovanjska oskrba, katerega delavci so pre-gledali vse iztrošene dimnike in ugotovili težave ob tem, sklenili, da bomo centralno ogrevanje najprej napeljali v stanovanjih na Tomšičevi od 27-31, Jenkovi od 10-14 ter Zidanškovi od 5-6. V 81 stanovanjih se bodo tako stanovalci lahko greli ob radia-torjih že sredi novembra letošnje-ga leta. Vsem ostalim stanoval-cem bo letošnja zima še kljubo-vala, zanesljivo pa bodo imeli ogrevana stanovanja v letu 1983, sredstva za toplifikacijo pa se bodo zbirala na enak način kot doslej«, je pogovor sklenil pred-sednik skupščine krajevne skup-nosti Desni breg Ljubo Supič.
Za konec lahko zapišemo, da člani skupščine krajevne skupno-sti niso bili ravnodušni do vpra-šanja toplifikacije v svojem kra-ju. Nasprotno, vsestransko so si prizadevali, da bi čimprej uresni-čili želje krajanov. Po vsem, kar je bilo povedano in zapisano, je moč ugotoviti, da so uspeli.
B. Mugerle
Anica Srebotnik
Vsako delo je lepo, če ga človek opravlja z zadovoljstvom. Le, če si je izbral poklic, ki ga resnično veseli, mu nikakršni napori niso pretežki in bo lahko dosegel resnično dobre rezultate.
Trgovski poklic je vse prej kot lahek, o čemer priča tudi velika fluktuacija, ki smo ji bili priča v
Bele vode
V pašni skupnosti je ceneje
Tako kot v številnih kraje-vnih skupnOstih v Sloveniji. imajo tudi v krajevni sku-pnosti Bele, vode, kjer sta ži-vinoreja in gozdarstvo glavni gospodarski panogi, organi-zirano pašno skupnost. Tak-šne tradicije tu sicer prej ni bilo, saj tudi možnosti v tem hribovitem predelu poseja-nem z gozdovi ni veliko. Prvi večji neizkoriščen travnik je pravzaprav nastal šele, ko seje leta 1976 odselil kmet Berlo-žnik ter prodal svojo kmetijo kmetijski zemljiški skupnosti. Na njihovo pobudo so potem v krajevni skupnosti Bele vode nekateri kmetovalci pričeli razmišljati o ustano-vitvi pašne skupnosti. Najprej so mislili, da ne bo prevelike-ga zanimanja med bližnjimi rejci za takšno pašo živine. Pa se je pok^zalo drugače. Sedaj je v pašno skupnost vključeno deset kmetov, na pašniku pa se pase v poletnih mesecih tudi po 60 bikov.
Stanko Goličnik, ki vodi to pašno skupnost, pravi, da je bila letos paša slabša, saj je bilo preveč dežja. Tudi živina je bolj bolehala in pašnik, v katerega zadnja leta niso vla-gali, tudi ne daje več dovolj dobro krmo. Zato bo potreb-no v prihodnje nekaj ukreniti, ponovno pregnojiti zemljišče, kot so to storili prvo leto ter odpraviti še nekatere druge
pomanjkljivosti. Letos niso imeli tudi pastirja. Pri pre-jšnjem se je nekaj zataknilo s plačilom in ni želel več priti. Novega niso iskali. Vsi člani pašne skupnosti, ki so dali ži- ■ vino na pašo, so se dogovorili, da bodo izmenično skrbeli zanjo. Delo so skrbno opra-vili, tako da večjih težav ni bilo.
Marsikdo se seveda vpraša, kje so prednosti takšne paše,
ko je živina tri do štiri mesece na prostem in prepuščena različnim vremenskim mu-ham. Stanko Goličnik pravi, da je takšna paša predvsem cenejša, živina pa postane tudi nekoliko odpornejša. Seveda bi se bolj zredila pri oskrbi v hlevu, posebno biki, ki na prostosti preveč tekajo, tako da včasih na takšni paši celo shujšajo.
B. Z.
preteklih letih. Tudi osebni do-hodki so pogosto nižji kot dru|ie. Pa vendar je v tem poklicu toliko lepega, kar človeka pritegne, ga osvoji, tako da ostane zvest svo-jemu delu vse do upokojitve.
Anico Srebotnik, namestnico oddelkovodje na oddelku metra-že v Nami, kupci gotovo dobro poznajo. Njen prijazen nasmeh, dobra beseda, pritegne pozornost marsikoga, verjetno pa ga tudi zapelje, da kupi tudi kaj, kar sicer ne bi.
'Anica je resnično predana svojemu poklicu in opravlja ga z velikim zadovoljstvom. »Niti za trenutek še nikoli nisem pomisli-la,« je dejala, »da bi delala kaj drugega, pa čeprav sem imela možnosti za to. Mnoge moje kolegice so odšle v administrativ-ne poklice, jaz pa takšnega dela ne bi mogla nikoli-opravljati. V trgovini je mnogo bolj raznoliko, bolj zanimivo, pa najbrž tudi bolj ustvaijalno.«
Po vojni je Anica končala trgovsko šolo. Učila se je v Dravogradu, doma pa je bila v hližnji vasi Sentjanž. Po končani šoli je delala- od leta 1948 v Slovenj Gradcu v okrajnem ma-gazinu. Leta 1960 se je z družino preseliia v Velenje. Imela je dve majhni deklici, takrat pa so trgovci imeli deljen delovni čas. Tu ni poznala nikogar, ki bi ji
pomagal, zato sta se z možem odločila, da bo ostala nekaj časa doma. To je pomenilo zanjo precejšnje odrekanje, pa vendar ji nikoli ni bilo žaL »Veliko sem se posvečala svojima dekletoma in resnično mi ni žal niti minu-te,« je dejala, »saj sem storila vse, da bi jih vzgojila v dobri m delavni.«
Ko sta dekleti nekoliko odrasli in nista več potrebovali skrbne materine roke, je Anico ponovno premagala sla po delu, lu ga tako rada opravlja, Ravno takrat so v Velenju odpirali blagovnico Ljubljanske Name in v tej trgovi-ni je našla ponovno zaposlitev.
Spet je bila med policami in pultom, kjer je skušala kar naj-bolj zadostiti potrebe in želje potrošnikov. To je v zadniem času precej težko, saj številnih stvari ni dobiti. Izbira pa je še vedno kar dobra in z malo iznajdljivosti je mogoče ugoditi potrebam še tako zahtevnega kupca.
Anica opravlja delo trgovke z velikim zadovoljstvom. »Po-membno je, da si človek izbere pravi poklic,« poudaija in jaz se resnično nisem zmotila. Mladi bi morali temeljito razmisliti, ko se odločajo, kakšno delo bodo opra-vljali. Pogosto pa se dogaja, da prihajajo v trgovino mlada de-kleta, ki nimajo nobenega veselja do dela, ki so si ga izbrale in so že naprej odločrtle, da bodo ob prvi priložnosti odšle v kakšno pisar-no. Takšna trgovka seveda svo-jega dela ne more dobro opraviti in kupci seveda tudi niso zado-voljni.
Vsi tisti, ki pa opravljamo ta poklic z veseljem in zadovolj-, stvom, storimo tudi vse, da so z nami zadovoljni kupci. Skušamo jim svetovati pri izbiri željenega blaga in nam ne more biti vseeno s kakšnimi vtisi odhajajo od nas. Najbolj veseli smo, če so z našo postrežbo zadovoijni in če se v našo trgovino še vračajo.«
Anica Srebotnik je vsekakor takšna. Kliub temu, da opravlja delo trgovke že 21 let in da vmes 10 let ni bila zaposlena, na njenem obrazu ni videti slabe volje ali utrujenosti, niti takrat ko stoji za prodajnim pultom ves dan. Vedno je nasmejana in pripravljena prijazno sprejeti stranko, ki se ustavi na njenem oddelku.
Mira Zakošek
Ledeni kapnik v jami na Raduhi
Jamarji
Zgradili bodo jamarsko kočo

Člani velenjskega jamarskegd kIviba Speleos so si za letošnje leto zastavili bogat delovđfi program, ki pa ua zaradi različnih okoliščin niso uresničili.
V načrtu so imeli več skupnih jamarskih akcij z jamarskimi klubi iz Celja, Prebolda in Topolšice, vendžlr so se morali zaradi nepopolne opreme odpovedati cdinr uspcii akciji na pobočju hri-ba Raduha. Septembra so na-črlovali takšno skupno akcijo tudi na ' „domačem terenu", v Hudi luknji, vendar tudi te naioge niso utcsničili, saj še niso dokončali janiatske koče.
Prosti čas
Kaj bomo delali v oktobru?
V tem mesecu je potrebno ponovno pokositi trato ter jo pregrabiti z jeklr.no metlico.
Ob koncu oktobra poberemo iz zemlje gomolje in čebulice, ki so občutljive za mraz. To so dalije, gomoijaste begonije, gladiole, ka-ne itd. Pri izkopavanju čebulnic in gomoljnic moramo biti previdni, da jih ne poškodujemo. Pomagaj-mo si z lopatastinfi vilami. Nadzentnih delov gladiol pri tem ne lomimo, temveč jih odrežemo prihližjo 10 cm nad koreninskim vratom. Posebej čubulice gladiol je potrebno takoj razkužiti. Namoči-mo jih v razstopini 0,1 odstotnega undena ali metasyskoxa.
Ćrno redkvico pustimo, da jo oplazijo prvi zimski vetrovi, saj bo le tako dobro prezimila. Skladiščimo jo v vlažnem pesku. Previdno moramo biti tudi pri pospravljanju rdeče pese. Niti listja ji ne smemo odrezati, temveč ga samo zvijemo. Če peso poško-dujemo povzročimo odtekanje so-kov, kmalu za tem pa pesa prične tudi gniti. Tudi peso vlagamo v vlažno mivko v kletnem prostoru. Zelje lahko prav tako skladlščimo in sicer imamo na voljo več nači-nov. Lahko ga presadimo v mivko v klet, ali pa ga obesimo. tako da visi z glavo navzdol.
