Our Write U> Today Advertising RATES are REASONABLE____ Telephone: Clielsea 3-1242 tuiirrrd mm Second Claw Matter September 21st. 1903 at the Post (ITfiee New York. N- 1H under Art of Congress of March 3rd. 1879 No. 210. — Štev. 210. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 7, 19 40—SOBOTA, 7. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV1K. KRALJ KAROL NA BEGU Po celi Rumunski so v teku veliki nemiri...Antonescu ima neomejeno oblast . .. Kje se* nahaja bivši kralj? Delavske Vesti Kralj Karol se je vklonii zahtevi generala Iona Antone-sea, je odstopil ter odpotoval v izgnanstvo z Majalo Lnpe-w!U. Kraljevi prestol je za-se-del njegov 1H let stari sin princ Mihael. Med tem ko je bil Karol na jH>tu v drugo izgnanstvo z Magdo Lupeseu, so si« po eel i Rumunski vršile aretacije visokih itt nizkih vojaških in civilnih uradnikov. S tem hoče general Antonescu rim prej 'postaviti na Romunskem fašistično vlado. Karol se je odpel jal s svojo jalito, ni pa znano, kam se )>o peljal. Morebiti v Egipt, morebiti v Združene države. (Je neral Antonescu pa mu je dovolil letno pftu'o $<>0,(100. Po hukareštili ulicah so 1 >1 -li več ur veliki nemiri. Zlasti člani železne garde so bili zelo glasni in so klicali: "Proč s Karohm!"' Nanj si* posebno liudujejo, ker je pustil zapreti in eelo vstreliti več članojv /lc-Iczne garde. Po ulicah so pretepali Zidc in |>ovzročili splošne izgrede. Iz zajiorov pa so bili izpuščeni člani Železne garde in med njimi tudi lepa princesa Maria Cantacuzene, ki pripa-da najodličnejši rumunski družini. Zaprta je brla lansko leto, ker se je žaljivo izrazila proti Magdi Lupescu. General Antonescu je mlademu kralju Mihaelu segel rr roko ter rekel: "Sire, moliva k Bogu, da pomaga Vašemu veličanstvu in meni." Takoj nato je brzojavno poklical iz Nemčije kraljevo mater princeso Heleno, da čuva nad svojim sinom. Princesa Helena je baje že prišla Radio postaja v Bukarešti je *]K>Točila, da je princesa Helena že dospela z ueroplanom iz Draždan, toda ta tves"t po drugkli virih ni biia potrjena. Prineeha Helena je bila v nekem sanatoriju v Draždanih v Nemčiji. Antonescu ba popolno oblast Veliko oWa*t je generalu Antonescu že dal kralj Karol, ko ga je imenoval za ministrskega predsednika. Se večjo oblast pa je prejel od novega kralja Mihaela V. To ooblast Imj porabil tisoč. A V PA delavci niso v to všteti. V teh devetih letih s od-stot kov. Razne vladne a venture so > svojim p( srtMlovanjem prepre-<"*i!e marsikatero stavko in u-ravnale nešteto ? porov nn-d del:i. i in delodajalci. Po njenem mnenju bo kmalu naifHičil čas, ko se bo dalo vsa nesoglasja zlepa uravnati. Delavski department je live del obširno kampanjo za pre-p rečen je nesreč v imlustri jal-nih podjetjih. Ženske ni do zastopstva, ker igra aluminij tako važno vlogo v produkciji letal. Deset milijonov dolarjev za novi drydock * Navzlic protestom zborničnega odbora za mornariške zadeve je senat dovolil mornariškemu departmental zgraditi v newyorskem pri. rškega pri st a 11 iš<*; 1. njem bo dovolj prostoru za 4.') tisoč-tonske vojne buljili za najver'je potniške pa mike. Izgovarjal j e konirre-ni!; Vinston, načelnik r>dliora / t mornariške zadeve, češ. da bi bilo dosti bolj priporočljiv■» p,,-iimbiti denar za gradnjo novin bojnih ladij kot pn za drydock. Senat je dovolil <»4<> ti ><>r dolarjev za izboljšanje bro.»kiyn ske ladjedelnice. V drvdoe-ku, ki ira bo«lo zač:--!i v doslednem času irraditi, dobilo več tišin" dt-lave-v ih-lo. Angleški topničarji so noprestaiio na s t roži proti nemškim z račnim najiadom. Včeraj seje vršil najhujši nemški napad na Anglijo in protizra čni t<»i>ovski oddelki s.» bili ni*-neJioma štiriindvajset ur na svojih mestih. Politična kampanja Nemško poročilo o zračnem napadu Poročilo iz Berlina pravi, da so nemški bombniki v Angliji uničili mnogo tovarn in letali-lišč. Največje opustošenje so pustili za seboj od izliva Temze do Livenpoola. Po nemškem zatrdilu je bilo uničenih 55 angleških aeroplanov, sami pa so jih izgubili &aino pet. V Li-^erj>oolu je nastalo več požarov. Angleški bombniki nad Berlinom Tudi Angleži so ponesli voj no nad Berlin. Že zgodaj zjutraj so aeroplani prileteli nad glavno me>io v večjem številu kot še kdaj poprej. Nemški aeroplani so se postavili pro ti njim. Berlinčani «0 morali ostati v zakloniščih in kleteh nad tri ure. Po uradnem poročilu sorbile ubite tri osebe, okoli 20 pa jih je bilo ranjenih. Kot praivi Associated Press*, je bilo ubitih tudi nekaj vojakov. Nemški viri pravijo, da je 32 angleških aeroplanov bomb ar diralo Berlin, mnogo več pa se je moralo obrniti še pred mestom vsiled hudega iprotizra-čnega ognja. Po -zgledu Londona Re je tudi Berlin zavarotval z baloni, s katerih vise žiee, v kartere se morejo zaiplesti sovražni aeroplani. jo in da <*e bo nastanil v neki vasi v Sloveniji. Nemška poročila pa pravijo, da je bibši kralj na j 1 žijo letos ženske deset odstot -, »prejete resohwije, ki zaht«- . a-kov več kot s0 zaslužile lani, v . Ortaeijo CIO vodi-sladkarije, nogrj\ice in perilo | telja Harry Bridgesa ter Ti- pa šest odstotkov več. To povišanje je predvsem povzročila j*>>tava glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa. Premembe francoske vlade v Vichyju Maršal Petain je popolnoma premeni! svoj kaJbinet in odpustil \-se iprejšnje ministre razun Pierre Lavala. Petain jv tiuli naznanil, če in mati sta bila zdo- r ma. Vzela sem revolver in s e približala spečemu. Pritisnila sem 11111 revolver na čelu in