Štev. 28. V Mariboru 11. julija 1878. Tečaj XII. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. , pol leta I „ 60 ,, , četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. L0¥EMSKf List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Ministerstvo razpada in odstopa. Nam mnogovrstno žaljenim nasprotnikom liberalne, nemško - ustavoverne stranke se daje sedaj dolgo že pričakovana priložnost, mirno opazovati, kako ta mogočna stranka peša, kako jeni izvoljenci ginejo, ministri odstopajo, drug za drugim. Uresničujejo se besede: druga nagodba z Ogersko bo nemško-liberalno ustavaštvo pokopala. Komaj je pod novo nagodbo prišel podpis svitlega cesarja, uže omabnje vse ministerstvo na Dunaji. Pet dni je premišljevalo in modrovalo med seboj ter naposled 5. julija svitlemu cesarju predložilo prošnjo za odpust. Prošnjo so podpisali vsi ministri. Ni jim bilo treba dolgo čakati na rešitev prošnje. Kajti še isti den 5. julija so svitli cesar doposlali dvojno pismo, prvo predsedniku ministerstva, knezu Adolfu Auerspergu, drugo pa ministru znotranjih zadev, baronu Lasserju. Prvemu dajejo na znanje, ,da sprejmejo prošnjo za odpust, vendar konec poslovanju sedanjih ministrov hočejo določiti ob ugod-nišem času, kakor je sedaj. Ministri morajo tedaj še dalje poslovati, dokler ne dobijo popolnega in konečnega odpusta. Eden ministrov je pa vendar dobil konečni odpust in ta je za ustavoverce naj-važniši minister, namreč baron Lasser. On je bil duša vsemu ministerstvu, nemškemu liberalizmu in ustavaštvu. Njega prav nadomestiti ne gleštajo žive duše več. A ravno ta je dobil od svitlega cesarja konečni odpust! Dobil ga je pa v prav cesar-sko-sijajni in za njega častni podobi. Svitli cesar so mu v lastnoročnem pismu naznanili zaželjeni odpust, mu izrekli zahvalo za dolgoletni vtrud in mu podelili veliki zlati križec reda sv. Štefana. Ob enem so ga imenovali uda gosposke zbornice na žive dni. Nemški listi poročajo, da je Lasser dobil odpust zarad svoje bolehnosti. Mogoče! A ljudje, ki imajo dober pomnež, se vendar čudijo temu, da so razni ministri vselej takrat srečno boleni, kedar jih vladarji nameravajo odposlati in posloviti. Celih 7 let je poslovalo sedanje ministerstvo. Nihče ne more reči in tudi ne reče, da je imelo med seboj izredno duhovitih mož. Držalo jih je le to, ker si nihče drug ni upal izmed ustavovercev na njih mesto stopiti, svitli cesar pa sami odpusta zahtevali niso. Naposled seje teh ministrov vse naveličalo, cel6 prijatelji njegovi — nemški liberalci. Sicer je do sedaj samo eden minister odstopil, a ta jim je bil glavna delavna moč. Zato ni misliti, da bodo ostali ministri na svojih ministerskih stolih dolgo sedeli, k večemu do novega zborovanja državnega zbora ali do skončanja bomatij na Turškem. Med tem bodo tudi na Ogerskem izvoljeni novi poslanci, ki utegnejo sedanjemu Tiszajevemu ministerstvu konec narediti. Dalje bo treba raz mero novih dežel: Bosne in Hercegovine, do celega cesarstva določiti. Za tolike spremembe bo treba novih moči, novih ministrov. Bog nam daj najti takib, ki bodo že dovolj zamotane naše domače zadeve zamogli razvozlati in srečno rešiti! Potem utegne res boljše biti! Odkritje Slomšekovega spomenika. (Pridiga. Govoril kanonik Fr. Košar) 24. jun. 1878. Čast Bogu na viiavah in mir ljudem na zemlji. Luk. 2, 14. Bilo je na angeljsko nedeljo leta 1859, tedaj pred blizu 20. leti, ko so pokojni knez in škof Anton Martin Slomšek, s pastirsko palico v roki in od več ko 100 duhovnikov obdani, v prekrasnem sprevodu neštevilnega ljudstva bližali se tej stolnej cerkvi, da bi slovesno v posest vzeli škofovsko stolico, ktero so z privoljenjem sv. Očeta in presvitlega cesarja iz sv. Andreja na Koroškem v Maribor prestavili. Ko so jim vsi duhovniki v znamenje vdanosti in zvestobe škofovski prstan poljubili, so se naravnost na to pridežnico podali, ter za predgovor svoje prve pridige v tej cerkvi izvolili prelepe besede angeljske pesmi: Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji". Proti sklepu te pridige so rekli: „Denes ste me v slovesnem sprevodu v stolno cerkvo spremljali; ne bo dolgo, in nesli me bote k grobu". Kar se nam je takiat neverjetno zdelo, to se je le prezgodaj dopolnilo. Bilo je 27. septembra leta 1862, tedaj črez komaj 3 leta, in zopet so zvonovi stolne cerkve glasno zapeli, zopet se ulice mesta napolnile z brezštevilnim ljudstvom, in pred škofovsko palačo se je zopet vredil častiti sprevod od več kakor 200 duhovnikov iz domače in iz sosednih škofij. Ali pri tem sprevodu knez in škof Slomšek niso več nosili pastirske palice v roki niso več hodili v sredi svojega ljubljenega ljudstva, ampak v pii-prosti mrtvaški škrinji je 8 župnikov nosilo njih mrtvo telo, v tem, ko so ulice mesta odmevale od mrtvaškega petja in glasnega joka in so trije sosedni škofje pri mrtvaškem