ZA
LET
NAHOD
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
T Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V C HI C AG I; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH.
KUPUJTE VOJNE BONDEI
STEV. (NO.) 134
CHICAGO, ILL., TOREK, 7. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 7, 1943
LETNIK (VOL.) LII.
ANGLEŽI ZASEDLI BLIZU 50 MILJ OBREŽJA
Alzir, Afrika. — Zavezniška invazija italijanske celine, ki je pričela Se zadnji četrtek na vzhodni strani messinskih ožin, je zadnje štiri dni uspešno nadaljevala. Vse obrežje Kalabrije od Bagnore pa do Melito, kar je blizu 50 milj širine, je zasedene od čet angleške osme armade,
RAZBIT JAPONSKI BOMBNIK
katero vodi angleški general Montgomery.
Invazijo se je pripravilo skrbno. Odpor je bil na nekaterih mestih srdit, ki pa ni vzdržal pred uničujočimi udarci za-vezniškegaijetalstva in mornarice. Do torka so angleške čete imele že 50 milj kalabrijskega obrežja pod kontrolo in prodrli 12 milj v notranjost dežele. Prodiranje v notranjost je težavno ker svet je gorat in ka-menit. Kakor zgleda bodo Angleži prodirali raje ob obrežju na obeh straneh Kalabrije, dokler ne pridejo do ugodnega terena za udar preko gorovja. Poročila omenjajo, da Italijani kažejo slab odpor. Več tisoč italijanskih vojakov se je An-
gležem že podalo. Na večji nemški odpor še niso naleteli, razun par manjših oddelkov.; Omenja pa se, da imajo Nemci j tri divizije med Monastarece in Cantanzaro.
Nemci so najbolj nervozni j pred Amerikanci, ker sedtoia ameriška armada še ni udarila.! Bojijo se, da bo udarila na kaki j drugi točki, in da bo tako hkra- j tu na enkrat nastalo več front na kontinentu.
Neko poročilo je omenjalo v nedeljo, da so jugoslovanski gerilci prodrli do Reke in Su-šaka in istega zasedVi. Ako je poročilo resnično, potem se najbrže Italijani iz Jugoslavije umičejo.
MgMMaM^g
SLOVENSKE PESNI NA VRBSKEM JEZERU
Neznatna vest o slovenskih dekletih, ki pa veliko pove. Ljubljančan je stopajo na prste. — Grozna draginja po jugoslovanskih mestih, posebno Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
Na letališču ▼ Mundi. med drevesi, ki »o jih okle«tile bombe, leii ta razdejani japonski bombnik, žrtev zavezniških bombardirjeT. Letalo ima dva gonilna stroja in je morda eden Mitsubishi bombnikov, zgrajenih za velike daljave. Ko so ameriški borci zasedli letališče, so dobili tudi to razbilo letalo.
NO¥E
RUSKE-ZMAGE: UDAR V NOVI GVINEJI
ANGLEŽI VRAČAJO BERLINU ZRAČNE NAPADE Z OBRESTMI
London, Anglija. — Angleži in Kanadci so v soboto in nedeljo večer izvršili ponovne masne zračne napade. Težki štiri
KRIZEN SVETA
ZAVEZNIKI IMAJO ŠE ŠTIRI ARMADE PRIPRAVLJENE ZA INVAZIJO
Slovenke se ne bojijo nazijev
Washington, D. C. — Po informaciji, ki jo je prejel Urad vojnih obvestil (OWI), je neki nemški list poročal, da so se v nedeljo 15. avg. po Vrbskem jezeru od "Klagenfurta" do "Vel-dena" na Koroškem v izletnem čolnu vozile dekleta, ki so prepevale samo slovenske pesmi; na vsaki postaji so začele drugo pesem. List se pritožuje, da bi se moralo vodstvo izletnih čolnov pobrigati, da se kaj tako žaljivega nikdar več ne pripeti.
-o-
Demonstracija proti italijanskemu zatiranju
— Buenos, Aires, Argentina.
nah. (Posneto iz Bazovice dne 27. 6. 1943.)
-o-
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
(Posneto iz ljubljanskega Jutra z dne 28. marca 1943.)
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad predložil Visokemu komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani, ki jih je Visoki komišariat odobril.
Z odlokom VIII-2 št. 362-6 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljub-
Alžir, Afrika. — Za tem, ko jz Moskve je naznanil 24. avg., .Argentinske oblasti so zasegle je udarila na italijansko celino da j. aVg. v Ljubljani de urad in kontrolo nad ameriško le samo osma angleška armada monstriralo nad 12,000 ljudi družbo Southern Argentine pod vodstvom generala Mont-
m SmUltr O*.;*** aretirale več gomerjrT*o nastale
London, Anglija. — Napredovanje ruske vojske v kotlini Doneč reke se nadaljuje. Sevemo-zapadno od Harkova so Rusi zasedli važno mesto Konotop, ki odpira pot proti Kijevu, glav-rtemu mestu Ukrajine. Od mesta Stalino so ruske čete samo še dobrih 6 milj. Na drugih točkah so Rusi napredovali zadnje tri dni od 12 do 20 milj. Od Kijeva se nahajajo Rusi še 85 milj. Nemci se stalno umičejo in zavezniški vojaški strategi so mnenja, da so se Nemci začeli posluževati ruske strategije pri umikanju, to je umikati se, a zadajati nasprotniku krvaveče rane. Mnenja so tudi, da imajo Nemci močno utrjeno črto, ki teče od Pskova pri Estoniji, mimo Veliki luk, doli ob Smolen-sku, Gomelu, Kijevu, do Krimske ob vijugastem toku reke Dnjeper. Tu bodo Nemci skušali držati Ruse preko zime, seveda, če ne bo rusko orožje hujše od nemške obrambe na tej črti. Nemški umik v Rusiji ka ■ že, da nemška moč ni več tista,
i vrgli do bliziT 1120 tonov težkih bomb vseh raznih tipov na nemško mesto Berlin. Iz mesta se je dvigal na več krajih več kakor 2000 čevljev visoko dim. Nemško radio poročilo je priznavalo pozneje, da je povzročena škoda velika in da živijen-ske zgube so visoke. Koliko bombnikov se je udeležilo napadov ni znano. Omenja pa londonsko poročilo, da pogrešajo 22 bombnikov. Poleg tega
»roti italijanskemu feltstfaf

kakor je bila v prvih dveh letih vojne z Rusijo.
Američani in Avstralci imajo na Novi Gvineji zadnje dni napada so angleška in ameri-nove uspehe. Uspešno so se iz- gka ieta]a bombardirala števil-
uradnikov družbe. Točni razlo- kovnjaki vse vrste špekulacije, naj jjm okupatorji pošljejo do gi za ta nastop argentinskih kjer bo udarila sedma ameri- mov vse tiste domačine, ki so oblasti niso podani, kakor letJa ška armada, ki jo vodi general jj^ odvedli v koncentracijska | v Tucumanu preiskujejo jioslo-j Patton. Mnogi pričakujejo, da taborišča, in izpuste roodljube, vanje električnih javniK- us^i-.; bo udarila na Neapelj in bo kj so zaprij v ječe. ^ - ^ skušala presekati italijansko celino na dva dela. S tem bi osvojili obalo ob jadranskem . J . k u. , ,.vmorju,: kjer bi se jim nudila boto J€; dospel vAnglijo tffe« prilik* vpada v Dalmacijo in cxuw __ ^^^
B ■	*etniki' ^ pogreba se je udeležilo obilo
'dttrin^™	pripravljeni vpada za- ljudstva/GovoriH so dr.
nov, , ki so v. rokah družb.	" . .. .o,' «.-vJi
-T • - - -v" _.. S; —- . ^ - J -.."»»
— London, Anglija. -uV j»o-~
Dr. Fran Tominšek umrl
V Ljubljani so 27. marca letos položili k zasluženemu počitku enega najzaslužnejših
krcali v Huon zalivu vzhodno od Lae in so prišli tako Japon cem za hrbet, pri Lae imajo obkoljenih do 20,000 Japoncev. Pri Lae so igrali največjo ulogo ameriški parašutniki, ki so uspešno pristali za hrbtom Japoncev in zdaj iz zaledja pritiskajo proti mestu Lae, kjer se nahaja ena najvažnejših japonskih luk in
V Salamaua in Belgiji, severni Holandiji.
na nemška mesta v Porenju, dalje mnoge nemške baze v Franciji in v
MEHIKANKE ZAHTEVAJO VOLILNO PRAVICO
je dospel nenadlegovan preko Atlantika, kar kaže, da nemške podmornice niso več aktivne, kakor svoje čase:
Veznikov.t Poleg tega imajo A-
obilo Josip
Pretnar, predsednik Slov. pla-
Mexico City, Mehika. — Odbor, ki predstavlja organizira-
. , . . ,	.., , no mehikansko ženstvo, je
važna letalska baza Z owoj.t- predložil mehikanSkemu kon-
tega zaliva, kadar pride se | bodo odprle nove ugodnosti za zaveznike za ofenzivo pr4ti severu.
gresu zahtevo, da se da mehi-kanskemu ženstvu volilno pravico.
-o—
DRUŠTVO "THREE STAR LODGE" IMA VAŽNO SEJO
Chicago, 111. — V sredo večer 8. septembra ob 8. uri se vr-pi važna seja društva "Three Star Lodge", štev. 33 ZSZ. v London, Anglija. — Vest iz Moskve omenja, da je Jožef cerkveni dvorani. Tajnik Mr. Stalin obvestil voditelje pravoslavne cerkve v Rusiji, da sovjet- Leo Jurjovec prosi vse člane, ska vlada nima ničesar proti ustanovitvi svete sinode. Objava te se sei€ gotovo udeleže, vesti se smatra za zelo važen korak in začetek boljših odnošajev med cerkvijo in državo v Sov-
SOVJETSKA POLITIKA PRIJAZNEJŠA CERKVAM
merikanci nekje v Sredozemlju ninskega društva nato prof še peto armado, ki ji poveljuje Xone Ravnik, v imenu Turistov-general CJark, poleg te pa ima. skega kiuba »skale", končno — Pretoria, Južna Afrika.— jo Angleži v Siriji še deveto in pa njegov planinski tovririš in Prvi minister Južne Afrike Jan deseto angleško armado, kate- s0(ielavec odvetnik dr. Josip Kristjan Smuts, povdarja v svo- rima poveljuje general Sir Qblak. Pokojni Fran Tominšek, ji izjavi, da zavezniki morajo i Wilson, Zadnje dve ste najbr- ki je dočakai starost 75 let, je pospešiti zaključek vojne v pri- že določene za udar v Grčijo. izredno veliko storil, da je poje tako vzdjgnii splošno zanimanje in ljubezen do naših planin.
hodnjem letu. Podaljšanje in zavlačevanje vojne bo privedlo svet v popolno izčrpanje. O Rusih je izrazil, da so v tej vojni postali nes&rtni junaki.
