Posamezna številka 6 vinarjev. V Ljubljani, v četrtek dne 5. oktobra 1911. garja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina * dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—. polletna K 9'—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravništvo »Zarje1* v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In ! od 6.—7. zvečer. :: Stev. 102. Državni zbor. Počitnice gospodov poslancev so končane; danes se shaja državni zbor. Malokdaj so ljudske množice s tako napetostjo čakale na njegov sestanek. Avstrijski parlament si med prebivalstvom ni znal pridobiti tiste veljave, ki bi bila potrebna zlasti odkar je vpeljana splošna in enaka volilua pravica. Orgauizirano delavstvo, ki je sploh politično najzrelejši faktor v tej državi, zasleduje parlamentarno delovanje in nedelovanje, ker je politika del njegovega lastnega življenja in ker je ta parlament sam njegovo delo. Zavedno delavstvo misli na svoje cilje, pa ve, da je vsak pojav na političnem kakor na gospodarskem ali na kulturnem polju v zvezi z njegovimi cilji; ali jih pospešuje ali pa jih zadržuje. Ni je skupine prebivalstva v Avstriji, ki bi bila v splošnem tauo dobro poučena o parlamentaričnem delu kakor organizirano delavstvo. V drugih krogiho s posamezniki, ki se po svojem poklicu zanimajo tudi za državni zbor. V nekaterih stanovih se ta ali oni briga za dogodke, ki se tičejo ravno njegovega stanu. Nasploh pa so stiki avstrijskega parlamenta z avstrijskim prebivalstvom jako slabi. Saj se celo velike množice volilcev zdramijo šele tedaj, ko se pričenja volilna agitacija, pa gredo zopet politično dremat, kadar je izvoljeni poslanec obljubil, da bo kazal toliko čednosti, kolikor jih ima komaj devetindevetdeset pravičnih in zato kvitirai posvečene mu Živio-klice. Pa dremljejo, dokler jih ne zbudi zopet volilni boben. Sedaj se je nekaj izpremenilo. Tudi površen opazovalec lahko vidi, da je zanimanje za parlament naraslo v sicer bolj indiferentnih vrstah. Milioni vprašujejo danes: Kaj prinese državni zbor? Ljudska zbornica ima odločati o vprašanju, ki dela množicam uajvečje skrbi in je njihovemu umevanju bližje od vsakega drugega. Noben problem ni tako aktualen, noben ne sega tako v najglobokejše globočine ljudskega življenja kakor problem draginje. Ali bo zbornica izpolnila pričakovanje, s katerim gledajo mase prebivalstva ob otvoritvi nanjo? Dunajski parlament ima predvsem nalogo, ki jo je doslej prav slabo vršil. Pokazati ima svojo samostojnost napram vladi. Pokazati ima, da je res parlament, ne pa skupina ljudi, pazečih na migljaj od zgoraj danes in čakajočih na dež vsakovrstne milosti jutri. Pokazati ima parlament, če razume najnujnejšo potrebo časa in če se zaveda svoje naravne in ustavne naloge. Že današnja seja, ki je vse prepozno sklicana, bo važna. Zbornica oziroma njena večina dobi, kakor je videti, že danes priliko, da pokaže svoje pravo lice. Predsednik dr. Sylvester je dal na dnevni red reformo državnozborskega MAK81M GOBKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. — Nikola Ivanoviča spravim v pogubo... Paše ue bom videla ... dolgo 1 .. . Tepli me bodo! —- Prenočiš lehko ... Ampak moja koča je tesna . .. — Nisem razvajena! — je dejala mati brez premisleka. —; Lehko, lehko! — je ponovil kmet in jo meril s pozornim pogledom. • ®temnl*° 80 j0 že in v temi so njegove oči blestele hladno, obraz njegov je bil zelo bled.^ Mati je dejala potiho, kakor da bi tekla s hriba navzdol: Takoj pridem ... a ti.. . vzemi moj kovčeg.. . — Dobro .. . Svoj kaftan je zapel in dejal potiho: — Glej, voz gre . . . Na, stopnicah urada se je pokazal Bibin z uklenjenimi rokami, glavo in obraz obezan z nečim sivim — Zbogom, ljudje krščanski! — je zadonel njegov glas v hladu večernega mraka. — Iščite resnico, ščitite jo, verujte človeku, ki vam prinese čisto besedo, ne smilite se sami sebi zavoljo resnice!... — Molči, pes! — je zakričal odnekod komisar. — Stražnik, poženi konje, tepee! — Kaj se naj vam smili? Kakšno pa je vaše življenje? ... poslovnika. Socialni demokratje zahtevajo, da pride draginjsko vprašanje kot prva točka na dnevni red. Ministrski predsednik baron Gautsch, ki si je dal menda zopet osedlati *Avtoritetou in misli na njej jahati, je nemško nacionalni zvezi razlagal, da je v njegovem programu za jesensko zasedanje v prvi vrsti revizija poslovnika, potem