odru odpevali zadušne molitve. V prvi točki svojega testamenta, ki so ga spisali na svoj poslednji rojstni den, pišejo pokojni knez: „Izrecno naročam, da naj se moje mrtvo truplo dene v priprosto škrinjo (trugo) iz mehkega, nepolitiranega lesa in na pokopališči tiste fare, kjer umerjem, pokoplje". S tem uzornim naročilom so nam prelepo razodeli svoje ponižno srce, ker so se hotli še v smrti skazati verni učenec Onega, ki je tudi na golem lesu sv. križa za nas umrl: ali s tem naročilom nikakor niso mogli svojega ljudstva oprostiti sv. dolžnosti, ime tolikega dobrotnika še po njegovi smrti ohraniti v hvaležnem, častnem spominu, in tem znotranjim občutkom dati tudi zvunanji, vidni in dostojni obraz. „Njegov grob bodi častitljiv". (Izaj.). Ta beseda sv. pisma je šla že na den pogreba od ust do ust in v kratkem je bilo stalno sklenjeno, pokojnemu knezu in škofu Antonu Martinu Slomšeku postaviti dostojen spomenik, in sicer v Mariborskem mestu, ktero so k časti sedeža Lavantinskega ško-fijstva povzdignili. Vsi stanovi, ne le v domači, temoč tudi v sosednih škofijah, so svoje darove radostno polagali ua altar sinovske hvaležnosti^ in že pred letmi bi se bil spomenik zamogel postaviti ; oviralo je edino to, da je bilo po tukajšnjih razmerah zares težko, zediniti se zavoljo oblike spomenika, in še bolj težko, zediniti se zavoljo dostojnega prostora za spomenik.') Že pred 2 letoma bile so 3 spominske plošče na znamenitih mestih priredjene. Ena na Slomšekovi rojstni hiši v Slomu v Ponikviški fari, kjer so pokojni Slomšek 1. 1800. luč sveta zagledali, druga poleg krstnega kamna v Ponikviški farni cerkvi, kjer so bili krščeni, in tretja v kapeli Mariborskega pokopališča, kjer so pokopani. Za poglavitni spomenik pa se je slednjič z dovoljenjem prečastitega knezo-škofijstva izbral, kakor najpristojnejši kraj, prez-biterij stolne cerkve, naj bi poleg velikega altarja, od koder so kakor prvi Mariborski škof prvokrat škofovski blagoslov podelili, zanaprej njih častna podoba ime tistega oznanovala, ki je to farno cerkev k dostojnosti knezoškofijske stolne cerkve povzdignil. ') Zamuda pa je imela ta liasek, da se je založena istina med tem zdatno pomnožila, in je bilo sedaj mogoče, toliko kraanejši spominek postaviti, ki 5000 gld. stane. Ker tedaj ne moremo več tvojega prijaznega obličja gledati, vzvišeni dobrotnik naš! naj nas zanaprej vsaj tvoja podoba razveseluje. — Najte toraj, nedolžne deklice! ki kakor ovenčane družice denešnjo svečanost kinčate, da zagrinjalo pade, ki nam podobo zakriva1) — preden nadalje govorim in vam, dragi poslušalci, pomen spomenika razlagam po treh napisih, ki so v nja znožji vdob-Ijeni. Ti pa, sv. Janez krstnik! vzvišeni patron te stolne cerkve! ozri se milostno na nas, ki denes z posebno slovesnostjo tvoj veličastni god obhajamo, in izprosi nam pri Bogu milost, da bo sad denešnjega praznovanja: Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Kužni črni ali vranični prisad (Milzbrand). II. Ta bolezen se veliko laglje odvrne, kakor pa ozdravi. Ako se tedaj kužni črm kde prikaže, ali če se je ob hudi vročini te bolezni bati, treba je dobro rejenej živini menje polagati ali vsaj menje tečne hrane dajati; slabotnej in slabo rejenej živini pa se naj skrbi za dobro in lehko prebavljivo krmo. Piti naj se da živini pridno, večkrat na dan: mrzle, čiste vode, ki naj se včasih osoli ali z kisom okisa. Dobro tudi je, če se zeljnice, repnice živini daje, ali pa nezrelega kislega sadja skuha in polaga. Prevelika vročina se ima, kolikor mogoče, od živine odvračati; torej se živina ne pusti na pašo ob hudi vročini; tudi prehudo delati ne sme živina, kedar je preveč sparuo; hlevi se naj večkrat prezračijo, da so bolj hladni, in če proti solncu leže, naj se zelene veje krog njih postavijo, okna pa ž njimi prepletejo. Nikdar ne sme preveč živine v hlevu stati; dobro je tudi škaf vode postaviti vanj, da ga hladi. Živina se naj v tekoči vodi vsaj po enkrat na den skopa, ali naj se doma z mrzlo vodo po celem života polije in potem z slamo zriblje. Tudi teloh se zarnore v podvratnik zavleči; bolj močnej živini dobro deje, če se jej v pravi meri na žili pušča. Če pa je ta bolezen živinče že napala, tedaj je svetovati, da se mu obilo na žili pušča; poznej je puščanje ua žili zapstonj. Poliva se pa zbolela živina naj z mrzlo čisto vodo tako dolgo, da se začne mraza tresti, in potem se z slamo zriba. Tudi teloh se njej zamore v podvratnik vstaviti. Kisle^ali okisane vode se naj živini vsako uro ponudi. Se bolje je pa, če se 2 lota solne kisline (Salzsäure, ki se dobi v apoteki), ali hudičevega olja v škaf vode vlije in živini večkrat piti da. Če pa živina tega - ') Pri teh besedah ste dve zmed pričujočih belooble-j čenih in ovenčanih deklic zagrinjalo spred podobe od-' stranile. piti neče, se njej mora 3 ali 