Palica proti Hitlerju pripravljena.
—-—o—
določene najvišje cene od ponedeljka, 29. marca 1943-;|XXI zjutraj dalje do objave-novega cenika. J
le po
ovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in: ga plačevati, so naslednje:
Zeljnate glave pod 10 kg 2 L; rdeče zelje 2.25 L; kislo ze-_ Ije 4 L; ohrovt 2.25 L; repa na drobno 1 L; repa na debelo 0.75; kisla repa 2.50 L; repna cima 2 L; motovileč 10 L; regrat 4.50 L; radič 6 L; gojeni radič 10 L; špinača 3.80 L; rdeča pesa 3 L; rdeče korenje brez zelenja 4 L; rumeno korenje 2 L; peteršilj 4 L; zelena (gomolji) 5 L; rumena koleraba 2 L; kolerabice 4 L; črna redkev 1.50 L; čebula 3 L; čebulček 12 L; jabolka 1. vrste, namizna, izbrana 5.70 L; šalota 4 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L; jajca 2 L komad.
-o-
Strašna gospodarska situacija v Srbiji
SKRBI RADI MLADIH DEKLET
Iz Spodnje Štajerske
z dne 28.
(Posneto iz Jutra Chicaški marca 1943.)
Novi grobovi. V visoki staro-
— London, Anglija. — Poročilo iz Švedske poroča, da se je v Trnavi na Slovaškem uprlo 15
slovaških vojakov. Upor je na-. ,	,	t
stal, ko je slovaški kvizlinški urah P°n0Cl najtl mlada dekle" Fani Mallyjeva, rojena Moser
ta od 14 do 17 leta po parkih, jeva.
kjer tavajo same, ali pa so v
raj daljši članek o mladih dek- 3ti 92 let je v Mariboru umrla letah in pravi, da je v poznih vdova mestnega zdravnika ga.
general Katlos ukazal, da se morajo vojaki preobleči v nemško uniformo in se pripraviti za odhod v Nemčijo. Vojaki so se uprli. Drugi oddelki so bili poslani, da ukrote upornike.
Nadalje so v Mariboru umrli 66-letni skladiščnik dr-
družbi vojakov in pomoršča- j žaVnih železnic Jožef Bohinc, kov.. Vidne posledice tega paj39_ietni tehnični uradnik Alojz
Zabkar in 67-letna zasebnica
Glasom zanesljivih poročil, ki so nedavno prispela iz domovine, je postala gospodarska situacija obupna ne le v Beogradu, temveč tudi v notranjosti dežele, po vaseh.
Prehrana prebivalstva je skrajno pomanjkljiva, narod ddSesedno strada — možje, žene in otroci hirajo in umirajo od onemoglosti.
Skozi 45 dni v Beogradu niso razdelili prebivalstvu nobene drobtinice kruha; moke tudi ni dobiti, še manj pa masti, jajc in podobnega.	<
Glavna ljudska hrana je
POGREB KRALJA BORISA
jetski Uniji.
Radio vest iz Moskve omenja tudi, da je Stalin sprejel v avdi-jenco zastopnike cerkve, ki so mu sporočili, da duhovščina pravoslavne cerkve namerava sklicati sestanek vseh škofov, na katerem bodo izvolili patri-jarha Moskve in vse Rusije in obenem bodo ustanovili sveto sinodo. Stalin, pravi vest, je vzel te poročila na znanje in; dal izjavo, da vlada nima proti^ tem namenom ničesar. Pri av-dijenci je bil navzoč tudi komi-
sar Molotov in še drugi državnf uradniki.
Prejšna pravoslavna grška
cerkev v Rusiji je bila razpu- gmrti go ge ščena leta 1917, ko so nastopili boljševiki. Cerkvena premoženja so bila zaplenjena. Nekatere samostane in cerkve
je zasegla država. -	_______
Prvotna sovjetska politika	--•
napram cerkvam in veram je službe božje pa so bile dovolje-bila odločno nasprotujoča, ne. Duhovščini pa je strogo pre-Zadnja leta je to nasprotstvo povedano uporabljati vero ali
Ankara, Turčija. — Pogreba kralja Borisa, ki je umrl skrivnostne dosedaj še nepojasnene udeležili le ožji člani družine in člani vlade ter nekateri zastopniki tujih vlad. Pokopan je bil 28. avgusta v Sofiji.
so v statistiki sodišča, kjer omenjajo, da so aretacije mladih Justina Rebčeva. V Vemšah pri deklet pod 21 letom narastle Leskovcu je umrl 45-letni An-— Bern, Švica. — Več sto radi prostitucije kar za 104% ;Jton Cernkovič, v Slivnici pri hrvatskih vojakov in en topni- radi potepuštva 124% ; radi pi- Mariboru pa 52-letni Štefan
ški polk se je pridružil Mihaj- janosti blizu 40% ; radi nespo- Dragoš. y 63. letu starosti jeizdlj'Tuha s krompirjem in fi-lovičevim četnikom, omenja po- dobnega obnašanja za 69 %. To premin;la na praznik 19. t. m.lžolom, a tudi te že primanjku-
so sadovi vojnega časa.	ga Marija Samidova, po rodu j je in cene so silno visoke.
-0—Krakerjeva. V Mariboru so še
DEKLETA IN ŽENSKE umrli 79_ietni zasebnik Andrej NAPADAJO	^ Job in 78-letni žagarski moj-
Chicago, 111. — Zadnji dni se ster Jurij Podgoršek. V Slov. je dogodilo zopet par slučajev, Bistrici pa po dolgem trpljenju
ročilo iz okupirane Jugoslavije. Hrvatski Kvizling Pavelič, je v velikih , skrbeh, čim . bolj se približuje čas obračuna. Hrvatski narod čuti kaj prihaja in že obrača Paveliču hrbet.
— Washington, D. C. — nator Tydings, denjokrat iz ryland, je v svojem govoru pov-darjal, da je veliko upanja, da bo vojna po zaveznikih do,blje-
da so mlade dekleta in ženske uradnica Mici Vaupotova.
ile napadene od nepoznanih moških. Dekleta ali ženske zvabijo na vožnjo z avto, nakar jih odpeljejo in na
Na črni borzi more oni, ki ima srečo kupiti živeža po na~ slednjih cenah: . Koruzna moka 300 dinarjev kg; krompir 200 din kg; surovo maslo 2.000 din kg; svinjsko meso 800 din kg; mleko 150 din liter.
Le redko prinesejo kmetje živila na trg — najbolj pri-
popustilo. Pouk krščanskega cerkev v kake politične name-nauka v šolah je bilo prepove- ne. Preje je bilo to pod smrtno da take konflikte preprečijo vjnikoli sprejeti dano. Cerkvena opravil« in kaznijo prepovedano.
Smrtna obsodba ▼ Celovcu
Specijalno sodišče v Celovcu kakem je obsodilo na smrt Marijo Fel-na v prihodnjem letu. Potem, je osamljenem kraju napadejo, ner iz Ziljske doline in Franca manjkuje moke, ker je sami ni-dejal. je pa dolžnost Amerike, Dekleta in ženske bi se morale Žeharja iz Pečnika pri Maribo-, majo. Ako prinesejo živež na Britanije, tCitajske in Rusije, [čuvati in od kakih nepoznancev ru, ker sta zaklala 20 prašičev, prodaj, nočejo sprejeti v zame-
ponudbe, naj 2 kravi, 4 telice in 7 telet in no denarja, temveč bodočnosti.	[prisedejo v avto.	prodajala meso po zvišenih ce* drugega blaga.
zahtevajo
SEP-9W8 '
r
yj!
Str
ap
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 7. septembra 1943 * ——■
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slov ensfci het v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Ishaja vsak torek in petek.
Izdaja in tiaka: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto-----------------44.00
Za pol leta------~- 2.00
Za četrt leta____1.25
Za Chicago. Kanado In Evropo:
Za celo leto_____$4 50
Za pol Ifeta__2.25
Za četrt teta______1.50
_:*-
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America*
Established 1891
| bo torej Slovenija v bo4oče in čegava bo ? Ali bo naša slo-j venska, ali bo zopet vržena v robstvo?
bi lahko šli naprej v Ameriko." j raj v bolnišnici. Štiriletni John Potem je vprašal dekleta za je bil hudo pobit in je bil več potni list. Rekel sem, da je to!dni nezavesten; zdaj je malo
Issued every Tuesday and Friday.
Published by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
- Subscription:
For one year — For half a year
For three months-------T---1.25
Chicago, Canada and Europe:
For one year -—---$4.50
For half a year................. 2.25
For three month^___1.50
Nam se zdi, da je v Evropi v procesu neki velikanski	. . .
preobrat, ki bo stori Evropi po tej vojni spremenil obraz ^^f; * Je	Tnietna hčerk^e bila
1 , , ' . T,	, i • i i x i-* .	i. • miru pustil. Mislil sem si pa: Si le opraskana in je izven nevar-
za dolgo dolgo. Kamnosek, ki kleše Evropi nov obraz, je že bedak da ne ^^ ali je
slovanska Rusija. Ali bo ta kamnosek tudi nas postavil'tam napisano moško ali žensko
tja, kamor spadamo? Tega ne vemo. Prepričani pa|ime!
smo, trdno prepričani, da bi bilo zelo na mestu in pametne j V Bremenu smo čakali štiri
od Slovencev samih, da bi velikanu sorodniku po krvi po- "re> P^den smo šli na parnik.
edali, naj nas ne pozabi dati tja, kamor spadamo. In naše, £ez nfekaJ č?*f »*> P«de neki ' J	•	'Hrvat, mlad fant, pa se joka,
mesto je v veliki slovanski družini!
