leto iX., St. 13. PdKffrina plBlana vgdlbvTnT. V Ljubljani, 3. JunSla 1922. V organizaciji Ja mol, kolikor svjožJ — toliko pravica 1 DELAV Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/LL Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p, Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Delitev dela. V zadnjem uvodniku smo se izrekli za delitev dela v strokovnih organizacijah. Delitev nai se za prvo silo izvede vsaj na tri najvažnejše panoge: mezdna politika, spcialna politika in izobrazba. Vse te panoge je treba do dobra vsako posebej obdelati, ter vse delovanje naših organizacij usmeriti v enotno smer. V današnjem članku hočemo obdelati prvo točko to je: mezdna politika. Nujna potreba je. da prično vse naše organizacije glede mezdnih vprašanj enotno nastopati. Dosedanja mezdna politika naših organizacij ie bila vodena brez vsakega sistema in brez potrebnih statističnih podatkov. Pri pogajanjih so nastopali zastopniki delavstva vsak po svoje, govorili so o zvišani draginji, dokazov za koliko se je draginja zvišala pa ponajvečkrat niso imeli. Pa tudi, če so te podatke imeli, so bili le v naglici zbrani, zato tudi površni in mnogokrat nepravilni. Če bi ne bilo pri takem poslovanju druge škode je škoda že v teni. da je morala dosedai vsaka organizacija posebej zbirati te podatke, mesto, da lih zbere ena za vse. Misliti bomo morali na to da si ustanovimo pri Strokovni komisiji institucijo. ki bo take splošne podatke, zbirala za vse organizacije. § tem si bodo posamezne organizacije prihranile mnogo truda, svoje moči bodo lahko posvetile onim nalogam, ki so jih dosedai zanemarjale in kar je glavno, ti podatki, ki jih bo zbrala Strokovna komisija, bodo lahko zelo natančni, ker se lahko v ta namen ustvari precejšen aparat, ki pa posameznih organizacij ne bo finančno preveč obremenil, ker bodo stroški sorazmerno po velikosti organizacij porazdeljeni. Dosedai so sl pa le večje organizacije mogle vsaj dekana odpomagati, do-čhn so maniSe ostale pripoščene samim sebi. Seveda se da na ta način centralizirati te splošne podatke, statistiko o konjunkturi posameznih strok bodo morale Pa zbirati dotične organizacije same. Moralo se bo pa tudi to .vprašanje rešiti kolikor mogoče enotna V podrobnosti tega vprašanja se tukaj ne moremo spuščati, pokazati smo hoteli na navedenemu primeru te idejo delitve dela. Podrobnosti bo rešil tozadeven odsek, ki bo vsa ta vpcašanja proučil ter z praktičnim delom dognal najboljši Sistem. Zaenkrat je potrebno, da zainteresiramo vse organizacije, da bodo za enotnim delom pričele vsaj stremeti. Zato predlagamo danes resolucijo, ki bi naj služila za podlago enotnemu delu. Posamezne organizacije naj resolucijo do dobra preštudirajo in, če najdejo kake ne-dostatke naj nam jih sporpče. Resolucija bo predložena prihodnji plenarni seji Strokovne komisije in, če bo tam sprejeta, bo potem obvezna za vse v Strokovni komisiji združene strokovne organizacije. Glasi se: Resolucija o mezdni politikL Predvsem ie dobri in zdravi tarifni politiki predpogoj dobra in zdrava organizacija. ki mora imeti razredno vzgojo iq značaj stabilnosti glede članstva. Delavstvo, zlasti na funkcijonarji organizacije. morajo natančno poznati produkcijsko teorijo in prakso. Prisvojiti si morajo tudi poznavanje trgovske strani podjetij, v katerih so zaposleni. V tem oziru je treba obračati posebno pažnjo izvozu surovin in vseh onih materialij. ki se pri produkciji potrebujejo, ter dognati cene istih. Nadalje je potrebno voditi natančen pregled o delavskih plačah kakor tudi o vseh drugih obremenitvah, ki so s tehničnimi