pa poči tudi draginjsko vprašanje. Nasprotje med nazori barona Gautscha in mase prebivalstva je ogromno. Ljudstvo meni, da je rešitev dragiujskega vprašanja prva naloga parlamenta in potem, če dopušča čas, pride lahko tudi še poslovnik. Vprašanje, kaj stoji v prvi vrsti, ni aka-demično. Kevizija državnozborskega poslovnika ni stvar, ki bi se dala opraviti v par urab. V naglici se ne more storiti nič druzega kakor podaljšati sedanji provizorij. Gautsch pa govori o reviziji, torej o novem zakonu, ki zahteva mnogo posvetovanja, izravnauja neštetih nasprotnih nazorov, skratka obširnega in temeljitega, torej tudi dolgotrajnega dela. Tako dolgo pa ljudstvo ne more več čakati. Zato ne more stati revizija poslovnika na noben način v prvi vrsti. Draginjsko vprašanje je na prvem mestu v življenju prebivalstva, zato mora biti tudi na prvem mestu v razpravah državnega zbora. — Če je ekscelenca Gautsch drugačnega mnenja, tedaj ima parlament pokazati, da se smatra za poklicanegu zastopnika ljudskih množic in njih interesov, ne pa za vdanega hlapca vladnih želja. Draginjsko vprašanje mora biti na prvem mestu in mora dobiti tako rešitev, da bo ljudstvu resnično pomagano. Videti je, da baron Gautsch še vedno ne razume, kako resen je položaj. Iz njegovih izjav je razvidno, da gospod baron neodpustDO omalovažuje draginjsko vprašanje. Po včerajšnjem telegrafičnem poročilu je ministrski predsednik dejal, da ne bo vlada podala nobenih iniciativnih predlogov o tem vprašanju. Praktično to ne bo kdove kakšna nesreča, ker so že socialni demokratje izdelali predloge in (jali parlamentu s tem podlago za njegovo delo. Ali priporočil se ni baron Gautsch nikakor z svojo izjavo. Vlada ni nikdar čakala na predloge iz vrst poslancev in delegatov, kadar je hotela meti več rekrutov ali več flint. Nikdar ni bila tako skromna, če je hotela zvišati davke ali carino. Kadarkoli gre za ljudska bremena in za potrebo vladajočih, ima vlada iniciativo. Zdaj gre za najvitalnejše potrebe ljudstva, visoka vlada pa drži roke križem in baron Gautsch čaka: če pridejo kakšni iniciativni paedlogi iz parlamenta samega, je prav. če ne pridejo, je pa ekscelenci tudi vseeno. Naj vznemirja beda ljudstvo, kolikor hoče. Njegovi Voz se je premaknil. Na vozu sede med dvema policajema je Bibin zamolklo kričal: — Zakaj umirate od gladu ? Potrudite se za svobodo, ona vam da kruha in resnice . . . Zbogom, ljudje krščanski 1. . . Šum koles, topot konj in komisarjev glas so objeli njegove besede, jih prevpili in zadušili. — Končano! — je dejal mužik in zmajal z glavo; obrnil se je k materi in potiho nadaljeval: — Posedite še kratek čas na postaji . . . takoj se vrnem . .. Mati je odšla v izbo, sedla za mizo pred samovar, vzela v roke kos kruha, ga pogledala, položila počasi nazaj na krožnik. Ni se ji hotelo jesti, pod srcem je zopet rasel občutek slabosti. Pred njo je vstalo obličje modrookega kmeta — nekam čudno, brez konca — in ji zbujalo nezaupanje. Ni hotela misliti naravnost, da jo izda, a ta misel je vznikla v njej in z vso težo, topo in nepremično ležala na njenem srcu. — Opazil me je 1 — si je mislila leno in brez moči. — Opazil. .. ugenil. .. Dalje se misel ni razvijala, temveč je utonila v trudni pobitosti. Plaha tihota, ki se je skrivala za oknom, je sledila šumu; razodela je v selu nekaj pritajenega in prestrašenega, poostrila v prsih čuv-stvo osamljenosti, napolnila dušo z mrakom, sivim in mehkim kakor pepel. Dekle je vstopilo v izbo, obstalo na vratih in vprašalo: — Ali prinesem jajca? sekcijski načelniki in ministerielni svetniki se ne bodo vznemirjali zaradi draginje. Baron Gautsch bi menda rad plastično demonstriral, da vlada ni ljudska institucija. Ali čas za take dokaze ni ravno posebno primeren. Da ni vlada ljudstvu najbolj priljubljena institucija, bi lahko vedel tudi miuistrski predsednik. Odkar je baron Gautsch vnovič na čelu vlade, ni storil ničesar, da bi se to razmerje poboljšalo; pač pa se je vsled krvavih danajskih dogodkov še poslabšalo. Vzrokov bi bilo dovolj, da bi se vlada potrudila nekoliko bolj približati ljudstvu. Zato pa je zdaj eno samo sredstvo: Olajšanje ljudskih bremen. Prav tukaj bi morala vlada povzeti iniciativo, če bi hotela, da bi se stena med njo in prebivalstvom vsaj nekoliko znižala. Ali videti je, da baron Gautsch noče tega. Torej ima državni zbor tem