4krat maselc kisa po sili vliti ali pa 1—2 kvintelca solne kisline na poliču vode. Vedeti pa je treba, da posoda, v kateri se tako kislo zdravilo v živinče vliva, ne sme biti iz bakra (kufra) ali svinca. Med drugimi znotranjimi zdravili se je solitar, ali sam ali z kafro pomešan, še najbolj obnesel. Vzame se štupe solitarjeve 1—2 lota, kafre 7»—1 kvintelca. To se z moko in vodo v testo zmeša, v svalkih po 3krat na dan povžiti d», v hudi sili pa vsako drugo uro. Tudi klorovo apno (Chlorkalk, se dobi v apoteki) se rabi. Pol lota se ga raztopi v ma-selcu vode, katere se potem večjej živine po 4krat na den, vselej po 2 žlici naenkrat noter vlije, menjšej pa le polovico tega. V sili se namesto solitarja vzame tudi smodnika. Z oteklinami pod kožo se pa ravna na dvojni način. Dokler so otekline še bolj trde,_ naj se z terpetinovim oljem dobro namažejo. Če so pa že mehke in godne, jih je pa treba z nožem prerezati, da kri in gnojnica iz njih izteče; prerezani otoki naj se z razbeljenim železem izžgejo. Potrebno pa je, da se vsak dobro varje, ki ima z tako boleno ali mrtvo živino opravka. Naj pazi, da se ne rani, ne oskruni z gnojem, z krvjo, slinami, sokrvco, naj se brž vmije in dobro izpere rana. Strašno nevarno je! Cerknjena živina se naj hitro odpravi in z kožo vred dobro pokoplje. Meso od živine, ki je na črmu zbolela, je močno škodljivo, mnogo ljudi je vžitje takega mesa v prerani grob spravilo. Zdravo živino je treba od bolene hitro ločiti, in hlev, kder je bolena žival stala, skrbno posnažiti in z žveplom pokaditi, potem pa več dni odprt pustiti, da se prevetri. Presilna moča na zemljiščih koliko škoduje in kako odpomoči. M. III. Globočina, v kteri se navadno cevi polagajo, v obče ne sme biti veča kot 1 meter, in se mora po razmerah ravnati. Globoko ležeče drenažne cevi delujejo na mnogo večo daljavo tako, da pri globokih drenažnih cevih posamezni cevni toki bolj redko in dalje narazen biti smejo. Ta daljava se menja po množini vode, ki jo imajo odpeljati, po kakovosti zemlje, po spodnjih zemelj-nih plasteh, po spadu, po dolgosti cevnega toka in širokosti cevi in sme 7'5—20 metrov iznašati. Navadno se rajta, da se v srednje težkem glinastem ali ilastem zemljišču desetkrat tako daleč narazen položiti smejo, kolikor je globočina, v kteri so položeue. Da so drenažne cevi v pravi meri vsaksebi položene, to je zelo važno; kajti če se cevi pregosto položijo, nareja to več in nepotrebnih troškov, če se pa preredko položijo, se pa zemljišče ne usuši popolnoma. Bistvena potreba, da ima cela drenažna naprava tudi pravi uspeh, je zadostni spad ali da cevini toki zadosti visijo. Ta spad se mora tedaj že na zemljišču najti ali pa umetno narediti z tem, da se ustje drenažnih cevi v zemlji niže položi, kakor so njihovi zgornji konci. Če ni mogoče spada tako narediti, je treba odprte grabe potegniti. Troški drenažne naprave se ravnajo po okoliščinah kakoršne so na raznih zemljiščih. V ugodnih razmerah ne iznašajo nad 60—80 gold. na hektar, morejo pa tudi na 200 gld. in više poskočiti. Vendar bi pa strah pred prevelikimi stroški kmetovavca ne smel ostrašiti zemljišča z to napravo vzboljševati, ker se nobena druga vzboljšava zemljišča, kakor skušnja uči, tako dobro ne izplača, kakor pametno in prikladno izpeljana drenažna naprava. Znani so primerljeji, da so povišani pridelki na takih zemljiščih že v 2—3 letih vse stroške poplačali. Čuditi se moramo, da je še toliko za-močenega sveta sem ter tje po raznih pokrajinah. Ali tega ste posebno v prvi vrsti dve reči krivi, prva je ta, da posamezni posestnik le prečesto sam ne zmore stroškov, ki so za izpeljavo vspešnega odvodnjenja zemljišča potrebni; druga pa ta, da jeden posestnik sam odvodnjenja včasih ne more izpeljati, ker je njegovo posestvo sred drugih in če se ti enakega dela ne lotijo, tudi njemu najboljša drenaža nič ne bode pomagala. V takih pri-merljejih je združenih moči treba. Kar se pa potrebnega denarja tiče, bi morda kmetovavcu naj lagleje pomagano bilo, ako bi razna deželna zastopništva skrbela, da bi kmetovavec mogel v ta namen, da si vzboljša svoja zemljišča, denarja na posodbo najeti pod ugodnimi pogoji z prav nizkimi obresti in dolgimi obroki povračitve. Toča je že več krajev nesrečno obhodila; pri nas na Štajerskem je naj hujše zadela nemške kmete na Lipniškem polju proti Gradcu; škoda je velika, jamrauje ljudi nepovedljivo; enaka, če ne večja, nesreča se je prigodila okoli Ljubljane in Gorice, potem na Koroškem v Lavantski dolini; Svinečka visoka gora bila je globoko do pod-znožja vsa bela samega ledu ali toče. Jako omi-lovanja vredni so tudi koroški Slovenci okoli Ži-tarje vesi, edini vinogradi na Koroškem 60 po toči hudo poškodovani. Zemlja je pokrita z groz-diči, trs stoji gol. oropan listov in grozdov; tudi pšenica, kuruza, oves in jara rž je močno poškodovana. Žalost ljudi se ne da popisati! Poljedelska razstava v Celju se bo vršila letos 5. 