in komercijelnimi zadevami podjetij v zvezi. Pridobivati je treba tudi pregled o tržiščih, kjer se izdelki vnovču-jejo, in za kakšno ceno. Zanemarjati se pri tem ne sme pregled svetovnega trga. 0 vsem tem se ima voditi pregledna statistika na tak način, da se podružnice in centrala tozadevno izpolnujeio. Taki pregledi in statistike šele morejo tvoriti temelj za. urejevanje delavskih dnevnih in eventualno tudi akordnih plačilnih postavk. In ker igra pri kapitalističnem načinu proizvajanja veliko vlogo takozvana konjunktura. se ie pri slabi konjunkturi ali pri velikih zalogah izgotovljenega blaga kolikor mogoče izogibati ostrejšim konfliktom. katere bi podjetniki lahko izrabili v svoj prid. V takih slučajih se prav rado dogaja, da podjetniki odpuščajo delavce, kar pa ima za posledico ustvarjanje brezposelne delavske armade, ki jo potem podjetniki izrabljajo kot protiutež napram zapj>slenemu delavstvu posebno za zniževanje plač. Dogaja se, da podjetniki včasih sami skušajo izvati kako stavko, strokovna organizacija pa v takih slučajih ne _sme dopustiti, da bi se delavstvo pustilo izvabiti, tudi če bi večina zaposlenih bila za stavko Princip, ki ga skušalo podjetniki mnogokrat uveljavljati v tem smislu, da od-ouste gotovo število delavstva, drugim na povišajo plače, tega principa delavstvo ne sme nikdar priznavati. Že radi tega ne, ker bi tako postopanje nasprotovalo vsem pojmom o delavski solidarnosti. Za uspešna mezdna gibanja je torej uporabljati kolikor mogoče čas takozvane boljše konjunkture, in ob .takih prilikah se imajo zahteve kretati le v mejah dognane možnosti. Pretiravanje vsaki akciji pa navadno več škoduje kakor pa koristi. Vsako akcijo je najpopreie treba skrbno pripraviti. Morebitna stavka nai se povsod in vselej smatra le kot zadnje in skrajno sredstvo. Predno se napove, je treba izrabiti vsa razpoložljiva sredstva in instance. Da se pri mezdnih pokretih kolikor mogoče varuje odporna sila delavstva in niegove organizacije, je priporočljivo, ravnati se po principu delnih stavk. Kajti pri splošnih se po navadi krepi solidarnost podjetnikov. Splošne stavke smejo priti v poštev šele v drugi vrsti, m to šele teda, kadar so za uspešno izvedbo splošne stavke dani vsi predpogoji Stavke se morajo voditi po točno izdelanem stavkovnem pravilniku, ki se mu mora vsakdo brezpogojno pokoravati. Svetovna vojna je povzročila občutne izpremembe zlasti kar se tiče valutar-nih razmer, kar ie imelo in ima velikan-, skl vpliv na delavske plače. Stalno padanje denarne vrednosti je znal kapital izrabiti za tako občutno znižanje delavskih zaslužkov, da je moral pod pritiskom javnosti začeti dajati rodbinskim očetom doklade za preživljanje družinskih članov. V nezaposlenosti, ki ie bila posledica povojnega nereda, se je moralo delavstvo s tem zadovoljiti, tem bolj, ker ni znalo dobro preceniti vse goljufije te »milosti«. Zdaj jo že začenja razumevati in zahteva vsepovsod, da se morajo zaslužki tako povišati, da bodo tudi rodbinski očetje lahko izhajali z niimi. Da dosežemo zopet vsaj predvojne razmere, naj se ti zaslužki ne morejo po visokih številkah malovrednega denarja, temveč naj bodo izraženi v blagu, tako da se ne bodo sami po sebi vsak dan zmanjševali z rastočo draginjo, ki je le posledica padajoče vrednosti papirnatega denarja. V svrho izvajanja vsega, kar ie v zvezi s tarifno politiko, se imajo ustanavljati po vseh podružnicah tarifni odseki. ki morajo v določenih terminih poročati glavnemu tarifnemu odseku, ki nai se v to svrho ustanovi na sedežu Strokovne komisije za Slpveniio. ta pa zopet bodi v zvezi z glavnim odborom GDSJ. Prvi javni nastop »Delavskih Telovadnih Jednot Svoboda* podružnica Jesenice skupno z delavskim telovadnim društvom »Sloga* iz Maribora. Sodrugom in sodružicam širom Slovenile! Socijalistična mladina Jesenic in Javornika si .ie ustanovila 1. 