večjo dolžnost. Avstrijski parlament se že dolgo ni shajal v taki situaciji kakor danes. S takim zanimanjem, s tako napetimi živci še niso nikdar mase pričakovale vesti z Dunaja, vesti, ki imajo odločiti usodepolno vprašanje, kako se bodo najširše plasti prebivalstva preživele čez zimo. Državni zbor ima važno odločitev v rokah in velikanska je bila njegova odgovornost, če sklene, kar pričakujejo milioni, če stori korake, ki ublaže draginjo in olajšajo življenje ljudstva, se bodo nepregledne množice oddahnile in omajana vera v uspešnost legalnega boja se utrdi, če se pa ue zgodi, kar je naj-uujnejše od vseh poslovnikov, tedaj morajo tisti, ki prezirajo iz težke bede porojene zahteve ljudstva, vedeti, da pade nanje vsa odgovornost za posledice, na katere naj mislijo, preden bo prepozno. Italijansko turška vojna. Kaj se godi na bojišču ? — Pravzaprav nič ne. če se seštejejo vesti, ki pripovedujejo, da se je kaj zgodilo, pa odšteiejo od njih druge, ki zagotavljajo, da prve niso resnične, tedaj ostane skoraj gola ničla. Največ posla daje brzojavni žici dementiranje. Ugotovljeno je sedaj, da se ni pri Prevezi nič zgodilo na suhem. Mesto ni bilo bombardirano, Italijani niso tam izkrcali vojaštva. Včeraj smo omenili, da bo treba napram vestem o bojnih operacijah največje previdnosti. In ravno pre-veški slučaj najbolje dokazuje, da je res tako. Kajti ravno vest o izkrcanju italijanskega moštva je bila videti najbolj pozitivna. Prišla je baje od janinskega valija, torej od uradnika, ki ne more lahkomiselno razpošiljati vznemirjajočih, a nezajamčenih vesti.r Javljali so, da se je izkrcalo 1600 vojakov, če se uaznanjajo take točne številke, je komaj mogoče verjeti v kakšno mistiiikacijo. Javljali so pa še nadalje, da so Turki poslali šest bataljonov proti tej — Ni treba ... Ne ljubi se mi. .. Krik in vik me je spravil v strah . . . Dekle je pristopilo k mizi pripovedujoč tiho, a vznemirjeno: — Kako ga je komisar bil I.. . zraven sem bila, pa sem videla ... vse zobe mu je odkrušil... kri bljuje, gosto, temno kri 1. .. Oči sploh nima, da-a. Smolar je .. . Stažmoj-ster leži tam pri nas . .. popolnoma pijan, pa hoče le še vina . . . pripoveduje, da jih je bila cela tolpa ... a bradati da je bil najstarejši . . . hetmau ... tri so ujeli ... a eden jim je ubežal... in tudi učitelja so ujeli, da-a . .. Ta je bil tudi z njimi... V Boga ne verujejo in druge pregovarjajo... da oplenijo cerkve . .. kakšni so! Nekaterim naših kmetov se je srnilil, drugi pa so govorili — le pobiti jih, te hudiče!... Kako hudobni so pri nas kmetje — oi-oj! Mati je pozorno poslušala naglo pripovedovanje, hoteč zadušiti svoj nemir in razpršiti bridko pričakovanje. A dekletce je bilo veselo, da jo je kdo poslušal, in je vse živahneje pripovedovalo : — Naš tatek pravi, da je vse to zavoljo slabe letine I Že drugo leto ne rodi pri nas zemlja, vsi ljudje so utrujeni... zato so kmetje tako razjarjeni!. .. Kriče in se pretepajo po shodih... Te dni, ko so Vasjukovu zaradi davčnih zastankov prodajali, kako je tresnil župana po obrazu 1 Tu imaš davke, je dejal... Za vratmi so se oglasili težki koraki. Opiraje se z rokami ob mizo je mati vstala na noge. .. Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnjštvo sprejema naročnino in Inserate. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ‘ ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste Leto I. četi. In nazadnje vse skupaj, od prve do zadnje besede ni res. če bi imele take vesti samo namen potolažiti čitatelje časopisov, ki bi na vsak način radi vedeli kaj novega, bi še ne bilo prehudo. Ali včasi postanejo taki telegrami lahko zelo nevarni. Izkrcanje italijanskih vojakov na evropejskih turških tleh ti hipoma izpremenilo vso situacijo in povzročilo na Balkanu posledice. Vsled telegramov o sedaj dementiranih dogodkih okrog Preveze je postalo časopisje zlasti na Dunaju sila nervozne, a tudi živci diplomacije so se silno napeli. Mobilizacija avstrijske mornarice, pomnožanje vojaštva v Bosni, vojne priprave v Srbiji, Bolgariji, na Grškem — to je kar šumelo po zraku. Na mestu splošnega pesimizma je prišel včeraj skrajni optimizem. Na vse strani so se raznašali glasovi o posredovanju in napovedoval se je že sijajen uspeh. V Carigradu je baje delal nemški poslanik Marschall za mir, nemškemu cesarju se je pripisovalo plodonosno