6. in 7. oktobra, če ne bodo okoliščine kazale za 21. 22. 23. september. Odbor pod pred-sedništvom viteza Berks-a je razposlal načrt ali „program" ove razstave. Nam je došel od prijateljske roke v Celju nemšk iztis. „Slov. Gospodarja" ti stvar jako zanima in rad pripomaga k srečnemu uspehu razstave, vendar prvo je, da gospodje odborniki ozir vzamejo na potrebo tudi slovenskega načrta. Ta bo še le pravo pozornost naših kmetovalcev prebudil, in razstava bo svoj namen dosegla in veliko koristila, sicer pa le malo ali nič! Za par nemških in nemškutarskih posestnikov razstavo napraviti, ogromnega števila slo- venskih kmetovalcev pa ne privabiti, se ne splača žrtvovati toliko denarja in truda, kolikor tako pod-vzetje stane. To smo skusili uže pri večih razstavah na Slovenskem; spretnih slovenskih peres za gori omenjeno delo ne manjka v Celju in v sili ponudi rad „Slov." Gosp." svoje slabe moči! Čebelorejski shod pri Novi cerkvi 30. junija t. 1. je obiskalo obilno kmetov iz Nove cerkve in iz soseske, tudi več duhovnikov in učiteljev se ga je udeležilo. Prihodnji čebelor. shod se bo obhajal v nedeljo 14. julija v Vojniku in sicer popoldne po krščanskem nauku. Sejmovi. 15. jul. Dobova, Kostrivnica, sv. Rozalija blizu Celja, Zdole; 16. jul. Dobje; 17. jul. sv. Ana na Krembergu, Muta, sv. Filip; 20. jul. Arvež, sv. Marjeta na Dravskem polji, sv. Marjeta na Pesnici, Vitanje. Dopisi. Iz Ptuja. Rajni Martin Gregorčc v Kicerih blizu Ptuja je na smrtni postelji sporočil 50 gld. za podporo takim dijakom, ki žele postati duhovniki. Nja žena Mica je imenovano svoto vestno izročila vodstvu dijaškega semenišča, čigar prvi namen je ravno ta, da podpira take slov. mla-denče, ki se pripravljajo za duhovniški stan. Bog daj rajnemu dobrotniku Martinu Gregorecu tam v večnosti dobro, našim slovenskim kmetom pa blago voljo, naj bi prav radi posnemali nja prelepi vzgled. — Nesrečna žena, katero je kamen iz g. Svabove hiše ubil, je bila doma iz Trnovec; ime njej je bilo Treza Babičeva. Nesrečni kamen se je odsluščil od mostovža, ki v prvem nadstropju precej daleč na ulico moli. Sodnijska preiskava se je pričela! Od Mure na ogerski meji. (O g e r s k e v o 1 i t v e). Novine poročajo, da bodo na Ogerskem meseca avgusta nove volitve v državni zbor. Kakor si pri nas štajerski Slovenci pri svojih volitvah vsikdar takega moža v deželni ali državni zbor zbero, kateri zagovarja narodne in druge pravice Slovencev; tako bi želeli, da bi si tudi naši bratje prek Mure izvolili takega moža, kateri bi očito povedal Magjarom, da imajo oni kot Slovenci pravico do svojega slovenskega jezika, kateri naj bi se barem v šoli gojil, ako se že to v uradnijah zgoditi ne more. Ponujajo se v posameznih okrajih, kjer tudi Slovenci glasujejo, razni kandidati, o katerih je nam sicer težko sodbo izreči. V večini so Slovenci baje samo v Sobotski okrajini. Tam se govori o 3 kandidatih, mej temi je tudi urednik časopisa ogerskih Slovencev, g. Imre Agustič. Mi sicer tega gospoda osebno ne poznamo, a vendar le njemu zmago želimo; kajti on je kakor rojen ogerski Slovenec vnet za svoj materinski jezik, on je prijatelj svojih rojakov, on bi torej svoje volilce v narodnem obziru zagovarjati utegnil Od ogersko-štajerske meje. (Bratom Prek-murcem v prevdarek!) Še prej, ko na Štajerskem, bodo volitve v deželni zbor na Ogerskem. Ondi so Slovenci razkosani v 3 volilne okraje; v južnem in severnem so proti Magjarom v manjšini, tedaj bi se poganjali zastonj za poslanca svojega rodu. A druga je z srednjim okrajem Sobotski m, ondi stanujejo razven nekoliko Nemcev in Zidov — sami Slovenci. Lehko si izberejo zagovornika svojih pravic iz lastne sredine, kteri njih potrebe pozna, in kteremu je za njih mar. A žalibog, dasi so od leta 1861. sem že mnogokrat volili, vselej so se dali premotiti, da so si poiskali tujca ali odpadnika, ki se je za njih toliko brigal, ko za lanjski sneg. Kaj je bilo tega krivo? Deloma pritisk od ogerske vsem Slovanom protivne vlade; deloma narodna nezavednost, ker jim manjka rodoljubnih in pogumnih narodnih buditeljev; deloma podkupovanje, t. j. cele tedne pred volitvo, in vzlasti na dan volitve so po golibah pili in jedli na stroške onega, ki se jim je za poslanca ponujal, in tudi denarjev so dobivali, ter tako svoje glasove in svojo domovino prodajali. Slednja in najhujša krivda pa je bila ta, da so Slovenci v Sobotskem okraju razkosani v dve stranki po veri, v katoličane in luterane (kalvine). Navadno so se protivili eni onemu ponudniku ali kandidatu, kterega so drugi volili. O nesrečna in pogubna nesloga! Ni čuda tedaj, da je Slovenec tako zanemarjen in zaničevan, da je podlaga tujčevi peti, da vzdihuje pod čedalje hujšimi bremeni. Sam si je kopal jamo! Prekmurci! poglejte