1920 ix)d okriljem »Svobode« lastni delavski telovadni odsek. Ideja po socialističnih telovadnih društvih, ki se ie porodila v naših srcih ie yzrastla, naša sveta dolžnost je, da se ta ideja razširi širom Slovenije oziroma Jugoslavije. Težave ki smo jih imeli, da smo postavili na noge tel. odsek, so deloma premagane. Po dveletnem delovanju v prostorih »Delavskega doma« na Jesenicah, hočemo pokazati sodrugom in sodružicam, ter vsej javnosti, da naš trud ni zaman, da se članstvo resno zaveda cilja, ki srno ga začrtali po vzoru čeških sodrugov. Vabimo socijalistično mladino, članstvo S. D. J. Z. »Svoboda«, sploh vse sodruge in sodružice. da se udeležite prvega javnega nastopa socijalističnih telovadcev in telovadkinj, kateri se bo vršil dne 25. junija t. 1. Izvajale se bodo proste v°’> »Čeških del. tel. jednot, koje so prednašali češki sodnuei in sodružice na I. del. Olimpijadi v Pragi 1. 1921. Nastopili bodo člani in članice, ter ženski in npoški šolski naraščaj tel. odseka »Svobode« na Jesenicah, skupno s Sani in članicami del. tet društva »Sloga« iz Maribora. Ni naš namen, da pokažemo pred javnostjo kaj znamo, temveč da damo pogum in veselje socijalistični mladini po vseh industrijskih centrih Slovenije, da si ustanovimo čim mogočnejše sociiali-stične tel. odseke. Sodrugi in sodružice! Statistika razvoja sodružnlh Delavskih Telovadnih Jednot na ..Češkem nam jasno kaže, kaj zmore zavest in pogum mladine. L. 1897. ie b3a samo 1. ieduota z 90 čiani. a 1. 1920. pa 1565 jednot z 200.000 člani in čterio Slovenska delavska mladina na noge, led ie prebit, ustanovimo si po zgledu čeških sodrugov, tudi mi slovenski mladi proletarci, močno armado telovadcev. socijalistično vzgojenih mož in mladeničev, žena in .deklet. V nas naj vlada zavest, da je moč proletarijata ne samo v strokovnih in političnih, temveč tudi v izobraževalnih in telovadnih, močno m trdno stoječih organizacijah. Udejstvujmo besede, ki jih je napisal francoski pisatelj Lassalle: »Proletarijat ti si skala. in mi tei skali si boš zidal nov svet.« Telovadba je sredstvo za vzgojo telesne m duševne moči, discipline in samozavesti. V L 1907 ie pisalo glasilo Del. Tel. Jednot Češkoslovaških sledeče besede: »V D. T. J. si moramo prizadevati, da v srca proletarske mladine vsadimo misel čkjvečanstva, in tako zgradimo nov. močan temelj prihodnjega človeka. Vsak otrok z zdravo dušo in jeklenimi mišicami nam bo jamčil za zdravo poko-lenje in zmago socijalizma.« .Češki so- drugi gredo to pot naprej in njim je zmaga zagotovljena. Kdor ima mladino, ima bodočnost. Tega gesla se posebno pri nas, dobro zavedajo meščanske stranke. Ali naj mi proletarci spimo? Ne. Slovenska proletarska mladina Tebi kliče članstvo jeseniške »Svobode« energično naprej, po zgledu socialističnih mladinskih organizacij Češke, Nemčije, Nem. Avstrije. Francije. Rusije. Belgije i. t d. da se v doglednem času tudi mi Jugoslovani pridružimo tej veliki armadi mednarodnih mladinskih organizacij. Sodrugi in sodružice, ki imate veselje in zmožnost. pojdite, zberite mladino, vzgajajte io, poučujte jo. Res. da nastanejo težave, ki se marsikomu, zde prevelike, toda strah stran, pogum velja, vse se doseže, samo volje in vztrajnosti je treba. Na delegacijskem zboru »Svobode«* dne 30. oktobra 1921. so bile govorjene besede: »Osemurni delavnik ni bil zato izvojevan, da delavec poseda v prostem času po gostilnah, temveč da posveča ta prosti čas izobrazbi. Mladi delavci spadajo v telovadnice, kjer naj si utrjujejo svoje telo. usposabljajoč ga za težko delo. Osvežijo naj v telovadnicah svoj duh, ki se. utruia mi težkem delu. Karl Marks ie v svojih spisih jasno povedal, da so trnj-rodovitiiejša tja za socijalizem tam, kjer ie proletarijat telesno in duševno najbolje razvit.