posredovanje, prerokovali so, da bo v par dneh že mir. Celo pogoje so tupatam navajali. Turčija baje prepusti Italiji Tripolitanijo, le suvereniteto si pridrži, zato pa dobi od Italijo po enih vesteh šestdeset, po drugih sto mili-onov lir odškodnine ... Ali če bi šlo za take pogoje, bi bila vojna vsploh nerazumljiva in italijanski državniki bi se morali razglasiti za blazne. | Kajti na pogajanja je bila Turčija že pred vojno pripravljena. Sedaj se ve o tem „posredovanju" vendar nekoliko več in trdni optimizem se zopet izpreminja v kafro. Na Dunaju energično demontirajo trditve o avstrijskih mornariških pripravah. Mnogo se govori o Aehrenthalovih korakih; italijanskemu poslaniku vojvodi Avarna je baje žugal to in ono. Tudi o teh vesteh bo še treba počakati potrdila. Deloma imajo namreč ta poročila prav nevaren značaj, kakor da se hoče izsiliti resen avstrijsko italijanski konflikt. Ker so turške vesti o italijanskem izkrcavanju v Epiru tudi iz Carigrada ovr-žene, bi bile te hujskarije nerazumljive, če ne bi imele svojega lastnega namena, ki le še išče povod. Grof Aehrenthal zatjjuje že par dni, da hoče ohraniti na Balkanu mir in sedanji položaj. S samim priseganjem se seveda ta namen ne doseže. Vsled telegramov z Dunaja ni nič čudnega, da je tudi.v Bimu razpoloženje napram Avstriji precej razdraženo. Nekateri listi hujskajo proti Dunaju, nekateri proti trozvezi sploh. Zmešnjava je velika in v tem je pravzaprav največja nevarnost. * * * Avstrijska korektnost. Dunaj, 4. oktobra. Uradno javljajo: Vest „Budapesti Hirlapa", da ima v Pulju kri- Modrooki mužik je vstopil, in ne da bi snel kučmo, vprašal: — Kje je kovčeg? Lagodno ga je vzdignil, potresel in dejal: — Prazen 1 .. . Malka, spremi tujko v mojo kočo. Odšel je, ne da bi ozrl. — Ali prenočite tu ? — je vprašalo dekle. — Da! Zaradi špic sem prišla ... špice kupujem... — Pri nas jih ue pleto. V Tinkovem jih pleto, v Darjini... a pri nas ne! — je dejalo dekle. — Tja pojdem jutri.. . Plačavši čaj ji je stisnila tri kopejke in jo s tem zelo razradostila. Stopajoč z bosimi nogami po vlažni zemlji, je dejalo dekle na cesti: — Aa rudniški svetnik Karel Svoboda, ni nikogar med idrijskimi Cehi, ki bi ta številni kontiogen našega prebivalstva vzdržaval ob zavesti, da mora biti moderno izobražen človek nekoliko več nego samo c. kr. uradnik bogatega rudniškega erarja. če danes izvzamemo nemško kazino, ne značijo Cehi, ki žive v Idriji, prav ničesar. Egoisti prve vrste nimajo niti srca niti smisla za naše slovensko delavsko mesto. V i to u š se zove mož, ki so ga preljubi bratje kot reprezentanta svojega čuvstvovanja vrgli pod praporom 0. L. S. v naš občinski svet. Ob bergljah Oswaldove netečnosti je zasedel svoj prostor v naši mestni hiši, a si je takoj ob začetku »čuvanja eraričnih koristi” pridobil žalostno slavo — sovražnika slovenskih visoko šolskih študentov. Na zadnji občinski seji ni ljudomili Vitouš mogel v imenu svojem in svojih bergljašev storiti ničesar koristuejšega, nego da je bil proti povišanju podpor, ki jih idr. ob-iina daje visokošolcem iz Idrije — sinovom rndariev. če bi bil pokojni inženir Tomšič, ki je bil nastavljen v Pragi, kdaj izustil samo pol litev in o volilnih rečeh bo „Zarja“ pravočasno poročala. Danes se moramo pečati nekoliko s tukajšnjim podžupanom, eksklerikalcem, ki je po goriškera klerikalnem prav pridno agitiral za ustanovitev krščansko socialne stranke. Ko je postal voditelj opekarne, je delavcem prav krščansko in socialno znižal plače. V svoji oholi pieširnosti delavcev niti pogledal ni; prav po tiransko jim je diktiral: od danes naprej za enako delo po 30 vinarjev manj na dan ; komur ni všeč, lahko gre! Delavci so mu pokazali zobe in pustili delo. Med njimi je bil tudi njegov oče, ki je dejal: Ob premoženje si me že pripravil, ali mi hočeš izpiti še mozeg ? Saj pa je podžupan svoie delavce naravnost sramotno plačeval: vse poletje so dobivali po 2 K 90, reci dve kroni devetdeset vinarjev na dan. Kaj je to v sedanji draginji, si vsak sam lahko izračuna. Ampak kaj je mar oholemu podžupanu, penzionirauemu klerikalcu? če delavci trpe, če njih žene in otroci stradajo, jim ustanovimo v tolažbo krščansko-so-cialno organizacijo, da jih mine uporna nezadovoljnost, sami pa se brez skrbi lahko zabavamo in gostimo! — Vlom v posojilnico. Iz Sežane poročajo : V noči 18. sept. so