Če še niste posadili čebulic tulp.
hiacint, krokusov in narcis, je še jas za to. Tudi čebulice lilij sadimo la mesec. Pred saditvijo pa jih je obvezno potrebno razkužiti. Za pol ure jih potopimo v 0,1 odstot-no raztopino enovit metila. Posa-dimo jih v plastične mrežaste lon-ce, vse skupaj pa nato položimo v gredo. Čebulke pa povaljamo pred tem še v minijev prah.
Po odstranitvi plodov z gred, zemljo pognojimo s hlevskim gnojem in jo prelopatamo. Če nimamo hlevskega gnoja, uporabi-mo bioeter. Zimsko solato zaščiti-mo pred zimskim mrazom s folijo. Pospraviti je potrebno tudi lončni-ce. Predno jih prenesemo v zaprte
prostore, preglejmo, če jih niso napadli škodljivci. Priporočamo, da si v cvetlične lonćke posejete vrtno krešo, ki jo boste pozimi s pridom uporabili.
Zdaj je tudi čas za saditev sad-nega drevja. Posadimo ga v primerno zemljo in sončno lego.
Jabolke zahtevajo humuzna in nekoliko vlažna tla, hruške pa bolj suha in topla tla. Češnje so na tal-ne razmere manj občutljive od vi-šenj. Obe pa imata radi propustna tla.
V tem času pripravljamo tudi ozimnico. Če imamo zato samo odprt balkon si pomagajmo z zaboji. : V manjši zaboj dajmo jaholka, tega pa potem položimo v večji zaboj. Med oba zaboja pa naložimo stiropor. Tako bodo ja-bolka prenesla tudi zelo nizke lemperalure.
Prav ta gradnja jim je letos zadala največ problemov in so zaradi nje trpele druge aktivnosti. Jamarji so se namreč dogovorili, da bodo do konca izgradnje te z.'nje tako potrebne postojanke prenehali z raziskovanjem Hude luknje in drugih jam. To pa je odvrnilo zanimanje številnih manj aktivnih članov, tako da je od 30 članov le kakšnih petnajst priha-jalo bolj ali manj redno pomagati pri gradnji jamarske koče. Sedaj so dcla pri koncu in velenjski jamarji upajo, da bodo kočo odprli za občinski praznik.
V objckt, ki ni tako majhen, so doslej vložili le malo denar.ja, pri-bližno 70 tisoč din, pa zato toliko vcč udarniških ur.
Vcč uspcšnih akcij pa so letos opravili jamarji iz Topolšice. Se naprcj so raziskovali področje Loma, kjer je odkritih že veliko raziičnih jam, najbolj zanimiva pa jc Ciglerjeva jama, ki ima dosti jamskega okrasja.
Udeležili so se tudi jamarskega tabora na Raduhi ter skupno s lovariši iz Prebolda raziskali Sncžno janio, ki je največja doslej odkrita jama na tem pobočju. Dolga je okoli tisoč metrov in je mdi precej široka.
Značilnost te jame je, da je tudi poleti v njej lcd in da ima številne icdeniške kapnike.
Tako kot jamarji iz Titovega Velcnja, si tudi jama.ji iz Topol-šice žclijo več aktivnih članov, predvsem pa boijšo opremo, da bi se lahko lotili tudi težjih podvigov.
B. Z.

30. septembra 1982 * Titovo Velenje
KULTURA
Zavodnje
(zdeSaii lepe kipce
V Zavodnjah nad Šoštanjem so pretekli petek in soboto ponovno odmevale dleta in kiparska kladi-va. Učenci vseh osrednjih šol vele-njske občine, sodelovali pa so tudi učenci Osnovni šol Radlje ob Dra-vi in Slavka Slandra iz Prebolda, so se zbrali na že tradicionalni Ma-li Napotnikovi kiparski koloniji, ki jo pripravlja v okviru Jugoslo-vanskih pionirskih iger pod ge-slom Rastemo pod Titovo zjstavo — pionirji veselo na delo, občin-ska zveza društev prijateljev mladine Velenje. Med mlade ki-parje je prišel letos spet kipar Jan-ko Dolenc, ki je v dveh dneh v Za-vodnjah oblikoval kip Saleške žene. Učenci so z zanimanjem sledili njegovim gibom, dleta in kladiva in v dveh dneh v les obli-kovali zares lepe izdelke, ki so jih ob koncu razstavili. Pripravili pa so tudi kratek kulturni program.
Deveta Mala Napotnikova kolonija je zelo uspela, kljub temu da je mladim kiparjev v soboto ponagajal dež. Bili so navdušeni in mnogi so dejali, da se bodo s ki-parstvom ukvarjali tudi v prihod-nje.
In kaj so dejali o Mali Napotni-.kovi kiparski koloniji nekateri „kiparji"?
NIKO KLANČIČ:" Sem učenec Osnovne šole Radlje ob Dravi. Ze-lo sem vesel, da sem se lahko udeležil te prirfditve, saj me kipar-stvo zelo veseli. Kiparim doma, obiskujem pa tudi krožek. Tukaj sem še z dvema sošolcema izdelal kip Zaljubljenca, ki mislim, da nam je kar dobro uspel. Z zanima-
njem pa sem opazoval pri delu tudi kiparja Janka Dolenca."
URŠA MENIH: ,,Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, kjer obiskujem šesti razred, se s ki-parstvom še nisem ukvarjala in sem tokrat prvič oblikovala v les. To delo meje zelo navdušilo in vesela bom, če bom na podobnih prireditvah lahko sodelovala tudi v prihodnje. Tukaj sem srečala veli-ko prijateljev. Skupaj z Vlasto Ve-nek pa sem izdelala kip lačnega dečka iz dežele v razvoju. Mislim, da je izdelek kar lep, še posebej, ker sem to delala prvič."
PETER KOVAČ: ,,S kipar-stvom se doslej še nisem ukvarjal. Oblikoval sem sicer že kipce v ilovico. To me je zelo veselilo, za-to sodelujem tudi v ekipi osnovne šole Miha Pintar Toledo. Izdelal sem kip Bedanca. Prav gotovo bom še kiparil, rad pa bi sodeloval na podobnih p^ireditvah tudi v prihodnje."
JOVAN MARDŽANOVIČ: „Pred nedavnim sem se vpisal v li-kovni krožek na osnovni šoli Stiri-najste divizije, saj me to področje dela zelo zanima. Oblikovanje v les me je zelo pritegnilo in če bom imel možnost bom še delal kipce iz lesa."
Navdušeni pa niso bili le mladi kiparji. Zadovoljstvo je prav tako izražal kipar Janko Dolenc, ki je zelo rad med mladimi. Zadovoljen je, ko gleda, kako mu sledijo in oblikujejo les. Tudi v prihodnje bo na 'tej prireditvi v Zavodnjah zelo rad sodeloval.
M. Zakošek
Niko Klančič
Urša Menih
Peter Kovač
Amatersko gledališče Titovo Velenje
Kipar Janko Dolenc je izdelal klp Šaleške žene
Kar dve premieri do konca leta
O amaterskih gledališčnikih iz Titovega Velenja smo že veliko pisali. Tudi ,o tem, da je letos za njimi najuspešnejša sezona v dolgoletnem delovanju. To našo trditev dokazujejo mnoga gosto-vanja po Sloveniji in ocene, ki so jih prejeli na republiški reviji gledaliških skupin Slovenije. Do-mačemu in tujemu občinstvu so se gledališčniki iz Titovega Vele-nja predstavili z oderskim delom Janeza Žmavca Sekira v. režiji Bogomira Verasa. Priznanja, ki so jih prejeli, so sad"trdega dela in ogromno vloženega truda prav vseh članov. Hkrati pa .so jim priznanja vlila noVih mo»či za.še boljše kulturno ustvarjanje v prihodnje.
Na letošnjo sezono so se teme-ljito pripravili. V jesenskem času se nam bodo predstavili stkar dvema odrskima deloma, in sicer. Čehovo komedijo Medved in snubač ter Albeejevim • delom -Zgodba o živalskem vrtu. »Za dve gledališki deli smo se odločili iz več razlogov. Po dolgem času se bomo velenjskemu občinstvu predstavili s komedijo, obenem pa bomo ostali zvesti uprizarja-nju resnejših del. S takim izbo-rom smo želeli vključiti v kultur-no dogajanje kar največ novih članov in na tak način pomladiti ansambel. Naše gletjališče ima 'približno 30 članov, ki prizadev-no sodelujejo, v gledališki in lutkovni sekciji,« je povedal predstavnik velenjskega amater-skega gledališča BORIS VRHKAR in nadaljeval: »Tudi naši lutkarji ne mirujejo. Marlji-vo se pripravljajo na jtovo pred-stavo za naše najmlajše. V lan-skem letu niso naštudirali lutkov-ne igrice Medvedek Pu in tako
bodo tp nalogo uresničili v tej sgzoni.« Premiere vseh treh del načrtujejo velenjski kulturni de-lavci že v tem letu. Z Zgodbo o živalskem vrtu bi se radi predsta-VUi Velenjčanom že v novembru, z ostalimi pa v sredini decembra.
Pred celotnim ansamblom ve-lenjskega amaterskega gledališča je ena neizpolnjena obveza, in sicer pričetek delovanja mladin-skega gledališča. Naloga je zelo zahtevna, zato ji upravičeno namenjajo vso pozornost, saj jo želijo uresničiti čimprej. Možno-sti je veliko, mladih prav tako. Dogovarjajo se, iščejo oblike, kako bi se lotili dela, saj ni tako enostavno pripeljati na oder nekaj mladih in z njimi kontinui-rano delati. »Morda bi lahko že želi prve uspehe z mladinskim gledališčem, če bi imeli lastnega strokovnega kulturnega delavca, ki bi bil pripravljen delati z mladimi. Seveda bi moral imeti tudi toliko znanja, da bi lahko vodil takšno mladinsko gledali-šče. Ta naloga ostane zapisana na vsakem dnevnem redu seje izvršnega odbora. Prepričan sem, da bomo uspeli v tej sezoni ali pa v naslednji, saj je mladih dovolj. Le primerno obliko dela je treba najti, vso stvar temeljito preštudi-rati, da bo začetek lažji,« je dejal Boris Vrhkar.
