Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
1
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna C 65 Za inozemstvo: Mesečno L1 100
Leto I. - Štev. 34
Gorica - 21. septembra 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Omahljivcem
Čudno, a resnično je, da se še *cdno vsako jesen najdejo starši, oklevajo, v kakšno šolo naj vpis !K; svojega otroka: v slovensko ali Pijansko. Taki ljudje so na Sle* '®Hskem živeli žo pred sto leti in že takrat s svojim grdim ravna žalostili dobrega škofa Slom* > kakor žalostijo danes nas vse ‘edanjim	in današnjim narodnim
^padnikom je Slomšek zapisal, bese* ki zaslužijo, da jih danes po
tovimo.
Kdor svoj materinski jezik zavrt *c ter ga pozabi in zapusti, je podo; 'en zmedenemu pijancu, ki zlato prah potepta in ne ve, koliko ^odo si dela. Slovenski starši, ki 'tavensko	znajo, pa svojih otrok
‘hvenskega jezika ne učijo, so 1,6hvaležni hišniki, ki zapravijo svo-','n otrokom drago domačo reč, ki jim jo	izročili njih dedi. Mate:
ski jezik je najdražja dota, ki 'no jo dobili od svojih starih; skrb* ® smo ga dolžni ohraniti, olepšati f zapustiti svojim mlajšim. Človeb 1 jezik je talent, katerega nam je >ročil Gospod nebes in zemlje, da z njim barantali in storili veliko *°bička. Kdor svoj materinski slo: ienski jezik pozabi, svoj talent ma* Pridno zakoplje; Bog ga bo enkrat '*rjal in	vsi zaničevalci svojega
^št enega jezika bodo potisnjeni v >r,anjo temo.«
*Dve reči med nami najbolj žalo--moje srce. Prva moja žalost > da nas neki Nemci, naši sosedje, *°sHkrat zaničujejo ... Druga žalost, 'Vera moje srce boli, je slaba na< 9da Slovencev, da se sramujejo v°;ega rodu in še govoriti nočejo ** slovensko .. «
neki drugi priliki je isti svet* škof še ostreje povedal:
"Kaj nam hočete dati in vam ho:
čemo prodati svoj narod, svoj materni jezik in vse narodno blago? Tako govorijo naši nemškutarji, za* tajevalci svojega naroda, po nemški strani Nemcem, po ogrski strani madjaroni Madžarom, lahoni po laški strani Italijanom. Trideset sre: brnikov ravno ne iščejo; zadosti jim je nekoliko pohvale, nekaj posvetne časti pa tudi prazna obljuba časnega dobička, da taki mešetarji z veseljem zatajijo svoj rod in izdajajo tuj: ščini . . .«
Kako bi bil Slomšek žalosten, kc bi danes živel v Gorici ali v Trstu, pa «bi videl toliko omahljivcev in narodnih odpadnikov, ki za skledo leče zapravljajo svojim otrokom naj* dražje: vzgojo v materinem jeziku. Za skledo mineštre pri ECA, za na* predek v službi, zaradi praznega strahu pred strupenim jezikom na* rodnih šovinistov pa gre in prepiše otroka na tujo šolo, v srcu pa še upa, da se bo kaj kmalu vrnil do* mov v Brda., na Kras, v lepo Vipav* sko dolino. Kaj boš tam delal? Bcš po latko platno prodajal? Ti časi so minili! Zato, starši, poskrbi* te, da dobijo otroci dobro odg »jo v materinskem jeziku ter se pri tem nauče š(j tujega, da se bodo lahko kdaj vrnili domov s ponosom v srcu.
Slišali smo tudi, da hodijo okrog razni ljudje, ki trdijo celo, da so uradno poslani, ter pretijo ljudem, ki pošiljajo otroke v slovensko' šolo, da ne bodo dobili odškodnine itd. Šola v Italiji je po zakonu svobodna in naše šole so državne kakor one z italijanskim učnim jezikom. Zato prosimo naše ljudi, da take primere nasilja javijo ali uredništvom naših listov ali vodstvu političnih strank za nadaljnje postopan je, da bo enkrat konec teroriziranju mirnih državlja* nov, ki se žele posluževati svojih naravnih in ustavnih pravic.
Razgled po svetu
eČaj funta šterlinga znižan
Velika Britanija trpi vsa po-'ina leta pod težko gospodar-
0 krizo. V zadnjih mesecih Ul je ta kriza javljala v zasuku angleškega izvoza zaradi Jevisokega tečaja funta šterlin-y odnosu do dolarja. An-Pe^ki finančni minister Cripps fpje na vso moč trudil, da bi krizo, ne da bi žrtvoval pjing. Vsi nešteti razgovori, (U.fth je imel z raznimi rnero-JJnimi, zlasti ameriškimi fi-jjj^niki, so pa ostali brez-Y®Šni. Končno je prišlo do ^■rafiske finančne konference hrt vashingtonu, katere so se jee‘|Žili zastopniki Vel. Britaniji’ Združenih držav in Kanade. L večdnevnih razpravah je ttr1 - v nedeljo 18. t. m. zve-Cripps javil svetu, da je
britanska vlada sklenila razvrednotiti šterling. Prejšnji tečaj 4.03 dolarjev za šterling, ki je bil do sedaj v veljavi, se je znižal na 2.80 dolarja za šterling.
Odločitev britanske vlade je imela za posledico, da so tudi številno druge države, ki so v šterlingovem območju, sklenile razvrednotenje svoje valute. Teh držav je do sedaj deset. Številne vlade niso še podvzele dokončnih ukrepov. Francoska vlada je imela 19. t. m. dolgo sejo, na kateri ie sklenila razvrednotiti svoj frank za 10% in stane sedaj 1 dolar 350 frankov.
Ponočna seja italijanske vlade
Zaradi razvrednotenja šterlinga je sklical min. predsednik I.)e Gasperi, ki se je zadnje dni
prejšnjega tedna vrnil v Rim, za nedeljo 18. t. m. zvečer v predsedstvo vlade najprej go spedarske strokovnjake, s katerimi je čakal na poročila iz Washingtona. Pozneje se ie vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala do petih zjutraj. Ministrski svet je sklenil ohraniti stabilnost lire.
Razvrednotenje šterlinga je vzbudilo v svetovni javnosti precej vznemirjenja, ker se ne ve, kakšen bo odmev v širokih ljudskih množicah.
Zasedanje Združenih narodov
Organizacija Združenih narodov (OZN) ie 19. t. m. otvorila na svojem uradnemu sedežu v Lake Success pri New Vorku svoje IV. generalno zasedanje. Na dnevnem redu je 80 točk. Zato računajo, da bo skupščina zborovala do konca leta.
Politika nove zahodnonemške
države
Po izvolitvi državnega predsednika je parlament zahodnonemške države izvolil tudi prvega ministrskega predsednika, in sicer zavednega katoličana Konrada Adenauerja, ki je predsednik krščanske demokratske zveze. Novi ministrski predsednik je podal tisku izjavo o politiki svoje vlade, ki se glasi:
1.	Nova vlada bo delala za spremembo nemških meja na vzhodu. 2. Prigovarjala bo zahodnim zaveznikom, naj imajo v Evropi toliko vojaštva kot ga ima Sovjetska zveza. 3. Prizadevala si bo za miroljubno sodelovanje z Združenimi državami, Anglijo in Francijo. 4. Prizadevala si bo, da bodo Nemčijo sprejeli v zahodnoevropski svet.
Finančni ter politični razgovori med USA, Britanijo
in Kanado
Finančni ter politični razgovori med Združenimi državami, Britanijo in Kanado so v glavnem končani. Združene države so priskočile na pomoč izčrpanemu angleškemu gospodarstvu in so mu z nekaterimi ukrepi pomagale iz zadrege. Ameriški gospodarski krogi želijo, da bi Angleži pristali na delno znižanje vrednosti funta, kar bi nujno imelo za posledice znižanje nekaterih drugih evropskih valut. Ker so ti razgovori še v teku, ne vemo, kako se bodo iztekli. Kaže, da se Angleži tej zahtevi vsekakor ne bodo mogli več dolgo upirati. Ob tej priliki so bili tudi razgovori o skupni politiki zahodnih demokracij do Balkana (Grčija, Tito, Albanija). do Srednjega vzhoda in Daljnega vzhoda (Kitajska, Japonska itd.).