« Proletarska mladina, razmišljaj te besede, udejstvuj jih dejansko, in zmaga za bodočnost, bo zmaga socijalistične mladine. Z upanjem, da bo I. javni nastop socialističnih telovadcev »Svobode« in »Sloge« začrtal smernice za bodoče delo na polju izobrazbe. Vas pozdravljamo s sociiaiističnim pozdravom Odbor »Svobode« Jesenice. (Op. uredništva.) V najtežavnejših razmerah, ko si slovenski proletariat šele išče smernic za svoje delo, ko ie porušena vsa vera v poštenje, ko ljudje že skoral samim sebi več ne verujejo, prihaja klic naše gorenjske mladine. Vsi tisti, ki se Vam gabi bratomorni boi med delavstvom poidite ta dan na Jesenice. Videli boste kakšnih žrtev zmore tista mladina, ki ne pozna strupa, ki se ne poslužuje laži, temveč krepko vihti čisti meč enakosti, bratstva in svobode. Vsi sodrugi z desne in leve. pojdite na Jesenice, zagotovimo Vam. da se boste vračali nazaj z novo vero, da ie vendar še kaj poštenjakov na svetu. Pojdite na Jesenice vsi ki živite v ozračju strupenih plinov, pojdite ozdravili si boste Vaša srca in Vaše duše. Poidite! Okrožna strokovna konferenca na Jesenicah. V nedeljo 28. maja t. 1. se ie vršila na Jesenicah v Delavskemu domu okrožna strokovna konferenca v svrho ustanovitve okrožne strokovne komisije za Gorenjsko. Navzočih ie bilo 28 delegatov in sicer 25 iz kovinarske organizacije podružnic Jesenice, Dobrava in Javornik. 2 iz lesne organizacije. podružnice Gor-ie in 1 iz kemične organizacije, podruž- nice Mojstrana. Dnevni red konference te bil: 1. Referat o socialni zakonodaji. 2. Referat o mezdni politiki. 3. Volitev odbora okrožne strokovne komisije in 4. Raznoterosti. Konference so se udeležili tudi zastopnik Delavske zbornice s. Stanislav Likar, predsednik Strokovne komisije s. France Svetek ter zastopniki osrednjih društev živilskih, lesnih- ke- mičnih’. toiračnfh’ ’d'elavc€v. brivcev. K prvi točki dnevnega reda je poro-* čal s. Stanislav Likar, ki je v svojem referatu obširno obrazložil pomen socialne zakonodaje. Po referatu je sledila kratka, debata. S. France Svetek .je jako jedrnato obravnaval mezdno politiko. Prečital je tudi resolucijo, ki io na uvodnem mestu prinašamo. Debata osobito jeseniških sodrugov je bila stvarna.in videlo.se je. d# so se za referat zanimali. Bilo pa jih je tudi nekaj, ki so na vsak način hoteli razbiti soglasje na konferenci s. tem, da so metali na nekatere naše funkcionarje pavšalna sumničenja, s čimer pa so tudi pokazali, da so za vsako resno delo nesposobni. Dokaj živahna debata se je razvila tudi pri volitvi okrožne strokovne komisije. Okrožna strokovna komisija bo obstojala iz ožiega odbora, katerega tvorijo zastopniki podružnice kovinarjev na Jesenicah, Javornika in Dobrave ter širšega odbora z zastopniki podružnice lesnih delavcev v Gorjah ter .podružnice kemičnih delavcev v Mojstrani. V očii odbor so bili soglasno izvoljeni sodrugi: Jeram, Mulej. Ravnik. Marčič. Avsenek, Ferčej, Žagar in Jakopič. Zunanje podružnice pa bodo na svojih sestankih izvolile po enega zastopnika v širši odbor. Konferenca ie pokazala zavednost jeseniškega proletariata, žal pa smo morali opazovati in poslušati tudi ljudi, ki hočejo strokovne konference uporabljati v svoje razdiralne namene, namesto, da bi z pozitivnim delom pomagali dvigniti naše organizacije. Njihovo postopanje oa konferenci ni škodoyalo, kajti zastopniki gorenjskega proletariata so vsaj enkrat od blizu videli. kdo ie za skupnost in kdo dela za razdor.