Nova sezona bo za člane amaterskega gledališča iz Titove-ga Velenja zelo zahtevna, saj jih čakata dve zelo pomembni in napomi gostov^nji. S predstavo iz lanske sezone Sekiro bodo velenjski gledališčniki najprej nastopili prihodnji mesec, od 10. do 15. oktobra v Prizrenu na Večerih bratstva. Za gostovanje v tem kraju so jih izbrali na repu-
bliškem srečanju gledaliških sku-pin Slovenije. Kot edina sloven-ska skupina pa se bodo predsta-vili s tem delom tudi na gostova-nju v Katovicah na Poljskem, in sicer od 9. do 12. decembra tega leta. Poleg teh pomembnih na-stopov pripravljajo kulturniki Titovega Velenja tudi druga gostovanja po Sloveniji. Vsaj še trikrat bodo gostovali s Sekiro, potem pa bodo na vrsti že nova dela. Njihova želja pa je, da bi nastopili po vseh ktajevnih skup-nostih Šaleške doline. »Z novimi predstavami, ki jih pripravljamo za to sezono, smo se vključili v
Jovan Mardžanovič
program kulturnih prireditev v občini Velenje. Do sedaj je krajevne skupnosti naše občine obiskala le lutkovna skupina ob novem in po novem letu. To obliko nameravamo obdržati in razvijati še naprej. Vendar se „ pojavljajo pri takšnih gostova-njih določene organizacijske te-žave, od primernih dvoran do časa, ki je potreben za tako organizirano predstavo. Vendar mislim, da te ne bodo zavrle in onemogočile našega dela in da bomo uspešno zaključili tudi to sezono,« je zaključil pogovor predsednik gledališča Boris Vrhkar.	_.
S „sekiro" tudi v tujini
Problemska konferenca o kulturni dejavnosti v velenjski občini
Kulturi nameniti v pril



Obseg dejavnosti na področju kulture je bil v občini Velenje v preteklem obdobju vendarle na zavidljivi ravni glede na okolišči-ne, v katerih so nastajale. Vendar pa se bili kulturna skupnost in entuziasti y njej popolnoma sa-mostojni v ustvarjanju kulturne politike oziroma pri zadovoljeva-nju kulturnih potreb delovnih ljudi ter občanov. Hkrati pa se moramo zavedati, da vendarle nismo izkoristili vseh oblik in možnosti, da bi dosegli še boljše rezultate. To je bila ena od ugotovitev problemske konferen-ce o kulturni dejavnosti v velenj-ski občini, ki jo je pred dnevi organiziral svet za kulturo pri občinski konferenci SZDL Vele-nje. Zapisati je treba, da obisk na problemski konferenci ni bil takšen, kot so pričakovali, navzo-či so bili v glavnem delegati izvajalcev, pogrešali pa smo predvsem tiste, katerim je kultu-ra namenjena. Obenem pa je bilo spodbudno, da so se konference udeležili predstavniki vseh druž-benopolitičnih organizacij in skupščine občine oziroma njene-ga izvršnega sveta.
V zadnjem času je bil dosežen v Šaleški dolini velik napredek na področju poklicne in ljubitelj-ske kulturne dejavnosti. Na to kaže podatek, da zveza kulturnih organizacij združuje 31 društev in skupin s 5000.člani, pa podatki o razširitvi in preureditvi prostor-skih zmogljivosti, povečano šte-vilo prireditev itd. Zavedati pa se moramo, da tudi doslej niso bile materialne možnosti takšne^ da bi pokrile vse potrebe, enako velja tudi za prostorske možnosti,
saj na primer dom kulture v Titovem Velenju ne služi svo-jemu osnovnemu namenu. Pa tudi kulturniki v Šmartnem ob Paki delajo v neprimernih pro-storih in podobno. Toda entuzia-zem kulturnih delavcev je bil tolikšen, da je nadoknadil manj-kajoča sredstva in še več. Za bodoče so zagotovljena sredstva samo za obstoječi obseg kultur-nih dejavnosti. To pa lahko nadomestimo z doslednim racio-nalnim načrtovanjem obsega in kakovosti poklicne ter ljubitelj-ske dejavnosti, pa seveda tudi drugih dejavnosti, ki so v progra-mu kulturne skupnosti. Ob ugo-tovitvi, da so bile dane občanom raznovrstne kulturne dobrine, pa lahko ugotavljamo, da so bili občani in delovni ljudje vse prevečkrat le zgolj pasivni opazo-valci ponujenega, premalo pa aktivni ustvarjaici kulture. Seve-da se ob tem lahko vprašamo, ali smo dejansko ponujali tisto in v takšni obliki, da bi bili v kar največjem obsegu zadovoljni.
V občini Velenje so prisotne, kot govori tudi raziskava »Raz-vojnt indikatorji in razvojni tren-di v občini Velenje«, ki je sestav-ni del študije »Velenje 2000«. tri oblike kulturnih dejavnpsti: insti-tucionalno — profesionalno, or-ganizirano amaterske in bolj ali manj spontane kulturne dejavno-sti posameznikpv in skupin. Žal so na konferenci nepričakovano zaobšli poklicne dejavnosti, med-tem ko smo o plodnem delu ljubiteljske kulture poslušali zelo obširno poročilo. Nadaljnja sa-moupravna preobrazna kulture zahteva, so dejali, vključitev vseh
delovnih ljudi v oblikovanje kulturne politike, oziroma ustva-riti je treba takšen položaj, v katerem bodo lahko delovni ljudje dejansko odločali o vseh temeljnih vprašanjih kulturnega življenja in dela. Vsi plani tozdov in krajevnih skupnosti bi morali vsebovati podrobne kulturne programe. Zato je treba konkret-no zadolžiti odgovorne ljudi v ozdih za njihovo izdelavo in uresničitev, v krajevnih skupno-stih pa je treba začeti akcijo, ki bo vzpodbudila osnovne samou-pravne celice, hišne svete, ulične odbore, vaške pdbore, soseske itd. za razne oblike izvajanja kulturne dejavnosti in v povezavi s tem doseči množično vključeva-nje ljudi v kulturno ustvaijalnost.
Čeprav šmo v Šaleški dolini v zadnjem času že namenjali pre-cejšnjo pozornost kulturni vzgoji mladine in so bili tudi tu doseže-ni vidni uspehi, bo treba tovrstna prizadevanja nadaljevati. Velike možnosti na tem področju pa je prinesel tudi zakon o usmerje-nem izobraževanju. Zaradi učen-cev, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij v naše mesto oziroma občino, pa je pomemb-na naloga pred šolskim centrom. To zahteva od njih ne samp kulturnp vzgojo v razredu, am-pak vključitev vseh učencev v izvajanje kulturnih programov in oblikpvanje kulturnega življenja okolja^na delovnem mestu in v bivalnem prostoru.
Na problemski konferenci smo tudi slišali, da se glede na raz-novrstnost in učinkovitost delo-vanja zveze kulturnih organiza-cij, uvrščamo v slovenskem pro-.
pozornosti
storu v gornjo polovico primer-jalne lestvice. Ljubiteljska dejav-nost se lahko ponaša poleg množičnega vključevanja v raz-lične skupine in vrste kulturnih dejavnosti tudi z vrhunškimi uspehi, doseženimi doma in v tujini. Ob tem se je treba zaveda-ti, da skupine nimajo zadovolji-vih prostorskih, finančnih neka-tere pa tudi ne kadrovskih po^>-jev za delo. Prav zato so delegati na seji podprli pobudo, da se je vendarle treba lotiti gradnje nove glasbene šole, ki je bila že v prejšnjem referendumskem pro-gramu. Menili so, da bi ta potre-bni objekt gradili etažno, s tem da^bi bili prostori kar najbolj koristno načrtovani oziroma ko-ristno izrabljeni. Glasbena šola bo vsekakor lahko pomembno prispevala h kulturnemu osve-ščanju mladih in hkrati omogoči-la, da bomo tudi po tej poti prišli do pedagoških kadrov, ki jih na tem področju danes zelo pri-manjkuje. Nadalje so poudarili, naj bi pri kulturni vzgoji mladih poleg šol v prihodnje še bolj sodelovala tudi zveza kuhurnih organizacij. Predstavnik republi-ške ZKO je na problemski konfe-renci dejal, da je ZKO Velenje veliko storila na področju Ijubi-teljske kulture ob upoštevanju, da zlasti prostorske razmere še zdaleč niso idealne. To velja tudi za kadre (število poklicnih delav-cev v ljubiteljski kulturi). Slišali pa smo tudi, da imajo gospodar-sko manj razvite občine več zaposlenih delavcev na področju kulture ljubiteljstva.
Ne moremo se tudi strinjati z nekaterimi mnenji, da v delovnih
organizacijah ne potrebujemo profesionalnih organizatoijev kulture oziroma animatorjev. Takšna vprašanja bi sploh mora-la izginiti z dnevnih redov, kajti na drugih področjih (šport in rekreacija) tovrstnih težav ni. Velja pa tqdi upoštevati mnenje, da ne more biti dobre profesio-nalne kulture brez dobre baze in obratno.
V prihodnje bo treba še več pozornosti namenjati, zlasti s strani sveta za kulturo pri SZDL in predsedstva ZKO, izboru del amaterskih skupin in njihovemu pravilnemu strokovnemu vode-nju, s čimer bi se izognili negativ-nim vplivom na vsebino in programsko usmerjenost del, mentorjem ter nosilcem pro-gramskih usmeritev pa omogočili več pomoči pri izbiri vsebine dela.
Čeprav na področju razvoja profesionalnih dejavnosti beleži-mo v občini v zadnjem času pomemben napredek, pa bo potrebno storiti nove korake, saj je v profesionalni kulturi še vedno velika prisotnost komer-cializma in ta slabo vpliva na razvoj kulture pbčinstva. Tudi delo programskih svetov pri teh ustanpvah je ptežkočenp in sla-bo.
Veliko so v preteklosti govorili o potrebnosti kulturne izmenjave s pobratenimi pbčinami, Titovi-mi in partnerskimi mesti in o velikih možnostih, ki so na tem področju. Kulturna izmenj^va je lahko le sestavni del gospodar-skega sodelovanja; stortli pa smo bore malo, če izvzamemo redke izjeme, da bi to tudi uveljavili.