Politični razgovori
v Washingtonu
Pretekli teden so se vršili v Washingtonu važni politični razgovori med zunanjimi ministri Združenih držav, Vel. Britanije in Francije. O razgovorih ni bilo izdano nobeno uradno
poročilo in se zato ne ve točno, katera vprašanja so bila na dnevnem redu. Ameriški zunanji minister Acheson je o razgovorih poročal senatnemu odboru za zunanje zadeve, ki je njegovo poročilo odobril. Zdi se, da je bila potrjena dosedanja smer ameriške politike.
S precejšnjo trdovratnostjo se vzdržuje vest, da bo prišlo ob priliki zborovanja Združenih narodov do neuradnega sestanka »štirih velikih«, ker se do
tega zborovanja razen treh za-padnih velesil udeležil tudi Višinski, sovjetski zunanji minister.
Vprašanje atomske bombe
Od 26. do 28. septembra bo sestanek predstavnikov Združenih držav, Kanade in Velike Britanije v Chalk River-ju v Kanadi; ob tej priliki bodo preučili skupne načelne smernice glede varnosti ooročil o atomski energiji z ozirom na tehnični napredek preteklega leta.
Iz življenja Cerkve
Si-li še sin matere sv. Cerkve, ali si odpadnik? Pomagaš li graditi kraljestvo božje na zemlji, ali je pomagaš podirati
O tem najdeš točen odgovor v dekretih sv. oficija, ki so izšli tiskani v slovenskem jeziku. Dobiš jih pri svojem dušnem pastirju, pa tudi pri upravi Katoliškega glasa v Gorici. Izvod stane 10 lir.
Sv. oče svari pred zlorabo delavskih organizacij
V	nedeljo 11. sept. je sv. oče sprejel v posebni avdienci veliko skupino romarjev — čez 1200 oseb — članov belgijskega delavskega krščanskega gibanja z njihovimi voditelji. Ob tej priliki je imel papež nagovor, v katerem se je dotaknil raznih važnih vprašanj iz sodobnega socialnega življenja.
Najprej je sv. oče Belgijcem poudaril, da tvori njihovo gibanje močno sindikalno organizacijo, ki stremi za tem, da očuva pravice delavcev in jih ohrani na višini sodobnih zahtev. Sindikati so nastali kot naravna in nujna posledica kapitalističnega gospodarskega sistema. Kot take jih je Cerkev odobrila jn blagoslovila pod pogojem, da si, opiraje se na Kristusovo zapoved, prizadevajo vpeljati krščanski red v delavskem svetu.
Geslo sindikatov bi bilo: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«. To je dosegla, pravi sv. oče, ravno belgijska narodna zveza delavskih zadrug. Nato je pohvalil papež tudi njihovo zvezo bolniških blagajn.
Poleg teh organizacij, kt skrbijo neposredno za materialni blagor delavcev, so pa tudi druge, ki skrbe predvsem za krščansko vzgojo delavcev. Take organizacije niso nič manj potrebne, ker delavec ima tudi duhovne potrebe in je poklican v nadnaravni red zveličanja. Med temi organizacijami je sv. oče na poseben način pohvalil one, ki' so si nadele veliko nalogo apostolata med delavci samimi. »Delavec apostol delavcev! Čudovit ideal!« vzklika sv. oče. »S kakšno ljubeznijo blagoslavljamo vašo gorečnost«.
Nato je sv. oče opomnil prisotne delavce in vse ostale krščanske delavce po svetu na veliko nevarnost sedanjega časa: »Naj bi naš blagoslov pomagal
krščanskemu razredu v Belgiji, da bi zdrav izšel iz nevarnosti, ki tačas preti delavskemu gibanju povsod. Mislimo na nevarnost zlorabe, — govorimo o zlorabi in nikakor ne o pravični u-porabi, — na nevarnost zlorabe delavskih organizacij, zlorabe, prav tako strašne in škodljive, kakor je zloraba privatnega kapitala. Pričakovati iz take zlorabe boljših življenjskih pogojev za družbo bi bilo tako z ene kakor z druge strani prazno varanje, da ne rečemo slepota in blaznost; varanje in blaznost, ki bi postala končno strašno usodno za blagor in svobodo delavcev samih, ker bi pognali tako sami sebe v sužnost«. Močne organizacije ne pripeljejo same po sebi še do trdnega reda. Zato, pravi sv. oče, je potrebna ureditev gospodarskega in sploh družabnega reda s pomočjo., poklicnih organizacij in s čim večjo razširjenostjo srednje in male posesti.
Samo če bomo sledili besedam sv. očeta, se bo človeška družba rešila pred komunističnim suženjstvom.
Rdeči ne morejo biti kristjani,
pravijo Amerikanci
V	borbi katoliške cerkve proti komunistom je papež Pij proglasil načelo, da sta krščanstvo in komunizem nepomirljiva nasprotnika. Neki komunisti pa vendar trdijo, da ie komunistična teorija sorodna s Kristusovim naukom. Ameriški zavod za javno mnenje (tako imenovana Gallupovo glasovanje) je ugotovil, da se večina Ameri-kancev strinja s papežem.
Vprašanje se je glasilo: »Ali mislite, da je človek lahko dober kristjan jn istočasno član komunistične stranke?« Z »ne« je Q odgovorilo 77%, z »da« 10%, nobenega mnenja pa ni izrazilo 13%. Velika večina je izrazila prepričanje, da bi komunisti uničili krščansko vero, če bi mogli.
Ameriški katoliški sindikalisti
pridejo v Rim
Na zadnjem kongresu sindikalnega katoliškega udruženja v Ameriki je bilo določeno, da bodo člani teh organizacij poslali svoje predstavnike na svetovni kongres katoliških sindikatov, ki bo v Rimu ob priliki svetega leta.
v-
ŠESTNAJSTA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku
Ko je šel Jezus v hišo nekega prvaka med farizeji v soboto na obed, so ga ti opazovali. In glej, neki vodeničen človek je bil pred njim. Jezus je spregovoril ter učiteljem postave in farizejem rekel: Ali je dovoljeno v soboto ozdravi juti? Ti pa so molčali. In prijel ga je, ozdravil in odpustil. Njim je pa rekel: Komu izmed vas bo padel osel uli voi v vodnjak in ga ne bo izvlekel ko j sobotni dan? In niso mu mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi povabljenim priliko, ko je videl, kako so si izbirali prve sedeže, Govoril jim je: Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sedaj na prvo mesto, da ne bo, če bi bil morda povabljen kateri imenit-nejši ko ti, prišel ta, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: Umakni se temu, in bi se ti takrat začel s sramoto presedati na zadnje mesto. Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnje mesto, da ti poreče, ko pride, kateri te je povabil' Prijatelj, pomakni se više! Takrat ti bo čast vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi. Kajti vsak, ki se povišuje, bo ponižan in, kdor se ponižuje, bo povišan.
Farizeji so Jezusa opazovali. Na svetu ie tudi v naši dobi veliko farizejev, ki cerkvene predstojnike »opazujejo«. To opazovanje ne prihaja iz preproste radovednosti ali celo iz poštene vedoželjnosti, ampak iz hudobije. Kar duhovnik dobrega dela in uči, tega sploh ne opazijo ali opaziti nočejo; čakajo samo prilike, da bi ga zalotili pri kakem pogrešku. Ker je duhovnik — naj bo nižji ali višji — človek, ni tako težka stvar najti na njem kaj takega, kar se da neugodno kritizirati. Tedaj se zadovoljno oddahnejo kakor zaplotni nana-dalci: aha, zdaj pa le po njem! So pač farizeji, hinavci.
Farizejska razlaga sobotnega počitka je bila ozkosrčna, pretirana. Zdelo je jim ie, da bi se na sobotni dan Jezus ne smel pečati z deli usmiljenja. Tako pretirano razlago je Zveličar zavrni! s primero iz navadnega življenja: če ie velika sila, je pomoč nujna; bolnika ozdraviti pa itak ni hlapčevsko delo v smislu Mojzesove postave. S tem pa, da je zavrnil pretirano razlago, je Kristus potrdil zmerno in jjametno razlago sobotnega (nedeljskega) počitka. Kako potrebno bi bilo, da bi se tudi pri nas Gospodov dan bolje posvečeval! Izgovarjajo se nekateri, češ da moderni gospodarski potek izključuje tedenski oddih. Pa ni res. Praktičen primer imamo zdaj v poštni službi. Pred 3(1 leti bi bili učeni možje vsi rekli, da pošta ne more in ne sme počivati ob nedeljah. Zdaj pa srno se že navadili na to, da ob nedeljah pismonoša ne pride; gospodarstvo pa zato nič ne šepa, vsi vemo, da so vzroki drugačni. Posvečevanje Gospodovega dne ie blagoslov za gospodarstvo.