________________________________________ Dopisi. Iz tobačne tovarne. V naši tovarni imamo tako gospodarstvo in tak hišni ned. da se bogu smili. V tovarni je zaiposlenih preko 1200 ljudi pa imamo samo dva stranišča. Razumljivo ie. da to talko veliko število budi ne zadostuje in, da je to glavni vzrok, da vlada tam taka nečistost. Mesto da se temu odpomoere ter zgrar di zadostno število stranišč je pa g, ekonom Golob še eno od teh zaprl. Stranišče je zaprto sedaj že 6 dni. In še ni osnaženio, dačton vlada v drugem še temiu primerno večja nesnaga. Kdo ie v tobačni tovarni odgovoren zato. da ne izbruhne kolera. Iz Celja. Kal se bo ukrenilo, da se preurede razmere v ljubljanski bolniški blagajni? To vprašujejo člani nas zaupnike. Resolucija, ka smo io na okrožni konferenci sprejeli je bila priobčena tudi v »Napreju« pa vendar ne dob!mo pravega odgovora. Poleg tega. so pa izšli o ie-lovamid blagajne v »Napredu« tudi drugi zelo težki očitki rrapram bivšemu vodsbvtu. Ker nas članstvo sprašuje kako Je s stvarjo prosimo javnega odgovora. Op. uredništva. Strokovna komisija se je na svoja zadnji seji s tem vprašanjem bavila In bo v doglednem času zbran ves materal. Kakor ne gre, da bi kakoga krivca zagovarjal, tako ne gre, da bi brez natančne preiskave koga obdolžili. Na letošnjem kongresu Izvoljena strokovna komisija ie zmagala ravno na programu čiščenja, za to mislimo, da so sodrugi s tem zadovoljni. dai bo počistila, kjer je za čistiti. Vendar prosimo sodruge nai ne postanejo nestrpni, vse o svojem času.' Tudi sodruge v Guštanju prosimo, da se s terni odgovorom za enkrat zadovolje. Izlet in skupščina ljubljanskih kovinarjev na Jesenice bo na bin-koštno nedeljo. — Udeleže se lahko tudi druge stroke. — Povprašajt« v tajništvu kovinnrVv. Stavka celjskih mmmmmmmmmmummamnmmmmmm' traja ■muiiiiiiiiHiiBisiiini»flirjauiiiaiiiiiiiiiNauHBHiiBriRiia Gospodarstvo. Sam ali dražba. Na svetu sta v glavnem dve vrsti ljudi. Prva misli, da je svet radi njih, da se mora vse njim na voljo goditi, da mora vse tako plesati, kakor oni godejo. Lep primer za našo trditev je genovska konferenca, kjer ima prvo besedo republika Francoska. Draga vrata ljudi je pa tako ustvarjena, da v resnici Pleše, kadar prva gode> da mirno dmži. kadar vihti bič, da grize kislo jabolko, dela zraven zadovoljen obraz in hvali »dobro« jed. Včasih pa se le najde kdo, ki mu to ni všeč, začne oznanjevati nov evangelij bratstva, enakosti, svobode. Ljudje ga sicer poslušajo, mu potrjujejo, mu ploskajo, gredo celo za njim, toda pri prvem kamenčku, ki ga je treha odstraniti, ital pade srce pod kolena, pa zbogom. Nekaii pa jih še kljub temo vstraja, gredo dalje, podirajo oviro za oviro, uemeneči se za nevarnost v kateri se nahajajo. Komu pa koristijo uspehi ki jih dosežejo? Največ tistim, M so ostali lepo doma za pečjo. Ne, človek n ni dobro samemu biti pravi že stamo sveto pisano. Ne, človek ne sme samo zase delati, pravi novo sveto pisano - socialistični katekizem. V ta nauk verujemo; toda vera brez del je mrtva in mrtvi smo tudi mi, če po njej ne živkno- Kdor pravi, da je delavec, pa delavcu ne pomasa. tak ni vreden tega častnega imena. Kje je delavec najbolj pomoči potreben? Na gospodarskem polju. Mu lahko pomagamo? Lahko. Nalagajmo vse svoje prihranke v svoji delavski hranilnici Kansunmega društva