Takšna izmenjava je potrebna, so poudarili delegati, vendar pa morajo biti programi sodelova-nja usklajeni in veriftcirani v širši družbeni skupnosti, s svobodno menjavo dela pa mora biti zago-tovljeno financiranje v programu občinske kulturne skupnosti. Do-govaijanje o sodelovanju pa mora biti v pristojnosti kulturne skupnosti, ne pa tako, kot se je to dogajalo v preteklosti, ko je to kulturno dogovarjanje potekalo po drugih »kanalih«.
Na problemski konferenci so se dotaknili tudi odnosa občin-skih kulturnih skupnosti do repu-bliške in obratno. Dejali so, da bi se morali zavzemati za diferenci-rani delež iz bruto osebnih do-hodkov delavcev za ftnanciranje potreb kulturne skupnosti Slove-nije. Ta delež je namreč sedaj enak za vse občine, ne glede na specifičnosti oziroma raznovr-stnost kulturnih potreb posamez-ne družbenopolitične skupnosti.
V občini Velenje pa se mora-mo zavzemati za takšna merila za delitev sredstev kulturnim ustanovam, organizacijam in društvom, ki upoštevajo samou-pravno dogovorjeni kulturni pro-gram in opravijo svoje delo. Prav pa je, da ob koncu zapišemo še ugotovitev, da je bila kulturna politika v občini doslej deležna premajhne pozornosti, zlasti družbenopolitičnih organizacij, ki so se premalo ukvarjale z idejno-političnimi vprašanji na področju kulture. Prav pa bi bilo, so menili navzoči, da bi to vprašanje prišlo tudi na dnevni red" zasedanja zborov občinske skupščine.
nas cas^stran5

6. stran *
ZANIMIVOSTJ, FELJTON
van Timotijević
:
Desant n
Poklical
je komandanta svoje 3. liSke proletarske bigade Milana Šija-na, katerega štab je bil v vasi Trubaru.
»Milan!«
»Tu sem, tovariš koman-dant,« je odgovoril Šijan.
»Nemci spuščajo desant na Drvar. Čim hitreje kreni z dvema bataljonoma proti Dr-vaiju in Nemce takoj napadi,« mu je ukazal komandant divizi-ie.
»Razumem! Nemudoma bo-mo odšli na pot,« je Šijan na kratko odgovoril in takoj nato, ko je spustil slušalko, sklical komandante bataljonov.
To povelje je bilo dano že nekaj minut po sedmi uri. Komandant brigade Milan Ši-jan je takoj potegnil s položajev 1. bataljon, ki je bil v Vagonu, in 3. bataljon s Podvučjaka nad Trubarjem. Približno v eni uri so bile zbrane vse čete, njihovo borci so nato v diru pohiteli proti Drvarju, da bi napadli padalce.
Drugi bataljon pod povelj-stvom Djura Drobca je bil na položajih v vasi Resanovcih jugozahodno od Drvarja. Ko je Drobac zvedel, da so se padalci izkrcali je takoj ukazal:
»Bataljon v diru za menoj!«
Brez vednosti brigadnega J>taba je na svojo pobudo krenil proti Drvarju, spotoma pa je svojim proletarcem pojasnil, za kaj gre. Četrti bataljon, ki je bil v vasi Babiću, je odšel proti Drvarju nekoliko kasneje. Ta-koj je pohitela braniti tovariša Tita in Vrhovni štab vsa 3. liška proletarska brigada.
Šijanovi borci so kmalu pri-spelt na Kamenico k štabu divizije, ki ga je le s težavo dohitel.
< »Tovariš komandant, sporo-čilo imam zate,« mu je dejal ves zasopljen.
Djoko Jovanović je prebral, kar je pisalo na listku.
»Sem na starem mestu. Stori-Je vse, kar je potrebno. Tito.«
Ko so se padalci izkrcali, je bil štab 8. udarnega korpusa v Malem Tičevu. Komandant korpusa je svojo štabno četo takoj poslal na pomoč Vrhov-nemu štabu, kajti pri roki ni imel nobene druge enote. Hkra-ti s tem je ukazal 1. dalmatinski udarni brigadi 9. udarne divizi-je, naj nujno pošlje svoj 1. bataljon v Drvar. Iz vasi Potoka pa so poklicali tudi inženirski bataljon Vrhovnega štaba.
DRVARČANI ŠČITIJO TO-VARIŠA TITA
Približno ob deseti uri so padalci zavzeli Drvar, nato pa
li skok v or
še Drvar Selo in Tminića Breg. Bojna skupina »Panter« je v nezadržnem jurišu prodrla do pokpališča na Šobića glavici. Hkrati s komandirjem te jadral-ne skupine so tekli skoraj vsi fotoreporteiji in poročevalci. Ko pa so prispeli na cilj, tam niso našli nikogar.
»Kje sta Tito in Vrhovni štab?« je povpraševal fotore-porter Kunzmann podporočni-ka SS Hansa Siega, komandirja bojne skupine »Panter«.
»Kaže, da so se pravočasno umaknili odtod,« je Sieg zme-deno odgovoril.
Kmalu zatem je s svojim štabom prispel k pokopališču tudi kapetan SS Kurt Rybka. Stekel je za Hansom Siegom in ga dohitel.
»Gospod hauptsturmfu-hrer.« mu je raportiral. »zavzel sem »Citadelo«.
»Kje, pa imate ujetnike?« ga je vprašal Rybka.
»Polovili smo samo tele lju-di,« je odogoviril in z roko pokazal na skupino Drvarča-nov.
Neka skupina padalcev se je pripeljala z džipom, ki so ga bili Titu podarili zavezniki. Nemci so sklepali, da gre za Titov avtomobil, vendar o tem niso imelinobenih podatkov. Rybka je medtem stopil k Drvarča-nom, iz žepa potegnil Titovo Fotografijo in jih vprašal:
»Tito, Tito!« upirajoč prst na Titovo sliko. »Kje je Tito?«
Odgovora pa ni bilo. Nemci so podivjali in začei ubijati otroke, ženske in starce. Pred tem so jih tepli in na vse mogo-če načine mučili, toda nihče izmed njih ni z roko pokazal proti Pečini, kjer sta se zadrže-vala Tito in Vrhovni štab. Vsi, celo otroci, so vedeli, kje je Tito, toda skrivnost so ohranili zase, čeprav so mnogi od njih to plačali z življenjem.
RENDULIC NE VE, KAJ SE DOGAJA
»Konjev skok« se je za gene-rala Rendulica slabo začel že od takrat, ko so se padalci spustili v Drvar. Vztrajno je pričakoval šifrirano sporočilo »Reiner prihaja«, toda kapetan SS Rybka ga ni mogel odposla-ti. Najprej ga je zadržal boj za »Citadelo« in sejmišče, kjer naj bi bil po njegovem Tito z Vrhovnim štabom, nato pa, ko tam ni bilo nikogar je lahko poročal le o hudih izgubah padalcev.
Imel pa je še to smolo, da se mu je med pristajanjem v enem izmed jadralnih letal razbila prav tista radijska postaja, prek katere naj bi vzdrževal zvezo z
nemškim letalskim poveljstvom v Zagrebu. General Rendulic je tako samo prek izvidšnkih letal zvedel, da so padalci prispeli do tal. To pa je bilo tudi vse.
Ko je podporočnik Sieg za-vzel »Citadelo«, je kapetan Rybka postavil svoje poveljni-ško mesto na koto 520 na vrhu Šubiča glave.
»Martelli! Postavite radijsko postajo na najprimernejšem mestu in ukažite, naj vzpostavi-jo zvezo med štabom armade,« je naročil svojemu adjutantu.
Medtem je z daljnogledom pregledoval teren na desnem bregu Unca in iskal primemo mesto, kamor bi se lahko spustil drugi val padalcev. Ugotovil je namreč, da se njegove zdesetka-ne bojne skupine ne bodo mogle prebiti na nasprotni breg, kjer je bila Pećina. Prav tedaj je za njegovim hrbtom zadonela močna eksplozija. Ra-dijska postaja je umolknila, njena posadka pa je bila pobita. To so storili borci iz orožarske delavnice 6. ličke proletarske divizije z eno samo minometno mino.
General Rendulic je po nestrpnem pričakovanju novic, ki pa jih ni bilo, ob 9.45 prek štaba 15. gorskega armadnega korpusa poslal kapetanu SS Rybki kratko radijsko brzojav-ko, v kateri ga je spraševal:
»Ali je »Reiner« že kre-nil?-—«
Ker tudi na to vprašanje ni prejel nobenega odgovora. je Rendulic poklical generala von Leysetja.
»Ste morda prejeli odgovor na mojo brzojavko?«
»Nisem, gospod general. Mo-ji radiotelegrafisti jih nenehno kličejo, toda nj'ihova radijska postaja sploh ne odgovarja,« je odgovoril von Leyser.
»Kaj pa vi, Leyser, menite? Ali so opravili nalogo?« ga je vprašal Rendulic.
»Sicer ne poznam tako dobro njihovega načrta, vendar mi-slim, da so nekaj le storili, ko pa že vse jutro ni od njih nobenega glasu,« je odgovorij von Leyser.
»Toda v tem primeru bi se mi morali javiti vsaj s kratko brzojavko, da bi lahko obvestili Vrhovno poveljstvo. Od tam so me že klicali. Ali naj bi jim' spustili še eno radijsko posta-jo?« je vprašal Rendulic.
General von Leyser je pogle-dal na uro, nato pa dejal:
»Gospod general, kmalu sle-di drugi val in bržkone ne bi bilo slabo, če z njim pošljete kako močno radijsko postajo.«
HITLER SPRAŠUJE ZA IZID
Tisto popoldne se je general I Rendulic spet pogovarjal z Vr- I
hovnim poveljstvom Wehr-machta. Najprej je poročal, kako se je začel »konjev skok« in kako daleč so prispele njegove enote. Nato je generala Rendulica po-klical fedmaršal Keitel.
Takrat je Rendulic lahko poročal le o ostrih bojih na vsej fronti in o zajetju zavezniških oficirjev. Iz Abwehra v Sisku so ga bili namreč obvestili, da ima specialna komandoška skupina »Zawadil« v svojih rokah Gun-terja Ezro Fowlerja, ki je bil oficir filmske. službe ameriške momarice, Reuterjevega dopis-nika Johna Chetwinda Tallx)ta in angleškega vojaškega fotore-porterja Johna Fredericka Sla-da.