sprožila. Brat se ni uiti ganil. Iz rane je pricurljala kri. Tedaj sem se zavedla, da sem storila nekaj, česar bi ne smela. Poklicala sem zdravnika. Dospi la je policija. Sedaj sem tukaj. Natančno tako bo z menoj kot sem videla v movies. Mary je nedavno dovršila višjo šolo. Bila je povprečna ju povsem normalna učenka. Precej razmišl jena in vsiljiva. Na dvorišču je imela tarčo i:i se vežbala v (streljanju. Na policijski stražnici ni pokazala najmanjšega ■znamenja kesanja. Zagovarjati se bo morala zaradi umora po prvem redu. Petriilo je moral odnehati James C. Petriilo, predsednik American Federation of intervencija Amerike v tujih vojnah. Konvencija priporoča brezobzirno akcijo proti ^»i-jonom in izdajalcem, komunistom, fašistom in nacijem ter vsem tistim elementom, ki bi radi pahnili Ameriko v vojno. V resoluciji delavska tajnica ni bila z imenom imenovana. Zahtevano je bilo le. naj sedanjega načelnika delavskega Af . . . , . . . departments nadomesti oseba, Musicians, ie zahtnval, na 1 se .. . ... ....... , t i ki ima razumevanje in -nnpa njegovi umu priključijo tudi I,.. , , ■ v, . . . ' , .. . . 111 jo za potrebe ameriškega de- clani American (luild ot Musi-I, cal Artists. Obe organizaciji spadata k Ameriški delavski .. , , . federaciji jportirati, ker daje njegova tn- Fenlinand Peeora, sodnik lavstva. Bridgesa je treba zato de najvišjega «ost napram trem tovarneiu v New Jersey. Stavkarjem je bilo prepovedano pred tovarnami korakati in nositi plakate. Unija hoče biti zastopana kajšnja navzočnost povod izdajstvu m sabotaži. Toseanini ni nekoč hotel dirigirati fašistične himne "Gio- ? 7 vanneza Njegov sin Walter, ki ima v dočim v letošnji izdaji ni niti i Milanu prodajalno s starin- omenjen. Vzrok je splošno znan skimi knjigami, je v knjigi o-nienjen. Iz Cincinnati, Ohio, poročajo, da je izvršilni cwUmr Aluminum Workers of America, CIO, sprejel resolucijo, ;v kateri zahteva, naj bo unija zastopana v Rooseveltovi mednaro-dnoobramlbni komisiji. Resolucija je bila poslana Sidnevu Hillmanu, delavskemu koordinatorju v komisiji. Izvršilni odbor je mnenja, da so člani te unije upraviče- La Guardia, posreduje Preteča stavka 15 tir-««" ne\v-vorških razvaialcev bo najbrž odvmjena. Loeal SI»7 International Brotherhood of Teamsters je sklenil stavko /a teden dni odgoditi, da bo dana županu La Guardiji prilika za posredovanje. To se je zgodi lo na posebno županovo prošnjo. Predsednik unije je i/.-javil: — Z
  • tno opozorilo, da vojna ni ponediala. Kdina (večja vojaška operacija v zadnjih desetih tednih je bilo zavzetje Soma lije. Sedanjih zračnih napadov na Anglijo ne kaže precenjevati; zraeni napadi posame znikov, ali pa, reoimo, tristo letal, ne morejo imeti usodnih posledic. Mogoče je usmrčenih nekaj ducatov oseb. manj kot. se jih v Združenih državah koncem tedna z aivtoiiiobili -]x>nesreei. Bombe nalpravijo nekaj lukenj in uničijo par hiš, dočim gre Lmiustrijalno, trgovsko, politično in družabno življenje 48 milijonskega angleškega naroda neovirano dalje. Dokler se ne pojavi nad Anglijo namesto petsto pet-tisoč letal, tako dolgo ne bodo taki natpadi praktično kakšne gri {MHiiena. Mogoče je to drugače v moralnem, propagandnem in ve/.balnem pogledu, toda na razvoj vojne nima to mvbenega voliva. To velja za obe istraiti: Za London in za Berlin. Važnejše od vojaških sprememb so politične, ki se od časa do časa odigravajo na evropskem kontinentu. Vsepovsod je opažati posledice dejstva, da Francije kot velesile iri več. Francija je razdeljena v dva dela. Oba sta brez moči in vipli-va. Večji del so zasedli naciji, pa tudi drugi del "neodvisna'* J* ranči ja — sc mora pokoriti zmagalčevim }>oveljein V Nemčiji je trajnemu vojnemu stanju prilagodeno v-e: narodi, indur-trija, uprava—kratkomalo—vse skupno življenje V>C je ijHjstalo bi-tven del velikega vojnega stroja. Ka-«\ > se bo po vojni use to .preobličito v civilizirani in smoterno žit je, si je težko (predstavljati. Nacijska /vlada se baš za to vprašanje najmanj (briga. Možje v vladi vedo, da se bore za svoj lasten ob>toj. Zmagati mo rajo, če ne, jib 'bo narod pobegi. Bore sc torej dalje, ker nimajo drugega izhoda. Težja in nasilnejša je od meseca do ineseea uprava o-svojenega ozenflja. Alzacijo in I rensko ter Luksenilbursko so naciji eno--tanno aniek tirali Ibrez kakšne posebne mirovne ^»ogotWje. Frawoze in Žide so pregnali in deželo vključili v nemško u-pravno ozemlje. Ostanek Poljske, znan f>od imenom "generalni governe-mciit", Ih) nekega lepega dne izginil. Sedanji governer je nedavno odredil, da je ta del Poljske zavedno i>ostal tlel nemške države. Poljaki in Alzačani bodo kirnalu ipoktlieani v nemško vojaško službo. Na Romunskem ima edinole Hitler odločilno besedo, liomunsko bodo okrnili skoro do njenega predvojnega olbsejga. Rusija je že dobila svoj delež; zdaj ga bosta do vsa jajca preluknjana. Takoj je bila prepričana, da si je nekdo dovolil neokusno šalo. Sele čez več mesecev je od dobre prijateljice zvedela, kdo ji je to zagodel. Prijateljica je &tinner-jevi pripovedovala, da si je neka Fana Bartošek pri njej izposodila čevljarsko šilo in da je obenem zagrozila, da Ih> zastrupila tudi fttirmerjevo kravo. Karlo fttirnirftr je ,da bi obvaroval kravo, vložil ovadbo pri okrajnem sodišču. Sodišče zaradi krave ni moglo uvesti postopanje, zato je tvorilo podlago za sodne razprave poškodovanje desetih gosjih jajc. Sledila je brezkončna vrsta zasliševanj prič. Priče so si med seboj nasprotovale, prišlo je do