za Slovenijo, ki obrestuje hranilne vloge po 41/*. odnosne one proti daljšemu odpovednemu roku po 5%. Lesna stroka. Šola življenja. Avstrijska republika je država, kjer se trudijo ljudje dobre vo-he in vzvišenih ciljev, da bi >o čimpreje spravili na trdne noge. Delajo na vse Icriplje. toda vidnih uspehov nimajo. Pri-iioli so namreč celo več Dri napačnem koncu in vlekli toliko časa, dokler jim ni nekdo pokazal, da so na napačni ooti. Urad, ki zbira razne številke iz cele države, imenujemo statistični urad in ta ima velikansko besedo. Zbirko številk je objavji in ugotovil, da pridela Aystri.ra neke vrste blaga doma za 200 miljard kron. kar pa ne zadošča, zato ga še uvozi za 100 miljard kron. Vse blago, vredno 300 miljard kron. paxpoženo prebivalci Avstrije za eno leto in dan po grlu, vina, piva in šnopsa poniio za 300 miljard kron. Kdor toliko pire. mora imeti denar. Tako bi vsaj človek sodil. Pa ni tako. Avstrijski državniki so si obrabili noge do kolena, da so si izposlovali v tujini posojilo za malo več kot 300 miljard kron. Kako bi to dosegli na krajši način? Prepovedali bi točenje alkohola. Šola življenja pa je trda in ne prizanese nikomur. Kier vlada alkohol, tam gospodarstvo ne uspeva. Ali ima delavec tudi svoje gospodarstvo? Tudi. To so njegove gospodarske organizacije. Te ie treba krepko podpirati. Vsak dan moramo na nje misliti in jih negovati. Trdne bodo. kadar bodo neodvršne. Zato pa se odreče vsak zaveden gospodar vsako nedeljo eni če-trtinki vina in denar naloži v svoto hranilnico Konsumnega društva za Sloveni-ito. ki obrestuje hranilne vloge po 4 hi pol odnosno po 5%. Na pravi ooti. Pred par desetletij je bbiskala naše brate na Dolenjskem huda nesreča. Id ie pretila, da uniči sto in sto kmetij. Vinorodne kraje ie napadla trtna uš in jih tudi uničila. Ljudje so obupavali, vili roke se selili v Ameriko, zapuščali so rodno grudo, neznaioči si pomagati. V vasi D. je živel kmetič Jože J., podjeten tnlad mož, ki ni zagnal puške prvi dan v koruzo. Cital je, da trte na ameriški podlogi trtna uš ne napada. Po čudnih potih si ie preskrbel nekaj takih podlog, ž nji-n’i nemudoma zasadil del že uničenega vinograda in delal od zore do mraka. Ljudje, od prvega do zadn.iega._so se mu posmehovali, nagajali, metali polena pod noge. ga zmerjali, psovali. Jože pa ie šel nevzdržno začrtano pot; rezal, okopaval, škropil in po 4 letih prvič tudi — trgal. Osušeni sodi so se po dolgem prestanku znova napolnili, pridelek je bil prvovrsten in je pomagal Jožetu iz prve sile. Uspeh ie bil velikanski. Bližnji in daljni sosedje, vinogradniki od vseh strani so prihajali k njemu, prosili pojasnila in tekom kratkega časa so gorice zopet zelenele in rode danes najžlahtnejšo kapljico. Jože je bil na pravi poti. ljudje so ga posnemali. gospodarstvo je storilo velik korak naprei. Danes so razmere iste. Na vse naše meščansko gospodarstvo je padla požrešna trtna uš, ki preti, da najnižjim slojem izpije kri in uniči življenje. Prišel pa ie Jože J., zbiral okrog sebe ijudi svo-iijh misli in ustanovili društvo samopomoči — konsum. Vpili, psovali, nagajali so: danes naje to premagano stališče, konsumna društva so potegnila množico za seboj, gospodarstvo, zgrajeno na popolnoma novi podlagi, se bohotno razvija. Prilivajmo mu vedno z novimi doneski v obliki stalnih, hranilnih vlog, ki jih obrestuje hranilni oddelek Konsumnega društva za Slovenijo po 4 in pol odnosno dališeročne po 5%. ✓ Razno. Zaprti socialni revolucionarji v Rusiji bo- ?