St. 28. — ш „Soia" izhaja vsak četvrlek in velja g po j to prejemam ali v Gotici na dom poSiljana za ilyiiguhџИе polit. druätva Soda": Vae leto ....... f- Pol Uta ...... .,2.- Oet/rt leta .... . ,. 1.Ш + i Za шхЈгизиШке t Vse leto ...... f, 4.50 Pel leta .......2.30 Cctvrt ...... . . „ 1.20 Posamezne številke »e dobivajo po 10 soldo v v Gorici pri Patom o Iii ju ia kuharju; v 'J'rntu v tobakiirmcah „Via dtl il.-lvedew 119" in ,.Via dellft cmurniri ■ kticu v Gorici, Con. delCristo 186 blizo živinskega, trga kder se nahaja tudi uprav-niätvo. — EoKopitd se no vračajo * dopisi irnj blagovoljno fmnkajojo. — Mulcem in drugim neprtiuuinim bo narointn» nifca, ako se oglase pri iireiinfötvu, S narodnih pravic. Kako je z našim ljudskim šolstvom? V Gorici 6. juliju 1873. [Izv. dop.] C. lc. statistična osiednja konrsja na Dunaj i je te dni izdala neizmerno važno knjigo, katero bi moral preštudirati ali v naj pregledati vsak izobraženi šolnik, vsak odlični mož, kterega stn a'i vlada ali ljudsko zaupanje posadila na imenitne ill uplivno mesto v kte-rem koli si bodi oktajnim ali celo deželnem Šolskem svetu. Imenuje pa se ta kajiga: „Statistika javnih iu privatnih ljudskih šul po vseh v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah v šolskem lotu 18701871." Spisal jo je po uradnih poročilih G. A. Schimmer, dvorni tajnik pri c. kr, direkciji za administrativno statistiko. Nadejam se, da bodo uaš vrli „Slov. učitelj" prinesel iz nje daljše poročilo o ljudskih šolali po vseh slovenskih deželah, kajti njih stanja glede učiteljskega osobja, obiskovanj t, učuega jez ka, narodnosti i spda učencev i. t d., nam iz te knjige odseva kakor Jastni obraz iz mirne vode. S številkami, zoper katere ju vsak ugovor in upor zastonj, se nam tukaj jasno kaže in na glas pripoveduje, koliko so Nemci, Italijani, Cehi pred nami, koliko Poljac, Rusiui i Dalmatine! za nami Slovenci, kar se ljudskega šolstva ttč". Jasno nam pričajo te Številke tud<, kako vlada s oj izvoljeni nemški jezik po slovenskih deželah na škodo narodnega jezika razširja in podpira. Ker vem, da šolske razmere zanimajo vsakega poštenjaka, ki svoj narod ljubi ter žel1, da bi se Slo-veuec v dušnem in mtterijaluem oziru povzdignil, okrepil, osvobodil, zatorej podim tukaj čitateljem „Soče* kratko statistično poročilo o slovenskih ljudskih šolah, posebno pa o šolah na Goriškem. Potrebno se mi pa zdi izrecno opom iiti, da to poročilo niti glide šol v goriško-gradiščanski grofiji nij popolno i do v o'j no, ker bi bil spis preobširen, ko LISTEK. Neklere opazka ruskega profesorja, Spisal prof. J. Daiidoulw d« t'bojšal svoje opravka (ge-scliiifte), pri jti ko sklenem te opazke, hočem še spregovoriti nekaj v pojasnenje in opravičen je nekterih rečij, katere tu ali pa tam nijso dopadle ta katere so tega ali pa onega razžal le, V popisovanji mojega potovanja po raznih vaseh in krajdi slovenskih dežel mogel sem priobčati le maje osebne vtise, ne pa natančao karakteristiko prebivalcev danega kraja. Zatorej je vse to jako relativno. Dober ali slab vtU, kateri so debdi na me prebivalci tega ali pa onega kraja, je bil večidel odvisen od tega, kedaj sem prišel v ta kraj, ali v nedeljo, ali v ponedeljek ali pa v kak drugi delovnik. Tako, na primer, morda bi se mi popolnoma dragu če predstaviti prebivalci goriškega Nemškega Ruta (gl. odd. IV), ako bi ne bil prišel k njim v ponedeljek, to je namreč v *) Gospod