na svoje štajerske brate, kako srčno se branijo, kako napredujejo, kako si volijo za poslance svoje možake! Proč z Harkanijem, ki je bil vaš dosedanji poslanec. On v Pešti živi in se masti, pa ne mara za vas! Zedinite se katoličani in luterani, ne dajte se več ne z praznimi besedami vloviti, ne z denarji podkupiti! To bi bila grda sramota — in vam velika škoda. Imate med seboj nektere možč duhovnega in posvetnega stanu, ki imajo možgane in srce na pravem mestu. Dajte si besedo, da ne izvolite v prihodnje nikogar, kakor Slovenca, kterega vi poznate, in kteri vas pozna! Vzlasti vam priporočamo moža, kteri se že več let vrlo trudi za vaš blagor in vašo omiko, — gospoda Imreta Avgustiča! V svojem časniku „Prijatel" je dokazal dovolj, da je vaš prijatelj, in da bi vam vedel tudi biti spreten zagovornik; a tudi dobrih in koristnih knjig vam je že spisal. Bratje, prevdarite vestno važno stvar, pogovorite se, složite se — in volite poslanca po svojem prepričanju — sebi v čast in domovini v korist in dobiček! Iz Škal. (Letina.) Že dolgo nam ni nobena letina toliko lepega in veselega obetala, kakor letošnja: samo če bo nam Bog še vprihodnje mil in nas pred strašno točo ali pred kako drugo nezgodo obvarvati hotel,vbomo imeli vsega zadosti; zrnja, sadja in vina. Že zdaj smo dosti in veliko lepega sena dobili in tudi drugi poljski pridelki posebno lepo kažejo: krompir, tnršica, fižol in drugo; samo preobilni dež bi utegnil vinskej trti in drugim poljskim rastlinam nekoliko škodovati. Ako nam Bog da zauaprej še ugodno vreme, tako bo letina pri nas izredno dobra. Iz Zaloga pri Ljubljani (Huda toča) je pri nas vse potolkla, 4 ure na široko in 6 ur na dolgo; 3. julija zjutraj ob 7. uri nas je napala tolika nevihta in toča je tako sula na gozde, vrte in njive, da smo mislili, da bo sodni dan. Strela je neko ženo ubila. Ljudje mnogo mislijo, da so vsem tem nesrečam mešniki krivi, ker bi jih bili lekko odvrnili, ko bi hotli. To je prav abotno! Naši mešniki vsak den molijo za ljudstvo in storijo tako svojo dolžnost, če pa Bog vselej ne usliši vseh prošenj svojih vernikov, tomu je mnogo drugih znanih in neznanih uzrokov. — Nedavno je železniški voz povozil in usmrtil železniškega čuvaja Martina Kanduša. — Tudi pri nas so fantje in moževi tropama povzani k vojakom! Politični ogled. Avstrijske dežele. Sklicovanje vojakov se urno vrši in sedaj prebivalstvo prvič čuti nasledke novih vojaških razmer, katere smo zarad Prusov prisiljeni bili tudi pri nas uvesti. Žalosti in joka je veliko pri zapuščenih otrokih in ženab. Kajti sila kola lomi, ne moremo drugače. Avstrija nesme rok križem držati, kedar sosedi Turčijo med seboj delivajo. Novine poročajo, da je blizu Gradca moral k vojakom kmet z 5 hlapci, potem nek krčmar z natakarjem in hlapcem vred. Višji poveljnik za Bosno in Hercegovino bo imenovan feldzeugmeister baron Jožef Filipovič, rodom gra-ničar, 60 let star. — Ministri, razun Stremajerja, pojdejo vsi na počitnice v razna kopališča. — Svitli cesar imajo sedaj perzijskega šaha ali kralja Čez 5 let zopet kot gosta na Dunaju. Sah je 3 milijone v zlatu vzel potnine iz doma, do sedaj je potrošil 2 milijona. Prihodnji teden se vrne čez Rusijo domov. — Čehove so v Pragi sijajno pokopali svojega najslavnišega slikarja: Jaroslava Čermaka—Češki rodoljubi skušajo zopet vse nasprotnike ustavoverstva zbrati na posvetovanje in sklicati zbor federalistov. — Na Dunaji so soci-jalista Schvvarzenberga obsodili na 1 leto težke ječe zarad ščuvanja k uporu. — V Gradcu se je raznesla novica, da je ladija z vojaki regimenta Belgier na poti v Dalmacijo utonila, c. k. namestnik je razglasil, da novica ni res. — Vrli hrvatski list: Naša Sloga, ki v Trstu izhaja, je Slovane v Primorju vzdramil, da sedaj srenje zaporedom Hgo-varjajo lahonom, ki hočejo Trst in Istrijo pod Italijo spraviti, ter svitlemu cesarju dopošiljajo pisma udanosti in zvestobe. Grdi lahoni so pa v Trstu rodbinam doposlali tiskanih listov, v katerih ljudi ščujejo, naj ne pojdejo k vojakom, ampak naj tihotapno zbežijo na Italijansko. — Po Oger-skem imajo sedaj hudo volilno prasko, vse se pripravlja na srdit boj; novi ogerski zbor se pa snide 17. okt. V Požunski županiji je toliko hudobnih požarov, da so morali oklicati naglo sodbo (Standrecht). Hrvatski zbor sedaj zboruje v Zagrebu; Hrvati se jako veselijo, da pojde avstrijska vojna v Bosno in Hercegovino. V Zagrebu so te dni dodelali krasen vodotok, ki bo dobre vode v mesto spravljal. Nek graničar je turško mejo prekoračil, pa je bil od Turkov ubit. — Kakor je našim bralcem znano, ne smemo ničesar poročati o gibanju naše vojske. Zato naj potrpijo; kmalu bo temu konec; v kratkih dnevih se bo pokazalo ali se bodo Turki v Bosni nam v bran postavili ali ne, in kaj bo zavratna in potuhnjena Italija v tem slučaji storila. Vnanje