Ker so pri obedu farizeji pazili na Jezusovo ravnanje in govorjenje, je porabil priložnost, da jim je dal koristnih naukov. Vi-
del je njihovo nečimrnost, ko so si izbirali častne sedeže pri mizi, in na ta praktični primer navezal nauk o ponižnosti:	»Kadar	si
povabljen, pojdi in sedi na zadnje mesto....« Ponižnost je v krščanstvu temeljna krepost. Vsem drugim krepostim ona daje trden temelj, ona jili blaži in plemeniti. Nasprotna je napuhu. Ta je med napakami človeške nar ve postavljen na prvo mesto, ker ie od vseh najhujši; iz njega izvira zlasti brezboštvo in sovraštvo. Nasprotno pa je ponižnost poleg bogcljubnosti najodličnejša krepost, ki utrjuje vero in pospešuje ljubezen med ljudmi. Kdor hoče varno hodit' po patih življenja, naj se ne rine v ospredje, nai ne išče veljave in ugleda pri ljudeh. Skušnja uči, da so mnogi prevzetneži ponižani že na tem svetu in to ie zanje zelo boleča kazen; še hujša oa bo sramota pred božjo sodbo. Kdor je res ponižen, ta sploh ne mara za čast na tem svetu, pričakuje pa tem večjo, čisto in zasluženo čast v onstranskem življenju; ta mu je zagotovljena, ker božja resnica sama zatrjuje: Kdor se ponižuje, bo povišan.
Koledar za prihodnji teden
VERNO PRIMORSKO LJUDSTVO
PRI MATERI BOŽJI Nad 9000 vernikov
—	se je na Opčinah, ob
navzočnosti svojega nadpastirja in vseh svo* jih duhovnikov, posvetilo Marijinemu srcu
25. septembra. NEDELJ A. Šestnaj*
sta po binkoštih.
26. PONEDELJEK. Ciprijan in Justina, mučenca.
27. TOREK. Kozma in Damijan, mučenca. Bila sta arabskega rodu in po svojem poklicu zdravnika. Umr> la sta pod cesarjem Dioklecijanom.
28. SREDA. Venceslav (Vaclav). Bil je češki vojvoda, ki si je prido* bil kraljevi naslov. Služil je svoje* mu narodu najbolje s tem, da je služil Najvišjemu kralju. Padel je za vero pod mečem poganskih za« rotnikov.
29. ČETRTEK. Nadangel Mihael (Miha, Miheu; pri Srbih Mišo, Mijo). Častimo ga kot vodnika nebeške vojne proti Luciferju in	njegovim pristašem.
30. TOREK. Hieronin	(Jcronin, Jerko), cerkveni učenik. Bil je v stas ri dobi najodličnejši pjznavalec -sve* tega pisma.
1. oktobra. SOBOTA.	Remigij
(Remo), škof.
Kongres Marijinih dražb v Dolini
V	nedeljo 9. oktobra bo v Dolini kongres vseh Marijinih družb na Tržaškem. Vabimo tudi Marijino družbo iz Gorice. Shod se bo vršil v najslovesnejši obliki v dolinski župni cerkvi popoldne ob 3.30. Ob petih pa bo v nekdanji cerkvi pri sv. Martinu koncert Marijinih pesmi. Nastopilo bo več zborov — Ker bo ravno čas trgatve, zato tudi sladkega dolinskega grozdja ne bo manjkalo, — Pridite 9. oktobra v Dolino
Vsi, ki srno doživeli nedeljo
11.	septembra na Opčinah, rečemo z veselim srcem:	To je
bil dan, ki ga je naredil Gospod!
V	tem stoletju nismo imeli na Primorskem lepšega krščanskega skupnega praznika kot je bil zaključek Marijinega romanja na Opčinah. Prav sedaj, ko ogabno brezboštvo najbolj drzno dviga svojo glavo, prav sedaj je primorsko ljudstvo izpovedalo svojo vero in ljubezen do Boga, do Marije tako slovesno, tako glasno, da moremo neprenehoma vzklikati z božjim pevcem: To je dan, ki ga je naredil Gospod, to je dan, ki ga je naredil za svojo Mater Marijo, za sebi zveste kristjane.
Na Opčine, na božjo pot!
Tiste svete večere, ko je fa-timska Mati božja v kraljevskem zmagoslavju hodila od župnije do župnije si slišal navdušene vernike: za konec prav vsi na Opčine v zahvalo Mariji!
Ne, niso duhovniki s svojimi oznanili spravili tisoče vernikov na Opčine, to je storila sama Marija-Mati. Gremo na Opčine na božjo pot, to- je bila že tiste svete dni želja in sklep premnogih.
Prelep poletni dan nas je sam klical v naravo, a srca ie vabila Marija fatimska, ki se je do štirih tednih romanja spet vrnila na Opčine. Pred četrto uro, ki je bila napovedana za začetek pobožnosti, so Opčine zgubile svoje vsakdanje lice. Množice vernikov prihajajo iz tramvajske postaje, vetloo več korier in kamionov se ustavlja po cestah. Ljudstvo se zgrinja z vseli strani. Iz bližnjih vasi in župnij pridejo kar peš. Vsak: skupina se ob prihodu napoti v cerkev, da pozdravi fatimsko Kraljico. V veliki cerkvi jc naj-slovesnejše razpoloženje, vsi kar gledamo in se sprašujemo, k ko je le-to, da se leta 1949 zbirajo^ take množice za Marijo, za Boga.
Slovesnost se prične
Ker je openska cerkev veliko premajhna za take množice, zato se ie vsa slovesnost vršila na velikem trgu pred cerkvijo. Tu so pripravili Openci lep oltar in zvišen prostor za Marijin kip. Ob štirih so prinesli bogoslovci kip fatimske Marije iz cerkve, na kar smo vsi začeli moliti sveti rožni venec. Brez rožnega venca pri slovesnostih fatimske Matere božje ne gre. Sama je hotela, da so otroci v Fatimi skupno z ljudstvom molili rožni venec pred prikazovanji. Tako smo ga lepo in glasno molili tudi mi. Ob koncu rožnega venca je prihitel med svoje vernike naš nadpastir, tržaški škof. Kakšno veselje za vse duhovnike, za vse vernike, ko vidijo po tako žalostnih letih zopet svojega škofa 'med seboj! V tem se približa nrevzvišenemu gospodu škofu misijonar-pridi-gar č. g. Jožef Vidmar, da prejme sveti blagoslov. Po pesmi »Lepa si roža Marija« sledi misijonarjeva pridiga. Za pridigo, ki so jo tisoči in tisoči tako lepo in zbrano poslušali, pač veljajo evangeljske besede: ...
seme je padlo v rodovitno zemljo in bb svojem času bo obrodilo sad. Pridiga je priprava na posvetitev, pridiga je klic za krščanski preporod na Primorskem. Praktični zaključki so: vsi vsako nedeljo k sv. maši, v vsako župnijo kat. otgamzaci-jc, v vS'.ko krščansko hišo kat. časopise, brezbožne p2 proč!
Za misijonarjevo pridigo sledi kratek nagovor prevzvišanega v slovenskem jeziku. Med obema govoroma j3 zapel openski cerkve ni zbor lero Marijino pesem. Nato je sledil trikratni Magoskiv z Naisvetejšini: ki ea ie poddil naš natpasti-r. Pred blagoslovom srno molili kot eden mož posvetitev Marijinemu brezm. srcu. Vsaj 2000 vernikov ima listič s p^svetilno molitvijo; tako je molitev skupna in lepa.
Marijina slava v procesiji
Ni mogočnejšega trenutka in lepšega spomina pri skupnih krščanskih slavjih kakor so oni, ko se množice zvrstijo v procesijo in dvignejo svojo Mater božjo ter jo nesejo v sprevodu. Če se znajo te množice še lepo krščansko obnašati, lepo skupno moliti, lepo prepevati, tedaj je doživetje popolno in c :;s./.en višek praznika. Vse to smo doživeli na Opčinah v prekrasni, veličastni procesiji, k ikor 'a Opčine v svoji zgodovini še niso videle. Duhovniki smo videli po svetu veliko lepih procesij, a malokje so bile tako zbrane, tako pobožne kakor naša na Opčinah. Tu gre vsa pohvala vsem posameznim župnijam in Marijinim družbe-nicarn, ki so bile skupno z župnijami glavni del procesije. Pred procesijo se jc marsikdo vpraševal, le kako boš ti gospod tam pri zvočniku vse to ljudstvo spravil v lepo procesijo. Nemogoče! In vendar ie bilo mogoče in vse je šlo zelo preprosto, lahko. Za križem in opensko mladino se je zvrstilo vseh 14 župnij, in sicer po redu kot i i i i je obiskovala fatimska Marija. Tako smo videli na prvem mestu veliko vernikov z Repentabra, potern pravo množico iz Križa, dalje Kontovelj-Prosek; nato so prihajali verniki iz Škofij, Mač-kovelj, potem zelo veliko Dolin-čanov, katerim so sledili: Bo-ljunec, Boršt, Ricmanje, lepa skupina vernikov s Katinare, dolge vrste Bazovcev in končno
Trebče. Pred temi župnijskim' skupinami je bilo nad 250 članic Marijinih družb iz Trsta. P njimi so se pridružili Marijinem'1 in našemu slavju gostje iz Gorice. Posrečena je bila misel, d? gre vsak duhovnik s svojin® župljani, strežniki in pevci. % veseljem omenimo prelepo petje tržaških Marijinih družbeni« dalje Križanov, Bazovcev, vmes so se vrstili celotni pevski zbori n. pr. Mačkovlje, Dolina, Opčine. Vendar je vsaj nekaj vasi že spoznalo, da je za cerkveni pevski zbor mesto tudi in predvsem v takih velikih procesijah' Pred Marijinim kipom stopa veliko belooblečene mladini nekaj narodnih noš, vmes 25 fantov, nosilcev Marijinega ki' pa, za kipom duhovščina; vse te različne barve so kakor prelep venec okrog fatimske Kraljice. Za kipom je razvrščena do' mača openska župnija, ki je seveda najlepše zastopana. Bogo; sloveč je naštel v procesiji 5600 udeležencev. Vsi korak# v štiristopih. Vmes se vije zelo veliko zastav, saj je vsak3 župnija prinesla vsaj eno.
Ob dolgi poti stoji vse polno gledalcev, ki se prav lepo i1! pobožno obnašajo. Le v ka^ stranski ulici prežijo brezbožni oči in se trgajo besede, polnf presenečenja in poraza.
Zaključek pred cerkvjijo
Po proseški cesti odmevaj® pesmi, vmes žubori molite* pred cerkvijo pa vse utihne' sliši se le pesem, ki rnogočn0 doni iz zvočnikov* Ti o M a' r:ja«. Ko odpojemo to, se začn5 druga, nato tretja, dokler n® prinesejo fatimske Kraljice, ki i1 vsa množica navdušeno prepev* »Marija Mati ljubljena« — Navdušenje raste od minute do trii' nute. Razvnel ga je še zlasti kratek zaključni govor msgf-kanonika Kramariča, ki sra pri' občimo v prihodnji številki.
Po govoru pozove napovedo' valeč vso množico, da zapoj6 »Te Deum«, Hvala večnem11 Bogu. Ves ogromni prostor, vrSf ozračje odmeva:	Sveti, sveti*
sveti Bog ...
Tu smo hoteli napraviti !<°' ncc, a ni šlo. »Gospod, še »PoV' sod Boga«, pa ono »Zmagala si* potem pa »Vse prepeva«!
»Dobro, dobro, le pojmo B°' gu, pojmo Marij« na čast, s?l danes je velik, slovesen dan: doslej navadno župno cerkev >lil Opčinah spreminja krščansK0 ljudstvo v romarsko božjo P0.*' To je zgodovinski dan, zato pojmo v čast fatimski Kraljici;* Medtem dvignejo duhovniki k" in ga počasi nesejo v cerkev, njeno hišo, saj bo poslej sVe' tišče fatimske Matere božje i' Opčinah!«
Skoro tri ure so trajale vs® te slovesnosti, a se ni nit'1; utrudil. Komaj ob sedmih prvi romarji zapustili božjo P® in se zadovoljni vrnili doni°V Noč ie že ležala nad Opčina1'1! ko .so se zadnji poslovili 0 svetega kraja: Bazovčani, R linčani in Mačkovljani.
V	svetišču, ki ga trenutno ^ popravljajo, pa kraljuje fatims* Devica, kristjanov Pomočnik'
NAROD NAJ VE IN SODI
Pod naslovom »Narpd naj ve in sodi« je izšel v 39. številki Demokrat cije članek, ki napada Slovensko krščansko socialno zvezo (SKSZ), politično organizacijo katoliških Slot vencev na Tržaškem. Iz tega članka in iz članka »Seja širšega odbora Slovenske demokratske zveze v Trt stu« je razvidno, da je članek napit san in priobčen po naročilu vodstva Slovenske demokratske zveze (SDZ). SDZ nosi torej zanj popolno odt govornost.
Predvsem je treba obžalovati, da je članek pisan nedostojno in sovražno, da je poln neosnovanih obdolžitev, podtikanj in namigavanj. Za organizacijo, ki temelji na det mokratičnih načelih, tak način pisat n ja ni dostojdn in še manj primeren. Tako mislimo mi.
Zakaj je bila SKSZ ustanovljena
SDZ posredno odreka SKSZ prat vico do obstoja in se sklicuje na potrebo po edinosti in na tradiciot nalno edinjaško miselnost. Odrekat nje pravice do organizacije demot kratični stranki je protidemokratič; no in totalitarno, edinjaška misel; nost pa je neutemeljena v političt nem razvoju zapadne Evrope in Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Naše globoko prepričanje je, da v borbi proti komunizmu ne za; dostuje le prazen protikomunizem, ampak je potrebna temeljita ideot loška vzgoja, ki pa je možna le v okviru političnih gibanj ali strank. Če je torej SDZ stranka, kar po našem mnenju je, naj prizna tudi drugim pravico do lastne organi/at cije; če pa ni stranka, ampak le zvet za demokratičnih Slovencev ne glet de na politično prepričanje, je to po našem mnenju za politično vzgojo in zrelost odločno premalo. V vsej zapadni Evropi je kljub komunističt ni nevarnosti ali pa vprav zaradi nje ideološka vzgoja iti politična opredeljenost jasno začrtana in močna. To naše stališče potrjuje tudi izid občinskih volitev na STO, kjer je ogromna večina slovenskih voliv; cev oddala svoj glas Komunistični partiji in italijanskim strankam z izrazitim ideološkim programom, in to kljub nevarnemu in ogroženemu narodnemu položaju. Katoliška ideja je danes v Evropi vodilna ideja, na njo je vezana borba proti komuni/.; n u, borba za demokracijo in social« no pravičnost. Ohranitev našega na« toda je neločljivo povezana kr* ščanstvom. V cerkvi se je slovenski jezik ohranjal tudi takrat, ko je bil
neusmiljeno preganjan. Krščanstvo je obvarovalo slovenski narod, da ni v celoti klonil pred komunizmom. Na* še globoko prepričanje, da je ohira« nitev: naše narodne zavesti neločlji« vo povezana s krščansko idejo, da je krščanstvo oni temelj, na katerem moramo zgraditi našo vzgojo, dru« žipo, državo in družabni red, in na« ša želja, da bi bil slovenski narod na tem ozemlju prežet s katoliško vero. in utrl krščanski ideji pot v javno življenje, v.se to n.as je vodilo, ko smo se odločili, da smo ustanovili SKSZ. Naše stranke nismo ustanav« Ijali proti SDZ. Uvideli pa smo, da svojih idealov v njenih vrstah ne bomo mogli doseči.
SOZ, krščanska načela in edinost
SDZ vztrajno trdi, da zagovarja krščanska načela, da stoji na ver; skem stališču, da zahteva vzgojo mladine v krščanskem verskem duhu.
V	programu SDZ, ki obsega 17 točk, ni krščanstvo omenjeno niti z bese« do. V predgovoru piše, da je smoter SDZ »združenje vseh demokratskih sil slovenske, hrvatske in srbske na« rodnosti v svrho moralne povzdige«, dalje piše v členu 2., da naj »zako« nodaja sloni na načelu dobre vere«, v členu 6 piše, da je SDZ »za svo« bodo vere«, v členu 7, da je »držav; Ijanom zajamčena svoboda vere in vesti« in v členu 9, da naj »se vrši vzgoja otrok po priznanih etičnih načelih«. Zdi se, da se SDZ v svo; jem programu z vso 'natančnostjo izogiba besedama »krščanski« in »katoliški«, in to celo tam, kjer bi bilo to povsem naravno. Ta 'ničeH SDZ so načela čistega liberalizma in v popolnem protislovju z izjavami v Demokraciji (»vsak pošten tržaški Slovenec je katoličan in narodnjak«). Prepričani smo, da so v vrstah SDZ ljudje, ki zagovarjajo krščanska etična načela v družbi, iz programa pa to ni razvidno. In to je za nas važno. Ne moremo se otresti vtisa, da je fraza o edinosti in krščanstvu le pretveza za ustvarjanje politične; ga monopola med Slovenci in za ustrahovanje vsakogar, ki bi organi; z/ral karkoli izven SDZ. Izkušnje zadnje svetovne vojne, zahteva Ko; munistične partije po edinosti, ki naj bi bila potrebna zaradi ogrožc« nega položaja, ki nas je vrgla v re; volucijo, ogromen del naroda pa v komunizem, nas uči, da moramo biti ob podobnih pozivih in frazah, pa naj se ponavljajo javno ali tajno, zelo previdni. Zdrav demokratičen red sloni na političnih strankah. Po«
litične stranke pa niso nikaka ovira za narodno edinost, nasprotno: orga; nična predpostavka so.
Isto, kar smo povedali za stranke, velja tudi za druge organizacije. Organizaciji Narodne demokratske mladine iz demokratičnih razlogov pravtako odrekamo, da bi si lastila monopol nad slovensko mladino.
Proti komunizmu - ideološka vzgoja
SDZ trdi, da je < stanovila Zvezo z namenom, da bi prenehala z ne; srečno politiko slovenskih strank pred vojno. Trdi, da so stranke s svojo nestrpnostjo in sovraštvom ustvarjale v narodu nepremostljiv razkol in gnale velik del naroda v naročje komunizma. Tudi to naj bi opravičevalo zahtevo po edinosti. Mislimo, da je vzroke propada Jugo; slavi je iskati drugje. Razen Sovjet; ske zveze, ki je odprla komunizmu vrata, je glavni vzrok propada dr; žave diktatorski režim, ki je vladal po letu 1929., v glavnem oni, ki je vladal proti večini slovenskega, hr« vatskega in srbskega naroda in za katerega slovenska katoliška stranka ne nosi odgovornosti. V Jugoslaviji ni bilo svobode, ki je potrebna za demokratično politično življenje, de; mokratično zavest in ozrelitev, po; litični interes in strpnost, kar vse pa zahteva še čas za svoj naravni razvoj. Diktatura in enotna državna stranka je ubila pol/tično življenje, demokracijo in onemogočila ideo loško vzgojo v okviru strank, ki je edina močan jez proti komunizmu. Zgodovinsko dejstvo pa je, da so se oni Slovenci, k:	o bili vzgojeni v
okviru katoliških organizacij, skoro v celoti uprli komunizmu, dočim so pristaši drugih političnih strank z malimi izjemami podlegli komuni; stični 'fronti. Na Primorskem, kjer je bila politična zavest zaradi dolge dobe fašizma in v nemali meri tudi zaradi ideološke neopredeljenosti edinstva majhna, je komunizem v celoti prodrl.
Delo SKSZ
Demokracija piše, da so ustanovi>-fev SKSZ narekovali italijanski kro; gi, ki so upali s tem zanesti razdor med Slovence in da zaradi tega SKSZ nc sme gojit’ narodne zavesti, ampak le mir no kaioličanstvo. SKSZ jc v zadnjem letu priredila vrsto Slovenskih večerov v Marijinem do« mu v Trstu, na katerih, je z besedo in sliko prikazala vrednost in pomen slovenske Primorske, Goriške, Be«
' ' ' ' 1 ,
neške Slovenije in Koroške za slo« vensko idejo, priredila je večer so« dobne slovenske literature, spomin« ske večere slovenskih pisateljev, so« delovala je pri Prešernovi proslavi v Trstu, s svojim delom je omogo« čila velike prireditve na Repentabru, ki so našle odmev v svetovnem tis« ku, v spomenicah, predavanjih in tisku je vodila borbo za priznanje in utrditev slovenstva ter za sloven« ske kulturne in vzgojne ustanove na STO. To veliko narodno delo, k a; teremu SDZ z vsemi njenimi orga; nizacijami nima postaviti niti zdale; ka primere, niti po vrednosti, niti j po številu obiskovalcev, in ki bo j ostalo kamen mejnik v kulturni in j narodni zgodovini Primorske, doka; zuje, da je trditev Demokracije laž, natolcevanje in nezrela politična propaganda majhnih ljudi. S KS Z z ogorčenjem zavrača to podlost, ki je edinstvena v moderni slovenski po; litični zgodovini.
Volitve
SKSZ je sklenila s SDZ dogovor za občinske volitve leta 1949. Spo; razumno je bil določen vrstni red kandidatov, ni pa bil sklenjen do; govor, s katerim bi se SKSZ obve; zala, da bodo njeni člani volili kan; clidate Narodne liste v tistem vrst; nem redu, ki je bil sporazumno določen. SKSZ se tudi ni obvezala, da ne bo vršila volivne agitacije v prid svojim kandidatom. ,Tak spora-z.em bi kršil votivni zakon, ki jamči tajnost volitev in predvideva pred; nostni (preferenčni) glas. Bil je skle« njen dogovor med dvema politični; ma strankama, od katerih ima vsa; ka svoj lastni program. Zato je povsem razumljivo, da so pristaši SKSZ glasovali za svoje kandidate, kakor so to storili pristaši SDZ Dolžnost SKSZ je bila, da svojim pristašem pove, kdo so njeni kandi; dati. Katoliški glas je objavil imena kandidatov in pojasnil, kateri stran= ki posamezni kandidat pripada. To pa je bilo vse. Tudi potem, ko je SDZ izdala letak, v katerem poziva Slovence, da oddajo svoj glas nje; nim kandidatom (»dva moža«), ko je Demokracija v dveh zaporednih številkah storilo isto, ni SKSZ niti v časopisju, niti v letakih agitirala za svoje kandidate, ampak je v ce« loti podprla Slovensko narodno listo. Slovensko katoliško akademsko sta; rešinstvo je izdalo letak, v katerem je prikazalo važnost volitev in kot katoliška organizacija pozvalo za« vedne katoličane, da volijo kandi« dale SKSZ. Starešinstvo je smatralo,
da nimajo občinske volitve le na; rodno;plebiscitaren, ampak tudi ideo; loško;političen značaj, da se bodo torej slovenski volivci iz ideoloških razlogov odločali za stranke, ki so jim narodnostno tuje. S svojim le; takom je hotelo opozoriti, da so na Slovenski narodni listi kandidati SKSZ, stranke z izrazitim katoliškim programom. Drug razlog so bili na; padi propagandistov SDZ na trzaš; kega škofa (»za fašističnega škofa ne bomo volili«), ki so se zavednim katoličanom zdeli najmanj netaktni in nedopustni. V olivni izid je po; polnoma potrdil stališče starešinstva: ogromna večina slovenskih volivcev se ni odtočila za Slovensko narodno iisto ampak za Komunistično parti; jo, Ljudsko fronto in razne italijan; ske stranke, stranke z izrazitim ideo; loškim programom. Z letakom Slo; venskega katoliškega akademskega starešinstva ni bila raznesena niti zmeda niti ogorčenje med slovenske volivce, kakor trdi Demokracija. Nasprotno: s svojim letakom je sta; rešinstvo rešilo mnogo slovenskih glasov, ki sicer ne bi bili oddani za Slovensko narodno listo. Pisanje Demokracije, s katerim očita SKSZ razdiralno delo in besedolomstvo, v nobenem oziru ne odgovarja resnici.
Samo dober Slovenec je dober Jugoslovan
Demokracija očita Slovenskemu katoliškemu akademskemu starešin; stvu, da ga je motila jugoslovanska zastava ob priliki votivnega zboro; vanja na trgu Ponterosso. Mislimo, da razobešanje jugoslovanskih zastav in poudarjanje slovanstva ni m kak znak dobrega jugoslovanstva. Dober Jugoslovan mora biti predvsem do; ber Slovenec. Tisti, ki so delali s centralistično usmerjenimi jugoslo; venskimi političnimi gibanji »narod; ne« sporazume in zagovarjati jugo; slovansko narodnost na škodo slo; venski narodni suverenosti, ne mo; rejo biti dobri Jugoslovani, ampak so le smešne lutke, ki so prišle prav vaznim totalitarnim režimom v biv; ši Jugoslaviji, ki so uvajali diktaturo manjšine nad slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom. To velja v pol; ni meri tudi za tiste, ki bi hoteli javno ali tajno tako delo nadaljevati. Taki ljudje Jugoslavije niso gradili ampak podrli.
Slovenski oder
Slovenski oder je kulturna orga; nizacija, ki temelji na krščanskih etičnih načelih in katere namen je, da širi slovensko besedo, kulturo in krščansko miselnost na STO. Slo; venski oder ni včlanjen v SKSZ, ji je pa idejno bliže kot katerikoli drugi politični organizaciji na STO. SKSZ je s propagando, s svojo organizaci« jo, z denarjem in s posredovanjem
PIF.RRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Preljubi Dominik!
Zdi se mi, da popolnoma trezno "i premišljeno sodim, da tu ne mo; re biti vse v« redu!
D Tvojih besed sklepam, da ne Prejemaš mojih pisem.
Kako to?
Eno ali dve pismi se pač lahko 'zgubita, ampak da bi se izgubila Vsa, tega ne verjamem.
Tvoja prihajajo nekoliko redneje, vendar na precej pisem nisem prejel Ogovora.
Nekje mora biti neka skrivnostna f°ka, ki jih v temi prestreza.
Norda kakšen služabnik? 7 a domneva ne bi bila še tako huda...
°da meni se, žal. vse tako dozdeva, mora tukaj imeti svoje prste Vfnes nekdo, ki je mnogo višji m
Tebi dosti bliže! Govoriva odkrito: Tvoji se bojijo! To slutim, čutim in vidim!
A koga se bojijo? Mene, ki sem sam tako plah in je moja glavna obramba ta surova obleka, katero imam na sebi, in ki še nikdar nisem prevaril nobenega svojega prijatelja?
In česa se bojijo? Da bi te jaz preslepil in omrežil? Ali da bi izra; bil Tvojo mladostno neizkušenost, Te spravil v semenišče in Ti riatak; nil ogabni talar?
Oh, ta ogabni talar, ki bi bil res ogaben, ako bi Te hotel s silo obleči vanj. Ogaben bi bil tudi Cerkvi, na ji; ni skupni materi, ki se tako boji, da ne bi kdo nepoklican prišel v du; hovniški stan, da se vsak njen iz; braneč bliža oltarju počasi in stop; njema pa pod skrbnim nadzorstvom resnih in razsvetljenih voditeljev, ki gorijo samo za slavo božjo in reši; lev duš.
Ne vem, ali je še kje na svetu kakšna ustanova, kjer bi se mlade» ničem večkrat ponavljalo:	»Pojdite,
pojdite, kateri niste poklicani!«
In ko se deli subdiakonat, tedaj škof v najslovesnejšem trenutku še enkrat opomni mladega bogoslovca: »Hactenus liberi estis!... Zdaj ste še prosti!...« Cerkev namreč, zve« sta svojemu božjemu Učeniku, ceni samo one sadove, k’ cvetejo in do; zorijo na soncu svobode.
Ogabni talar!
Takih opravkov se pa ne maram lotiti!
Da bi Te slepo tiral v ta izjemni stan, ki ima pomen edino za onega, kdor v resnici čuje v sebi božji glas in se mu tudi iskreno odzove! Nikdar in nikoli!
Pa komu bi to koristilo? Mogoče meni? Ne vem ne kje ne kako! Ka; dar bi bdo tebe mogoče »izkoriščati«
—	pa še to samo tedaj, če zares imaš ’poklic — takrat bom jaz že v letih!
Ali da bi Tebi mogoče koristilo? Da bi laže rešil svojo dušo? ... Nik; dar, marveč storil bi Ti najslabšo uslugo, ko bi I e sihl v poklic, ki I e
veže do smrti, če ne bi za gotovo vedel, da ne boš suha veja na živem drevesu božje Cerkve. V navadnem življenju bi bil lahko izvrsten člo; vek, jaz pa naj iz Tebe napravim žalostno bitje, ki bi se smililo Bogu in ljudem in ki ga imenujemo ne; vreden duhovnik!
Tvoji morda mislijo, da me miče Tvoj denar in Tvoji slavni milijoni, ki bi bili po njihovem meščanskem mišljenju največja sreča za naše organizacije?
No, ko sva že pri tem, dragi moj Dominik, naj Ti kar odkrito povem, da so mi 'Tvoji milijoni vselej na poti pri najinem prijateljstvu. Ko bi čital prisrčna pisma, polna preproste iskrenosti in ljubezni, ki jih pišem odraslim članom našega patronaža, kateri so tako srečni, da s o revni, kakor je bil Krisfus, potem bi šele videl, kako sem s Teboj hladen.
Cerkev je osvojila svet brez de; nar ja.
Kadar ga ima, zida z njim cerkve in šole in revežem kupuje kruha.
Kadar ga pa nima, živi tudi brez n jega.
Kadar pa ji je dano na izbiro — kot pri nas, ko so ločili Cerkev od države — tedaj brez obotavljanja žrtvuje svoje imetje, celo škofovske palače, samostane in semenišča, sa; mo da ohrani svoje dostojanstvo in svojo prostost.
In duhovnik naše svete Cerkve, ki jo je ustanovil sam Bog, se lahko s ponosom vzravna pred bogastvom, rekoč: »Če pojdeš z menoj, te bom posvetil... Če pa hočeš iti mimo mene po svoji sebični poti, kar poj; di, beda bogatašev!... »Pecunia tua tecum sit!... Tvoj denar naj gre s Teboj!...
S tem Tebi — kar Bog varuj — ničesar ne očitam, ljubi moj Domi; nik, ki si bil v tej stvari vselej zelo občutljiv. Le opozoriti Te hočem, da boš vedel kaj odgovoriti, ko boš v svoji družbi gotovo slišal o tem marsikatero žalostno in krivično mnenje. Sicer pa vem, da nimaš nikakšnih zahrbtnih misli proti svo;
Stran 4,
KATOLIŠKI OLAS
Leto I. - Stev. 34
za prostor omogočila velike prire* ditve na Repentabru. Brez tega doc prinosa se predstave »Slehernika« in »Divjega lovca« ne bi mogle vršiti. SKSZ je želela, da bi se prireditve na Repentabru vršile pod njenim pokrovitejstvom, na kar je ogromna večma članov Odra z veseljem pristala. Trditev Demokracije, da se niso spoštovali dogovori o kulturnih ustanovah, ne odgovarja resnici, ker kakih dogovorov sploh ni bilo. In trditev Demokracije, da je č. g. Peter Šorli sporočil vodstvu Odra, da mora nastopiti pod okriljem SKSZ, ker je tako ukazal tržaški škoj, ne odgovarja resnici. Č. g. Pe* ter Šorli je izrazil le željo vodstva stranke, da bi SKSZ prevzela pokrom viteljstvo nad predstavo »Divjega lovca«, ker je z velikimi žrtvami omogočila prvi dve prireditvi, v ves liki meri pa tudi nadaljno
Demokracija piše, da je SKSZ od italijanskih cerkvenih krogov svetos vana in podpirana ter s pomočjo najbolj zagrizenih klerikalcev (»Stras žar jev«) ustanovljena politična strans ka. O načelih, ki so nas vodila pri ustanavljanju naše stranke, smo že govorili v uvodu in tega ne bomo
Dopisi
Ribiči v Sv. Križu pri Trstu
Industrializacija Trsta v zadnjih 50 letih je dokaj vplivala tudi na ribištvo v tržaškem zalivu. V Sv. Križu, Barkovljah. Scsljanu, Devinu in Miljah se pečajo z ribolovom le še starejši ljudje. Mlajši moški so ribarjenje opustili in rajši iščejo zaslužek v tovarnah ter raznih tr* govskih in obrtnih podjetjih. Med ribiči, ki v »portiču« Sv. Križa kr* pajo mreže, ni mladih ribičev. Ta gospodarska panoga, ki je nekoč bila glavni vir dohodkov Križanom, Bar* kovljanom in drugim, je v zadnjih desetletjih, zlasti pa po drugi sve* tovni vojni, skoro izumrla. Ako upo* števamo, da so ti ljudje tako rekoč zrasli na morju, je to prav za prav žalosten pojav. Poleg zaposlitve v mestu in včasih večjega, toda ne* stalnega zaslužka pa so še drugi vzroki propadanja ribclovstva. V raz* govorih s temi, rekli bi, »zadnjimi Mehikanci«, ki se vztrajno borijo z vsemi težavami, je čuti zlasti tož* bo o naseljevanju ali boljše rečeno poplavi ribičev z juga. »Mi se ne bi pritoževali čez nje«, pravijo Križani. Barkovljani in drugi, »če bi oni, ki so se v zadnjih dveh letih v večjem številu naselili v Barkovljah, lovili pametno in smotrno. Oni polovijo proti vsem starim navadam vse m ne mislijo na bodočnost. Tržaški za* liv je postal za napoletanske ribiče morje, kjer se riba več ne lovi, am* pak iztrebljujo in uničuje. Nek*
jemu ubogemu župniku Firminu.
Zato se nikar ne boj, da Te hos čem »ujeti v* mrežo«, kakor bi rekel Tvoj ujec.
Veselje me je obšlo, ko si mi za< upal svojo tajnost; a vedel sem, da moram biti tudi previden.
Veselje me je obšlo kot duhovnic ka, ki zlasti dandanes mora skrbeti za Očetovo polje in žetev, ki bi se pokvarila, če ne bi bilo dela\'cev. Previdnost pa mi je narekovala mi= sel, da je duhovniški poklic nežna sadika, ki jo je težko spoznati in vzgojiti.
Ali meniš, da ga Ti imaš?
Jaz ne morem reči več, kakor se mi zdi, in Te poučiti, da ne boš prezrl in zadušil redke sadike — če jo imašI
Kesneje Te bodo Tvoji predstojnic ki sprejeli ali pa zax'rntli. Ker imajo oni posebno stanovsko milost, boš moral njihovo odločitev sprejeti kot odločitev samega Bogu.
Pa naj bo že, kakor hoče, če Tvoj ujec ali celo gospa mati prec strezata moja in lovita Tvoja pisma.
ponavljali. O drugem delu napada pa izjavljamo: v odboru in vodstvu naše stranke ni nobenega begunca, ampak imajo vsi člani po zakonu določene pravice za politično udej* stvoVanje na STO.
Mislimo, da je društvo »Straža«, ki je tvorilo del slovenske katoliške skupnosti v Sloveniji, v polni meri dokazalo svojo silo, upravičenost in pripravljenost na žrtve, saj je v borbi proti komunizmu žrtvovalo nad polovico svojih članov.
SKSZ smatra, da na ostale napa* de Demokracije ni vredno odgovos riti. Na tem mestu obenem odločno obsoja napad na slovenske šolnike, ki ga je pred nedavnim prinesla Demokracija.
SKSZ z obžalovanjem ugotavlja neosnovane napade SDZ na njeno organizacijo, ki so polni ozke strani karske miselnosti, nedemokratični in slovenski narodni skupnosti na Tr* žaškem škodljivi. SKSZ si pridržuje pravico, da pismeno obrazloži čla* nom SDZ svoje stališče do slovenske politike na STO in do SDZ.
Slovenska krščansko socialna zveza
V	Trstu, 18. IX. 1949.
daj na ribah bogato morje je danes že kakor izčrpana zemlja, ki ne da* je več sadu. Ti ribiči se poslužujejo posebno velikih in močno žarečih karbidnih svetilk, ki zvabijo v temnih nočeh ribe v velikem številu k ladjam, da postanejo lahek plen.« Negodovanje domačih ribičev je prišlo do {»osebnega izraza zlasti sedaj, ko so Napoletanci nalovili okrog 50 kvintalov tonine v morju neposredno pred svetokriško in gr* Ijansko obalo.
Zaradi takega negospodarskega iz* trcbljevanja rib so stari ribiči, ki se še držijo starih navad in smotrnega ribarjenja, v velikih težavah. Vzdr* žcvanjc čolnov, ebnova, nabava in popravilo mrež, strojev, vse to zah* teva velike stroške. »Ni lepo, — pravijo domači ribiči, — da oblast dopušča tako brezobzirno izkorišča* nje. Oblast bi morala določiti pri ribolovu v tržaškem zalivu neki red, ga disciplinirati in nadzirati«.
Pričetek šolskega leta 1949-50
Didaktična ravnatelja osnovnih šol s slovenskim učnim jezikam obve* ščata vse starše, ki imajo šoloobvez* ne otroke, da se bo vršilo vpisova* nje po vseh osnovnih šolah dne 26.
27.	28. 29. in 30. septembra t. 1..
V	gorinavedenih dneh se bodo vršili tudi ponavljalni izpiti jesenske* ga roka. Natančnejša navodila lah* ko dobi vsak posameznik pri šol* skem upravitelju v vasi.
Reden pouk sc prične po vseh šo* lah 10. oktobra t. 1.
sem mnenja, da zavratno napadata luč Tvoje duše. Lahko Ti dopove* dujeta, kar hočeta, to je njuna stvar, za katero bosta že dajala ode govor; ampak, da hočeta preprečiti najino občevanje, to je nedopustno početje, ki moraš proti njemu ugo* vurjati in se braniti, ker je proti najsvetejši človeški svobodi.
Iz mojega pisma — če ga boš doc bil v roke — napravi sklep, ki se Ti zdi najprimernejši. Govorim ka* kor Tvoj zvesti prijatelj, ki ima edino željo, da Ti pomaga iskati pravo pot v bodočnost.
Na svidenje, dragi moj Dominik! Srčno želim, da bi besede »na svi* denje« ne bile prazne in da bi prav kmalu zopet zagledali Tvoj mili obraz v našem predmestju, kjer je ljudstvo lačno in žejno nadnaravne požrtvovalnosti duhovnikov in lai* kov.
To pismo izročam nevidnim varu* hom Tvoje duše... Naj ga oni pri> peljejo k Tebi, da Ti bo dokaz moje skrbne in zveste ljubezni.
Firmin, župnik.
Nov
Tržaške srednje šole
Obveščamo vse učenke in učence, da se zaključi vpisovanje na sloven* skih srednjih šolah ‘in tečajih v Tr* stu nepreklicno v soboto 24. t- m. Samo oni, ki delajo popravne ali razredne izpite, se smejo vpisati ta* koj po dovršenem izpitu.
Visok obisk v Trstu
Glavni poveljnik angleške sredo* zemske mornarice admiral sir Ar* thur J. Po\vor je 14. t. m. prispel na vojni ladji »Surprise« v Trst, kjer je ostal do petka 16. t- m. zjutraj, ko je odpotoval v Benetke. Na ladji »Surprise« je vihrala nje* gova admiralska zastava.
Svečana poroka v Barkovljah
V	nedeljo se je poročil v barkov* ljanski farni cerkvi gospod Janko G. Roberts z gospodično Nado Ave Marijo Černetovo iz ugledne sloven* ske družine iz Gorice. Gospodu, ki je velik prijatelj Slovencev, in go* spodični želimo obilo sreče in božje* ga blagoslova na njuni skupni živ* ljenjski poti.
Jadranaški moški zbor
Pevci, pezor! Akademski klub »Jadran« v Trstu vas vabi, da tudi s petjem storite svojo narodno dolž* nost. Prednost za vpis v zbor imajo izkušeni pevci, ki so že sodelovali pri kakem zboru in pevci z manjšo izkušnjo, a dobrim posluhom. »Ja* dranaši« pevci dobivajo tudi tecrc* ■tično izobrazbo v petju ter uživajo ostale ugodnosti zbora in kluba. Prijave pri .predsedniku kluba Aljoši Veselu, ulica Torrebianca št. 18/11, tel. 71*84.
Družinski davek
Rok za predložitev prijav za dru* žinski davek pri občinskem davčnem uradu v Gorici je podaljšan do 31. oktobra t. I.
Šoferske izkaznice
Pokrajinska komisija za pregled šoferskih izkaznic v Gorici bo dne 21. t. m. pregledovala v svojem uradu v ulici Oberdan št. 10 vse začasne izkaznice, ki so zapadle od 21. maja do 26. julija 1949. Priza* deti se morajo javiti osebno.
Še o omejitvi električnega toka
Pokrajinska komisija za električ* no energijo opozarja prizadete, da je prepovedana uporaba elektrike za razsvetljavo reklamnih napisov in trgovinskih tabel pred 19. in po 21. uri ter za posredno ali neposredno razsvetljavo izložb podnevi, ko so trgovine zaprte. Kdor bo te predpise
Dominik je dvakrat prebral pismo. Nato se je bled ko stena vrnil proti »Ker*Mimie«, katere skriljasta stre* ha se je bleščala sredi borov... Ozrl sc je na Lolitino okno, ki je bilo polno rož, v. grmovju na vrtu pa so ptiči radostno žvrgoleli...
Naslonil so je na drevo in začutil solze v očeh. Nekaj hipov je tako slonel, potem pa se je odločno vzdignil in se skozi drevored napotil proti »Turkizu«.
Po glavi so mu vrvele najrazličnej* še misli, iz katerih se je vedno bolj oblikovala ena: »Takoj moram oditi, nc da bi komu kaj naznanil. Še da* nes! Še nocoj!«
Če komu pove svojo namero, da sc misli vrniti, bo zanetil zopet strašen kreg in nemir... Če ne od* potuje, bo moral še zimo prebiti tukaj, ker njegovi materi menda strahovito ugaja toplina Chaisevkega gozda in prijetna bližina vile »Ker * Mimic«... S tem pa bi bilo vsega konec in njegova slabotna volja bi kmalu splahnela.
i c e
prekršil, mu bo ukinjena dobava električne energije in bo naznanjen pristojni višji oblasti.
Zadružniška gradnja stanovanj
Na podlagi skrbne preučitve pro* šenj za zadružniško gradnjo hiš z denarno podporo ZVU, so zavezniški pooblaščenci skupno z uradom con* skega predsednika, delavske zbornice in zveze zadrug izdelali načr: za gradnjo 480 stanovanj, ki naj bi jo izvedli v bližnji bodočnosti. Izmed predlaganih 480 stanovanj je odbor, ki preučuje prošnje, priporočil -»do* britev zneskov za približno 220 sta* novanj. ki. naj bi jih zgradile držav* ne organizacije, 165 stanovanj, ki naj bi jih zgradile poldržavne orga* nizacije in 95 stanovanj, ki naj bi jih zgradile skupine zasebnikov.
Kulturni obzornik
Nova knjiga
Urad za prosveto Zavezniške vojaške uprave v Trstu je izdal učno knjigo: Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Knjiga je sestavljena po slovenskih	verskih	učbenikih	za
višje	razrede	srednjih	šol
in jih mnogokrat doslovno uporablja. Razdeljena je na tri dele:
1. Vera, krščanstvo in Cerkev (fundamentalka); 2. Verske resnice (dogmatika); 3. Življenje po veri (moralka). Čeprav je knjiga za tako obširno tvarino zelo majhna (193 strani), bo dobro služila ne samo dijakom, ampak tudi vsem tistim, ki hočejo poglobiti svoje versko znanje.
Goriška Mohorjeva družba
Mohorjeva družba bo lotos za svoje člane izdala tri knjige, in sicer:
1. Koledar za l. 1950, ki bo obširnejši kot lanski. Sestavljen bo zanimivo in bo imel veliko slik.
2. Tonček iz Potoka. Izvirna mladinska povest, katero je spisal Fr. Bazilij.
3. Princeza z diamantnim srcem. Zbirka črtic. Izbral in prevedel Franc Erjavec.
Vse tri knjige stanejo za člane 370.— lir.
Družba prosi vse čč. gg. poverjenike, da že sedaj začnejo nabirati ude.
Odbor
Odgovorni urednik: Stanko Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Spoznal je, da mora človek v svo* jem življenju dostikrat zatisniti oči in zadušiti srce pa takoj pretrgati vse vezi, nc da bi predolgo razmiš* ljal, sicer mu jc za vselej zagrajena pot k cilju.
Ujcu in materi sc pač nc bi vdal, toliko poguma ima; samo če nc bi videl Lolitinih solznih oči, kajti po* tem bo njegova volja gotovo omah* nila, kakor jc včeraj na Pilierju.
Torej?
Bolestno je grebel po mislih, kjer mu je neprenehoma vstajalo ono staro vprašanje:	»Ali ženska ali
Bog?« Oba sta ga vabila, vsak ga jc hotel zase.
Odločitev je bila čedalje trd* nejša.
Nenadoma ga je zgrabila neka neznana sila, da sc je po drugem drevoredu vrnil v svojo sobico in napisal pismo materi, ki je ni bilo doma. Pisal jc, da mora po nekem nujnem opravku takoj v Pariz in da bo komaj šc ujel parnik, k* ob štirih odhaja iz Noirmoutiorja v Pornič,
v
Športni teden
Nogometno prvenstvo v Italiji prehaja v zanimivo ozračje. V ospredje silijo najbolj rutinirana moštva.
NEDELJSKI REZULTATI:
Atalanta * Sampdcria 3*1, Bari * Bo*-logna 3*2, Fiorentina * Venezia 5*0, Genoa * Roma 2*1, Lazio * Juventus 1*3, Lucchese * Triestina 7*2, Milan* Como 1*1, Padova * Palermo 2*1. Pro Patria * Inter 0*3, Torino * Novara 5*1.
Gledalcev so našteli okrog 230.000:
Po zmagovitem nastopu v Novari so tržaške »,rdeče helebarde« doži* vele nezaslišano »debaclc« v tekmi z »Lucchese« (2*71). Odpovedali so zlasti branilci, ki so izvajali danda* nes skoraj neuporabljivo »odprto igro«. Vsula se je toča... golov!
»Juventus« si je osvojila polje rimske ekipe »Lazio«, ter izsilila do* ber rezultat (3*1). Tudi milanska »Inter« je zadovoljila v borbi s po* hlevnejSo Pro Patrio.
KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA
SVETOVNO PRVENSTVO: Luksemburg * Švica : 2*3 Izrael (Palestina) * Jugoslavija : 2*5
TOTOCALOIO
11112lXl21lX
Zanimivosti
Letošnja žetev v Evropi
Urad za poljedelske odnose s tuji* no pri poljedeljskem ministrstvu Združenih držav je izdal mesečno poročilo o izgledih evropske žetve, iz katerega je razvidno, da bo žetev žita v Evropi, izvzemši Sovjetsko zvezo, verjetno dosegla 90°/« pov* prečnih pridelkov med leti 1935.1939. Vremenske prilike so bile na sploš* nem ugodne, razen v Franciji in Sovjetski zvezi, čeprav je predhodna suša nekoliko škodila koreninam in pridelku sena. V zvezi z Italijo na* vaja poročilo, da jc žitna letina dobra, medtem ko bi bil za pridelke riža, koruze in sladkorne pese potre* ben nadaljnji dež.
Komunistična ljubezen do bližnjega
Poročajo iz Budimpešte, da je j bil prvi ukrep, ki ga je ukrenil novi madžarski minister za socialno skrbstvo Ana Ratko ta, j
da je zaprla vsa katoliška siro- , tišča. Sirote, ki so bila v teh sirotiščih. so odpeljali v državno , sirotišče. Pričakujejo, da bodo kmalu zaplenili premoženje vseh katoliških zavodov za otroke.
odkoder sc bo z brzovlakom odpeljal v prestolnico.	^
Pismo jc položil	na	materino mizo	^
—	poleg katere je ujec silovito smr* čul — da ga bo lahko našla, ko so 2 vrne. Hitro je zbral šc nekaj .najpo* ^ trebnejših stvari	in	jih	zmetal v	j
kovčeg.
Z ladje, ki jc bila namenjena v Pornič, se jo razlegnil žvižg sirene! ji Ali žvižga šele prvič ali drugič ali ^ morda — zadnjič? Dominikova ura j je kazala ravno štiri. Morje naglo t upada, zato poveljnik ladje najbrž • ne bo čakal.	i
Kaj pa zdaj? Druga ladja odhaja )j komaj jutri ob sedmih. Ako bo čakal hj tako dolgo!... Morebiti mu pa noč ;) prinese kakšen svet?
Toda Dominik predobro pozna j] svojo omahljivost in vnaprej ve, i, kakšen svet mu bo prinesla noč. Nič! j Ko se je že odločil za nekaj, hoče |j vztrajati do konca! Ni je na svetu ;( ovire, ki bi zadržala človeka, katcf* q iina pred očmi strašno besedo- jj »Hočem!«	a
(Daljej	J