•. juUia soieni. Obtoženi so. da so leta ivj 7. agitirali za revolucijo proti boljševikom. Obtoženih je 43 socialistov od katerih sedi 37 že 2 do 3 leta v preiskovalnem zaporu. Proti tej nečloveSki brutalno Siti so protestirale vse delavske organizacije v Evropi, ter prisilile rusko vlado, organizacije v Evropi, ter prisilile rusko vlado, da pripusti k tem procesu zagovornike. Zagovorniki, ki jih je poslalo berlinsko delavstvo so že odpotovali- Obtožnica, ki ie dvignjena proti obtožencem obsega 800 strani. Proces sam na sebi ima velik političen pomen. Jasno je, da dokler v Rusiji zapirajo in more zastopnike socialističnega delavstva, da toliko časa ne bo upo-stavjjema enotna fronta proletariata. Sploh je v agitaciji za enotno fronto več kot 3 četrtine hinavske demagogije, ki služi gotovim elementom ie za to, da zakrivajo svoje skrito rovarjenje. Na ta proces se bomo še povrnili za enkrat obsojamo tudi mi z vsem ogorčenjem to rabeljsko početje. J, m -j* - - mm m IMI——inm I Iz organizacij. KOVINARSKA STROKA. Kamnik. V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršil izvanredni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki bo zadnjič poskušal vzbuditi v delavstvu proletarsko zavest. Na občnem zboru je bilo zbrano delavstvo, ki čuti z organizacijo in, ki s< zaveda, da je v slogi moč. Sklenilo se ie, da podružnica ostane, da pa dokler ne bo zavedalo ostalo delavstvo svojih dolžnosti, opusti vsa posredovanja in akcije. Delavstvo te tovarne s© mora slej ko prel zavedati, da so oni organizacija, ne oa predsednik ln tajnik. Centralni tajnik s. Golmajer ie izjavil, da bo ODK odklanjalo vsako posredovanje za to podružnico, dokler se ne pokaže, da je podružnica boja zmožna, in dokler ne bodo imeli zaupniki zaslombo pri svojih članih. — Tajništvo ODK. Podružnični funkcionar! ih člani pozor! Z 18. tednom je stopil v veljavo novi pravilnik, s katerim so zvišani tedenski prispevki v izmeri ene ure na teden. Kvota, ki ostane podružnici znaša 10% od prispevka. Provizije blagajnikom, naj določijo podružnični odbori sami svojim blagajnikom in sicer, od kvote, ki ostanejo podružnicam, kar Seveda mora vsaika podružnica izkazati v mesečnih obračunih. Blagajniki nai navedejo v vsaki mesečni razvidnici pri vsakem članu centralno številko, da bode mogoče pravočasno izstavllatl članske knjižice. Centralni blagajnik. tMtRSKS STROKA. Sodrug Mihael Gliha član Osredn. društva usnjarjev podružnica Ljubljana je umrl za srčno kapjo. Pogreba se je udeležilo lepo število so-drugov in sodružic. V imenu organizacije se je v lepem nagrobnem govoru poslovil predsednik podružnice s. Kutnjak, ki spod»T5kejEa življenja sta povzročila krlao ” Ulskl vladH. Sedaj je kabinet končno odsto-' r' tjejo se različne kombinacije. Baje Sesta-■ rtr ’ • vladni blok velenemcl in krščanski so- Na ČehoslovaSkem so socialisti - levičarji ustanovili stranko za vse čehosloraško ozemlje. Nova stranka najdaša enotnost taternacloalc svo-toVnega proletariata na podlagi razrednega boja, ter je orlglaslla svoj pristop k dnafskl Medna-riwtnl zajednlci socialističnih strank (2 In pol internacionala). Tel internacionali so pristopili tudi ameriški socialisti, tako. da Je sedaj to naj-večja mednarodna politična organizacija proletariata. Doseda) Je imela prvenstvo draga (Schoi-demanova) Internacionala. ČaboslovaŠka vlada jc v svoji politični uvidevnost? podpisala s sovjetsko Rusijo sporazum, ki določa popolno nevtralnost obeh držav. Naša uboga .Jugoslavija pa kaže vstajajoči silel Rusiji roge. ki s? fili bo p.a gotovo polomila. Dne 1 Junija se v Pragi sestane Unija društev zveze naroddv. Zborovanja se udeleži tudi Jugoslavija. Na Madžarskem so s© te dni vršile volitve v