novih razprav. Državno sodišče se je začelo zanimati za pravdo in iz jajčjega procesa se je razvilo več kazenskih postopali j zaradi krive prisege, ki so vnovič zahtevala zasliševanja in razprave. Fana Bartošek je bila zaradi jajc že obsojena, vendar se je pritožila in vzklično sodišče je odredilo novo razprava pred okrajnim sodiščem v Slavonski Požegi. V tem postopanju se je končno razjasnila skrivnost. "Dobri prijateljici" Stirmerjeve, ki je s svojim govoričenjem povzročila vse te procese, so dokazali, da je ona sama s šilom preluknjala jajca. Fana Bartošek je bila seveda oproščena. Stirmer iip njegova žena sta izgubila pravdo in nforata plačati nad tisoč dinarjev pravdnih stroškov. Karlo Stirmer pa je vložil priziv proti oprostilni sodbi. Sledile bodo nove razprave in stroški se bodo zvišali na najmanj dva tisoč dinarjev. Poleg tega pa so v teku še ka-z-nska postopanja zaradi krive prisege. Zaradi nevoščljivosti in klepetavosti bo cela vrsta ljudi prišla v nesrečo, nekaterim bo celo uničen njihov živ-lienski obstoj in vse to zaradi desetih gosjih jajc. Dva maskirana razbojnika sta v kolašinskem srezu v Braj-kovičevi šumi s puškami prestrma »blagajnika "Sipama", Milo rada (Kozomaro in mu odvzela 140,000 din. Kozomara je nesel denar iz gozda Bistrice, kjer je izplačal delavcem in mu je od tristo tisočakov ostalo še 140.000 din. Jahal je na konju v spremstvu svojega hlapca. Naenkrat sta skočila preden dva maskirana človeka s puškama, ki sta ofbema velela, naj stopita s konjev. Takoj na to sta se razbojnika povzpela na konja in odjezdila z denarjem. ki jo bil v bisa-gi ob sedlu. Orožniki iščejo zločinca med delavci "Sipada", ker so samo oni mogli vedeti, kje ima Kozomara denar. Sleparski primarij. Pred sodiščem v Zagrebu se je spet našel pekovski pomočnik Stjepan Sušanj, doma iz Sokolovca, ki je star šele 22 let, pa je bil že nekajkrat obsojen zaradi sleparstva. Tokrat se je moral zagovarjati zaradi 27 sleparij, ki jih je izvršil v letih od 1937 do 1939 v Zagrebu, Beogradu in Soniboru. Najrajši se je zadrževal pred bolnišnicami, kjer je prest regal kmete in kmetice, ki so prišli kateregakoli bolnika obiskat. Dostojno oblečen je tako prepričevalno nastopal kot primarij. zdravnik klinike, poslovodja .bolnišnice ali celo kot "šef kasarne" in je nudil svojo pomoč. Vedno je potreboval drobiž in je vselej imel pri sebi le bankovec za 500 din. Žrtve navadno niso imele toliko drobiža, da bi mu izmenjale ban-kov*ic, pa si je izposodil dva ali tri stotake "samo za nekaj minut," dokler ne opravi nujnega opravka, nakar je izginil. Zdaj so ga obsodili na tri leta težke ječe. Smrt samotarskega čudaka. ■V Pučišču na otoku Braču je umrl v 70. letu starosti čudak Vicko Orlandini Spada in so ga pokopali ob velikem številu pogrebcev. Pokojnik je bil ka-iiKinar in se je v svojem 27. letu preselil v Južno Ameriko, od koder se je po 15 letih vrnil z lepimi prihranki. Uredil je na Braču moderen kamnolom, ki je zaslovel kot eden najboljših v stari monarhiji. Orlandini je bil vnet narodnjak. Leta 1915 je nam:sto v vojsko odrinil v svoja skrivališča na Bra-r ču. Živel je odtlej kot puščav-nik in samotar in je venomer prebiral znamenita dela sve- SfRAHOTE V O J N E Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York S-yrryrJg t-=T: : .,; iSSSf Peter Zgaga NEKAJ KRATKIH IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Dolbički DARILNE POSIUATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1M DIN. — 2M DIN. — 3M DIN. — 500 DIN. — 1000 DIN. — 2000 DIN. — V LIRAH V DINARJIH 100 LIR 200 LQt 300 LIR 500 LDt 1000 LIR 2000 LIR ---$ 5.80 ---I1IJ5 ---$27.50 ---«54^- --: _ 9107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki ne-redno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo! po CABLE ORDER, za kar je trebalposebej plačati Vsled razmer v Evropi ni Migrft v JegwUvlje to Italijo nakazati *mrja v DOLARJIH, Umvbt mmm ▼ dinarjih m. Urah. lato velja Ml sa m draga w ♦1»»^, .... ŠLOV£lWC PUBLISHING CO. ODDIHI I It Vow York T9*lfltKf rest ista Street, tovne literature. Na pamet je znal sv. pismo in Dantejevo 44 Divino Comedio". Svoje (loži vijajh in svoj duhovni preporod v samoti je opi-a) v posebnem delu v rit i h ib. Pravična sodba. (Pred okrožnim sodiščem v Ja&odini sta se morala nagovarjati noki Dušan I>iniitrije-vič in njegova bivša izvoljenka Darinka Živanovičeva. Dušan j«* svoj čas živel z Darinko, naposled pa jo je zapustil jn -i izbral drujfo ženo. V zakonu se mu je rodila hčerkica. Darinka, ki je, na vsak način spet hotela dobiti Dušana, je videla v otroku veliko oviro za svoj načrt. Zato je Dušana venomer nagovarjala, naj -e iznebi otroka. Dne 14. marca letos, ko je bil sam v hiši in je poldrugi mesec stara hčerkica spala v zibelki, je brezvestni oSka policija to proceduro veliko hitreje in sprotnejše opravi. Wt?js«a so sedaj spravili na varno in ga močno zastrazili, ker je nekoč že pobegnil iz zapora. . Rojak, ki se je preti leti preselil iz Chieage v New York, mi je pripovedoval: — Kje so časi! a prjiv ir<»tičck! D veli velikih skoro niliče ne naro<**i, pač pa zali tava ]*> velikem malega za pet centov. Ktuzarec za jn-t centov «1 rži samo pet ounces. Dober požirek. Ljudje »prihajajo sem ziiradi senzacije in druge gledat, kako se davijo z ogromno posodo. Ozrl sem se okrog in s e prepričal, da možak resnico govori. V prostoru je bilo kakšnih petdeset gostov. Vsi so pili mala piva in zvedavo zijali proti naši mizi. m STANOVANJE V NAJEM— Na raziplago so stanovanja po 3 in 4 sobe. Kurjarva, vroča voda, kopalnice, električna Inc. Cena $25 — $36. — Superin-tedent, 403 W. 18th St., Ap. 6, New York City. 5x IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V t«*b krititnib fasib je vsakemu fiUtelju dnevnih vesti potreben U priročni ATI .AS. ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes! Velikost 9 H x 14 U Inter 48 velikih strani; 3'J barvaulh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in castsv vodilnih držav; 45 svetovnih allk popolnoma o- znapeniti; Zanimivi svetovni dogodki. NajnovejSi zemljevid kaže celi ■vet In tadl: RAZDELITEV POLJSKE MK|) NEMČIJO IN RUSIJQ ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSIjOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSlJite svoto v znamkah po 3 o*, po 2 centa. Posebnost : HAMMONDOV ZEBOJEVID. Ki SAM SEBI POPRAVLJA KUPON, Id ga dobite s atlasom ln ko ga Izpolnite In poHJete k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujo £lh se drfev. kakor bodo preme-njene po »ettoaji vojni. NaroČite Atlaa prt: M GLAS NARODA " tli WEST 1Mb STREET NEW YOBK. N. T. r^p Information Ali ste /A' bih kdaj na veliki železniški j»ostaji ii;*primer na newyorskfin (Irank 4'entrfr!u in opazovali moža, ki stoji v stekleni gajbioi, na kateri napi.«* "Information Cela procesija ljudi hodi mimo njega. Jii vsak mu wtavi isto vprašanje: Kdaj in odkotl o." — track if/' In tako ^re celili rt4v ylas je, kot da bi prihajal iz gramofona. V vseli moževih kretnjah je nekaj maši nskega. Sodeč po stamsti, mora .biti v tfajbiei že najmanj dvajset let. In bo še petnajst ali dvajset let, ee ga prej ne bo dolgočasje ubilo. Senipatam kakšna potnica pripomnil svoji tovarišiei: — Ali si ga slišala, kako iR-uljn-dno odirovarjaf Saj se mu ne lis-t ne ljubi otlpreti. . . Pt|vke in plesalke Nedavno sem opazil v nekem listu oglas: •—- Iščemo plesalke in pevke za veliko zaba val išče na Broati-way. Prednost imajo dekleta, stara od sedemnajst do dvaindvajset let. Visokctet pet če-Ijev štiri inee. Teža o /.iebiuastih skalah v tolmun. Grmela in ropotala ko mlinska kolegu. In stope so tolkle in razbijale po mlinu, da >e je vse stresalo in šibilo. — Vendar je bilo prijetno v mlinu. Pozimi ob najhujšem mrazu pa je nastal udir in je bila tišina. Tedaj so počivala mlinska kohsa in rtope so mirovale; zakaj hudournik ie bil zamrznil pod ledom. Voda je curljala počasi; ledena -skorja je dušila eelo hudournikovo bobnenje. Tudi tedaj je bjlo prijetno v ntlinu. Tedaj jo bilo vsled ti-hote vse nekam praznično in svečano. Pant Hi ne j< prihajal vsak mesec preko Prisojnika. Hodil je po pšenieo na to stran gorovja, da jo raznese in razproda po domači vasi. Včasih pa je potreboval moko niesto pšenice. Xo in tedaj jo pustil pšenico v Jakobovem mlinu pod Prisojnikom. Ta čas, ko je Jakob mlcl, je vzel fant Tino puško dvoeevko, ki jo je spravljal v mlinu, ter izginil med skalami ... • In ni ga zadržala Tinota. ne zima ne mraz, no led ne sneg. Ko rse je plazil med grmovjem, je škripal sneg pod nogo. ali na je skala škrtala, ko se .je vpiral vanjo z močnimi, na čevljih pritrjenimi kreniži. Oko mu jo žarelo in blriskalo za divjačino. Obenem pa se jo skrbno oziral na vse .strani, če ni morda želja po lovu tudi graščinskega logarja prignala v goro . . . Kadar pa jo obsledil srnjaka ali divjo kozo, tedaj je pozabil na \>ako nevarnost. Puška je počila — in mlinar Jakob je obstal pri stopah ter so ozrl skozi malo okence v goro, kjer se je pokadilo. Nato pa je stopil na prag pogledat, ako morda ne prihaja kdo od graščinskih, ki bi bil slišai s t rel in dobil sumnjo . . . No, mlinar Jakob jo bil star in izkušen. Množina lf t ga jc izučila previdnosti; zato se je bal za Ti nota. Pomiril se je šele, ko je prišel Tine truden in zatopljen s plenom na hrbtu. 4'Glejte fd. — Srnjak je padel !" "Srnjak!" se je čudila tudi Mi-nica. iKdo ve, ali sc jc bolj čudila, ali se je bolj bala? A tudi starec Jakob ni zakri val svojih pomislekov. "Tine, nevarna je stvar. V Divji lovec ;gorah se skriva nesreča verjemi starcu, ki je izkusil to in ono 1 v gorah ... Po noči. ko vse spi miruje, ko je voda zamrznjena, in le burja tuli po vrhoh — tedaj We ječi iin vzdihuje po gori. Rajni oče moj, liog mu j daj dobro, je vedel povedati, ^la so to duše lovcev, ki -o se ponesrečili pri divjem lovu. Tine, i* varna je stvar." Miniea je bila pri teh besedah bleda v obraz tako bleda, da sta morala zapaziti to starec Jakob in fant Tine. Starec Jakob je postal bolj resen; fant Tino pa so ji jo zasmejal živahno Ju zveneč : "Haliaha! ITrapica 'boječa!" Po noči po ti-cm se je sanjalo Minici o samih divjih lovcih. In ko se je prebudila, so ji jo zdelo, da res čuje med bobnenjem zdihovanje tistih, ki so se ponesrečili pri lovu. Tine pa jo odnesel zmleto pšenico pozno po noči preko Prisojnika. Pa ne le pšenico — tndi srnjaka povrhu. < Vz mesec dni se je vrnil rodno. Prvo. po čemer j< vprašal v mlinu, je bilo, ako ni kateri izmed graščinskih lezel v goro. Ako sta Jakob in M i nii ca zatrdila. da ni-ta videla nikogar. >-o imn je zasvetilo oko — in pobrigal se jo. # * • iNekoč je zasledil srnjaka. Bilo je pozno popoldne. Postavil so jo na pivižo in čakal. Ta-kal jo dolgo. — Nič! Toda čuj, nekaj jo škripalo v snegu. — Potuhnil so jo. Tu kaj jo zapazil med snežnim grmovjem * — To nii bil srnjak, ampak čovek. Bil je grajščinski čuvaj. *"Skrij se!" reklo mu je nekaj. Ob stezi je raslo izmed gostega grmovja precej visoko deblo. Vbkoku je bil pri njem. Nižje pod deblom je bil breg precej strm, a z grmovjem poraščen. Izmed grmovja je Štrlela debela, močna kotl-nina. To je bilo nižjo; tu bo bolj varno.. 