države. Italijanska vlada se res proti nam že močno sumljivo obnaša, po celi Italiji razsajajo in psujejo na Avstrijo, tirjajo Trst, Gorico in Trident; vse mostove in soteske proti naši meji spodkopavajo in vlagajo smodnika in dinamita, trdnjave pa obdajajo z novimi šancami in kanoni. Celo se nam je bati vojske z Italijo, kedar naše čete prekoračijo turško mejo. In kaj in kdo utegne še pristopiti, kdo ve? — Francozi še nimajo dosti z svečanostmi, še 3 hočejo obhajati. Na svoje ministre so se pa začeli hudovati, ker se laskajo Bismarku in celemu svetu, jih beseda pa vendar nič ne zda pri imenitnem reševanju turških homa-tij. Posebno razburila je pa ne samo Franzoee, ampak ves svet, novica, da so Angleži z turškim sultanom sklenoli zavezo, po kateri Angleži obljubijo Turkom braniti dežele v Aziji proti Rusom in vsakemu sovražniku, sultan pa prepusti za to dobroto Angležem lepi otok Ciper, ki meri 170 □milj in šteje 135.000 ljudi. To je za Angleže res mastna pečenka, kojo jim vsi zavidajo, Rusi se pa smejijo, ker bodo sedaj tudi sami še kaj več lehko tirjali. Najbolj se jezita Francoz in Itali jan. Zviti Bismark je za Nemčijo pridobil od Marokanskega cesarstva lepo morsko pristanišče Adjerud v Afriki. — Ruska vlada neusmiljeno ravna z katoličani, ki so v Kališu ošabne jude pretepali; katoličani morajo silno odškodnino judom plačati. V severni Ameriki so se tlačeni Indijanci zoper evropske naselnike vzdignili in sedaj divja ondi strašen boj. — Brazilijan-ski škof Vital, zarad borbe zoper freimaurerje 2 leti zaprt a potem izpuščen, je v Parizu umrl 34 let star. Turške homatije. Kongres v Berolinu je dnes svojo delo skončal in v soboto bo vse podpisano, če mu nova zveza Angležev z turškim sultanom neprilik ne naredi. Po tej zvezi si prilastnjejo Angleži prokroviteljstvo in jerobstvo nad vsemi turškimi deželami v Aziji, za turške dežele v Europi ne marajo. Zato pa Turki že sami pravijo, da je Evropa za nje zgubljena. Grki, kateri so roke križem držali, pa imajo sedaj tudi prazne roke; kongres jim je rekel, če hočejo kaj dobiti, naj se z Torkom pogajajo; Turk si pa ne bo dal lebko kaj izpuliti. Ruska vojska bo kmalu zasela Šomlo, Varno in Batum; večina se bo pa vrnola domov, če pride do pravega miru. Zastran Bosne in Hercegovine pravijo Tnrki, da se hočejo Avstrijancem umaknoti; vendar je tudi slišati, da hočejo naše vojake globoko v deželo zvabiti, da bo jih potem Osman-paša z 60.000 Turki laglje od vseh strani napadal in stiskal; orožani so Turki vsakako dobro. V Kandiji bil je zopet boj, od 5000 Turkov je palo 500. Pokrajinsko mesto Kotur v Aziji moral je soltan prepustiti perzijskemu šaha; dogovorjeno vojno odškodnino pa mora Rusom plačati! Za poduk in kratek čas. Bosna. III. Lepa in bogata mesta so čast, ponos in veselje vsakej deželi. Tudi Bosna je takih nekdaj mnogo imela, toda pod tarškim jarmom so vsa več ali menj propala. Najimenitniša sedaj so: Bihač, Banjaluka, Travnik, Tuzla, Zvornik in Serajevo, ki je glavno mesto cele Bosne. Turki mu pravijo: Bosna-Seraj. Ob zgornjem toku reke Bosne, kder v njo Milinčica teče, med dvema prijaznima gričema na krasni planoti pozidano je Serajevo. Turški-vali t. j. sultanov namestnik, v njem stoluje, potem eden mufti t. j. mobamedanski duhoven, in eden pravoslavni nadškof, ki pa je večjidel rodom Grk, ki srbski nikoli niti besedice ne razumeva. Pošilja jih carigradski razkolniški grški patrijarh in od nekdaj petoliznik turškim sultanom. Zato pa tudi same take škofe in nadškofe nastavlja, ki z Turkom držč in turško gos-podstvo nad Slovani podpirajo. V Serajevo steka 6 velikih cest skupaj in je torej ovo mesto prav središče vsej bosenskej kupčiji. Nahaja se ondi tudi mnogo fabrik, kder se izdeluje orožje, aukno in usnje. Nekdaj je Serajevo štelo 100.000 prebivalcev, sedaj jih je kakih 60.000, kar nam razvidno kaže veliki propad mesta pod turško vlado. Vkljub temu pa spada Serajevo še k največjim, najlepšim in najbogatejšim mestom cele Turčije. Stari grad stoji na 200 črevljev visokej skali, je precej velik in ima 12 stolpov, kder so kanoni nasajeni. Na bližnji „Gorici" je Mahmud-paša 1. 1832 zagradil velike in močne šance, da bi mesto stra-hoval. Po njegovem odhoda so pa prebivalci bitro nasrnoli na šance in jih popolnem razdjali. Serajevo je torej glavno mesto, središče turške moči v Bosni. Kdor to deželo obsesti hoče, ta se mora Serajcva polastiti. Naši avstrijanski vojaki bodo torej najprvlje poskušali tje prodreti, hitrej, ko mogoče. Od avstrijske meje pelje več cest v Serajevo, in ena je že slavnemu princa Eugeniju služila kot bojna steza. Ta slavni vojskovodja je namreč 14. oktobra 1. 