parlament. Prt teh volitvah so KarDsfl; to Je pristaši bivšega Habsburžana Karla popolnoma propad!!!. Napredovali pa so socialni-demoikrati, kar dokazuje, da se socialistična misel razSrja celo v tem gnezdu največje reakcije v Evropi. Mala antanta in Potiska se boli in boU zbližujeta. Jasno ie_. da mora priti do trdne zveze srednje evropskih držav, vendar bi bilo želeti. da »e vodilni državniki boH ozirajo na Interese ljudstva in (Sa ne delajo le v korist kapita- lizma kakor doslej- Zlasti kočljiv Je obrambni dogovor, ki je bil zadnje dni sklenjen med Malo antanto la Poljsko, ker ie očitno, da ga bo skušala Poljska izkoristiti v svoji borbi zoper Rusijo. Za vsem tem Je seveda zapadni kapital. Rusija vMno napreduje la le Pri tein ne ovira niti strašno katastrofa gladovanja. Pred kratkim ie sovjetska vlada odobrila v Genovi sklenjeno pogodbo, kil so io sklenili ruski in nemški delegati 0 V ospredju Javnega zaniman$a stoji sočasno vprašanje kraljeve poroke. Lizuni pohlepn-hj, malikovalci in liudje brez hrbtenic vseh stanov, strank, kategorll in razredov tekmujejo, kdo bo boH lizal prah pred reprezentantom države. Značilno Je, da so bili tl liodSe v bivši Avstrffi piavtako vneti Avstrijci kakor so sedaj Jugoslovani Pošteni ljndje se Jim moralo prezirljivo posmehovati. ŽaJoeteo pa Je, kako daleč padejo IfudSe v nizkotnosti svojega mlžllonla. Baje Je priredilo prebivalstvo v Osjeku patrlotične manifestacije celo čevljem. ki Jih jo izvedel tamošnji čevljar kralja., V Osjeku Je polovica stanov-nlštvtt- Židov. '' Parlament bo v kratkem odgooUetao. Večje In Btnlne vloee se obrestujejo po dogovora. v'o»ojlitt daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na oMbni kredit proti poroitvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Monic« se eakomptujejo po bančni obrestni men. mr Edini.« Mirti denarni zavod. ■» LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, so morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarJaVFellerja: „EL8A“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 koal z zamotam in poštnino 120 K „EUSA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, i. t d., naredi kožo mehko roSnato-befo in Čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in po&tnino 80 K. ,JELŠA« TANOCHINA POMADA ZA KAST I.A8 krepi kožo glave, preprečuje Upadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z žarno-to m in po&tnino 80 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. KAZNO: Lilij no mleko 24 K; Brkomaz 10 K; aaj-finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 40 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent škaUjah 40 K; puder za gospe v vrečicah 8 K; zobni prašek v skatljah 12K: v vrečicah 8 K; Sachet dišava za perilo 12 K; Schampoon za lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejSi parfum po 48 in 60 K; Močna voda za lase 80 K. Za te razne predmete se samot in poštnina posebej računa. evgen v. feller, lekarnar, stubica donja Elsatrg št.'252. Hrvaško. NalbaSlSe in nagvarneiše naložite svoje prihranke v Postni predal St. 18. Telef. Int. št. 178. Post. ček. rac. št 10.532. Brzoj. nasl. „Kodee“ Ljubljana. Imami hfin n Sliniiji LjohtjiDi. Obrestuje hranilne vloge po vloge proti lh L odpovedi po 4Vlo S °/. hzes odbitka rentnega in invalidnega davka. Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v centrali v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohoiju, Fala, St Lovrenc na Pohorju, Gustanj, Prevalje, Lese, Mežica, Orna I.» črna EL Hranilni kapital K 4,000.000. Vlagajmo prihranka ta v last ite hranilnico Z Filter eiSA; Cn«iv<