'Puškin jermen jo zapel v korenino, nogo pa jo vtaknil v stremen ter legel v breg. Tako je čakal. •Spodaj pa je bil prepad. Puškino kopito j^ segalo prav do roba prepada. Sicer bo pa šel logar dalje,, si je irtislil. No in dotlej: korenina je močna. . (Logar pa ni prišel mimo. Plazil .so je med grmovjem, postal jo, oziral se jo okrog sebe. poslušal in zopet plazil nekoliko dalje. — Tineta ni zapazil. -"Kaj pa, ako me vendarle zapazi?" Tisoč misli in skrbi, na katere Tine sicer ni pomislil, se mu je porodilo pred dušo. A k sreči se je logar obrnil na drugo stran; bržkone je zasledil pravo srnjakovo sled. Ti net u se je olajšalo. Misldl si je: Ko se oddali, pridem i-e prepričal, ali je logar šel. ali ne. Tenia bilo j« vse mirno in tiho. Morda je odšel —" To ft»I bila Tinetova rešitev. Toda kaj, ko bi bil logar izbral pripravno niesto in čakal! V burji, takole proti jutru rad pride srnjak. 1 ti ako bo treba čakati le predolgo, kaj pot m! Tineta jo mraziio, zakaj bu rja je pihala čedalje huje. Noč se je bližala in kazalo je. da bo jasna, mrzla noč. "Ako ini omagajo moči. — Ako se utrga jermen pri pti-ki — ne. na to ni misliti! — Ampak. ako se omaje korenina . . . Pogledal-je v prepad pod seboj. Ni sie. r videl razločno, a česar ni videl, to je slutil in to ;e bilo grozno. Zdrznil se je in čudno mu je postalo pri srcu. Začutil se je samega in zapuščenega; na misel sta mfci prišla Jakob in ME niča. Videl jc nevamost in zavedel se ie j sedaj bolj. kakor v prvem trenutku. Tisti prvi trenutek ni bilo časa, da bi bil veliko mislil in premišljeval. A sedaj — •Ne, tako ni mogel ostati. Popraviti se. — To 1v. bilo lahko! Vzpel bi se, poprijel bi se naprej, oklenil bi se debla poleg -toze — in varen bi bil. Ko bi -edel tik za deblo — snežni grm bi ga zakrival in lažje bi vztrajal.. Toda, kdo ve, ako logar ne proži iin no posluša kjo v bližini ? Ko bi slišal — ko bi morda celo videl, da se jo nekaj zganilo med grmovjem . . . 'Ne, ne! Tn Ti no je obmiroval in vztra i al. * * * V tem so je storil večer. Toma je nastopila; počasi, o-pn-zno, hinavsko ... S črnimi rokami jo objela vso pogorje; lo najvišji vrhovi so so megle- no kazali iznad temine. Spodaj je bobnel hudournik. Iz mlina gori se je čul topot stop. Vi rte s pa je tulila burja ter razsipala sneg, kar ga je zmletega ležalo nad zmrzlino. . •Grajščinski lovec je čakal na svojem mestu kot pribit. V svojem poslu je bil vajen čakanja In potrpežljivosti; mraz in burja sta mu bila znanca že od mladih nog. Sploh pa, kdo bi so menil za mraz in za burjo, ako je obsledil srnjaka? Jutri ima grajski gospodar gosto; in gostom na mizo se spodobi srnjak! fKo bi lo tfiinno ne bilo! Tn glej, mesec je pogledal izza Prisojnika. Počasi in dro-motno so je dvignil mod skalnatim sedlom in osvetlil gorska brda. — Takoj je bilo prijazne je. Toda čuj. ali ni nekaj zašu-melo? (Logar so je vzravnal po blis-kovo, a brez najmanjšega šu-!tia. . Vko tiho. T'udno! Ba! Morda je bila le veja, ki se je vsled burjo dotaknila drugo. . Zopet jo bilo v-o mirno. Lo ob pišu burje so so zganili vrhovi dreves in grmovje, pokrito s snegom, jo zašunK-lo. Park rat so jo zazdelo lovcu, da čuje sredi burje in piša neko šk rta nje, kot bi se nekdo z okovanim čevljem dotaknil tal. Prepričan je bil, da so mu lo zdi. Vendar mu je prišla na mis d ljudska govorica, ki pripoveduje. da v jasnih nočeh v Prisojnika škriplje in škrta in ječi. To so baje lovci in hribo-lazci, ki so -e ponesrečili v -ka-lali in ki se sedaj s kreniži na nogah v mukah in trpljenju vzpenjajo po robovih. .Zasmejal bi se bil pi i tej misli. Toda nocojšna noč jo bila j lepa in resnobna. Tn ni se nm zdelo spodobno, da bi so smejal ljudski domišljiji. Ali ne prihaja šum in nemir semkaj od grmovja ? Tam pri onem-lo deblu ? Logar je napenjal oči. Zapazil ni ničfsar. A nekaj je vendarle bilo. Tn celo zganilo -o jf nekaj. Pomislil je, da ga je morda preslepila domišljija, ali pa ga je motil pogled. "In vendar je nekaj. Vraga! Srnjak ni!" Domislil se je. da je pred letom vprav na onem mestu tik hrastovega debla zdrknil v prepad hribolazoe; mlinar ga je bil dobil zjutraj mrtvega nad jezom. Zoper voljo miu je prišlo tesno ob tem spominu. Pa zdramil se je in so — dasi po sili — nalahko nasmehnil: "Strah me vendar no bo!" Wallace. . Hitro pa mu je prišlo odločna misel, črn: "Pogledam in se prepričam, da nič ni. Potoni 1k) mir." Tw vstal je. Stopinje so mu zaškripale v srežu. Visoka postava se mu je ostro očrtala v mesečini. Pa prav tedaj je potegnil močan piš in mu vrgel v Nadaljevanje na 4. strani. Ljubezenske ije na Japonskem Vedeževalei imajo na Japonskem ogromen vpliv na ljudi. To sprevidimo tudi po tem, da je policijsko ravnateljstvo v Tokiju poklicalo člane tega uglednega ceha pred novim letom, naj bi ne vznemirjali javnosti z neugodnimi prerokba-mfi, zlasti ne žen vojakov, ki so bore na Kitajskem. . ■Zelo zanimivo je napravit? obisk s 50 jeni v denarnici v spremstvu japonskega prijatelja kot tolmača ori japonskem jasnovidcu, ki posluje na dvorišču svetišča, lahko pa t ud" obiščemo vedftževalce, ki nam čitajo usodo z dlani v tlp?.vnih japonskih zabavnih četrtih To-kija. V začetku -e vam zdi zelo zabavno, kar slišite, Čnli vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki Je znati čeftki uar«MlDi>-goti|todar-akl strokovnjak. Je razširil gtu'» delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orleotaCol spis 9 denarju. ( MB 50c IM1.MAČI ZDRAVNIK. Spisal Sebastijnn Kneipp. "_'4o struni. Ona $1.25 DOMAČE ŽIVALI. S|>i al I>:imir Feigel. -7"J struni. C>na 50c DOMAČI ŽIVINOZDRAVMK. »pisal Fran jo Dn lar. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega Žlvlo»reJ<-a ; opis raznih bolezni In zdruvlj«-tije; slike GOVEDOREJA. Spisal K .#gvart_ 143 stranL s allkax*' Cena $1.— KOKDSJKKEJA. Sestavil Valentin Kazinger. fTJ strani BroS. <>na 50c KNJIGA O LEPEM VEDENJU. tlTrbanl » Vez c>«a .75c KNJIfiA <» DOSTO.INKM YKDKXJ1'. 111 strani KRATKA SRBSKA DRAMATIKA. Cena 50c. CH strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisal Antoo Pe*e. S allkaml 108 strani. Knjiga u mlekarje In ljubitelje mlekarstva ■plota. Ona 50C NAJVEČJI SP1SOVN1K. — 156 strani. C(n> 50C V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET. NEW YORK ZNAMKE ZA 2IVE2 V BROOKLYNU. Pod pokroviteljstvom poljedelskega departinenta se je v Brooklvnu 2. sept. pričelo prodajanje različnih živil druži uant, ki so na reliefu. Naprodaj bodo takoimenovana odvisna živila in jili ho mogoče dobiti v zamenjavo za znamko v trgovinah, ki po se priglasile za izvedbo programa, ki ga je izdelal poljedelski tajnik Henry A. Izdane so bile znamk-e v dveh barvah, oranžni in modri. Vsaka znamka predstavlja vred no>t 25 eentov in je mogoče dobiti razni živež v groceriji, ki se je priglasila za Wallacejev program. tS temi znamkami je mogoče ta mesee dobiti v trgovinah naslednje odvisne sadeže in poljske in druge pridelke: Presno maslo, rozine, svinjsko mast, riž, svinjino, corn meal, jajca, Fuhe češplje, fižol, pšenico, moko, pomaranče, jabolka. hruške, breskve, peso, zelje, zeJeno solato, paradižnike in drugo. Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" VAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI t TOHOBJ ln BESEDI. Opisal K ran Krjnve«-. Htrnnl. Broft. Cefia .25e OBKTNO KNJIGOVODSTVO. 258 »tranl. Ve»... KujifPi j«- namenjena v i»rrl »rstl »a gti»bno. umetno In utrojno klju^aTnlrtrat*" »«»r fele-rol i varstvo. Cen« $1.— ODKKITJE AMERIKE, »|»H«al H. MAJAB. TrlJ« delt: 141. 133 strani. Cena inebko ▼«» Poljuden ln natančen opH odkril »a »oveg« aveta. Spis se Cita knkur zanimiva pv»eat t»r Je sestavljen i>o najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČCNAR. Trda vea. 251 m... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar J« pri nakupu ta prodaji »H>trebno. Cena 75e. PROBLEMI SODOBNE EI LOŽO »OJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki M buče seznaniti a glavnimi črtami sodobna • CUozoCije. % Cm ,50c SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 strani. $1.25 UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 103 strani. Cena $1.— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajgek. — 437 strani. Cena VELIKI VSEVEDE2. 144 stranL Zbirka zanimivih ln kratkoCasnlh spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi: vedeievalns tabela; pusktlranje; zastavice. Cena $1.— ZDRAVILNA ŽELlSCA. «2 stranL Cena .25c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 We*t 18th STREET NEW YORK i[if II i 'i iniiijp i m ii "BCXB II Saturday, September 7, 1 940 slovene (yugoslav) daily v V METEZU 1fW"1W —: Roman. Spisala: MARIJA KMKTOVA. :-miuuiittiuiti' X Tina Mlakarjeva je zaprla knjigo in prekrižala roke pod glavo. Zazrla >e je v -trop. kjer so lučke hitele in se lovile n v duhu je videla morje zunaj, kako se bleHi in skače solnee po njem. V sobi je bil polmrak in zaprte poloknžce so se na-binihak> lučkam na stropu. Vročina je dušila oberoč, zatohli zračni valovi -o umirali, medlele so rože v vazi. Tina je globoko zavzdihnila in dejala v mislih: "ve lja in dolgočasja." Prettgnila se jo, pogledala rože v vazi in dejala spet: •"Tudi t. ni je do goča> in tudi te niso vesele življenja!'* Zaprla je oči in težka dremavica jo je ol>šla. Vročina je legala nanjo kakor železen oklep. Pa ?e je stresla. . "Mama!" Hrupno so se odprla vrata in Tinina hčerka Vanda je pri-lekla v sobo. Ko ;e zagledala mater na postelji, se je zdrznila, pove-ila glavo in obstala sredi sob . Tina jo je nejevoljno pogledala in dejala z razdraženim glasom: "Kaj me ne moreš niti za trenutek pustiti same?" 1 "NSeiu ti že spet v napotje?" je užaljeno vprašala Vanda :n -e že okrenila, da bi odšla in senca tihe žalosti ji je zastrla pogled. i "Ah — v napotje!" je še bolj razdraženo odvrnila Tina, ki jo je zaltodel upravičeni očitek. "Odkod imaš vse take bese!a in je že pni vratih srečala gospo Stnia-dovo, ki jc vsa v bujni mladosti in radosti vstopila v sobo, rekoč: ■ •"Povabit sem te prišla." "O, Meta! Kam povabit? Pa sedi, sedi!" Meta je sedla, vročina je nI Ja na lepih licih in lahek vonj po dišavi je objel ozračje v -obi in se je zazibal preko rož v vazi. Tina je prisedla in s pogledom v zrcalo popravljala 'ase in še vedno je bila nejevolja v njenem glasu, ko je dejala: ' "Torej kam — in kako, da hodiš okrog v tej vročini?" • **Vročina je tu le pri tebi, zunaj je prav piijetno. Z avtomobilom sem se pripeljala pote — če hočeš malo naokrog — v Miramar — alii kamor ti drago." •"Z avtomobilom? Ah, seveda, ti — tebi je lahko." •Meta se je za smejala na ves glas in odvrnila: "Moj Bog. kako siten je tvoj obraz in kakšen poudarek je v tvojem glasu! Pa kaj ti je v napotje moj avtomobil?" In se je smejala dalje in dalje. "Lahko tebi. o t-ev»oda, le smej se! A pri meni je hudič, da v*š, to je en .