Med njimi je bil tudi ameri-ški novinar Stojan Pribičević, ki pa mu je kmalu uspelo zbežati iz ujetništva. Ko so se padalci začeli spuščati na Drvar, se jim ni dalo iz postelj; Njihov sprem-ljevalec Jovan Delić pa jih ni hotel pustiti same in se je tako tudi on znašel v nemškem ujetništvu.
»Dobro, kaj je pa s Titom?« je Rendulica direktno vpraševal feldmaršal Keitel.
»Od padalcev nimam še nobenih obvestil, gospod feld-maršal. Zveza bo pa kmalu vzpostavljena in takrat vam bom lahko poročal kaj natanč-nejšega.« je odgovoril Rendu-lic.
»Firer me že sprašuje, kako se razvija položaj in kakšen uspeh ste dosegli. Vrhovno poveljstvo je pričakovalo ugod-nejših vesti, toda raz'en teh prvih informacij nimate nič no-vega,« je pripomnil Keitel.
»Gospod feldmaršal von Weichs je z začetkom operacije kar zadovoljen in upamo, da bodo sledili tudi uspehi«, ga je tolažil general Rendulic.
»Prav, Rendulic. Brž ko bo-ste prejeli vesti iz Drvarja, me pokličite. Himmlerja zanima, kako se je obnesel njegov bataljon in zato mi zberite tudi te informacije,« je končal pogo-vor feldmaršal Keitel.
BOJ ZA PEĆINO
Po zavzetju »CitaCele« na območju pokopališča je kape-tan SS Rybka dojel, da je to bila napačna poteza štaba 2. oklepne armade. Kmalu pa je zvedel, da je Tito z Vrhovnim štabom v Pećini na desnem bregu Unca m je zato poslal v to smer bojni skupini »brezob-zirni napadalec« tn »jurišnik«.
(Dalje prihodnjič)
Titovo Velenje * 30. septembra 1982
Fotografirajmo (13)
Kako do nočnih posnetkov?
Marsikdo med vami si je gotovo zaželel narediti tudi uspel nočni posnetek. Dostikrat namreč, kar je podnevi nezanimivo, šele v mraku dobi svoj pravi čar. Fotografe privlači predvsem mestno življenje s pestro ulično osvetlitvijo, različne nočne prireditve, reklame in izložbe ter drugi osvetljeni kraji.
S posnetki, ki smo jih naredili pa največkrat nismo zadovoljni. Ali nas je prevaral svetlomer ali pa smo pozabili na kakšno drugo malenkost. Zato naj vam bo da-našnji prispevek v pomoč, uspele fotografije pa bodo plod vaših na-daljnjih poizkusov.
Za snemanje nočnih posnetkov ni recepta. Seveda pa je kljub temu pomembno, kako se boste lotili dela. Najprej potrebujete ustrezen fotoaparat s svetlobno močnim objektivom. Tisti, ki nimajo zaklopa, ki ga je možno postaviti na črko B ali T, s čimer dasegamo dolgo časovno osvetlitev za nočne posnetke, največkrat ne bodo ustrezni. Naslednja pomembna stvar je stojalo. Nanj boste postaviii fotoaparat in zato mora biti vsaj toliko trdno, da ga ne bo stresla že rahla sapica. Pa je prav
tot-fnlVi nr«.»! v nn?ih foto trgovi-
nah. Oskrbite se tudi z bolj ob-čutljivim črno belim ali barvnim filmom (27 DIN). Potrebovali ga boste predvsem tam, kjer boste hoteli posneti tudi kakšno gibanje.
Svetlomer vain bo sedaj v bolj slabo pomoč, zato je bolje, če napravite nckaj različnih osvetli-tev. Za daljše osvetlitve boste ko-ristno uporabili tudi žični sprožilec z aretacijskim vijakom, ki vzdržuje pritisk na sprožilcu toliko časa dctkler vijaka ne popustite. Tudi protisončni zaslon, mala baterija in rumeni filter za črno bele pos-netke, ki bodo zajeli večji del ne-ba, ne bodo odveč.
Ce želite prikazati le neonske reklame pred črnim ozadjem bodo zadostovale že kratke osvetlitve. Z 21 DIN filmom boste lahko slikali že pri zaslonki f' 4,5 ali f/8 od t/125 sec do 1/10 sec. Za posnetke razsvetljenih cest boste potrebovali ob zaslonki f/8 nekaj sekund, za posnetke v mesečini pa tudi par minut. Izbira torej ne bo lahka, težave pa boste z veliko vaje uspešno prebrodili. In še nekaj; osvetlitve si zabeležite, tako boste najlaže ugotovili napake.
B. Zakošek
Nočni posnelki so največkral nekaj posebnega
Število učencev narašča
Tkanje domačega platna je vsekakor opravilo, ki več ali manj že spada v narodopisno izročilo. S priložnoslnimi prikazi lo zanimivo delo ohranjamo pred lem, da bi utonilo v pozabo, saj se tkanja spominjajo le še starejši.
Osnovna šola Štirinajste divizije v Ravnah je podru-žnična osnovna šola Celod-nevne osnovne šole Biba Ro-eck. Tudi na tej šoli. ki jo v letošnjem letu obiskuje 31 učencev, imajo celodnevni pouk.
Pouk se odvija v dveh kombiniranih oddelkih. Prvi oddelek obiskuje 8 učencev prvega in 6 učencev drugega razreda, drugi oddelek pa 9 učencev tretjega in 8 učencev četrtega razreda. Ugotavljajo, da število učencev v zadnjih letih narašča. Preteklo šolsko Ieto so imeli na šoli le 27 učencev,' prihodnje šolsko leto, vpisali so že šolske no-vince, pa jih bo na šoli 37. To pa je še vedno precej malo, če upoštevamo, da je bilo še pred desetimi leti na podružnični šoli v Ravnah preko 50 učen-cev.
Na šoli so zaposleni trije učitelji, imajo še kuharico, ki skrbi tudi za ogrevanje pro-storov in čistilko, ki je zapo-slena za 4 ure. Imajo 350 kvadratnih metrov uporabnih površin.
Prostori, ki jih imajo za delo za celodnevni pouk niso ustrezni, sđj nimajo niti je-dilnice, zelo pogrešajo pa tudi prostore za različne interesne dejavnosti. Učencimalicajoin kosijo kar v učilnicah, kar pa seveda ni v skladu s sanitar-nimi predpisi. Te težave pa bodo kmalu razrešene, saj bodo ob šoli zgradili prizidek, v katerem bodo vsi ti prostori.
Ko bo zgrajen prizidek, bo bolje /-
Zelo pestre so na šoli Stiri-najste divizije v Ravnah inte-resne dejavnosti. Še posebej ponosni so na šahovski kro-žek, kjer beležijo že vrsto let zelo dobre rezultate. Že nekaj let so namreč občinski prvaki, uspešni pa so bili tudi na medobčinskih tekmovanjih. Dobre rezultate dosega tudi čebelarski krožek, ki ga vodi zunanji sodelavec, čebelar Franc Pečovnik iz Raven. Ta krožek ima pred šolo svoj če-belnjak. Pridelajo pa toliko medu, da ga je za potrebe šole dovolj. Kljub temu, da so če-belarji še zelo mladi so p'ri delu zelo uspešni. Letos so se udeležili tudi čebelarskega tekmovanja.
Šola je tesno povezana s krajevno skupnostjo. Njihov dramsko recitacijski krožek sodeluje na vseh krajevnih proslavah. Redno deluje na šoli še krožek ročnih del. Ob-časno pa organizirajo še smučarski, strelski, namizno-teniški in nekatere druge krožke.
Šolo Štirinajste divizije v Ravnah obiskujejo predvsem učenci Zgornji Raven, neka-teri pa imajo do šole tudi več kot 6 km.
Z zadovoljstvom v Ravnah povedo tudi, da imajo na nji-hovi šoli že nekaj let stood-stoten učni uspeh. Spremljajo pa tudi učence, ki se potem rešolajo na centralno šolo v oštanju, kjer dosegajo prav tako dobre rezultate.
30. septembra 1982 ^Titovo Velenje
VAŠ OBVESCEVALEC
1-iaS CaS*stran7
KOLEDAR
Četrtelc, 30. septembra — Jelka Petek, 1. oktobra — Remigij Sobota, 2. oktobra — Mirko Nedelja, 3. oktobra — Rezka Ponedeljek, 4. oktobra — Franc Torek, 5. oktobra — Marcet Sreda, 6. oktobra — Bruno
MAL! OGLAS!
PRODAM osebni avto renault — 12 TL. Možnost plačila s čekom. Stane Verdel, Šalek 16 a, Titovo Velenje.
ELEKTROINSTALACIJE Končič, Jenkova 6, Titovo Vele-nje, se priporočamo. Delo opra-vimo hitro in kvalitetno. Po po-trebi nabavimo tudi material. PRODAM spalnico. Ogled vsak popoldan. Tomšičeva 45, Stano-vanje 7.
PRODAM Tomos — 15 SL za 2,3 M in barvni TV Gorenje — 950 za
I	M. Silvo Bencik, Podkraj 10 b, Titovo Velenje ali 850 — 030 int. 355 dopoldan.
GARSONJERO ali stanovanje najameta mlajša zakonca — in-telektualca brez otrok. Možnost predplačila. Ponudbe po telefonu
PRODAM osebni avto Golf, le-tnik 1977. Telefon 851-909. KUPIM staro hišo ali manjšo kmetijo v okolici Titovega Vele-nja. Telefon 850-830dopoldne, ali se oglasite osebno na Tekavčevo
II	Šoštanj, Nusret Džonlič. PRODAM: jabolka za ozimnico in jabolčnik po ugodni ceni. Ivan Plaskan, Lokovica 120, Šoštanj. PRODAM stereo radijski spreje-mnik HSR 48 NIŠ, švtcarski gra-mofon Lenco in skoraj nove se-dežne prevleke za Citroen GS. Telefon 851-002.
IŠČEM moškega. ki bi bil pri-po službi pomagati na
netiji. Dobi hrano in stanova-nje. Jože Dermol, Lokovica 34, Šoštanj.
PRENOSNI kasetofon Panavox stereo, nov ,s carinsko deklaracijo, prodam. Telefon 851-907. IŠČEM V ARSTVO za 9-mesečno deklico na domu v dopoldanskem času. Samo za resne ponudbe. Naslov v uredništvu. PRODAM sedežno garnituro — kavč, dva fotelja. Ogled v popol-danskem času. Šumer, Koroška cesta 8. Šoštanj.
PRODAM novo atrijsko hišo v Titovem Velenju. Telefon 22-473. PRODAM pralni stroj Gorenje PS — 613, otroško posteljico tn skiro. Telefon 851-515.
UGODNO PRODAM spalnico. Veljka Vlahoviča 49, stanovanje 6, Titovo Velenje. PRODAM namizna jabolka več vrst po 9 din za kg in jabolka za prešanje po 4 din za kg. Jože Dermol, Lokovica 34, Šoštanj. PRODAM motor Tomos 15 SLC. Letnik 1981, prevoženih 2000 km. Janko Gorogranc, Kopališka 4 (nad bazenom) ali Prelska 21, Titovo Velenje.
LEPA HVALA PRIJATE-UICAM IN PRIJA TE-LJEM za čestitke po Radiu Titovo Velenje, hvala sorod-nikom in ostalim za darila. Enaka zahvala velja tudi Go-stilni Zajc za dobro in solidno postrežbo.
A VGUSTFIŠER
OBCINSKA ORGANIZA-CIJA BDEČEGA KRIŽA VELENJE
vabi delovne Ijudi in občane na krvodajalsko akcijo, ki bo 5., 6., 7. oktobra 1982 od 6. do 14. ure v Delavski univerzi Titovo Velenje.
DEZURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 30. septembra — dr.
Hrastnikova (dnevna), dr. Prenc (nočni)
Petek, 1. oktobra — dr. Žičkar (dnevni), dr. Natkova (nočna)
Sobota, 2. oktobra — dr. Zupančič (glavni), dr. Hrastnikava (notranja)
Nedelja, 3. oktobra — dr. Zupančič (glavni), dr. Hrastnikova (notranja)
Ponedeljek, 4. oktobra — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Lešnikova (nočna)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 30. septerabra — dr. La-
zar
Petek, 1. oktobra — dr. Pirtov-
šek
Sobota, 2. oktobra — dr. Pirtov-šek
Nedelja, 3. oktobra — dr. Pirtovšek Ponedeljek, 4. oktobra — dr.
Stupar
Torek, 4. oktobra — dr. Stupar Sreda, 5. oktobra — dr. Lazar
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravlje-nosti na domu:
Sobota, 2. oktobra — dr. Raden-ko Lubarda, Stanetova 32, Titovo Velenje
Nedelja 3. oktobra — dr. Raden-ko Lubarda, Stanetova 32, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINAR-SKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka, 1. oktobra do četrtka 7. oktobra — Peter Rihtarič, dipl. vet., Prešernov trg 7, Šoštanj, te-lefon 881-143.
K/NO
Četrtek, 30. 9. ob 18. in 20. uri: GREMO NAPREJ - domači. V gl. vlogi: Dragan Nikolić Petek, 31. 10. ob 10. uri: MEČ -Hong-konški, avanturistični. V gl. vlogi: Adam Cheng. Petek, 31. 10. ob 18. in 20. uri: PRAVICA ZA VSE - ameriški, drama. V gl. vlogi: A1 Pacino. Sobota in nedelja, 2., 3. 10. ob 18. in 20. uri: MEČ — hong-konški, avanturistični. V gl. vlogi: Adam Cheng.
Nedelja, 3.10. ob 16.uri:SREČNI TOM IN BRATJE DALTON -ameriški, risanka. Ponedeljek in torek, 4., 5. 10. ob 18. in 20. uri: DEKLE ZA OD-DIH — italijanska, erotična ko-medija. V gl. vl: Ana.Maria Ricoli. Sreda, 6. 10. ob 18. in 20. uri: VI-RUS — japonski, avanturistični.
V	gl. vlogi: Sonny Chiba
DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 30. 9. ob 20. uri FILM-SKA PREDSTAVA ZARADI KONCERTA ODPADE. Nedelja, 3.10.ob lO.uri: SREČNI TOM IN BRATJE DALTON -ameriški, risanka. Ponedeljek, 4. 10. ob 20. uri: VI-RUS — japonski. avanturistični.
V	gl. vlogi: Adam Cheng.
KINO ŠOŠTANJ PRAVICA ZA VSE - am:riški, drama. V gl. vlogi: A1 Pacino. Nedelja, 3. 10. ob 17.30 in 19.30: POSODIMIŽENO - italijanski, komedija. V gl. vlogi: Lando Buzzanca.
Ponedeljek, 4. 10. ob 19.30: MEČ — hong-konški avanturistični. V gl. vlogt: Adam Chena. Sobota, 2. 10. ob 15.30 OTRO-ŠKA MATINEJA SREČNI TOM IN BRATJE DALTON. Sreda, 6. 10. ob 19.30: DEKLE ZA ODDIH — italijanska, ej'o-tična komedija. V gl. vlogi: Ana Maria Ricol.
KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 1. 10. ob 20 uri: POSODI M1 ŽENO — italijanski, kome-
dija. V gl. vlogi: Lando Buzzanca. Nedelja, 3. 10. ob 13.30: SREČNI TOM IN BRATJE DALTON — ameriški, risanka. Torek, 5.10. ob 20. uri: PRAVICA ZA VSE — ameriški, drama. V gl. vlogi: A1 Pacino.
G/BANJE P
MATIČNI URAI) TIIOVO
VELENJE
Poroke:
Obrad LAZIČ, roj. 1951, avto-mehanik iz Titovega Velenja in Mensija TALOVIC, roj. 1956, strojepiska iz Titovega Velenja; Rafael BOHAK, roj. 1957, dipl. inženir geodezije iz Janževskega vrha in Mojca GLINŠEK, roj. 1957, dipl. inženir geodezije iz Titovega Velenja; Roman GOR-ŠEK, roj. 1941, rudar iz Titovega Velenja in Rozalija RICHTER, roj. 1947, delavka iz Maribora.
Smrti:
Kristina MERZDOVNIK, go-
spodinja iz Ložnice 8, roj 1911; Franc TONKLI, upokojcnec iz Tiiovcga Velcnja, roj. 1920; Uršu-la PETEK, upokojcnka, Kersni-kova 3, Tilovo Vclcnjc, roj 1895; Ana KOCBEK, roj. 1942, nsliižbcnka iz Titovcga Vclcnja, Koroška 8 b.
MATIČNI URAD ŠO-ŠTANJ
POROKE: *
Dimitrij PAUNOVIČ. upoko-jenec, Titovo Velenje, Aškerčeva 26 in Ema DERNOVŠEK, dru-
V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, ki je sicer še v gradnji, ni primernih igrišč. Zato tudi ni čudno, da so si otroci poiskali zabavo v bližnji mlaki. Zabava je res prijetna, pa vendar tudi zelo nevarna, saj se potikajo tod okoli tudi zelo majhni otroci. Prav zato bo potrebno nemudoma razmisliti, kako mlako, ki je že kar majhno jezerce, zavarovati.
žinska upokojenka, Hotinja vas 77; Mirhad DŽAJIĆ, delavec, Šoštanj, Cesta talcev 15 in Jelena ZAKARIČ, delavka, Šoštanj, Cesta talcev 15; Rajo RADOVA-NOVIČ, RTV mehanik, Šoštanj, Levstikova 21 in Cvetka Pocajt, prodajalka, Šmartno ob Paki 142. SMRTI:
Janez KAČ, upokojenec, Gor-nja vas 19, star 61 let; Stanislav Martin VEZENŠEK, inv. upo-kojenec, Verpete 25, star 53 let; Cecilija JAZBINŠEK, preužitka-rica, Planinski vrh 7, stara 68 let.
MILIČMIS0 ZAPISALI
PREKRATKA RAZDAUA IN NE-PRIMERNA HITROST
22. septembra zjutraj se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti v Titovem Velenju, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega avtomo-bila CE 114-306 Jože Naglič iz Ljub-nega 104 in voznik avtobusa MB 112-002 Jože Prosenjak iz Podgorja 159. Nesrečo je povzročil voznik av-tobusa, ki zaradi prekratke varnostne razdalje in neprimerne hitrosti ni mo-gel pravočasno ustaviti za Nagličevim vozilom. Nihče od udeležencev ne-zgode se ni poškodoval, nastala pa je večja materialna škoda, ki znaša pri-bližno 130 tisoč dinarjev.
PADEL 4 M GLOBOKO
Isti dan, nekaj po 17. uri. je 6 letni BojanSkteda iz Kajuhove 2 v Titovem Velenju gledal letalo v zraku. Pri tem pa ni pazil kje stoji. Padel je 4 m glo-boko. ter se huje telesno poškodoval. Zlomil si je desno roko in se huje po-škodoval po glavi. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
POŠKODOVANA SOPOTNICA
Preteklosobotozvečersejepripetila lažja prometna nesreča v Zavodnjah. Voznik osebnega avtomobila CE ♦ 10-687 Matjaž Osojnik je zaradi ne-primerne hitrosti zapeljal s cestišča. Pri tem se je lažje telesno poškodovala sopotnica Danica Novinšek iz Kavč.
KRŠILISO JA VNIRED IN MIR
Prejšnji četrtek je pozno zvečer v stanovanjskem bloku na Bračičevi 2 kršil javni red in mir vinjeni A. J. Vzncmirjal je ostale stanovalce pri ■ počitku in razbijal po vratih z izgovo-rom, da išče neprijavljene osebe. Vro-čekrvneža so morali odstraniti milič-niki. ki so ga na postaji pridržali do istreznitve. Caka pa ga še zagovor pred sodnikom za prekrške.
te^t e r
oelektrarne šoštanj
TOZD INZENIRING
Delavski svet TOZD Inženiring razpisuje
dela in naloge:
—	VODILNEGA OBDELOVALCA 2A GRADBENI NADZOR V KONZULTANTSKEM SEKTORJU
pod naslednjimi pogoji:
—	visokošolska izobrazba gradbene smeri,
—	strokovni izpit,
—	štiri leta delovnih izkušenj pri gradnji termoenergetskih ali in-dustrijskih objektov.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. PisneprijavezustreznodokumentacijopoSljitev 15 dneh na naslov: TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, LOLE RIBARJA 18, KADROVSKA SLUŽBA, 63325 ŠOŠTANJ
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
V domu kulture pa je dan kasneje ob 20. uri zvečer, razgrajal vinjeni V. G. Ker ga prodajalka kart ni hotela spustiti v dvorano, jo je pričel zmerjati in ji groziti. Odstranili so ga delavci postaje milice, ki so kršitelja javnega reda in mira pridržali v za to primernih prostorih na postaji. Za storjeno deja-nje pa se bo moral zagovarjati še pred sodnikom za prekrške.
XXX
26. septembra zvečer je vinjeni B. I. napadel voznika avtobusa S. F. ki vozi na redni progi Soštanj — Titovo Ve-lenje. Med vožnjo mu je nenehno grozil, zato je moral voznik ustaviti avtobus. Poklical je miličnike, ki so vinjenega B. I. pridržali do iztreznitve. Svoje nelepo obnašanje pa bo moral opravičiti še pred sodnikom za prekr-
ške. _
TTG, Turistična poslovalnica Celje,
Titov trg 1, telefon 23-448
Zakaj pa ne?
KAM? V BELO KRAJINO
KDAJ? 16. OKTOBRA
KAKO? S TTG, PRIJETNO DRUŽBO IN ZELENIM VLAKOM
ČEMU? PO KOSTANJ IN VINO
™
o>; žhsvoT«
IIM CENA? SAMO 980 DIN
KAJ PA OSTALE INFORI#ACIJE IN PRIJAVE?
V NAMI V TITOVEM VELENJU (telefon 850-640), in pri TTG V CELJU (23-448).
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina
Marka Skornška
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na
njegovi zadnji poti in njegov poslednji dom zasuli s cvetjem. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Glin Nazarje, planincem, mladincem, pevcem, govornikom, TVD Partizan, duhovniku, sosedom, sorodnikom in znancem.
ŽALUJOČI: oče, mati, sestri, bratje in mala rejenka
g	ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega Ijubega možj, atija in starega ata
TonetaPerovca
mizarskega mojstra V pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom za nesebično pomoč ob težkih urah.
Še posebej iskrena hvala Dragici in Srečku Triplat ter Jožetu Podpečanu. Hvala fudi vsem GD. ZB. zvezi obrtnikov. RK, SZDL, Zvezi internirancev, KS, vsem našim sodelavcem bolnišnice Topolšica, OŠ Šmartno ob Paki in Merx-Gorica, ter duhovniku za poslovilne
besede in opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo tudi primariju dr. Fijavžu za zdravljenje. Še enkrat prisrčna hvala vsem pjijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti
GLOBOKO ŽALUJOČI: žena Anica, sin Tonči in hčerki Dragica in Darinka z družinami.
26. september — dan enot za zvezo
Izurjen vezist je nenadomestljiv
>Ja zasedanju v Stolicah so 26. septembra pred 41 leti sprejeli pomembne sklepe, ki jih je bilo tre-ba prenesti do vsakega posamezni-ka, da bi se lahko uresničili.x Pred kurirji so bile takrat doige poti in prav oni so bili začetek organizira-*nih enot za zveze, ki so začele nastajati po tem zasedanju. Naj-prej desetine, kasneje pa so po statutu narodnoosvobodilnih udar-nih brigad, ki so ga sprejeli februarja leta 1942, v odtedih in brigadah pričeli ustanavljati vode vezistov. Prva tehnika je bila preprosta in skromna, telefonska zveza je bila pravo razkošje. Z dob-ro organiziranostjo se je izboljševa-la tudi tehnika. Ze marca 1943 so na Hrvaškem organizirali radiote-legrafski tečaj in po kapitulaciji Italije so pridobljeno znanje lahko koristno uporabili na vrsti zaplete-nih radijskih postaj.
Vojska je potrebovala hitrejši pretok informacij, zato so v Liki ustanovili prvo partizansko.radio-tehnično delavnico glavnega štaba
Hrvatske. Tu so med drugim izdelali kratkovalovno radijsko postajo, s katero se je hrvaški glav-ni štab povezoval z vrhovnim šta-bom in tovarišem Titom. Tudi pri slovenskem glavnem štabu so kma-lu ustapovili delavnico, v njej paso izdelali več radijskih postaj in med njimi „Kričača", „Sparada" in di uge. Konec vojne je naša ljudska armada dočakala s sodobno opremljenimi enotami za zveze. Ustvarjcno je bilo močno kadrov-sko jcdro vezistov, telefonistov, linijcev in radiotelegrafistov.
Dancs so enote za zveze opremljene z najmodernejšimi na-pravami, s katerimi je treba dobro ravnati, kajti tehnika brez človeka je mrtva, pravijo vezisti. Pisma, te-legrami, radijske zveze, teleprinter-ji, Ijudje. Ljudje, ki zveze obvlada-jo, ki znajo sporočati, sporočila oddajati in sprejemati. Kako pusto in čudno bi bilo, če ljudje med se-boj ne bi mogli komunicirati na velike razdalje, koliko pomembnih sporočil gre vsak trenutek po
brezžičnih zvezah, kolikopomemb-nih odločitev potuje po telefonskih kablih in radijskih valovih.
Obiskali smo občinski center zvez na eni redni vaj. Tako kot je •njihovo delo težko opazno, tako tudi centra ni enostavno odkriti. Sredstva in ljudje so bili razmeščeni na širokem prostoru, kot v vojni. Vezistom je najtežje v začetku, pne-den povežejo vsa sredstva, linije, antene. Vsi si oddahnejo, ko iz na-sprotnega konca žice zaslišijo ,,sli-šim te za petico". Potem je vse laž-je. Skrbeti morajo le, da se zveza vzdržuje in izboljšuje. Kot na mno-gih dosedanjih vajah so vezisti ob-činskega centra zvez tudi tokrat presegli norme v točnosti vzpo-stavljanja zvez, v hitrosti prenaša-nja telegramov, tako v radiotelefo-niji, kot v radiotelegrafiji in kriptozaščiti, vse linije so , tekle brezhibno.
„Reči moram, da je občinski center zvez dobro in sodobno o-premljen," je povedal vodja centra
Zdenko Zajc. Dobra materialna os-
nova centra, usklajena z zahteva-mi, ki jih narekujejo dovršenost sredstev zvez, prinaša uspehe tudi v urejanju in pri vzgoji. S sredstvi in prometom zveze se vezisti spoznavajo v dobro opremljenem kabinetu novega občinskega centra zvez. Seveda pa taktične vaje na
terenu še naprej predstavljajo naj boljše preverjanje usposobljeno-
sti."
Zveze, po katerih tečejo povelja in šifrirana sporočila, morajo ostati nedotaknjene, nepretrgane. Za poveljevanje v SLO ni nič slabšega kot so pretrgane komunikacije. S tem je onemogočeno usklajeno so-
delovanje, sile, ki se skupaj zlijejo v probojno moč, se brez povezave
razpršijo vsaka na svojo stran. Sovražniku seveda to samo koristi. Vezisti so dva dni skrbeli za svojo osnovno n?logo: vedno in povsod zveza s tovariši na drugem koncu mesta, za gričevjem, kjerkoli v do-movini.
Naši vezisti so potrdili dobro usposobljenost (sv)
Saleška dolina
Kros Dela
Tradicionalni množični tek v naravi — kros Dela bo letos v Šaleški dolini. Organizacij-ski odbor pri ZTKO Velenje in Atletskemu klubu Titovo Velenje, ki je med tem že začel skrbne priprave na to množično jesensko priredi-tev, se je odločil, da bo kros na območju letališča v Laj-šah, in to 17. oktobra
Kros Dela je vsakoletna največja atletska prireditev v pjasf '^.epiihjiki, saj je to sklep-no teRmovanje vseh tekov v naravi v eni sezoni. Seveda je to tudi najbolj množičra prireditev. Organizatoiji pn-č^kp^jo .kar 2000 do 2500 tekmovalcev, ki bodo nasto-pali v 18 kategorijah, od mlajših pioniijev do pionirk pa do najstarejših — vetera-nov. Vsako leto pa se tega množičnega krosa udeležijo
V 6. kolu v slovenskt nogomet-ni ligi so igralci Rudarja znova pokazali slabo igro. Na doma-čem igrišču so se morali zadovo-ljiti le s točko, saj je bil izid tekme z Nafto 3:3.
Domači igralci so tudi na tej tekmi prikazali neodgovorno in nedisciplinirano igro, saj je nera-zumljivo, da so po vodstvu z 2:0 izenačili. Prva dva zadetka je dosegel Boškovič, drugega iz enajstmetrovke in to v 34. in 49. minuti, vendar so igralci Nafte v 80. minuti izenačili. Toda že v naslednjem napadu je Omladič po lepi akciji znova ukanil gostu-jočega vratarja. Do konca tekme je bilo še dobrih 8. minut, kar pa je bilo premalo za igralce Rudar-ja, da bi očuvali to vodstvo. 2.
tudi predstavniki JLA. Letos bodo hkrati tekmovali še za prvenstvo ljubljanskega ar-madnega območja.
Kot sta povedala predsed-nik organizacijskega odbora Teodor Jelen in vodja tekmo-vanja Martin Štajner, so po-nosni, da bodo organizatoiji tako pomembne in tako veli-ke prireditve. Prizadevali si bodo, da bi jo kar najbolje izvedli, zato bodo pri tem sodelovali poleg predstavni-kov atletskega kluba in ZTKO tudi pripadniki SLO, taborniki, predstavniki klu-bov, mladina, gasilci idr.
Organizatorji tudi pričaku-jejo da se bo ob progi, ki bo zelo pregledna, zbralo kar največ gledalcev. Naj še do-damo, da se bo ta množična prireditev za pokale časopisa Delo začela ob 9. uri.
minuti pred koncem so gostje jasluženo izenačili.
V naslednjem kolu bodo igral-ci Rudarja gostovali v Duplici.
POLETNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH SRS Mlajši cicibani starost do 8 let: 10. Branko Kanduti; starejši cicibani starost od 8 — 10 let: 2. Gorazd Pogorelčnik, 5. Viki Čepelnik, 13. Igor Jeien; mlajši pionirji starost od 10 — 12 let: 2. Boris Pušnik, 5. Roman Tomše, 9. Gorazd Pogorelčnik, 14. Gre-gor Dolar, 16. Jztok Hercog, 22. Viki Čepelnik, 28. Igor Jelen, 32. Boris Trs; starejši pionirji starost od 12 — 14 let: 2. Iztok Golob, 7. Matjaž Mihelič, 16. Boris Pušnik, 25. Roman Tomše.
Ljutorrter— Elkroj 2:2
Samo točka
Nogometaši Elkroja so v tem kolu gostovali v Ljutomeru in psvojifi točko proti slabemu do-mačinu. Gostje so bili sicer oslabjeni, vendar s slabo in ne-borbeno igro niso uspeli zmagati. Prvi zadetek je za Elkroj dosegel Brezovnik, domačini so izenačili in povedli, v 72. minuti pa je bil znova uspešen Brezovnik in go-stom zagotovil neodločen izid.
Kegljanje
Uspešno nadaljevanje
Z jesenskim delom tekmovanja so pričeli tudi kegljači v 2. ligi regijske kegljaške zveze. V tej konkurenci na-stopajo tudi tekmovalci kluba Zgor-njesavinjske kmetijske zadnfge Mozi-rje. V uvodnem srečanju so na doma-čem kegljišču premagali moštvo La-škega in si z novimi točkami utrdili drugo mesto, ki so si ga priborili v prvem delu tekmovanja. Poleg tega tmajo veliko možnosti, da to mesto tudi obdržijo in se uvrstijo v višjo ligo. Omernti velja tudi veUko število navi-jačev, ki so jih bodrili na tem srečanju, kar ponovno potrjuje velik porast za-nimanja za kegljanje v mozirski občini.
Velenjski skakatci so nadvse zadovoljni z uresničevanjem zada-nih nalog za Ietošnje leto, glede na razmere, v kakršnih delajo. Za njili sta značilna resnost in precej-šnje samoodrckanje, zato se jim uspchi doseženi v tem letu zdijo še loliko večji. Za zgled navajajo, da si skakalci treljino stroškov za tre-ninge pokrivajo sami, z udarni-škim dclom pa vzdržujejo in gra-dijo prepotrebne objekte za tre-ninge in tudi za tekmovanja.
Vendar pa se pri mladih skakal-cib, predvsem pri začetnikih sre-čujejo s težavami, ker doma ni-majo pogojev za ustrezne treninge (skoki na plastični skakalnici) Tako ti mladi, ki so v klub prišli pozimi, odhajaio. Njihov osip povzroča tudi pomanjkanje denar-ja za treninge, ki jih organizirajo drugje. Mladim skaklcem, ki so republiško kategorizirani pa delno plačujejo stroške treningov starši.
Stol —Smartno 3:1
Že četrti poraz
Šmarski nogometaši so v pre-teklem kolu gostovali v Duplici. Gostje, ki so v petem kolu doživeii hud poraz s Slovanom, so pokazali popolrtoma drugačen obraz. Zaigrah so dobro in kar trikrat premagali šmarskega vra-taija Pusovnika. Gostje so častni zadetek dosegli v zadnji minuti tekme.
Borovo—Velenje 19:18
Prvi poraz
Po več kot letu dni so rokome-tašice Velenja doživele prvi po-raz v prvenstvenem srečanju. Spomnimo se, da v lanski tekmo-valni sezoni, ko so tekmovale v II. zvezni rokometni ligi, niso doživele nobenega poraza. V 2. kolu v I. B zvezni ligi pa so gostovale v Borovu in doživele minimalni poraz. Gostojoče igralke so imele tudi nekoliko smole, saj je imela Djoržjevičeva v zadnji minuti še priložnost za izenačitev, vendar je ni izkoristi-la. Povedati je treba, da so gostje
Člani smučarsko skakalnega
kluba so s prostovoljnim delom v zadnjem času obnovili 8-metrsko skakalnico v Titovem Velenju. Naredili so jo tako, da lahko na-tijo položijo plastično maso. Poskusno maso je že naredila delovna organizacija Vcplas. S plastično skakalnico bi, kot so prcpričani, povečali zanimanje rrted mladimi za ta šport, hkrati pa pocenili stroške treningov, saj jim ne bi bilo treba hoditi drugam.
Tudi v Pesju končujejo deia na 35-metrski skakalnici. Tudi ta objckt so gradili udarniško skupaj s krajani Pesja. Člani smučarsko skakalnega kluba Titovo Velenje se zahvaljujejo rudarjem in vsem delavcem REK za finančno in drugo pomoč in poudarjajo, da jim bodo njihovo podporo ,,vr-niii" z dobrimi rezultati.
F. D.
nastopile oslabljene, brez poško-dovanih Goličeve in Špoljaijeve. Zadetke za Velenje so dosegle Kotnik 5, Omerovič in Džordže-vič po 4, Bašič 2, Bovha 3.
Varteks—Soštanj 25:36
Uspeh v gosteh
Rokometaši Šoštanja so v 3. kolu v II. zvezni ligi presenetili ne le njihove gledalce, ampak tudi domače igralce, saj so v Varaždinu zmagali kar z 11 zadetki razlike. Po polčasu je bil rezultat 13:16. V prvih minutah nadaljevanja so domači igralci zmanjšali na 14:16, takrat pa so gostje zaigrali izredno in kmalu povedli z 22:14. Po takšnem vodstvu seveda zmaga ni bila več I vprašljiva;
Smartno— Duplje 28:18
Visoka zmaga
Rokometašice Šmartnega so dosegle drugo zmago V slovenski rokometni ligi. V prvem polčasu je bila igra izenačena, kljub temu pa so btle domače igralke za gol boljše. (12:11). V nadaljevanju pa so zaigrale učinkovito in zasluženo visoko zmagale. Strel-ke za Šmartno so bile Šmerc 11, Tajnik 4, Jud, Urankar, Resnik in Bole po 3 ter Knez in Trobina po enega. V naslednjem kolu bodo igralke Šmartnega igrale v Tržiču.
Rekord
Stajiierja
Velenjski atletski klub je preteklo soboto organiziral mi-ting, s katerim so želeli omogo-čiti mladima nadarjenima atle-toma Tinetu štajnerju in Nata-ši Krenker postavitev novih rekordov. Mladi Stajner je te-kel skupaj s Popetrujem in Paunkovičem na 800 metrov in za 6 sekung zboljšal sedanji pionirski slovenski rekord na tej progi, ki ga je imel Medve-šček iz Olimpije. Njegov čas je bil 1:58,5, zmagal je Popetru s časom 1:56,8, Paunkovičey čas pajeznašal 1:57,0.
Krenkerjeva pa je na 600 metrov le za las zgrešila republiški pionirski rekord, ki je bil 1:37,4, njen čas pa je znašal 1:37,8.
KAM, KDAJ?
Občinski kros
Popoldne ob 15.30 bo v par-ku v Titovem Velenju občinski kros. Nastopili bodo tekmo-valci vseh starosti iz osnovnih šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Rokomet
V	4. kolu tekmovanja v II. zvezni rokometni ligi se bodo rokometaši Šoštanja v Rdeči dvorani sestali z Jelovico. Tek-ma bo v soboto, 2. oktobra ob 18.30.
Zelo zanimivo pa bo v Rdeči dvorani tudi v nedeljo dopol-dne, ko bo prvenstveno sre-čanje med rofcometašicam i Velenja in Ljubljansko Olimipi-jo. Ta tekma se-be začela 10.30
Nogomet
V	prvegstvenem srečanju slovenske nogometne lige se bodo nogometaši iz Šmartnega ob Paki srečali na domačem nogometnem igrišču z eldpo Triglava. Tekma se bo začeb ob 15.30.
Trim kolesarjenje
V	počastitev občinskega praznika bo komisija za rekre-acijo, oddih bi delavske šport-ne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov organizirala v soboto, 9. oktobra trim kole-sarjenje. Štart bo ob 9. uri na avtobusni postaji pred tovarno Gorenje. Tam bo tudi cilj. Proga bo potekala od avtobu-sne postaje Gorenje po Šaleški magistrali do mostu čez pako, nazaj po stari cesti proti Sošta-nju, nato bodo niorali tekmo-valci peljati skozi Metleče, Ravne, Gaberke in dalje do ci-Ija pred tovarno Gorenje. Dol-žina proge bo znašala 25 kilo-metrov. Pri organizaciji kole-srjenja bo sodelovala tudi služba za rekreacijo TGO Gorenje in podoben odbor pri ZTKO Velenjc.
Nagradni ribolov
V	počastitev krajevnega praznika bo ribiška družina Paka organizirala v soboto, 9. oktobra velik nagradni rekrea-cijski ribolov za krajane na šoštanjskem jezeru s pričetkom ob 16.30 uri. Tekmovali bodo za najtežjo ribo. Vsak udeleže-nec tega tekmovanja bo moral na začetku plačati 100 dinar-jev, ta denar pa bodo potrošili za nagrade. Po končanem tek-movanju bo ribiški piknik.
ZLATARNE • CELJE
Obiščite prodajalni ZLATARN CELJE
V Titovem Velenju, Šaleška 19/a in v Slovenj Gradcu, Meškova 12
Prepričajte se o bogati izbiri vseh vrst zlatega nakitaz dragim in poldragim sintetičnim kamenjem ter drugih izdelkov iz zlata, srebrnega nakita in ur.
»
Za obisk in nakup se priporočajo ZLATARNE CELJE
Rudar— Nafta 3:3
Zakaj ne gre?
Smučarsko skakalni klub
Udarniško gradijo objekte
Gradnja Severne magistrale, kl že povezuje Škale z Gaberkami, trenulno pa so jo asfaltirali tudi že v Ravnah, hitro napreduje. Od Raven bo naprej potekala preko Lajš, do Topolšice in Florjanskega grabna, pot pa bo sklenila v Šoštanju. To je pomembna naložba Rudnika lignita Velenje iz sredslev za rudarske škode, predstavlja pa nadomestilo za šlevilne lokalne ceste, ki so se zaradi izkopavanja premoga v teh krajevnih
skupnostih porušile. --