1697, tedaj pred 181. leti, v Brodu ob Savi v Slavoniji zbral 2500 pešcev, 1000 konjenikov in četo minerjev in kanonirjev. Celo na tihem prekorači Savo, mahne v Dervent in potem dalje naprej po Bos-niški dolini nad Doboj in Maglaj naravnost pred glavno mesto, kder je že 22. oktobra obhajal slavni vhod. Turške čete so bile povsod naglo napadene in razpršene, Doboj in Maglaj bila sta v naskoku vzeta. Princ Eagen je torej v 9 dnevih po slabi cesti 29 milj daleč prodrl in se glavnega mesta jako hitro polastil. Dendenešnji je ova cesta iz Broda do Serajeva mnogo boljša; bosenski vozač potrebuje '/» četrti den, jezdec jo pa pre-dirja v 30 urah. Ta cesta je najkrajša in slovi zarad bojne sreče princa Eugenija. Druga cesta gre od Save pri mestiču Novem v Banjoluko, potem v Travnik, se* pridruži v Dobravi cesti iz Broda in drži potem dalje v Serajevo. Kraj te ceste je načrtana bosenska železnica, ki je pa samo od Novega do Banjeloke dodelana ; vsa pot je 39 milj dolga. Iz Dalmacije^ peljate tudi 2 večji cesti v Bosno. Prva gre iz Sibeneka v Knin, od ondot na mejo pri Lapacu, od koder je v Serajevo še celih 32 milj; droga pa drži od Špljeta v Sinj do meje, in odtod nad Livno v Travnik in Serajevo 29 milj daleč. Še ena, in sicer tretja cesta, veže Dalmacijo z glavnim mestom Bosne, vendar ta gre najprej skoz Hercegovino in je od avstrijske meje v Metkovičo, držeča mimo Mostarja in Konjice do Serajeva, 24 milj dolga; je torej že zato velevažna, ker je med vsemi najkrajša in še najboljše nadelana. Turki so jo lani in predlanjskim mnogo rabili. To so poglavitne ceste, po katerih se bodo naši vojaki morali pomikati, če bodo hotli vso Bosno zasesti in Serajeva se brž polastiti. Ali bo to lebko delo, ali pa bo krvavega boja treba, to se bo kmalu pokazalo. Na vsak način bo pa treba precej vojšakov, da bodo razne razbojnike potrebili, hajduke polovili, vstaše pomirili, mohamedanske bege razorožali in sploh red uvedli in mir zagotovili, kakoršen je po naših omikanih, evropejskih mislih potreben, da si nesrečna Bosna opomore in jeno prebivalstvo. Mnogo težkoč bodo delali mohamedanski begi in pa do sedaj jim podložna, „raja" t. j. kmetsko ljudstvo. To bo hotlo zemljišča imeti v last, prvi pa bodo zahtevali odškodnine. Bržčas bo ondi prišlo do rešitve, kakoršna je pri nas prejšnjemu podlož-ništvu naših kmetov pod grajščaki konec storila. (Dalje prihodnjič.) Smešničar. 28. Sodnik vpraša zatoženega kmeta: obdolženi ste, ka ste župana za osla imeli, kaj rečete na to ? Kmet: jaz nič ne rečem, naj govori žopan! Žopan: res, on mi je rekel, da sem osel, to so priče. Prva priča reče: bilo nas je več skupaj v krčmi in zatoženec je res rekel: eden izmed vas je osel, toda besede: župan ni izrekel. Druga p r i č a je rekla ravno tako. Sedaj povzame župan besedo in reče: Prav, ali to pa vendar veste, da je mene mislil, vsaj ni bilo nobenega drugega takega (osla) med nami. Sodnika posili smeb in vse iz sodišča napodi! Razne stvari. (Postopanja mariborskega Zupana) pri razkritju Slomšekovega spomenika visoka c. k. namestnija ni potrdila in je dala prav rekurzom čitalnice in ožjega odbora za stavljenje Slom. spomenika. (Seidl - Gospodarjeva) pravda zarad žaljenja časti je skončana brez napovedane tožbe in razprave pred porotniki. Nasprotnika sta se pogodila med seboj in g. Seidl je tožbo vzel nazaj. Prihodnji „Slov. Gosp." objavi dotično priznanje časti za g. Seidla. (V meŠnike posvečeni) bodo 18., 20. in 22. jul. gospodje bogoslovci štrtoletniki: Bratuša Alojzij iz Ljutomera, [Kotnik Jožef iz Spod. Polskave], Murkovič Franc iz Ljutomeia, plem. Pol Jožef iz Zavrača, Šmid Mihael izDobja; Vamberger Anton od sv. Jurija na Šavnici, tret jeietniki: [Osterc Franc od sv. Križa pri Ljutomeru], Osenjak Martin iz Hajdine. (Med vojake odtli) so bogoslovci gg. Kotnik Jož. Osterc Franc, Cvetko Jan., Kaš Fr. potem kaplana Kukuvič in Frece in doktorand Napotnik. Slednji je že v Oseku! (Dr. Jožef Srnec) v Celju je moral k vojakom in je svojo pisarno zaprl. (Novi sejem na Polenšaku) 2. jul. t. 1. je bil dobro obiskovan, največ denarjev našim krajanom je pustil g. Baumann, mesar pri sv. Marjeti na Pesnici. Prihodnji sejem bo 15. okt. (Letopis Matice Slovenske) za I. 1878. I. in II. del, uredil g. dr. Jan. Bleiweiss, se je razposlal matičarjem. Obseg je zanimiv. (Novo slatino) so našli nad Prevali na Koroškem blizu gore sv. Uršule. (Dohodkov južnej železnici) dala je lani železniška postaja Maribor 305,685 fl. Poličaue 146,317 fl. Zidani most 117,135 fl. Ptuj 95839 fl. Lipnica 85264 fl. Ruše 57,025 fl. Brežice 56,361 fl. Spielfeld 53,863 fl. Ormuž 51,490 fl. Sevnica 50494 fl. Pragarsko 55171 fl. (GraŠka „Liza") se imenuje veliki zvon na gradu v Gradcu, ta zvon je letos 300 let star, in hvaležni Gračani bodo ta dogodek svečano obhajali. (Telegrafična štacija) se je 1. julija odprla pri sv. Lenartu v Slov. goricah. (Svitli cesar) so 200 fl. darovali za povek-šanje šole v Grižah pri Celju in 300 fl. za stavljenje nove šole v Cvetkovcih in Digošah pod Mariborom. (Mariborsko mesto) je 1000 fl. odločilo za posojila ženam k vojakom poklicanih reservistov 47. peš.