-am velikanski liudic\" "Brrr — kar groza me bo — .in vendar, rada bi, da bi tla z menoj. Pa brž — ena — dve — tri, obleci se — no!" i"Ne grem," je v jezi odvrnila Tina in se zazrla v mizo. "Tak — ena . . ." dve, tri in no grem!" Tina je vstala in hodila po sobi in govorila: "Kaj misliš, tla je to kar tako pri meni kot pri tebi, ki imaš služinčarii na preostajanje? Tn se oblečeš .'n greš? Jaz s svojo ubogo deklo, ki nič ne zaleže. — In Vanda — in obleke nimam in Tone —tin denarja nič — in to, vidiš — je hudič in meni se ne ljubi okrog in ..." ""I — slaibe volje si — in te ne maram poslušati in ti je potrebno razvedrilo in greš z mienoj." '"Bom notila, slabe volje sem." I '"Ne bas monila — in slaba volja preide. Tn še nekaj —" Meta ji je pomežiknila in pristavila v smehljaju: - "Gornika dobiva." / Tina je vzdrhtela, vendar je malomarno skomignila z rameni, rekoč: *'Vseeno!" "Oho. kakor ne bi vedela!" •"No, kaj?" . "Nic — nič — pa pojdi že vendar. Šofer je že nestrpen." "Ah, meniš se ti za šoferja, ko jih dohrš, kolikor hočeš, bogata kakor si . . . Sicer pa — ker že toliko siliš ..." "'Aha, — torej, da vem: Gornik ... pa je vse v redu." "Ne — nič ne veš. Pa vendarle, nalašč pojdem." I ^ V naglici se je preoblekla. Meta pa > letala pred zrcalom in je bila sama sebi všeč. Potemi sta odšli, čeprav je Vanda vprašujoče gledala odhajajočo mater in ji je bilo na jok. Vanda je bila vajena, da je ostala večkrat ?ama doma in že dolgo ni pokazala materi svoje notranjosti. Vrgla je žogo v erak in skrivaj obrisala solze. Avtomobil je brnel kakor velikanski hrošč in živo so se blestele šipe v solncu. Tina in Meta sta se zadihali na vzme-*ih in v širokem objemu ju je skoraj pogoltnil avtomobil in zabrenčal v sikajočem vilsčanju in odšumel kakor težka svila po gladki, široki cesti, •"Proti Miramaru?" je vprašala Meta? i "'Kakor hočeš . . •"Dobro." Hiše so hitele mimo s pokončnimi, ozkimi obrazi, tu in tam je pogledalo okno s svetlim, mežikajočim izrazoms v eno samo skupino so ee strnili mimoidoči ljudje in kakor bele in pisane pike fo se mešali obrazi mimo avtomobila. Velriko, motno zrcalo na levi, to je bilo morjb in vmes rezki,, odurni, pretrgani glasovi — opomini avtomobila. Potem so se raz-jfrnile hiše, drevje je sekalo ozke črte pred pogledom. 1 Kakor svinčnik'," je dejala Tina in se je zasmtejala. »"Saj si že dobr» volje, poglej," je odvrnila Meta. , "Sem, ker je tako prijetno voziti se s to naglico." 1 *"Meni — meni je že skoraj odveč taka vožnja," je povzela Meta. ."Nikar — menda vendar nočeš reči, da je lepše mešati prah pri hoji? Pa seveda — Hi. imaš visega v izobilju in si že vsega naveličana. Ah, kako je tefl>i lepo, moj Bog, da bi bila jaz v tvoji koži. Še bolj bi znala uživati, še lepše bi se imela." (Nadaljevanje prihodnjič.) Divji lovec (Nadaljevanje s 3. strani.) I Bombe čakajo, da b bombardiral razne voja- Največji knjigoljub Sv d>ki zgodovinar Fr. Bengtson je oživil spomin G. d na j skozi zaklopno odprtino v imenu, pokli-obiskovalec ga vojvode toskanskeira. Antona Mai?lial»eechija. n je koga rpu-lil k s-tfbi, ga i zaklopno največjega "knjižnega molja" v atlli vprašal po i vseh ča-ov. knjižničarja velike-'c i in že iali. in če oči celo plast prašnega snega. Burja je zapiskala v vejah in — ali ni nekaj zaječalo in — naj ;e bila že trkala ali plaz — zdrkni'o po pečini v prepad? T^ogar je menil ,da sanja; ali j pa se uresničuje ljud-ka povest. — Takoj pa je bil nevo-Ijen r-am na se, češ: "K. kaj neki! Voja je morala biti! Burja jo je odlomila." Sklonil se je in pogledal v globočino. Vse mirno in gluho. Le mesec je sijal in črtal na snežena tla podolgaste sence grmovja in drevesnih debel. Nek nruniir pa mu je ot=tal v udih. Tn priznati si je moral, da se ga je polastila prvič v življenju neka tesnoba, ki se je iznebiti ni mogel . . . Grozna noč je to bila. Tn ni je hotelo biti konec te noči! I Pihalo je, bučalo in vi šalo o-jkrog vogla, da človek vsled :bobnenja ni čul niti -top. ki so jtolkle. niti vode, ki je padala v kolesa. Mlinar Jakob ni mogel spati. Ležal je na klopi v mlinu; a bilo mu je kot bi ga kdo klical in dramil. Hlastno se je dvignil zdaj pa zdaj, in pogledal o-krog sebe; ali pa se je oziral skozi malo zakajeno okence ven v nemirno noč. iMescc je vozil visoko na ne-i bu. Nobroj zvezd je svetilo. Vsa okolica se je bliščala, kot bi bila polita z mlekom. popustila burja, je bilo čuti ne- prav tam, kakor oni hribolazec ko ječanje in škrtanje, kot bi j pred enim letom. Puška se je se kdo s kivniži upiral ob ka- bila ujela sredi roba in obvise-inenje. A burja je takoj zopet |a na grmu. Sam pa je ležal zapihala in ječanje in škrtanje na robu tik nad jezom. Ena je zamrlo. . |roka mu je vi>ela preko roba, v * * * j drugi pa je Še v smrti krčevito No in zjutraj je našel pone- ~ I,wi"vo korenino, srečenen nad jezom. Ležal je i Bilje" i ne •a mo/. »-e bil uč< n jak. ki bi ga bilo res-i vzeti, je zaklopka spet pad-;e rodil leta 1093 v Florenci kot l u vrata se niso odpr a. < e-sin nekeira draguljarja. Sam prav je v n.ieirovi knjižnici vla-se je izobrazil za izborneira po-j«1a!a najhujša zmešnjava, je znavalca j.zikov in po ilii^to-(vsako knjigo takoj našel, rja. ko mu je bilo 40 let ga jej ^r.lirlinl>occlli 5- živo] lzrodno veliki vojvoda toskanski postavil za svojega knjižničarja s 1R00 goldinarji letne plače. Odtlej je prebil vse -voje življenje med knjigami, ki so predstavljale stene nj iroveira stanovanja in so v toni stanovanju pokrivale tla. Edina njegova družba so bil: |da