{•(•••MMH***«M*****«l*MM*Mt»**M»MMM*««M*MM*t*MM*M**(MM»*»««
nosti, devetletni Willie pa ni bil nič poškodovan, pač pa hudo prestrašen. Na srečo sta dva starejša brata ostala doma; Joseph je star 16, Frank pa 15 let.
Tukajšnji angleški listi so ve-
DOGODKI
POZOR! Številk« poleg vašega imena na naslovni strani {| kažejo, de kedaj je plačana yasa naročnina. Prva pomeni me- : sec, druga dan, tr.etja leto. Obnavljajte naročnino točno.
-— ■ •
Dopisniki so proaanL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje *' ure predno je mt saključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopis« bras podpisa se na oxira. — Rokopisov uredništvo ne vr^ča. t	_
da ne more naprej, ker nima liko pisali o tem nesrečn*em slu-zadosti "novaca". "Pet vanški čaju in radio postaje so pozimi fali, pa imam otca, on ima vale ljudi, naj pomagajo ubo-Idosti, da bi platil, pa sam ne- gim otrokom; tudi so objavlja-znam, kam je odišel," toži fant le imena tistih, ki so kaj daro-in me prosi, naj mu posodim 5 vali v denarju. Zbirali so žup-gl., "saj se bomo videli na šifu, nik Rev. Michael Pirnat, pa tu-
ESftered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______
PREOBRAT V EVROPI
Najprvo se moram zahvaliti
Ko je Hitler pisal svojo knjigo "Mein Kampf", je med drugim zapisal nekje tudi: Naš nastop in naša akcija bo spremenila svetu obraz za dobo tisoč let. Tak globok prerok Hitler sam ni bil, pač pa je svoje načrte dal pregledati nekaterim svojim zaupnikom, katere je imel tudi med najbolj inteligentnimi krogi. Nemški propagandisti, katerim načeluje znani doktor Goebbels, so predstavljali najbolj prefrigano propagandistično družbo poklicnih propagan-distov in so fabricirali razne propagande, kakor mesarji klobase. Za vsak dogodek so imeli že v naprej prikrojeno propagando, šlo je kakor bi imeli vse na ploščah. Pred nekaj tedni je bilo omenjeno v tisku, da je bil Goebbels tisti, ki je čestital Hitlerju, ko mu je pregledal in opilil njegove j Bogu, da je naju z ženo ohranil načrte, da bo njegov nastop odločil usodo sveta za tisoč let i tako dolgo, da sva dočakala
naprej. Hitlerju je to silno ugajalo; tako oboževalno ga !vof° 50-letnico zakonskega
. Z ., „ ji j-i mi . .	-.-i uu i	_• ; življenja. Letos smo pri nas v
m se nihče podkadil. . Takoj je naredil Goebbelsa za mini- šestih mesecih kar š£rje pari
stra prppagande. To je bilo še pred vojno.	obhajali zlato poroko. Januar-
Hitler, njegovi načrti in vse njegovo osišče se kruši in ja meseca sta jo obhajala Mr.
ruši. S svojim barbariztiom je nazijstvo doseglo ravno in Mrs. John Brul$, ki sta oba
nasprotne uspehe. Mislili so, da bodo postavili nemštvo iz Bele Krajine, od Črnomlja.
nad ves svet kot nekak gosposki narod, toda brutalna na^ Marca meseca sta jo obhajala
rava nemštva je le dosegla, da je nemštvo zgubilo zadnjo |Mr; "Mrf" Anton Stefanič; on J	r , . . ... i i, .. je tudi iz Bele Krajine, od Met-
unco vsakega spostovanja med civiliziranimi in kulturnimi Hke ona pa je W|a iz Ribnice>
narodi in da bo nemški narod še stoletja od sedaj prištevan	pa je gez par meSecev umrla.
k najbolj krutim narodom. Do dvajsetega veka so to ža-	Naslednja dva sta bila Mr. in
lostno slavo nosili Turki, od zdaj za naprej jo bodo pobar-	Mrs. Pavel Verban, hrvatske
barjeni Nemci. To bo po tej veliki vojski vsa pridobitev	narodnosti, doma nekje iz Voj-
za nemštvo in zahvaliti za to se ima svojemu velikemu fa-jvo^ne. Četrti par sva bila pa ^•i TT-i.i *	.	midva, ki sva slavila svoj jubi-
natlku Hitlerju.	..	_ -IleJ 26. julija, kakor ste že lepo
Ampak Hitler, tak ali Tak, je s svojim aivjastvom v porožaH v Hstu
in za kar se
Evropi le dosegel nekaj. Dosegel je to, da so zapadne de- Uredništvu kakor tudi dopiso-mokratične države le odprle oči, tla je res treba za povojni vatel jem iskreno zahvaljujeva, svet ustvariti nekaj stalnega, da ne bo Evropa in zraven Midva sva doma od Velikih tudi ves ostali svet krvavel v velikih vojnah vsakih petin- Lašč Pri Turjaku. Oba sva bila
dvajset let. Danes je eno gotovo, namreč da bodo Nemce £?čen?+v ce,rkvi m sva h1°" ; ... • , . J , ,	, , . , ... , dila v isto solo, ker nisva imela
postavili pod neko mednarodno nadzorstvo m da jih v bo- dalj kakor kakih 15 minut do
doče ne bodo tako brezbrižno puščali v prostosti, da bi po- j farne cerkve. Zdaj sva z ženo
čenjali kar bi sami hoteli. Glede tega so gotovi načrti že že pri letih; ona je stara 72 let,
pripravljeni. Načrti se pripravljajo tudi za druge dežele jaz pa 75. Vendar^ nama Bog
V Evropi	.	®e nekaj let živeti, se bova
Ali je kje kak načrt glede naše Slovenije? Nekaj na- skuša'» kak° oddolžiti, vsem v ,	....	. , .	-■ j	• „	i prijateljem, ki so se naju taku
crtov najorze je, ampak Kje so in Kdo ve za nje:	i veiikodušno spomniii o priliki
Ljudje, ki mislijo, da o tem ni preveč za vpraševati, zlate p0roke. Bodi jim najpri-imajo take, ki o tem povprašujemo, za neke nehvaležne ko- srčnejša hvala! mar je. Nič zato. Ti navadno odgovarjajo: Kaj vendar j Morda bo čitatelje zanimai0t ne veste, da imamo svojo jugoslovansko vlado? Bo že ta kako sva pred 50 leti prišla iz vse poskrbela iiruredila. Dalje pravijo, mi hočemo neokr- Slovenije v Ameriko. Takrat je njeno Jugoslavijo, svobodno in demokratično. Jugoslo- bilo še marsikaj drugače, ka-vanski krogi povedo to navadno s takimi frazami, da sami kor poznejša leta. ne vedo kak stvor so s svojimi pojasnili prikazali. * . J Ko sem bil 24 let star in sem Potem stopiš zopet k drugim, ki pravijo, da vedo, kaj opravil vojaško službo, sva se z tam hočejo. Ti pravijo: Doma hočejo pravo Jugoslavijo, mojo ^oljenko domenila, da take ne več, kakoršna je bila pred to vojno.
Zopet se čuje od tretje strani: Mi hočemo federativno Jugoslavijo. Srbi naj imajo svojega kralja, Hrvati kar hočejo, mi pa svobodno Slovenijo v Jugoslaviji. Well, well... In četrti zopetr tako in tako .. .
Med visokimi jugoslovanskimi krogi pa izgleda, da tisti južni bratje, ki so znali preje tako "jugoslavisati", kakor da jugoslovanstva nihče razen njih nič ne pozna in o njem nič ne ve in nima o njem nobenega pojma, pa celo trdijo, da Hrvatov sploh ne marajo. Slovencev pa sploh še Qmenijo ne.
Hercegovci imajo krepke prislovice. Tam ti znajo da- ^ za šeat mesecev k svojemu
ti nasvet: "Svaki za sebe Boga moli!" Precej pametno v;svak"' dokler me niso vzeli k • rr	o i	v ' • vojakom. Dobil sem delavsko
gtrtovih ozirih. Za nas Slovence pa opozorilo: Kaj pa vi, knjižica> zraven sera vzel pa še
kaj bo z vami po tej vojni? Kje se boste znašli? Kam vas dva majhna potna lista, enega bodo porinili? Ali ste sami kaj na delu, da pridete kamor zase enega ča za mojo izvoljen-si želite?	| ko; taki potni listi so bili takrat
Če o tem vprašaš, dobiš odgovore: Tako pa tako hoče- po 23 krajcarjev. Rednega vemo, tako pa ne več. Drugi zopet tako pa tako. Kakšna likega potnega lista za Ameri-
Zlaloporočenca Jožef in Frančiška Znidaršič, Soudan. Minn.
POT V AMERIKO PRED 50 LETI
1 j
Popisuje Joseph Znidariič	"i
Soudan, Minnesota.
pa bo moj otac povrnil pošteno/* Potem pa pravi moja sedanja žena: "Pa mu posodi, ker — ..I i se tako joka. Mu boš dobro sto-ril in morda bos dobil nazaj. : Sem mu res dal in sem pošteno dobil povrnjeno čez tri dni.
Naš parnik je bila velikan-] ska ladja, na zunaj lepa kot graščina, na znotraj pa vse bolj revna in ciganska. Imenovala se je Strassburg, pa bi bilo zanjo bolj primerno ime "Škrep-burg". Ko smo odrinili naprej, smo se vozili kakih devet dni. Od kraja je bilo morje precej mirno; ko smo prešli kakih pet dni, je postalo pa jako viharno. Deveti dan se ladja kar naenkrat strese, kakor bi na skalovje zašla, in se ustavi. To je bilo 19. marca, na praznik sv. Jožefa. Ponoči, ob treh po polnoči, smo si mislili, zdaj pojdemo kmalu na dno morja. Sirena je piskala, dokler je mogla; ko ni bilo več pare, so tolkli na zvon in streljali s topom, če bi kaka ladja plula mimo, da bi slišala.
ko zase nisem mogel iskati, ker sem bil podvržen vojaški služ
di radio postaja. Ljudem se smilijo otroci, zato pomagajo kar le morejo. Do sedaj se je nabralo že nad $5,000. Pogrebni zavod Sherman & Reed je brezplačno oskrbel pogreb za starše in daroval obe krsti.
Pogreb se je vršil 19. avg. s pogrebno mašo v cerkvi Sv. Od-rešenika. Opravili so jo Rev. M. Pirnat, tudi brezplačno. Prišlo je veliko znancev in prijateljev. Žalostno je bilo gledati dve krsti pred oltarjem, zraven pa uboge jokajoče otroke. Naj Bog stoterno povrne vsem, ki so kaj darovali alt naredili iz usmiljenja do teh ubogih otrok, pokojnima staršema pa naj sveti večna luč.
Tudi bolniki so pri nas. Mrs. Terezija Mihelič je bila par te-dnoy v bolnišnici, kjer so jo operirali na očesu, sedaj se pa zdravi doma. Da bi le kmalu zadobila popolno zdravje in bi spet lahko čitala časopise! Mrs. Mihelič podpira vse katoliške liste. Tudi Mr. John Malerič je bil v bolnišnici zaradi pijučni-
Pa nič ni bilo. Dva dni in dve bi. Toda tista dva mala potna n°či smo bili v smrtnem strahu, j ce, zdaj se pa zdravi doma pri lista sta nama prihranila od Prvi dan do ene popoldne smo svoji družini, ki mu skrbno Ljubljane do Dunaja celih 14 bili vsi zaprti. Ko so pregledali, streže. Želimo mu zdravja.
goldinarjev.
Od doma sva šla 4. marca 1893. Na ljubljanskem kolodvoru naju ustavi policaj. Povedal sem mu, da greva na Dunaj in razložil, kaj bom tam delal ; pokazal sem mu tudi delavsko knjižico in vojaško knjižico. "Kaj bo pa ta dekle tam delala?" je vprašal čisto po voja-ako. "To je moja sestra; je šivilja; za njo sem že delo pre-skrbel,V sem mu odgovoril. Komaj je ta policaj odšel, je že drugi prišel. Njemu sem ravno tako povedal. Potem sem kupil dva vozna listka, pa je že tretji policaj stal pred nama in je ho-
kaj je vzrok, da ladja ne gre naprej, so rekli, da ni nevarnosti. Potem so odprli vrata, da smo šli vsi na krov, ladja je stala kakor pribita, foskusili so, da bi popravili, pa-niso mogli.
Še pred par meseci je odšel k vojakom John Kovačič ml., kakor hitro je skončal višjo šolo. Sedaj se nahaja nekje v Mi-chiganu. Je v^lik in močan fant, sin tukajšnje spoštovane
Tako smo stali dva dni in dve družine Mr. in Mrs. John Ko-
noči in gledali, če bo kaka ladja odkod prišla.
(Dalje prihodnjič)
ŽALOSTNA SMRT STARŠEV JAKŠA
Walkerville, Mont.
Ni še mesec dni, odkar se je
vačič, ki sta tudi naročena na Am. Slovenca.
Mr. in Mrs. Lucas Sutej, ki se nahajata v Hot Springs zaradi zdravja,. imata mlajšega sina Louisa in hčerko Mary v službi Strica Sama. Louis je pri mornarici, Mary pa je bila ena prvih deklet, ki so se vpisale k tukaj v Butte pripetila velika WAWES iz Montane, kamor je smrtna nesreča ter pobrala do- ona pristopila še 4. febr. letos.
Ranjen	4
Chicago, 111. — V uradnem seznamu ameriških ranjenih vojakov na južnem Pacifiku je tudi ime slovenskega fanta Pvt. Michaela Cirarja iz Chicage.
Ranjeni iz Cleveland*
Cleveland, O. — Sgt. Joseph Zitko, sin Mrs. Apolonije Zit-ko, 1425 E. 53. St., je bil ranjen v bojih v Afriki in je prejel odlikovanje Škrlatnega srca. Pri vojakih je že 6 let in služi pri tankih.
Nadalje je bil John Zagorc težko ranjen v bitki nekje na jugozapadnem Pacifiku.
Mrs. Frances Blatnik, 15831 Trafalgar Ave., je prejela obvestilo, da je bil njen sin, St. Sgt. Robert Blatnik že drugič ranjen. Prvič je bil ranjen v A-friki, sedaj pa v Siciliji. Prejel je dolikovanje Škrlatnega Srca.
V bolnišnici
Chicago, 111. — Mrs. Mary Jenškovec iz 23. St. je že precej časa resno bolna in se nahaja sedaj v bolnišnici, kjer bo morala na operacijo. Vsled tega je prišel sin Edward — s pomočjo Rdečega križa — na dopust.
Umri
Orient, 111. — V bližnji naselbini Royaltonu je vsled raka v želodcu 21. avg. umrl Andrew Zupančič, star 71 let. Doma je iz Višnje Gore na Dolenjskem, v Ameriki je bival čez 40 let ter zapušča ženo in dve odrasli hčeri.
Dober gospodar
Cleveland, O. — Kakor iz-fcteda, bo mesto Cleveland, kjer imamo za župana Slovenca Franka Lauscheta, ob koncu tega leta imelo $100,000 čistega preostanka v blagajni. Razen tega bo mesto v tem letu zmanjšalo svoj stari dolg za 9 milijonov. Šest let pred 1942 je imel Cleveland vsako leto o-krog 4 milijone primanjkljaja.
brega in spoštovanega moža
tel vedeti, kako to, da sem za Mr. Antona Kondo, ki je živ
greva v Ameriko, kakor sta ravno tisti čas odšla moj brat in njen brat; moj brat v Soudan, Minn., njen brat pa v Cleveland, Ohio. Njej sem rekel, naj si dobi veliki potni list na okrajnem glavarstvu" v Kočevju, sam sem pa šel ravno tja k županu po delavsko knjižico, češ, da grem na Dunaj delat k mizarjem. Dunaj mi ni bil neznan, ker sem od 13. leta na-'prej vsako leto na zimo hodil
vsak listek plačal samo 5 goldinarjev, ko je prejšnji dan, kakor je rekel, 10 mož šlo na Dunaj, pa je vsak plačal za vozni listek 12 goldinarjev; šli so čez Dunaj v Ameriko. "To je pa
zgorel, ko se mu je pri čiščenju čopičev gasolin vnel. Ta strašna novica je silno pretresla vso okolico in vsi žalujejo za dobrim možem. O vsem tem je že Mrs. Gornik poročala v Amer.
kaj drugega," sem rekel; "jaz'Slovencu. Mr. Anton Konda je sem bil že desetkrat na Dunaj bil poprej dolgoletni naročnik
Am. Slovenca. Bodi mu. blag
ju, pa sem samo prvič plačal 12 gl., potem pa vsaki pot samo po 5 gl." Tisti mali potni list nama je prihranil 14 gl.
Iz Ljubljane sva se odpeljala ob 11. uri pred polnočjo, drugi dan ob petih popoldneva sva bila že na Dunaju. Čez noč sva bila pri svaku. Drugi dan sva šla k potniškemu agentu in
spomin, njegovi žalujoči soprogi in sinovom pa naše globoko sožalje.
Ta žalostna novica je bila še živo pred našimi očmi, ko je še večja smrtna nesreča pretresla vso naselbino, ne samo rojake, temveč tudi ljudi drugih narodnosti. Ta nesreča je zadela dru-
sva kupila karte za Ameriko; žino Jakša. Mr. in Mre. Joseph
vsaka je bila po 100 gl. "Ko bosta prišla v Breslavo," nama je rekel agent, "bosta plačala še vsak po 8 glT" Breslava je na Prajzovskem. "In ko bosta prišla v Bremen, bosta morala še vsak plačati po 60 gl., potem bo pa vse plačano do kamor sta se namenila."
Preden smo prišli v Bremen, je nekdo na vlaku zahteval-potne liste. Bilo je veliko sveta, 'Poljakov, Cehov, Judov in vsake vrste naroda. Nekateri so imeli potne liste velike kakor časopisni papir, pa jim ni nič pomagalo; morali so iti nazaj. Nekateri so jokalt in dopovedovali, da imajo dobre potne liste. Vsp- zastonj ; morali so .nazaj. Ko pride mož do mene, mu pokažem tisti potni list, ki ga je
Jakša sta doma od fare Semič v Beli Krajini, kakor pokojni Mr. Konda. Kakor poročajo, sta bila na Veliki Šmaren zjutraj pri sv. maši, ker je bil velik Marijin praznik, v Holy Savior cerkvi, potem pa sta se Mr. Joseph Jakša in njegova žena
Vežbala se je na Hunter kolegiju, sedaj pa je postala "operating technician", lekarniška pomočnica 3. razreda, v Portsmouth, N. H.
Vse čitatelje pozdravlja
Mary Kotze. --o
VICTORY VRTOVI IN DRUGO Youngstown, Ohio.
Zadnjič sem omenil, da mi je dal southchicaški Novinar nekaj posebne solate, ki sem jo posadil v svoj Victory vrt, potem je pa nisem mogel več najti. To^je bilo zato, ker sem prišel domov iz Chicage o polnoči in sem tisto solato precej ponoči posadil. Zadnje dni sem jo pa le našel, pa je bila skoraj manjša, kakor je bila takrat, ko sem jo sadil. Pa ne obupam, ker sem sedaj dobil vse informacije iz severnega tečaja, kjer prodajajo seme in fiance, kako je treba postopati s to solato. Tu je pisano, ko bo prvega snega padlo 10—12 palcev, ta
Mladi Šentitefanci
Chicago, 111. — V nedeljo 5. septembra je bil krščen Joseph Edward Novacek, rojen 6. avg., sinček Mr. in Mre. Joseph Novacek. Materino dekliško ime je bilo Ann Katich. Botrovala sta materina sestra Miss Rose Katich in Mrs. Frank Marinec.
Isti dan je bila krščena tudi Marilyn Frances Luzar, rojena 15. julija, hčerka Mr. in Mre. Frank Luzar. Materino dekliško ime je bilo Mary Pire in je hči znane družine Mr. in Mrs. Jerry Pire iz 23. St. Botrovala sta Mr. in Mrs. George Lah.
Poroka
Cleveland, O. — Dne 21. avg. sta se poročila v cerkvi Marije Vnebovzete Pfc. Ludwig J. Lu-kanc, sin Mr. in Mrs. Jerry Lu-kanc iz 1120 E. 174. St., in Miss Annie Kovačič, hčerka Mr. in Mre. Kovačič iz 474 Arbor Rd.