udrli neznani tatovi v prostore sežanske posojilnice. Prevrtali so železno blagajno, v kateri je bilo denarja okoli 430 K poleg vrednostnih papirjev, odnesli so pa le 10 K. S pomočjo vetrihov so odprli štiri vrata, da so prišli v prostor, kjer je blagajna. Na podu so pustili svedre, olje, vetrihe iu vazelino ter jo odkurili. Morda so čutili, da je pod njimi redarstvena uradna soba. Štsgersko. — Protidraginjska shoda v Celju !n v Štorah. V nedeljo je bil v Celju ob ogromni udeležbi shod proti draginji. Poročala sta dež. posl. sodr. H i 1 a r i v nemškem iu sodr. S i 11 e r v slovenskem jeziku. Izvajanja poročevalcev je pogosto prekinilo burno ogorčenje zborovalcev, ki dokazuje, da je bila ostra kritika vlade in meščanskih strank, ki so zagrešile sedanjo draginjo, vsem poslušalcem z jezika sneta. Shod je soglasno sklenil ostro resolucijo proti draginji ia njenim zaščitnikom. — Tudi v Štorah je govoril sodrug Hilari v nemškem jeziku, slovensko pa je poročal sodrug Bizjak. Veliko veselost med poslušalci je zbudil naddelovodja Cvenk s svojo izjavo, da se — dasi Nemec — sklada z izva janjem poročevalca; želi si le, da mu govor-uik razloži, kako si predstavlja scenitev živil, Poslušalci so imeli vtis, da je možakar vse poročilo prespal; glasen krohot pa ga je spremljal, ko je koj po svoji modri interpelaciji od-kuril z zborovališča. — Orožnik odpeljal omoženo posestnico. Graški listi poročajo, da je v Jur-kloštru pri Laškem orožniški stražmojster na tihem odvedel 48letno omoženo posestnico Frančiško Pr*grad. Do sedaj še niso mogli izslediti „mladega“ para. — Pri igranja umrl. V nedeljo, dne 1. oktobra ob 5. popoldne je nenadoma umrl pri kvartanju v svojem stanovanju v Gradcu neki Janez Vivod. Naenkrat je zgubil večjo igro, kar ga je tako razburilo, da mu je otrpnilo srce. Goriško. — I« Dol. Vrtojbe. Zadnji dopis iz; Vrtojbe moramo vtoliko popraviti, da še ni pretekel čas za občinske volitve; o razpisu vo- Trst. — Iz Sv. Križa. V nedeljo ob 4. popoldne je bil v dvorani gostilne Maganja naznanjeni shod proti draginji, ki ga je sklicala okrajua organizacija soc dem. stranke. Shod j“ v vsakem oziru najlepše uspel. Sicer smo že navajeni videti na vseh shodih, ki jih prireja naša stranka v Križu, ogromne množice ljudstva, ali da pride zavedno delavstvo na shod v tako velikem številu kliub slabemu vre-meuu — lilo je kakor iz škafa — ter da je tak impozantno demonstriralo proti današnji neznosni draginji, ne bi bili nikdar pričakovali. Shodu je predsedoval sodrug Sedmak; za zapisnikarja je bil izvoljen sodrug Golouh. Referiral je sodrug Ii^geut, ki je ob burnem pritrjevanju ljudstva izvajal: „Predeu preidemo na dnevni red. spomnimo se žrtev, ki so padle pod svinčenimi krogljami pušk na dunajskih ulicah. (Vsi navzoči se dvignejo.) Vlaia je odrekla ljudstvu pravice do življenja in proti tistim, ki to zahtevajo, pošilja pušk. Mesto kruha nam dajejo svinčene kroglje. Ali treba je razumeti in. tudi vlada bi morala razumeti, da ljudstvo ni stroj, če spozua, da je vsaka pravna pot brezuspešna za dosego boljših razmer in da mu ostaja samo pogin ali pa druga pot, tedaj se morejo samo kratkovidneži čuditi, da ne mara lakote poginiti.“ Sodr. Re gent je potem obširno in temeljito pojasnil vzroke draginje in pokazal, kako prihajajo kon zumenti v kapitalistični družbi v vedno večjo odvisnost od kapitalistov ter izvajal, da mora biti boj proti draginji, če hoče biti uspešen, boj proti kapitalizmu. Potem je govornik podal sliko avstrijskega vladnega gospodarstva, ki je v interesu veleagrarcev in velekapitalistov vedno zanemarjalo interese ljudstva. Kar so socialisti že pred leti predlagali za ublažitev bede, je večina v državnem zboru pod pa-tronanco vlade odklanjala; sedaj, ko je čas zamujen, prihaja vlada z nezadostnimi pospetki nekdanjih, socialističnih predlogov. Ali sedaj ie treba radikalnih sredstev, ker je tudi beda že radikalna. Socialni demokratje se bodo v državnem zboru odločno bojevali za ljudske zahteve; ljudstvo pa mora tudi samo pokazati, da gre res za njegove potrebe iu za njegove zahteve, ter da je tudi samo pripravljeno na boj. Meščanskim poslaucera se ne bo s tem, da imajo vedno narod na jeziku, posrečilo od vrniti narod od njegove prave poti. Ljudstvo že ve, da je soc. demokratična stranka edina, ki se bojuje z resnimi nameni za ublažitev draginje Odrekati ljudstvu pravice do življenja pomeni odtekati mu kulturo. To naj si zapomnijo oni, ki nosijo trobojnico in govore o narodnosti. Za zdaj izraža ljudstvo mirnim potom s vojo nezadovoljnost, toda ko ne bo to zadostovalo, bodo za posledice odgovorni tisti, ki nočejo sedaj slišati svarilnega glasu. — Za so-drugom Regentom se je oglasil za besedo sodrug Babuu, ki je z ostro kritiko ožigosal ode ruško politiko veleagrarcev. — Za njim sta še burno aplaVdirana govorila sodr. Petrič in Golouh. Ko je predsednik sodr. Sedmak zaključil krasni shod, je po vsej dvorani zadonela so cialistična himna Sprejeta je bila sledeča resolucija: »Danes dne 1. oktobra 1911. v Sv. Križu na shodu zbrano ljudstvo izraža svoje žalost nad grobovi delavcev, ki so na Dunaju postali žrtev svinčenih krogelj, ter izreka žalujočim družinam s-voje sožalje. Pridružuje se na socialističnih delavskih shodih sklenjenim resolucijam zaradi draginje in izreka* da je pripravljeno neomajno vztrajati v boju zoper draginjo in za blagostanje ljudstva." — Skala na železniškem tirn. V nedeljo zvečer je trčil brzovlak južne železnice iz Kormina proti Trstu med postajam Miramar in Trst pri lun 373-3 na veliko skalo. K sreči je zagledal strojevodja še pravočasno zadržek, ustavil vlak, ki je le malo zadel ob skalo. Pii stroju skrivila se je samo perot snežnega pluga. Po legi skale sklepajo, da je skalo bržkone kdo nalašč nastavil. Uvedli so stroge preiskave. — Na morju Izginila. V soboto je prišel v Trst mlad dun. par. Naselila sta se novo-poročenca v hotelu Grignano. Popoldne sta se peljala s čolnom na morje in se precej oddaljila od obrežja. Ker se še nista vrnila sumijo, da jima je prekucnil močan veter, ki je bril v soboto, čoln in da sta se oba potopila. — Zastrupila se Je v Trstu 27 letna Matilda Kos. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je č^z par ur v silnih mukah umrla. Umetnost in književnost Iz gledališke pisarne. Danes v Četrtek se poje drugič krasna Verdijev opera „R i -g o 1 e t to“, ki je dosegla v torek velikanski uspeh. Slavno občinstvo se opozarja, da gostuje tudi pri tej predstavi odlična mladodra-matična operna koloraturka ga. M«ja markiza pl. Strozzi iz Zagreba. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Bombardiranje Preveze. — Avstrijsko stališče. Dunaj, 5. okt. Položaj se je nenadoma poostril, čez London prihajajo vesti, daje vojvoda abruški, ki poveljuje italj^nski flotilji v jonskem morju, pozval Prevezo, da mu izroči turške ladje v Inki in zažugal, da v nasprotnem slučaju bombardira mesto. V Prevezi Je strašna panika. Prebivalstvo beži. Po nekaterih vesteh se je bombardiranje mesta že pričelo. Dunaj, 4. okt. O vesteh, da je abruški vojvoda poslal preveškemu načelniku ulti-matum in da grozi z bombardiranjem, se v tukajšnjih krogih različno sodi. Ker je to v diametralnem nasprotju z italjanskimi oficiel-nimi izjavami, je vest zelo težko verjetna. Prihaja pa vendar iz virov, ki so navaduo zanesljivi. Če se vest potrdi, se je bati hudih komplikacij. Dunaj, 5. okt. Tukaj se zopet ponavljajo vesti, da dela mornariška uprava resne priprave v jadranskem morju. Povzročila so j*ih poročila o napadu na Prevezo. Dunaj, 5. okt. Tukaj še ni direktnih vesti, ki bi potrjevale bombardiranje Preveze. London, 5. okt. Vsled nezanesljivega nevarnega položaja v Perziji namerava angleška vlada pomnožiti v o j a -ko varstvo svojih ondotnih konzulatov. Pred Tripolisom. London, 5. oktobra. „Daily Mail“ poroča podrobnosti o bombardiranju Tripolisa: Ko se po tridnevnem roku generalni guverner ni udal, so začele italijanske ladje bombardirati mesto, in sicer najprvjo vnanje utrdbe in vladno streljale v dolgih in hiše so ostale palačo. Vojne ladje so presledkih; mošeje, cerkve nepoškodovane. Rim, 5. oktobra. Iz Malte poročajo, da so Turki baje zapustili Tripolis in da so Italijani brez boja zavzeli mesto. Na guvernerjevi palači vihra italijanska trobojnica. Carigrad, 5, okt. Italijanski a'miral je skušal na čolnih izkrcavati čete, ampak viharji in streljanje s tripolitauskih utrdb so preprečili to namero. Turške Čete so pripravljene da odbijejo vsak napad. Pariz, 5. okt. „Newyork-Herald" poroča z Malte, da. so I a 1 i j a n i izkrcali voj kor nedaleč od Tripolisa in da italijanske čete po suhem prodirajo proti mestu. Pariz, 5. okt. Z Malte poročajo, da so Italijani