Po-imo TTT. skovati kolajno, pajki, ki jih je imel zelo rad in .za katero je Maglinhoochi sam na katere je moral paziti vsak jprinoročal £r«lo: "Titanje brez obiskovalec. Sicer pa ni bilojmisli. malo koristi." Tmrl je lahko prodreti do njega. Pre-lle a 1714 v starosti SI let. cciu j skronvno in so ni prav nič ne-g ival. Svoje oguljene suknje in mastnega klobuka ni odložil 11 i 11, če so 2ra poklicali k velikemu vojvodi. Tako jo postal sčasoma prava florentinska znamenitost. Zn niesrov 75. rojstni t strah. "Oče, meni se zdi." in plašno se jo ozrla proti oknu, "zdi se mi, da slišim kot bi nekaj ječalo in kot bi nekaj z železom drgnilo po skali. Oče, morda jo kaka nesreča ..." '"No, no! Le sanjari mi ne! Tn sitnosti mi ne prodajaj! Nesreča — kakšna neki? Spat pojdi; glej, treses se mraza. — Le nazaj pojdi in zaspi!" "Oče. ko bi bil morda Tine?' CIGANKA Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je I»olM-gnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DUM AS Pisatelj sam prsvi, da je knjigi upnika. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva iNler, kjer se Ih> igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos lo zanimivega življenja. cena $1.75 Starec Jakob se je zganil kot bi ga bila pičila kača. Široko je odprl oči in stisnil obrvi. Pogled, ki ga je uprl v hčer, je bil oster in bodeč zakaj mi-sel, ki jo je sam ^ebi prikrival, si je upalo prijeti dekle z brezobzirno roko ter jo privleči na dan. '"Tine. — A, kaj, Tine!" in glas mu je bil strog in zapovedujoč. "Tine je šel domov in si mislil: po niloko lahko pridem jutri. — Ali pa morda prenočuje v vasi onstran Prisoj-nika! — Le sitnosti mi ne prodajaj!" No, pomiril ni s tem niti dekleta, niti sebe. To je čutil. Tn to ga je jeizilo. iVstal je in stopil na prag. "Šel bi," si je nriplil, "in pogledal bi gori okrog jeza. — Tak piš je in taka strahota!" A ravno burja in mraz sta ga plašila. *4Čemu bi hodil! Nesreča ■ hm. Ako se je lani pripetila nesreča nad jezom, no, kdo pravi, da bi se morala tudi no coj! In Tinetu! Kaj se!" "Spat pojdi, spat!" Dekle je ubogalo. Po stopnicah je se klical: "Le nič ne misli na hude stvari. Moli in tzaspi in jutri bo zopet vse dobro." (Glas mu je bil sicer mečji in prijaznejši; a nevoljen je bil, ker je čutil, da sam. ne bo storil tako kot je svetoval dekletu. Zunaj pa je še vedno svetil mesec in piskalo je in plesalo v divjem metežu. Kadar je HUBERT Spisal I'aul Keller. Kotna 11 17. lovskega življenja. cena $ I.— J ARI JUNAKI Spisal KADO M CRM K Knjiga vselmje kratkih, siiicsnh povesti iti l»o vsakemu v veliko razvedrilo in za I »a v o. cena $1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HEN Kili SI EN KI E\V I CZ Kakor vsi njejjovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena $1. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JCRAČ Mladi koroški Slovenee zelo Jasno in zanimivo iMipisuje življenje kmetov i 1. rudarjev. cena $1.— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strartnvitz. ^ iz do- Zelo zanimiva |»ove mačega življenja. cena cena 75 rokovnjacl izpod trate Spisal Kazimir Prrrrwa-Trtmajrr. Zelo zanimiva f>orest o divjem lovcu tironltovskem. cena 7 5c samostanski lovec Spisal L Ganghofer. <;anidioferja prištevajo med najboljše sodolme pisatelje. — Samostanski lovec Je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 sodnikovi Spisal JOSIP STRITAR Starosta našiti pisateljev In pravzaprav i/t pravilne slo-veji^eiue v t"in svojni romarju živo in zanimivo (M^pisiije življenje na deželi. cena $1.75 srečanje z nepoznanim Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi jHive isto, kot IH've naslov: sreT-al se je z lj*i-dmi. med katerimi so nekateri 2e mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je Pila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa |M>pisuje resnično življenje |M>sameznih. cena $ I.— v zarje vidove Spisal OTON ZCPANČIČ Najlioljši in še živrvi slovenski ]»es«iik |KMlaja s to zldrko zo|»et nekaj umotvorov, pesmi so |H«večeue nj»-govi ženi Ani. cena si. v libijski puščavi Spisal A. Conan Doyle. Zelo zanimiv roman, f-egar dejanje se dogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najltoljši slovenski pri{M>vednrk in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prI|K>veduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. C. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuj«* sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem O8vobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sil%, pod katero so toliko tri»eli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žar kost jo Južnega solnea in senco bladne severne noči. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča naS najboljši priitc* vedalnl pisatelj, t tem romanu popisuje iivljenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— ZADNJI VAL Spisal IVO &ORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi (Hslaja zelo zanimive fiodatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ 1.— znanci Spisal RADO MCRNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti In orisi." _cena $1.25 zima med gozdovi Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dog«*l-ke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisa! Rene Raz in. Franenwki roman zelo napete vsebine. cena 7 5c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I»ejanje se vrši v letu 175T, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Xaročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek*