Raje mrzel dinar kot topla malica
Sindikalna lista za leto 1976 predvide-va tudi ukinitev denarnih bonov za pre-hrano za vse delavce razen za terenske delavce in tiste z dieto. Za vse te pa mora dati svoje soglasje za izplačevanje bonov za regresiranje prehrane občinski sindi-kalni svet.
Posebno komisijo za ugotavljanje upra-vičenosti prejemanja bonov za regresira-nje prehrane pri ObSS Ljubljana-Šiška vodi Zlatko Drabik. Povprašali smo ga, koliko prošenj so prejeli za dodelitev bo-nov ter kako so jih rešili.
»Prošnje za dovolitev izplačevanja bo-nov smo prejeli iz 68 osnovnih organizacij sindikata oziroma TOZD in to predvsem iz manjših delovnih organizacij. Šestin-štiridesetim prošnjam smo ugodili, tako da sedaj v šiški prejema od približno 28.000 delavcev 1.987 vrednostne bone v vrednosti 250 din kot nadomestilo za pre-hrano. 1.259 delavcem smo tako izplače-vanje odobrili do konca veljavnosti sindi-kalne liste, 728 pa le do 30. septembra. Ti morajo do takrat razmisliti, kako si bodo organizirali prehrano. Ob tem naj še povem, da smo prošnje prejeli predvsem iz manjših organizacij, zanimivo pa je, da so nam jih poslali tudi nekateri deli Me-grada, za katerega je znano, da ima enega najroočnejših obratov družbene prehrane. Tudi večina šol nam je poslala prošnje za odobritev izplačevanja bonov.«
Kaj pa je vodilo teh 68 organizacij, da so napisale svoje prošnje?
»Nekateri so imeli res tehtne razloge in tem smo tudi ugodili. Vsi ostali pa so se poskušali s pridobitvijo soglasja za do-deljevanje bonov rešiti problemov okrog organizacije prehrane delavcev, kajti ve-liko laže je izplačati vsakemu delavcu po 250 din kot pa organizirati prehrano.«
Ali so povsod možnosti za organizira-nje družbene prehrane?
»Povsod seveda ne. še posebej je kri-tično v Medvodah, kjer ima samo Donit svoj obrat družbene prehrane, vse ostale organizacije pa te možnosti nimajo. Razen tega v Medvodah tudi ni ustreznih obra-tov, kjer bi si te organizacije lahko zago-tovile organizirano prehrano. Podobno je v Sentvidu in Vižmarjah,« nam je dejal Zlatko Vrabik.
Posebno nas je začudilo, da so skoraj vse osnovne šole zaprosile za izplačevanje bonov, čeprav vemo, da imajo otroci pre-hrano v šoli. Povprašali smo v šoli Zvonka Runka, kaj jih je vodilo, da so izrazili željo za izplačevanje bonov.
»Pri nas nimamo ustreznih prostorov za šolsko kuhinjo, zato vozimo hrano iz železničarskega doma. Hrano razdeljuje-mo v neprimernih prostorih, zato smo menili, da bi vsem 52 zaposlenim izplače-
vali bone. Prehrano za zaposlene bomo lahko uredili šele ob uvedbi celodnevne šole, ko bomo dobili potrebne prostore.« Na osnovni šoli Valentina Vodnika pa menijo: »Zaradi posebnosti delovnega ča-sa, ki ga imajo učitelji, saj prebijejo del delovnega časa ob pripravah na šolo do-ma, ker v šoli ni ustreznih prostorov in tudi zaradi dvoizmenskega pouka smo me-nili, da bi bilo pravilno, če bi učiteljem izplačevali bone za prehrano.«
Jasno je, da so na ObSS vse prošnje osnovnim šolam zavrnili, saj imajo še vedno precej boljše pogoje za organizi-ranje družbene prehrane kot marsikatera delovna organizacija. Toda tako eni kot drugi bodo morali končno spoznati, da sindikalna lista ne pomeni le avtomatič-nega »debeljenja« plačilnih kuvert, ampak si z njo prizadevamo izenačiti delovne pogoje.
F. K.