pred Tripolisom od pondeljka sem n atanko poučeni o vseh vojaških dogodkih v mestu. Tajnosti izdaja mestni poglavar, arabski princ Kara-m a n li , ki je ubežal iz Tripolisa. Izvedeli so tudi o sporu, ali naj turška posadka brani mesto, aji naj se umakne na jug; zmagalo je poslednje naziranjg- Carigrad, 5. okt. Brzojavna zveza s Tripolisom je pretrgana, zato so vse vesti o Tripolisu nezanesljive. Podmorski k a -beljje prerezan; en konec počiva na neki italijanski vojni ladji. Turško brodovje. Carigrad, 4. oktobra. Vest, da je turško brodovje dospelo ? Dardanele, se ne potrjuje. Brodovje je pri Rodeau, pred Smirno in pred Bajrutom iu čaka vladnih povelj. Carigrad, 4. oktobra. Italijauske vojne ladje so napadle v bližini Resadie turški torpedovjjji BHamidie“ in „Alpagot\ Iiid boja ni znan. Carigrad, 4. oktobra. Sem je došla vest o p o m o r s k i bitki pri Miti-1 e n a h. Uraduo potrjena ta vest še ni. Oficiozua izjava turške vlade. Carigrad, 4. oktobra. Nasproti trditvi italijauske vlade, da je bila operacija na Jadranskem morju potrebna v interesu samoobrambe, izjavlja turška vlada, da ta trditev ne odgovarja dejanskemu položaju. Turške torpe-dovke so plule iz Preveze v San Giovauni di Medna in so spotoma pozdravile italijansko brodovje. Italijanske ladje pa so odgovorile na pozdrav s kanona d o. Posredovanje evropske diplomacije. Dunaj, 5. oktobra. Tukajšnji turški poslanik Bt-šid paša je izjavil, da otomanska vlada ne bo sprejela nobene intervencije, ki bi jo stala izgubo Tripolisa. Turčija bo branila T r i p o 1 i t a n i j o z mečem v r o k i in je ne prepusti sovražniku brez boja. Atene, 5. oktobra. Francija je v uradni izjavi razglasila svojo nevtralnost, ki obsega tudi vse francoske kolonije in dežele pod francoskim varstvom, med njimi tudi Kreto. Francoski izjavi ste se pvidružila tudi Anglija in E u s i j a. London, 5. oktobra. Minister Churchill je v Dundee govoril o resnem položaju v Evropi in izrazil zadovoljstvo, da je miroljubje baš pri najsilnej-ših narodih najmočnejše. Italijani zapuste Turčijo. Carigrad, 5. oktobra. Turška vlada je poslala vsem poslaništvom okrožnico, da bo v s e bla g o ita Iij a n s k e g a izvora zaplenila. Ministrski svet se je posvetoval o stališču napram Italijanom, ki bivajo v Turčiji. Mladoturški odbor zahteva od vlade, da vse Italijane izžene. Davčne predloge. Dunaj, 5. oktobra. Vlada namerava poslanski zbornici predložiti več novih davčnih predlog. Novela k dohodninskemu zakonu se bo naslanjala na tarifo, ki jo je predlagal pododsek poslanske zbornice. Tudi davek na dividende se bo opiral na tozadevne sklepe parlamentarnega pododseka. Davek natantijeme bo znašal na najvišji stopnji 10 odstotkov. Vlada namerava predložiti tudi novelo, ki znižuje davčno mero za nove zgrad-b e. Po vladnem načrtu bodo nove stavbe vživale 6 letno davčno prostost, nekaj nadalj-nih let pa bodo plačevale znižano davčno mero. Dalje namerava predlagati več davčnih olajšav za stavbe z malimi stanovanji; te olajšave bodo veljale tudi za hiše, ki imajo vsaj dve tretjini malih stanovanj. Dalje hoče vlada obdačiti avtomobile; od tega davka namerava država polovico dohodka odstopiti deželam za vzdrževanje cest. Dalje namerava zvišati pristojbine od totalizatorja, ki donašajo sedaj državi 1,700.000 K. Prememba dnevnega reda. Dunhj, 5. okt. Za 10. uro dopoldne je sklical predsednik Sylvester klubske načelnike da se posvetujejo o p r e -membi dnevnega reda. Splošno sodijo, da konferenca klubskih načelnikov pritrdi socialno demokratični zahtevi, da se p o -stavi kot prva točka na dnevni red današnje seje draginjsko vprašanje. Mesno vprašanje. Budimpešta. 5. oktobra. „Buda-pesti Hirlap" poroča, da se mesna poga- janja ne bodo končala s pozitiv n i m v s p e h o m , ker ogrski mešetarji vztrajajo na svojem stališču glede na uvoz argentinskega mesa. Brezpogojno zahtevajo, da se položi drugi tir na košičko bo-huminski progi. Proti tej koncesiji so Ogri pripravljeni dovoliti (!) poleg argentinskega mesa tudi izročitev romunskega kontingenta srbskim eksporterjem. Spionaža. Krakov, 4. okt. Tukaj so včeraj prijeli bivšega ruskega železniškega uradnika 27 letnega Zigruunda Wagnerja v nekem hotelu ko je ravno pisal poročilo za ruski geueralni štab v Varšavi. Našli so pri njem mnogo spisov, ki ga kompromitirajo in žepni fotogiafi-čen aparat. Špioniral