Umrli v Clevelandu
Cleveland, O. — 19. avg. je umrla Mre. Rose Fier, rojena
Angela s tremi manjšimi otroki	" J™ la" Sibert, stara 38 let, rojena
nndJil» nrtnnMna nKioVof «11/
fl.iuL JU moram oropati. HlO pa .
podala popoldne obiskat nje govega brata Štefana, ki se nahaja več časa v Galen bolnišnici, kakih 20 milj od tukaj. Peljali so se v svojem avtomobilu. Preden so dospeli tja, se je avtomobil — nihče ne ve, zakaj in kako — prevrnil v grapo in vso družino pokopal pod seboj. Oče in mati sta bila na mestu
zima pritisne 10 ali 15 stopinj pod ničlo, takrat začne šele glave delati, toda tako hitro, da moraš že ob treh ali štirih
vstati vsako jutro, pa porezati tiste glave. Ce jih vsak dan ne porežeš, zrastejo prevelike, potem pa izgledajo kakor ženske
vasi Britof pri Kranju, v Ameriko pa je prišla 1. 1908.
Za srčno hibo je umrl Theodore Bole, star 63 let in doma t iz Krasa. V Clevelandu je živel
zadnjih 32 let.
Po kratki bolezni je umrl Joseph Dolenc, star 52 let, doma iz vasi Potok pri Zatični, odkoder je prišel v Cleveland pred
glave dandanes, ki imajo pri-
mrtva.' Zapuščata! mladoTet"	^leti.
23. avg. je umrl Jožef Pau
nih otrok. Mr. Jakša je bil star tem si.Jih P* ženske češejo in 48 let, žena pa 36. Oba sta bila	m/rekajo, da izgleda-
zdrava in v naihnlisih lofih ;J0 kakor tlste kopice sena po ona dobila. Pogleda ga na vse ^^ ^^	travnikih, ki jih veter prevrne,
strani, nazadnje pa reče: "Tak ^	^ sal^ten	Ker smo že pri kopicah, pa
"Tak
potni list bi morali vsi imeti, pa
čin izgubiti svoje življenje, j [Dva mlajša otroka sta še zme-j
(Nadaljevanje na 4. str.)
lin, 64, doma iz Bizeljskega.
——o-
Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dohode v vaši naselbini!
DOMAČA FRONTA
(Office of War Inform* tion, Washington, D. C.%
"LOTITE SE TAKOJ VOJNEMU NAPORU KORISTNIH
POSLOV" —McNUTT
P*ul V. McNutt, chairman komisije za delavske moči, je izjavil, da ustvarja zavezniško napredovanje in njihove zmage potrebo pomnožitve vojaškega personala in povečanja produkcije, kar bo zahtevalo v velikem obsegu prenos delavskih sil iz nebistvenih industrij v posle, ki so važni za vojni napor.
Dejal je:
"Akoravno smemo biti optimisti glede poteka vojne, ne moremo biti zadovoljni z razvojem situacije delavskih moči. Od zdaj pa do meseca julija 1944 bo moral naš zadnji preostanek 2,600.000 oseb preiti od manj važnih poslov na delo v orožarnah ali v številnih javnih uradih, ki so neobhodno potrebni za zdravstvene institucije, za promet in druge bistvene predpogoje civilnega življenja.
"Lahko je uvideti, zakaj so postale potrebne premestitve v tako velikem obsegu. Vojaške sile nameravajo pomnožiti svoje moštvo od 9,300,000 na 11,-300,000 v času od julija 1943 do meseca julija, prihodnjega leta.
"To moštvo bo mobilizirafto iz poslov, ki so vojnemu naporu koristni prav tako kot iz tistih, ki niso važni. Istočasno pa rastejo naše potrebe na bojiščih in se množe, tako da morajo naše vojne industrije zadostovati zahtevam, ki neprestano naraščajo.
"Nadomestiti je treba mobilizirane delavce, vse žrtve nezgod, naravne smrti, vpokoje-nja, sploh vse, ki se iz katerih koli vzrokov umaknejo — a poleg tega mora biti še toliko izurjenih delavcev, da so via naročila in vse dobave izvršene pravočasno.
"Vsak nedostatek v naši oskrbi za moštvo na frontah, bi pomenil, da bo zasledovanje vojnih ciljev otežkočeno, da bo zmaga izvojevana pozneje in da bo mnogo človeških življenj izgubljenih po nepotrebnem.
"Toda delavske moči
za
posel vojnemu naporu koristen ali ne.
: 2. Ako ne, ti bo USES označil za vojno koristno podjetje.
3. Vprašaj pri domačem USES uradu, kje v takih podjetjih primanjkuje delavcev in kako zaprositi za delo.
KAJ BO VAŠ DODATNI WAR BOND ZA $100 PLAČAL
Vlada nujno prosi Ameri-kance na domači fronti, naj podpirajo tretje vojno posojilo, katerega podpisovanje se začne 9. septembra, s tem, da v teku treh tednov, ki so rok za podpisovanje, kupijo po 1 dodaten Bond za 100 dolarjev. Cilj 3. vojnega posojila je svo-ta 15,000,000,000 dolarjev.
Dodatni War Bond za 100 dolarjev bo pomagal vojnemu naporu:
1.	Vzdrževal bo v zraku letalo vojne mornarice za več kot dve uri, morda ravno dovolj, da uspešno ščiti izkrcanje nove in-vazijske skupine pred napadi osišča.
2.	Enajst teh bondov plača block-buster od 2 ton, katerega bo morda bombni letalec iz vaše ulice poslal v nemško tovarno torpedov.
3.	Vaš Bond bo preskrbel 26 mornarjem rušilcev admirala Halsey-a rešilne pasove —- to je poceni in bo pomagalo reševati življenja ameriških junakov, od katerih bi mogel biti vsak vaš brat, prijatelj ali sorodnik.
FORMULARJI ZA DOHODNINSKI DAVEK SO NA POTU
Kolektor federalnih dohodkov, Guy T. Helvering, je v Washingtonu naznanil, da bodo davkoplačevalci federalnega dohodninskega davka kmalu prejeli formularje za deklaracijo cenitve svojih dohodkov in "Victory tax", katere bo treba izpolniti do 15. septembra. Helvering je dejal, da bodo morale v splošnem napraviti
KAKO JE V SICILIJI
IZ URADA
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
3935 W. 26th Street, Chicago, I1L
Združeni odbor Kakor že vemo, se je med nami pred kratkim ustanovil Združeni odbor jugoslovanskih
Amerikancev, da pospešuje čvrsto edinstvo med Amerikan-ci južno-slovanskega izvora in pokolenja v naših vojnih naporih proti osiščnim silam kakor tudi v povojnih načrtih, zlasti kolikor se ti nanašajo na južne Slovane. Vrh tega pa se je sestavil tudi za to, da govori pred Amerikanci in ostalim svetom za južnoslovanska ljudstva, ki pod osiščno peto nikakor ne morejo govoriti sami zase.
Ker je naša organizacija v smislu resolucij, sprejetih lani na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu, dala pobu-do za ustanovitev tega o4bora, v katerem ima sedem članov, in ker je drugače tesno povezana z njim, se nam zdi prav, če se naše članstvo vsaj v bistvu se-Sicilijanski kmetic. tm sakrpan in raztrgan obenem in obut t opankifa znani z njegovimi cilji smotri napravljenih iz gumija ttarih avtomobilskih kolas, pripoveduj« brig, gtu- jn nalogami
MII« TVAMIMM QAAtavallii IralrA SA	MtAM in
ralu Theodore Rooseveliu. kako ko fašisti njega in tovariie pripravili ob vse. General je bil na poti proti Messini, pol ure za bežečim sovražnikom.
SEPTEMBR0VA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA"
Ta teden bo izšla ^vgustova in septembrova številka (8-9) skupaj, kakor je bilo to že napovedano v julijski številki Novega Sveta". Izšla bo s sledečo. vsebino:
"PRAVCI MIRU" (uvodnik). — "PREGLED" (političnih in drugih dogodkov). — "V VSEMIRJU ŽIVLJENJE" (članek). — "MALARIJA" (članek) x — F. S.: "NESKONČNA SEKUNDA" (črtica). — Iv. Zupan: "VESELA DAN" (pesem). — Matija Novak: "NAPOLEON" (življenjepis razbo-ritega Napoleona). — "MISLI IN PREGOVORI". — J. M. Trunk: "TIHE URE — AME-RIKANEC POPRIME ZA BESEDO" (premišljevanja). —
be, ki zaslužijo več nego 2700
dolarjev na leto in vsi oni, ki so
. .__ ji • • , * , t poročeni, če zaslužijo več kot
vojno produkcijo so-le del tega 3500 dolarjev na leto. T'' '
San V krajlh*. V*r*o\ v deklaraciji se nahaja ce-nakopicene vojne industrije, nitev zneska V8eh davkoy 2a
izjavo vse one posamezne ose- ^^Zaplotnik:® "JURIJ Ka Vi	____onAAIGODEC" (življenjepis). —
so zadnja leta privedla toliko novih delavcev, da so zdaj vse domače življenjske možnosti preobložene — stanovanja, prometna sredstva, bolnišnice in zaščita zdravja, ter slične stvari.
"V teh preobljudenih krajih vlada največje pomanjkanje delavstva za pralnice, učiteljev, bolničark, zdravnikov, vozačev za avtobuse in tovorne avtomobile, in.še marsikatere druge nujne civilne potrebe. Taki o-kraji ne morejo sprejeti nobenih priseljencev več, morajo pa kljub temu pomnožiti vrste delavstva v poslih, ki so važni za vojni napor, a to je mogoče edinole iz krajevnih, domačih delavskih rezerv, bodisi onih, j ki še ne delajo, bodisi onih, ki se zdaj nahajajo na delu tam, i
leto 1943 in obračun davka, ki ga še dolgujete po plačilih z dne 15. marca in 15. junija, ter po odbitku zneskov, ki so vam bili morda odtrgani od plače.
Polovica zneska, katerega dolgujete po tem računu, mora biti plačana ko vpošljete deklaracijo, dne 15. septembra, druga polovica pa dne 15. decembra.
"ČLOVEK SE MORA GIBATI (članek). — "SLOVENSKI PI-JONIR" (Opisovanje slovenske naselbine v Denver, Colo, in tamkajšnjih Slovencev). — "IZREKI". — "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo). — "ZA
Na podlagi pravih demokratičnih načel, ki edina priznavajo vsem narodom, velikim in majhnim, pravico do samood-ločevanja- tako, da pride oblast v roke od ljudstva izvoljenim in z demokratičnim duhom pre-žetim zastopnikom, in pa z za-SMEH IN ZABAVO". — M. htevo, da postanejo balkanski Šavs: "PROKLET . . . PRO- narodi gospodarji svojega sve-KLET . . ." (zanimiva črtica), ta pa ekonomičnega in kultur-— P. Evstahij: "NOC BREZ nega življenja, si-je Združeni
skega pokolenja vojne vladne obveznice najmanj za 25 milijonov dolarjev; sodelovati hoče kar najiskreneje z uradom za vojne informacije in oblastjo
3voJ>odilnim svetom v Jugoslaviji.
Nase gibanje
Od 19. do 26. avgusta se nam je prijavila nova podružnica štev. 90 SANS, Kirkland Lake, Ont., Kanada, nastala iz dr. Sloge štev. 14 Vzajemne podporne zveze Bled (VPZB) in dr. štev. 619 SNPJ.
V istem času so prispevale sledeče podružnice: Štev. 18 SANS, Sheboygan, Wis., $28;
za povojno pomoč; skušal bo	- - - ...
priti v kar najtesnejše stike z ®tev- 23 SANS, St. Louis, Mo., državnim vladnim oddelkom in $800; štev- 29» SANS, Frede-uradom za strategično službo; ricktown, Pa„ $15.00; štev. 40 pospeševal bo kar najbolj po- SANS, Kemmerer, Wyo., $13.-vezano edinstvo južnoslovan- 29» štev. SANS, Pueblo, skih Amerikancev za demo-	$5.00; štev. 54 SANS,
kracijo in proti fašizmu; obve- Chicago, 111.» $7.00; štev. 60 ščal bo ameriško javnost sploh SANS> Chicago, I1L (štev. 8 o južnoslovanskih in širših bal- JPO-SS), $500.00.
kanskih vprašanjih ter ji skušal dopovedati, da so bodoči razvoji na Hrvaškem, v Srbiji, Sloveniji, na Bolgarskem, v Ma-cedoniji in Črni gori lahko prav tako važni v njihnem življenju
Podružnica štev. 79 SANS, Girard, O., nam je plačala $4 za 20 izvodov Čokove brošure. Iz Enumclawa, Wash., nam
je pisala Mrs. J. Logar, da ji je žal, ker ni tamkaj naše podruž-
kakor dogodki v tej ali oni dr- nice, pa nam kar sama pošilja
$5.00 v podporo.
Mr. Mike Zugel nam je poslal $45.25, ki sta jih nabrala on ($38.75) in Mrs. Mary Truden ($6.50) med člani dr. štev.
SPANJA" man-A. Lebar: (zanimiv roman).
žavi te dežele; z vso odločnostjo bo vztrajal pri tem, da se uključijo v bodočo južnoslovan-sko državo vsi slovenski in hrvaški kraji, ki so pod Italijo, Avstrijo (sedaj Nemčijo) in 12 SNPJ in drugimi ,ljudmi v Madžarsko od zadnje svetovne Murrayju, Utah. tf pismu pra-vojne sem; podpiral bo moral- vi, da" jih je še nekaj, ki nabi-no in bržko bo to mogoče, tudi rajo prostovoljne prispevke gmotno ljudske boritelje po tamkaj.
balkanskih deželah, ki se že| Člani dr. štev. 513 SNPJ, več kakor dve leti ob strahovi- Scranton, Pa., so po Josephini tih žrtvah tako junaško bojuje- Vogrin poslali $3 a Mr. Matt jo proti osiščnim razbojnikom; Simons, Salt Lake City, Utah, izdelati hoče tudi načrte za po-, pa $58.00, ki jih je nabral med moč, ki jo naj nudijo južno- našimi ljudmi v tamošnji nasel-slovanski Amerikanci in njihni bini. '
_ _ , ___________prijatelji drugih pokolenj lju- Shod' *	u- • "i
(pesem). — M. See- odbor na svoji seji dne 7. avgu- dem južnoslovanskih narodov!	seje, sestanki in
DVE KRONI" sta v Clevelandu naložil slede- v času njihne obnove; pred - 0 . priredltve
če naloge.	_	ljudstvi zavezniških dežel bo . Seja P°dnižnice št. 1 SANS
Prizadeval si bo po vseh svo-; razgalil prevladujočo skupino OeLoi^ m^k ^ * V™f Družinski mesečnik "NOVI jih močeh podpirati našega v jugoslovanski vladi v Londo-1 r^temhrn « nnT ^ • SVET" izide vsak mesec okrog predsednika in vrhovnega po- nu, ki misli vzpostaviti vojaško It^T^^1^ Ta 15. dneva v mesecu, razen v veljmka Roosevelta v naših pri- * T ..... 1c,onJ 7r\Z . ^oram na mesecu avgustu, zakar pa izi- zadevanjih za popolno zmago	^^S^p'V* ^^ AVG"
de v nadomestilo v septembru nad fašistično nasilnostjo; za- r°°l1 bo Zdruzeillh narodom — Midland Park. povečana številka skupaj za stavil bo vse svoje sile v to da zlasti Združenim državam, So-, , Predsea™k Etbm Kn-
mpanji za pHhod- j	zve*, An*,* in Ceho-	WU^t
avgust in september. "Novi se v naši kampanji za prihod
Svet" je zdaj edina te vrste slo- nje vojno posojilo pokupijo slovaški, naj stopijo v stik z 12 Wnbmhrp no„u-i . venska publikacija v Ameriki, med Amerikanci južnoslovan-1 Narodnim protifašističnim JjiwU	Md™*ee-
ki objavlja zbrano leposlovno! ^^ čtivo in se bavi z zbiranjem zgodovinskih podatkov o slovenskih naselbinah in o Slovencih v Ameriki. Radi tega že bi moral biti ta list v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Naročite si ga za jesensko in zimsko sezono. Stane letno samo $2.00.1 Naročnino sprejemajo zastopniki (ce) lista, ali pa jo pošljite direktno na: Upravo "NOVI SVET" 1849 W. Cermak Road, Chicago (8), Illinois.
ke. Slednji povdarjajo, da bi to volilni izid silno zavleklo.
OPOMINI GLEDE RACIONIRANJA
Sladkor Znamka št. 14 v War Ration Book One ostane veljavna za 5 funtov sladkorja do konca oktobra.
Rdeče znamke (Za meso, mast, olje in sir) Rdeče znamke T, U, V in W
VELIKA 2ELEZNIŠKA NESREČA — 54 MRTVIH
Filadelfija, Pa. — Ne daleč severno-vzhodno od Filadelfije je v ponedeljek večer iztiril br-zovlak "Congressional Limited". Na vlaku je bilo 541 potnikov. 54 od teh je mrtvih in blizu 200 več in manj poškodovanih. Poročilo omenja, da je to ena največjih železniških nezgod že iz dolgih let.
--o-
V AL2IRU ZMANJKUJE A T TT	PAPIRJA
kjer vojnemu naporu ne kori-; So veljavne do ^31. av^ista!" " Alžir, Afrika. — Vsled postijo neposredno. a	Rdeča znamka X stopi v ve- manjkanja časopisnega papir-1 !\Pra^tlCmhyzrokovblbi- ;Uavo 22. avgusta in propade I ja sta včeraj izšla tukajšna a .u,' , 6 VeČma d0~ 2- oktobra.	! francoska lista samo na dveh datnih delavskih moči iz kro- Rdeča znamka Y stopi v ve- straneh. Vsled nezadostne gov, ki so dela ze vajeni in so se j jjavo dne 29. avgusta ^ pro. ze priučili zahtevam dnevnega; pade dne 2. oktobra. dela.
TO IN ONO
War Manpower Commission naglaša, da je vsaka posamezna občina odgovorna za rešitev svojih posebnih delavskih problemov. Obenem pa daje pre- ZA VOLILNO PRAVICO bivalcem takih občin naslednje	VOJAKOV
nasvete:	Washington, D. C. — Kon-
1. Odločj sam, dali je tvo^a grešnik A. J. Sabath iz Chicago sedanja služba neposredno ko^ je predtložil kongresni zbornici ristna vojnemu naporu ali vzdr- j predlogo, da naj se da vojakom že van ju najpotrebnejših jav-|doma in na tujem volilno pranih obratov, ali ne. Akosivjvico za volitve predsednika dvomu, ti,more povedati U. S. I prihodnje leto. Predloga ima Employment Service ali je tvoj i zagovornike, pa tudi nasprotni-
transportacije pravijo, da pred mesecem oktobrom v tem oziru ne bo pomoči.
■ WW
DR. JOHN J. SMETANA
Pregleduje oči in predpis«)« LET IZKUgHjB OPTOMETRIST 1S01 So. Ashland Av«ms Tsl. Csnai 0523 Uradne are: vsak dan od t * intra j do 8:30 zrečer.
—----minil 1
NA PRODAJ
/
je stanovanjska hiša s 6 sobami, z centralno kurjavo (Fur-! nace Heat). Blizu 23. ceste in Wolcott Avenue. Cena samo | $2,950.00. Pokličite LAWndale 2344, ali pa se zglasite na 2610 So. Lawndale Ave., Chicago, za nadaljna pojasnila.	(2x)
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, Če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
LtlHSP
ZDRAVNIK 1 In KIRURG u
1901	,
l—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 401•
CHICAGO
.	m
SesMenftri tel.: La Grange 3966
Velika torpeda skoči v vodo iz torpedne cevi ameriške ladje Herbert in kaže kako se iz-streli-	(Uradna mornariška slika)
Električna
sila
Pospešuje izdelovanje torped v chicaškem okrožju
Po ugladitvi torpede, je elektrika sila. ki jo «oni-	(Uradna slika O.W.I. urada)
V zalaganju ameriških ladij s torpeda-mi v tisočih, je električna sila mogočno sredstvo pri proizvajanju.
Elektrika razsvetljuje tovarne za torpede, stroje in kjer jih sestavljajo skupaj . . . goni stružnice in strojne svedre . . . goni brusilnice in druge stroje . . . vrti velike premikalnice in velike dvigalnike.
Elektrika je moč za industrijsko aktivnostjo . . . moč zadaj za narodom in njegovim vojnim programom.
Vitalna električna sila je, ki goni stružnico, ki obdela torpedo. (Uradna slika O.W.I.)