profesor, nikar__ ne mislite, da vsi goriäki Slovenci o vaših opazkah tako sadijo, kakor „Glasov' dopisnik 1 Kedar dovršite evoj upis, povedali b-rnio tudi mi svojo. UltEDi Trst ima 18 slov. Goriška „101 , 1 ital, slovenskih letrija „ -(II) „ 19 Pult'K tega ima Kranjska 19 nemških, letrija 2 nemški; Trst 17, Goriška 61 in Istrija 71 italijanskih šol. 130000 koroških Slmncev ima Ж slovensko Žilo II Isteroki Slovenci nemajo nobene slovenske šole! III. V šolo je hodilo 1.820.710 otrok; hoditi bi jih b.lo pa moralo skoro šo enkrat toliko kajti pokazalo se jo, da je izinej vseh za Šolo godnih otrok jih saino 57.a# v res» i d šolo obiskovalo, Jako zanimive so Številke, ktere nam kažo. koliko je od 100 zn šolo godnih otrok v posameznih kronovinali res jih v Šolo hodilo: Na Avstrijekein pol Aniito 74*1)Џ џ џ nad „ Solnogrodukem „ Stajегвкоm П Koroškeni n Kranjskem V Trstu in okolici Na Gor<škem V Istriji Na Tirolskem „ PredarlberŠkem n Češkem „ Moravskem „ Šleskem ч Gahškem V Bukev mi „ Dalmaciji 60-0 „ 81*8 џ 56*4" 62-7, f)0 0 „ 40-5 B 37-2 , 87-7 . № 70'7 „ 77-6 „ 70.9 . 19-7« 11*5 B 160 . « " Najnemarniše torej v šolo hodijo otroci v Duktf-vini, v Dalmacij», v Galiciji tedaj v dež id ali, kder prebivajo skoro sami Slovani (Potjaci, Rusi, Srbi.) Naj-pridneje pa šole obiskujejo na (južnem) Tirolskem iti Picdarlberškem, kder mnogo oirok tudi še po izpol- najslabši dan za te vav, v katerih so krčme, ker po celonočnem pijančevanji {od nedelje »a ponedeljek) vsi rata j o budi, neumni in surovi. Uze boljše je priti v nedeljo, ker takrat so prebivalci Še le veteli iu dobre voljo, akoravno večkrat se tudi tepo in delajo razna neumnosti. Sicer pa v teb vaseh, kder nij krčme, je vse ono, kedar se pride, ali v nedeljo ali pa v delovnik, zmerom so prebivalci trezai in pametni (gl. XVII odd. teh opazi k, kjer se govori o pijanstvu, posebno pa, o Bohinjskem Drodu in Srednji Vasi.) Moji oseba i vtisi bo bili odvisni tudi od tega, ali sem bil bolje slabo ali pa bolje dobre vo'je. Kedar je človek slabe volje, nij v stanu prikupiti se drugim tako, kakor takrat, ko je popolnoma dobre volje, kedar je, tako rekoč, v svoji župi Ce pa stori slab vtis nt prve prebivulce, katx re steča, ta slab vtis ptiobčuje se skoro brezvestno, instinktivno drugim prebjvaleem, slednjič celi v.isi, in po tem ga je jako težko spremeniti: saj ljudje v tem obziru sopopjlnama kakor gosi, kakor ovce, sploh čred i živalij, katere vs-dej gredo, ne vprašaje, za prvo gosjo, za prvo ovco itd. Razen teh nagodnih uzrokov bolje slabeg» ali pa dobrega vtisa, kuteri so storili na me prebivalci tega ali pa onega kraja, se morajo vzeti v račun tudi uzroki veliko bolje stunuvitn', uzroki geografiča', sooijalni itp. Tako, na primer, hribovci morajo zmerom biti bolje surovi in divji, nego poljanci (prebivalci planjav) če sicer drugi pogoji so pri teh in onih popolnoma enaki, Seveda kakor hribovci nijso krivi svoje primerne surovosti in divjosli, tako se tudi prebivalcem planjav in mest ne mote šteti v zaslugo, da so primerno bolje olikani. Pa vendar to ne spreminja fakt, tir natančni opazovalec ia popisovalec ne more reči, da «e tm pr. v hribih nahaja bolje olikano ljudstvo, nego v dolinah in planjavah. Tako so tudi jaz uijsem bd namenil niti grajati saro veža zaradi njih surovosti, niti hvaliti oii-kance zaradi njih olikanostj, ampak samo nestrun^ko , popisati kikor ene, tako druge. ( v £j8V)