je pri velikih manevrih na severnem Ogrskem ter v Krakovu in Prze-myslu. Na podlagi spisov, ki so jih našli pri njem, so aretirali tudi nekega knjigovodjo v Krosnem. Bosanski sabor. Sarajevo, 4. oktobra. Vlada je predložila saboru proračun za leto 1912. Proračun izkazuje 84,483.105 K izdatkov in 84,551.569 kron dohodkov, torej 62 464 kron prebitka. Lanski proračun je imel 406.240 kron pii-manjkljaja. D’AiinnnziJeve Ijnbavne štorije. Budimpešta, 4. oktobra. Italijanski grof Mancini, ki je postal ogrski državljan, je pri tukajšnjem sodišču vložil proti svoji ženi tožbo za ločitev zakona, trdeč, da ga je varala z znanim pisateljem Gabrielom d’ Annunzijem. Žena ugovarja tožbi in je vložila proti svojemu možu protitožbo zaradi zakonolomstva. Sodišče je pripustilo dokaze, ki jih ponuja grofica. D’ Annunzio bo zaslišan v Parizu. Nadalje se ima zaslišati 20 grofovih prijateljev in služabnikov. Mednarodna razstava v Sofiji. Sofija, 4. oktobra. Odbor s trgovinskim ministrom Kristovom na čelu namerava od 1. junija do 30. septembra prihodnjega leta prirediti v Sofiji mednerodno razstavo za poljedelstvo, industrijo, trgovino, umetnost in higieno. Aretirana revolucionarja. Peterburg, 5. oktobra. Po obsežni policijski preiskavi moskovske bolnice so zaprli ravnatelja dr. P u t k i e w*i c z a in zdravnico dr. L u r i e zaradi revolucionarne propagande. Napad na železnico. T i f 1 i s , 4. okt. Sest Mingrelcev je napadlo postajo čiladidij kavkaške železnice. Zvezali so postajnega načelnika in uslužbence ter oropali blagajno. Nato so pobegnili. Perzija. Teheran, 4. oktobra. Salar ed Davle je izgubil na svojem umikanju pet topov. Zdaj se utrjuje v Hamadanu. Vladne čete so dobile povelje, da naskočijo Hamadan. Odgovorni urednik Fran Bar tl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Priporočam svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenlta, labradorja, kraškega in beljašk ... cenami. m. Modna in konfekcijska trg-ovinsi — *»■ »•j*'"" _ . _ beijaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi :enami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah. Fr. Kunovar, kamnosek LJUBLJANA, novo pokopališče .*. Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina O. Bernato Ljubljana, Mestni katera ima že začetkom sezije nad 30.000 kom. po najnižjih cenah —■ in to: nad' 5000 kom. naj finejši h oBlek za gospode ,. 2000 ., naj finejši Gpovršnikov, šport- tiili in zimskifi sukenj ,. 3000 ,. pelerin Solidna postrežba! M. KRISTOFIČBUČAR se je preselila v lastno hišo na Stari trg št. 9. Priporoča zelo pomnožeoo damsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano najnižji ceni tudi po meri. Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, razne jopiče, krila, domače halje in bluze in otročje oblekice. Velika izbira perila in higieničnih potrebščin za novorojenčke. ^ Pošilja na izbero tudi po pošti. H ^ ■------------------------- : m* nad 2000 kom. posamezn. Hlač in telovnikov ,. 3000 ,. oBlek za dečke in otroke .. 15000 „ najmodernejše konfekcije za dame in dekliee. Priznano nizke cene! Mestna hranilnica ljubljanska. Razglas. Meseca septembra 1911 je vložilo: 1532 strank..........................kron 867.993*80 1539 strank pa dvignilo . . „ 815.108*38 Stanje vlog koncem meseca septembra 1911 K 41,591.386*73. Stanje vložnih knjižic 28.794. V El. četrtletju 1911 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo..........................kron 1,688.287*— vrnilo.............................. „ 295.547‘28 Stanje posojil K 33,915.524*14. V Ljubljani, dne 30. septembra 1911. Ravnateljstvo. Rezervni zaklad nad Stanje hranilnih vlog pol milijona kron. dvajset milijonov kron. ■ ■■ ■ Ustanovljena leta 1882. ... Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 I 1 " «rr'- 1 v MBa sH-l! » saHmI ' k.'Stai, B,.a ■o •o 2-, 3. p £ O S § - *■ lil- o* _ BJ S i s 8* w 3.S § a — 5" 2- C. n 2 s« 5 S » cr • ? a *• Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča ^ ^ po dogovoru. ^ Eskomptuje trgovske menice. Denarni promet v 1. 1910. Upravno premoženje v 1.1910. K 100,000.000*— K 20,500.000*— m Del. glavnica: K 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Štritarjeva ulica štev. Sž, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Rez. fond nad K 800.000. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4! 2 0 %