Elektrika je šla ▼ vojno — ne rabite jo po nepotrebnem
COMMON WE LATH EDISON COMPANY
Zalaga vitalno električno moč sa vojno proizvodnjo v Chicago
BtrafiS
Torek, 7. septembra 1943
AMERIKANSKI SLOV£NEC
MM
*
m
i———**
AMERIKANSKI SLOVENEC
■a
■n
Torek, 7. septembra 1943 ^

KNEZ SEREBRJANI
— ROMAN — P Ruftko — A. K. Tolstoj	Poslovenil — AL Bcnfcovič
IZ SLOV. NASELBIN
* (Nadaljevanje z 2. str.)
• ^ naj mimogTede povem Se tole zgodbico: Bili smo trije bratje; jaz sem bil najmlajši, komaj 12 let star. Pripeljali smo voz Sj^ sena domov, za dva ga je osta-
Dobro, — je rekel, kupci-golobčki, orožje je na dnu reke, pojdite sedaj tudi vi, kamor se vam ljubi! Ali z drugimi besedami^ vsi na glavo z ladje!
Kupci so se obotavljali, on pa je pritrdil vrvna drevo, pograbil puško in jim poslal kroglo.
In vsi, kar jih je bilo, so poskakali v vodo kakor žabe. , On pa je kričal:
Ne plavajte sem! Plavajte na drugi breg, sicer vas postreljam kakor race! * Kajne, otroci, to je junak?" . "Junak!" so rekli razbojniki; "pravi junak! Kaj pa je potem naredil z ladjo?"
"Z ladjo? Namotal si je vrv na roko, kakor bi bila nit s papirnatim zmajem, in potegnil ladjo na pesek."
-	"Ali je velik kakor Polkan?"
"Ni večji od mene, samo rame ima malo širše."
"Širše kot ti! Komu je pa potem podoben?" - '
^'Komu neki? Junaku! Glavo ima kodrasto, brado črno, malo upognjen je, obraz ima ploščat, zato pa ima oči, da je groza pogledati vanje."
"Ti govoriš o njem, ataman, kakor o kakem čudu, mi pa nič ne verjamemo. Večjega junaka kot si ti, nismo videli!"
"Niste večjega videli, kot sem jaz? Kaj pa ste, sieve, sploh videli! Ali veste," je nadaljeval Prsten z vnemo, "ali veste, da sem jaz pred njim nič? Smet, pa nič drugega kot smet!"
• "Kako pa se imenuje tvoj junak?"
"Imenuje se Jermak Timofejič, bratci!" ' "Kakšno ime! Ali dela kar sam brez druščine?"
. "Ne, ni sam. Precejšnje kfftelo jih ima, pa tudi zveste esaule ima. Samo da se je car* pravoslvani razljutil nanje in poslal na Volgo svojo Četo, da bi jih razgnala, go-loto&te: enemu esaiilu, Ivanu Kolcu, pa je odsekati glavo in jo prinesti v tvo."
li so ga ujeli?"	»
\jeli so carski ljudje Kolce, samo da je izmuznilo med prsti in odšlo po Kje je sedaj, sam Bog ve, a meni se se kmalu zopet zatrklja na Volgo. Kdor. je bil enkrat na Volgi, ta ne ostane' drdfdd."
Ataman je umolknil in se zamislil.
Ž&nislili so se tudi razbojniki. Povesili so bujne glave na mogočne prsi in si molče gladili dolge brke in široke brade. O čem so premišljevali hrabri junaki,, sedeči na jasi sredi gostega gozda? O izgubljeni mladosti, ko so bili še pošteni vojaki in mirni vaščani? O srebrni matuški Volgi? Ali o divnem junaku, o katerem jim je pripovedoval Prsten? Ali pa so mislili o visokem odru sredi ravnega polja, o dveh stebrih s tramom počez, na katera je tisti čas v trenutkih žalosti mislila vsaka drzna in malopridna glava?
"Ataman!" je zakričal razbojnik, ki je pritekel k Prstenu ves zasopljen. "Pet vrst odtod jaha po rjazanski cesti dvajset jezdecev z bogatim orožjem, vsi v pozlačenih kaftanih! Konje imajo same bahmate in babardince, vsak izmed njih je vreden sto rubljev, če ne več!"
"Kam gredo?" je vprašal Prsten in planil pokonci.
"Pravkar so krenili k Nečisti luži. sem jih zapazil, sem jo ubral naravnost čez močvirje in goZd./
"Hej, fantje!" je zaklical Prsten. "Dovolj smo mlatili prazno slamo; dvajset lju-di -z menoj r
"Ti, Koršun," je nadaljeval, obrnivši se/ k staremu razbojniku, "vzemi dvajset drufcih. Napravite zasedo pri kriyem hra^ stu In jim odrežite pot, če se mi kako zamudimo. Hitro, sablje v roke!"
Prsten je zamahnil s čekanom in zatiskal z očmi Podoben je bil groznemu vojskovodji sredi poslušne vojske.
-	Prejšnje svobodno vedenje razbojnikom
je izginilo in se umaknilo brezpogojni poslušnosti.
V enem samem hipu je odšlo štirideset ljudi od tolpe in se razdelilo na dva oddelka.
"Hej, Mitka!" je rekel Koršun mlademu fantu od Kolomne; "tu imaš krepelce, pojdi z nami, pa si malo prizatteni, morda se razjeziš!"
Mitka je napravil neumen obraz, hladnokrvno vzel iz starčevih rok ogromen bat, si ga zvalil na ramo in je zibaje se od-cem nasproti.
Drugi oddelek, ki ga je vodil Prsten, pa je hitel proti Nečisti luži, neznanim jezde-šel za svojim oddelkom proti krivemu hrastu.
*
14. Zaušnica.
Medtem, ko sta peljala Maljuta in Hom-jka v spremstvu svojih opričnikov neznanca k Nečisti luži, je sedel Serebrjani v prijateljskem pogovoru z Godunovim za mizo, polno kozarcev.
"Povej mi, Boris Fedorič," je rekel Serebrjani, "kaj se je zgodilo s carjem preteklo noč in zakaj se je zbrala vsa Sloboda k polnočnici? Ali se to tukaj večkrat dogaja?"
Godunov je skomignil z ramami.
"Veliki naš gosudar večkrat obžaluje in objokuje svoje zločince in večkrat moli za njihove duše. Da nas je ponoči pozval k molitvi, temu se ni čuditi. Sam Bazilij Veliki pravi v drugem pismu Gregoriju Na-zijanskemu, da je gorečnikom v pobožno-sti polnoč, kar je drugim jutro. Sredi nočne tihote, ko niti oči niti ušesa ne puščajo nič škodljivega v srce, je pristojno, da se človek pogovarja z Bogom!"
"Boris Fedorič. Tudi prej sem videl, kako je car molil, toda takrat je molil drugače. Sedaj je vse drugače. Tudi opričnine ne morem razumeti. To niso menihi, to so razbojniki. Par dni je šele tega, kar sem se vrnil v Moskvo, pa sem videl in slišal toliko groznih stvari, da človek kar verjeti ne more. Ni drugače mogoče, kot da varajo gosudarja. Glej, Boris Fedorič, ti si mu tako blizu, on te ljubi, — ali bi mu ne mogel ti povedati resnice o opričnini?"
Godunov se je nasmejal preprostosti Se-rebrjanega.
"Car je vsem milostljiv," je rekel z narejeno ponižnostjo. "Tudi meni je bolj naklonjen kot zaslužim. Meni vendar ne gre soditi o carjevih zadevah, predpisovati mu vendar ne morem. A opričnine ni tako težko razumeti: vsa zemlja je gosudar jeva, vsi smo pod visoko roko njegovo, kar si vzame car za svojo potrebo, to je njegovo, kar pa pusti nam, je naše; komur ukaže, naj mu bo blizu, ta mu je blizu, komur pa ukaže stran, je daleč od njega. In to je vsa opričnina."
"Kadar ti pripoveduješ vse to, Boris Fedorič, se vse lepo sliši, v resnici pa ni tako. Opričniki uničujejo in pogubljajo državo huje od Tatarjev. In ni ga sodišča zoper nje. Vsa država propada zaradi njih. Ko bi ti to povedal carju, bi ti verjel."
"Knez Nikita Romanič, mnogo je zla na svetu. Ljudje se ne uničujejo med sabo zato, ker so eni opričniki, drugi pa zemski ljudje, marveč zato, ker so ti in oni ljudje. Recimo, da bi to povedal carju. Kaj pa bi bilo iz tega? Vsi bi planili po meni in sam car bi se razsrdil nad mano ..."
* "Naj sle razsrdi, a ti bi storil po svoji vesti, povedal bi mu resnico!"
"Nikita Romanič, resnica se hitro pove, toda treba jo je znati povedati. Ko bi jaz ugovarjal carju, bi me že dolgo ne bilo več tu, a če bi mene ne bilo, kdo bi te bil včeraj rešil klade?"
"Kar je res, je res, Boris Fedorič, Bog ti daj zdravje, poginil bi bil brez tebe!"
Godunov je pomislil, če je prepričal kneza.
•5 - • - • 't
^-------- (Daljeprtfu) H ______,
lo pa še na travniku. Bilo je lepo suho. Kar se začne oblačiti. Tečemo z vilami tja in mečemo in rinemo tisto seno v kopice. Kar zapiše sapa in mi jih prevrne kakih pet. Popravim kake tri, med tem jih je pa za menoj že spet prevrnilo kakih šest. Takrat me je pa ujezilo, pa sem."malo hudo rekel",'kakor pravi Ribničan, to se pravi, da sem zaklel. Tisti čas se je pa vse navskriž zabliskalo in treščilo tam blizu, kakih sto korakov proč, v veliko staro lesniko, | jaz sem se začel pa križati. Dež se.ulije m treska, mi pa začnemo bežati domov in se neprenehoma križamo vse do doma. Ko pridemo v hišo, pove starejši brat mami, da sem zaklel na travniku. Kako me je potem mama natreskala! Vendar se mi še danes dobro vidi, da me je.
Sedaj bi pa Novinarja prosil, naj mi naroči velik slamnik v Chicagi, saj je tam"veliko slam-nikaric. Potreboval ga bom, kadar bo treba tisto solato pobirati. Morda bo takrat lepa mesečna noč, 15 stopinj pod ničlo. Zadnji čas ob treh zjutraj se bom spodrecal, pa hajdi na Victory vrt! Sicer pa, Novinar, ali bi bil tako prijazen in prišel sem, da bi mi pomagal? Jaz! bom pobiral, Ti boš pa takoj na trg v košu nosil. Le verjemi, da ! bova midva še bogata postala pri tej solati I
Vse naročnike in prijatelje pozdravlja
John Voglar.