-regimenta Hartung, če zapuščene z otroci v Mariboru prebivajo. (f Kari Velebil) župnik pri št. Ilju v Slov. goricah je po mučni bolezni umrl, še ne 56 let star! (Stavljenje želemict Wolfsberg - Sp. Drauburg) je dobila trgovska hiša ali firma: L6wenfeld, Redlich, in Berger. (Na Petrovo umorjen) je bil Peter Zagorič-nik pri sv. Petru v Savinjski dolini; fantje so imeli hud tepež. (Dva tamoumora) Žganjepivec Kasesnik v Pečevniku blizu Celja se je obesil, v celjski kosami pa nadlovec Lampreht iz Mahrenberga ustrelil. (Za dijaško semenišče) so darovali Martin Gregorčc iz Kicarov pri Ptuju 50 fl. čč. gg. župnik J. Jane v Solčavi drž. obligacijo 100 fl. Franc Leber kaplan lfl. Solčavski farmani: Bošt. Krivec 5 fl. Mica Krivec 5 fl. Gašp. Juteršek 5 fl. Pavel Poličnik 1 fl. Mica Gračun 2 fl. Neža Prodnik 60 kr. Barba Selišnik 35 kr. Nekdo že mrtev 10 fl. Drug že mrtev dobrotnik 2 ces. zlata (Dalje prih.) Loterij ne številke» V Gradcu 6. julija 1878: 71", 88, 68, 54, 33. Na Dunaju „ „ 84, 69, 18, 25, 34. Prihodnje srečkanje: 20. julija 1878. Tržna eena preteklega tedna po hektolitrih. 1 m. ~ l"/,t8 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78 V, jhnta. Mesta Pšenica >N M Ječmen Oves a H Proso Ajda fl kr fl. kr. fl. kr. ti. kr. d. kr. fl. kr. rt. kr. Maribor . . 8 60 5 90 6 20 3 30 5 90 6 —i 6 — Ptuj . . . 8 30 6 — 5 — 3 30 6 — 5 20 6 40 Orrnuž . . 8 90 6 50 5 40 3 25 6 60 7 80 4 17 Gradec . . 8 54 5 97 6 34 3 40 6 — 6 30 5 58 Celovec . . 9 96 5 72 6 lff 2 88 6 97 4 46 5 — Ljubljana . 9 10 6 1 5 20 3! 25 6 20 7 3 5 98 Varaždin 7 80 6 — i 50 3' 80 6 20 8 60 7 80 Zagreb . . 8 90 7 — 5 20 4 — 6 40 8 60 6 70 Dunaj u, 10 90 7 70 6 80 6 80 8 30 — — 20 Pešt J2 5 ,0 68 7 25 8 5 6 45 6 52 — — -- — ----- 3-3 Važno za šole. Zemeljske krogle, telurije in rstvae tarije potrjene od visokega ministe-plan, priporočujeta J. Felkl in sin, fabrika učnih sredstev in trgovina s papirjem v Pragi, Leletno ulice 30. V isti zalogi so tudi izišle v daljnih krogih že kakor za najboljše priznane risanke po Grandauer'jevih risanskih predlogah za ljudske in meščanske šole. D4K* Ceniki od teh učnih pomockov in vzorki risank se na izraženo željo zastonj pošiljajo. Proti svinjski bolezni priporočam neogibno potrebno po celem Slovenskem dobro znano Mr. Tetlej-evo štupo, balček za samo 36 kr. M- Berdajs 1—2 v Mariboru. 5 6000 fl. se išče na lepe dvojne gorice blizu mesta proti gotovemu zavarovanju in poštenim obrestim. Naslov se prosi pod J. V. P. 22. poste restante Marburg. i_3 co ___"<3 "s' v 2. S: o —■ rr — ■ o JT M (*i< O E W S- m a ® es - =. — S P" 5 g 2 s. s. s o o >-* cd —- • S O-a ® a ® 2 § o 3 & ® cr. CL Ct) "O rt) o s:.?-00!! »t < p ■ a C. P ® © 5 M a -j o B _ B cc3 B ® B — -j cL a -I 09 — o < B 2: 3 ~. B.N o 2. ® ** s& O *o ■u >u P b b g 1 pr cd »g. p & hI t_J. — ®T= P." g*»' S _ T . p 2 a r- o* -t a O - — B < O t: ib » p c* < B 2 O ® 2 a B o » cd 95 ~g< "" B £ cr O" c:: sr « s" o-® <2. ® B 9 S. c rs " B TO O a a. s p « • p*-*» P o o ° cT B < B C N p. (9 B C b 5.® ° O. ""» Eo pt! 2. p b -i cd b ~ 0D sr:-» c*- © © < T < 7T ~ ® 2.« p. 3 b — s OB. b 3'¡št B-jr -i b fi» p _■» O © B < 13 S: p ?r B O a: C6 «5 eS. OJ — O «rt- 2 f S o i-1-< • p* 3 SS H ?7"t3 S ° b" c b | I » c cr? co o cr o — p. 13 2-iS ^ id b - cd , O p. ! -t p " C š. < 85 " r. )_3 "S. B O fi. cr — N « p cd < 09 P - i" oc (I> b o »■s c ® o SL ■i^E® T b n 3 00 r~ o cd (b . s» O oo if- - . cd ' cd b d" b © - p ^ < c5< ® ? L o = • cd fi. «3 -a o • ■ — ~ ' © . ao . cd p cd B . © N p fi. O cr cd % © , © g ! S 95 b oo "B -! —. «-»•k-p cd ^sc »t © b p — cd » s, B „fl g' g ^s-p o o.—. <1 « 50 »-( p g srg CO o X 1—10 Podpisana trgovca priporočujeta veliko zalogo poljedelskih in gospodarskih mašin, posebno kot izvrstne pri-poznane rnlatilnice na gnanje z roko ali z vitalom, ki imajo plošnate ali okrogle klinčke; letos po izredno znižani ceni, namreč samo 100 fl. ena, to pa pri nas v štacuni v Celju. % Prodajemo dalje raznovrstne čistilne mline, vejavnike. trijerje za čistenje in prebiranje ple-velnatega in smetljivega semena, potem enojne in dvojne pluge najboljše izdelave, rezne stole in rezne mašine po najnižji fabriški ceni. Se bolj cene take mašine od drugod dobljene so gotovo to, le ker so toliko slabše. Naposled priporočata slavnemu občinstvu svojo dobro odbrano zalogo železa, okovov za okna in dveri, umetnih ognjišč, železnih peči, novih vag in ntežev, posod za suhe in mokre reči, bakrenih in železnih Schvveinfnrtskili kotlov, dobro pozlačenih nagrobnih križev in kovinskih trug najlepše izdelave. Roba je vsa dobro odbrana, cena najnižja, postrežba točna. "Wogg & Hadakovits trgovca z železjem pri zlatem sidru" znm goldenen Anker v Celju. K K K >s