, . -o- '
ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 2 SŽZ
Chicago, 111.
Naše seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu. Prihodnja seja bo torej ta teden,.v četrtek 19. sept. zvečer, v navadnih pro- j štorih. Razpravljale bomo glede pravil in asesmenta, ki jih je napravila šesta redna konven- | cija SŽZ. Že na zadnji seji smo razpravljale o tem, pa ni-i smo prišle do nobenega zaključka. Sedaj bomo razdelile glasovnice, da bo vsaka glasovala | kakor se ji zdi prav. Pomeniti j se moramo tudi glede priredit-! ve in blagoslovitve zastave naše podružnice 24. okt. Po šeji bo malo zabave in kazanje slik. Mary Kovačič, zapisnikarica.
—. Boston, Mass. — Kardinal O'Connell je te dni posvetil nov dom za slepe, ki se je sezidal pod njegovim vodstvom v nadškofiji. Dom je velike važnosti, ker v njem bo nastanje-, nih na stotine slepih^ revežev.
— New Delhi, Indija. — Angleški letalci so v soboto uspešno bombardirali v Burmi ob Ir-rawaddy reki tri tovarne, ki jih obratujejo Japonci. Tovarne so ostale po napadu v plamenih, kar je znamenje, da so letalci pogodili svoje cilje.
J. M. Trunk
BUT DEFENSE STAMPS BONDS
KEEP "EM FLYING
Vsi bomo š 1 i n a :
CHICAGO SUNS
Victory Garden
HARVEST FESTIVAL
Soldier Field 9., 10., 11. sept.
. . *
TRIJE VELIKI ZABAVNI DNEVI
Četrtek 9. sept.
Odlični gostje,. Podelitev nagrad.. Poljedelski tajnik Claude M. Wickard bo govoril na programu.
Petek, 10. sept.
Večer Združenih Narodov. Ljudski plesi v slikovitih narodnih hoš&ti.
Sobota, 11. sept
"Square" plesanje v.-velikanski areni na - Šoldier Fieldu; vsak se lahko pridruži.
i1 ■
Pridite in si oglejte lepo, milje dolgo razstavo zelenjave iz Victory vrtov, sadja in cvetlic iz vrtov vaših lastnih prijateljev in sosedov.
- - - <«.	« • ; -* T • v • ' i.
Kar vas je v vaši družini boste vsi uživali to gala 3-dnevno praznovanje. Bo kakor velikanski semenj . . . nenavadno zanimivo . . . vzgojno in kar se da zabavno!
Pomnite — pristopnina je PROSTA in vabljeni ste kot gost lista.
THE CHICAGO SI \
Churchill in Roosevelt zopet skupaj. Je dejstvo. Stalin je konferiral s poslaniki Anglije in Amerike. Je dejstvo. Za kaj gre? Ni dejstev, le ugibanja so. De Witt MacKenzie ugiba. Te dni je potoval 35,000 milj in poizvedoval. Nekaj je le moral izvedeti. Menda gre pri posve-jtovanjih tudi za vrlo važno vprašanje, kakšno stališče utegne Stalin zavzeti, ker že danes izgleda, da bo Stalin imel tehtno besedo, in naj neki še tako skakajo. MacKenzie pravi:
"Mr. Wallace isn't the only one who foresees the possibility of conflicting interests. I found it all the way from England, through the middle east to Chungking, during my recent, 35,000-mile tour. Now on the eve of the Allied conference we see this idea cropping up significantly in the British press.
odpirati in bff vse rajsko. Socialist grbanči čelo in se prijema za vrat, ker Stalin ne mara socialističnih vratov in jih krat-komalo poreže. Tako nekako je bilo baje pri "čistkah", in strah gre v kosti. Fajmošter — well — fajmoštru mora biti pri srcu vera, Stalin pa je kontra-pikuš vsake vere, ateizem je smrt najboljše fajmoštrije, in pri fajmoštriji je tudi nekaj malharije, saj razumete, in sta-linstvo in fajmoštrija, dobra ali slaba, ne gresta skupaj. Naravno toraj, ako je zapisano: ". . • pač demokratsko (pod 'cari-zmom in tedaj) v primeri s postopanjem sedanje sovjetske vlade, ki se smatra za nezmotljivo in nedotakljivo. V carski Rusiji je Stalin zakrivil več zločinov. Vse, kar se mu je zgodilo, je bilo, da so ga za par let poslali v Sibirijo. Sedanji mo-gočnik Stalin ni tako prizanesljiv in tenkovesten — vsak o-trok danes ve, da je za politi-
What't the exact point of all ■ „ , .. this anxiety as the war rushes >cen zloc,n ah samo politično na-towards its end? We get many!sPro^stvo ^ danasnj* Rusijl le expressions of fear but people e?a ka*en'. namr^	v
seem to be terrified of taking	Ua je	Ku131Ja z
to see
a peep into the closet what's there.
Actually, there's no dark secret involved, and no reason why it shouldn't be discussed. Better understanding of the problem might help solve the difficulties — if any.
The point is that many astute observers throughout the world believe Russia will, as already stated, dominate Europe and maybe the far East. Because this would represent a volcanic political upheaval, a lot of countries are afraid of the consequences. They are particularly fearful lest communism should be thrust upon j them.
Russia is the world's largest | country in area, occupying one j sixth of the earth's surface and ' j having a population of nearly I 200,000,000. It is virtually self-contained.
Already it possesses a titanic strength which potentially
enako krvoločnostjo kakor
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Mi prevzemamo tso vrste dela. gradimo nov« stavb« kakorinega koli o b s s g s. Sprejemamo velika dela kol grajenje večjih poslopij, ioL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi manjia dela. kol popravlja-nje Idi in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in n» črke dajemo na šel j o bres« plačno.
Čemu plačujete visoke na. Jemnine. Dajte si postavili jtfttn	lastno hiio, kar
napravimo vam mi za smerno nizko ceno.
Pokličite nas na telefon
Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois
would seem to be unlimited. Militarly it's virtually impregnable.
All these circumstances combine to make Russia heir to the i politico-economic military domination of central and eastern Europe which Hitler threw away when he started to beat the world. The Soviet influence in the Far East long has been great, and the war will enhance it. •
So there in a very sketchy way are the fundamental facts of the situation. The problem is to work out some agreement among the major powers which will prevent the circumstances from developing adversely."
Sest otrok nas je bilo. Nismo trpeli pomanjkanja, razkošja pa ni bilo. Skrbni starši so poskrbeli, da smo vsi zadobili primerno izobrazbo, stalo je, trdo je bilo, šlo pa je. Jaz sem šel še v višje šolanje. Ko sva tiste dni stopala z očkom do "začetka učenosti", ni bilo dosti besed. Morda pri očku težke misli, kako utegne biti. Znani so jim bili "spufani" študentje, slaba roba. Tik pred vstopom prekine molk. "Pa imej glavo na vratu, če te kaj vprašajo!" Šlo je. Od tedaj je šlo in do danes zveni v ušesih.
Glavo na pravem mestu. Razsodnosti, pameti je treba, razumnosti, da ne udarjaš na plan-ke.
Pri Rusiji smo. Izgleda, da bo igrala važno vlogo. Ako bo in bi igrala vlogo, kakšna bo ta i vloga? Z resnico na dan, ker j resnica vsem hasne. Komunist cedi sline po Stalinu, ker priea-j-kuje, da ba treba samole usta-
Nemčija "krotila" premagane narode, vse to je zgodovinsko dejstvo, ki ga nihče ne bo mogel utajiti. Kakor je tudi zgodovinska resnica, da na stotiso-če poljskih in finskih ujetnikov in ruskih inteligentov in "upornikov" proti sedanjemu ruskemu režimu zdihuje v sovjetskih koncentracijskih tab oriščih. Vse to je bridka resnica, katere se ne da olepšati s kakim "Moskovskim poslanstvom", niti ne s par lepimi govori o "demokratski "Rusiji . . ."
Ako Stalin pride, in pride mordk Šfe v Ljubljano na uro gledat, ga niti najčistejša resnica ne bo odgnala, resnica bi pomagala, če ni le "resnica". Take it or leave it!
Tako toraj pri komunistu, socialistu in fajmoštru. Je pa še eden, Louis Adamič, kolikor gre bolj za naše domače razmere. Vidim: "G. Adamič, ki neprestano škili v Moskvo in govori o "terorju" pod bivšimi jugoslovanskimi vladami, naj bi nam . . . povedal nepotvorje-no resnico. Ako je res takšen ljubitelj resnice in pravice, kakršnega se dela ... In čemu se g. Adamič neprestano ogleduje na levo in tako rad ljubkuje z Rusijo, tudi to nam je uganka."
Well, ni moja zadeva, kako kdo Louisa Adamiča presoja. Očka so rekli: "Glavo na vrat, fant!" Ali je v Rusiji res le Stalin in kri in ateizem in sovjetski režim in tiranstvo? Odkod potem sedanji odpor, morda končni poraz neznanske in titanske nemške sile? Titanska sila bi podlegla enako titanski in še večji sili! Odkod taka sila?? Od krvi in tiranstva?? Kaj, ko bi g. Adamič videl nekaj več, videl ne le pedi pred seboj, videl nov porod pod krvjo, novo evolucijo, po kakršni je prišla za Rusijo zdaj tista titanska sila, ki se ustavlja uspešno nemški? titanski sili, in bi se utegnila udejstviti celo po porazu nemškega nasilstva na vsem svetu ? ? G. Adamič ni ne komunist, ne socialist, ne fajmošter. Ali poleg teh treh ni ničesar več na svetu?
Pri Stalina in v Rusiji je še vse polno ugank, bojazni, neopravičenih upov, ampak prav zgodovinsko dejstvo je ruska ogromna sila za rešitev domače zemlje. Odkod je prišla??
-o-
POHVALA?
Oče (ki je svojemu sinu prejšnji dan pomagal pri domači nalogi): "No, in kaj je rekel učitelj/k tvoji nalogi?"
Sin: "Rekel je, da sem od 4ne do dne bolj neumen."