126 Varaždinska industrija svile (VIS); po- zneje je v tej tovarni postal vodja od- delka za pletenje svile. V Varaždinu je spoznal domačinko Josipo, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci. Njegov sodelavec v VIS je bil Milan Blass, sin judovskega trgovca iz Cirkulan. Ko je Milan Blass v času holokavsta pred zanesljivo smrtjo skušal rešiti dva ju- dovska dečka, mu je pri tem pomagal tudi Ivan Breskvar. Osrednji spominski center holokavsta Yad Vashem v Jeru- zalemu je Ivanu Breskvarju leta 1998 podelil naziv pravičnika med narodi. O preganjanju Judov v severozahodnem delu Hrvaške in slovenskem pravični- ku Ivanu Breskvarju je na znanstvenem srečanju spregovoril prof. Boris Hajdi- njak. Zgodovinar Dejan Süč je predsta- vil zgodovino dolnjelendavskih Judov in njihovo usodo med holokavstom, mag. Franc Kuzmič pa pričevanja ne- katerih preživelih slovenskih taborišč- nikov. Na srečanju so sodelovali tudi dr. Renato Podbersič s prispevkom o primerjavi nacistične in fašistične protijudovske zakonodaje, dr. Gerald Lamprecht s prispevkom o avstrijskem tihotapcu judovskih beguncev Josefu Schleichu in dr. Liljana Dobrovšak, ki je predstavila hrvaške pravičnike med narodi, dr. Anna Maria Grünfelder pa je govorila o odnosu komunistične Ju- goslavije do žrtev holokavsta. Na simpoziju sta urednika dr. Re ­ nato Podbersič in Marjetka Bedrač ŠOA – SPOMINJAJMO SE: VSAKO LETO ENO IME – IVAN BRESKV AR Peti zbornik Slovenski Judje: Zgodo- vina in holokavst, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Ma- ribor 27. 1. 2017 Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor že sedmič organiziral znanstveno sre- čanje Vsako leto eno ime. Ta srečanja, ki potekajo v Glazerjevi dvorani Univer- zitetne knjižnice Maribor in so drago- cen prispevek k boljšemu spoznavanju zgodovine holokavsta v širšem prosto- ru, so namenjena javni predstavitvi najnovejših izsledkov raziskav s po- dročja zgodovine holokavsta in antise- mitizma, obenem pa tudi življenjskih zgodb t. i. pravičnikov med narodi in posameznikov, ki so bili med drugo svetovno vojno žrtve nacističnega uni- čevalnega stroja. Projekt je bil leta 2010 zasnovan v sodelovanju z ZRC SAZU in to kot širok projekt spominjanja in učenja o holokavstu. Letošnje mednarodno znanstveno srečanje, ki je znova pritegnilo pozor- nost, je bilo posvečeno slovenskemu pravičniku Ivanu Breskvarju . Breskvar se je rodil leta 1905 v Ljubljani, od leta 1931 pa je živel v Varaždinu. Tam se je kot tekstilni inženir zaposlil v tovarni ocene in poročila – reviews and reports OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 127 predstavila peti zvezek zbornika Slo- venski Judje: Zgodovina in holokavst. Recenzent je bil dr. Aleš Maver , tehnič- na urednica pa Lilijana Matjašič . Pu- blikacija s krajšimi angleškimi pregledi besedil je izšla v nakladi 550 izvodov, njeno izdajo pa je podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Gre za zdaj že tradicionalno publikaci- jo, ki jo izdaja CJKD Sinagoga Maribor in z njo predstavlja novejše izsledke zgodovinarjev in drugih raziskovalcev holokavsta in antisemitizma. Peti zve- zek je posvečen referatom iz znanstve- nega simpozija 2016. To mednarodno znanstveno srečanje je bilo posvečeno spominu na slovenskega pravičnika Franceta Punčuha, ki se je rodil le- ta 1902 v Dolenjem Logatcu. Od leta 1923 je živel v Varšavi, kjer je študiral in se kasneje zaposlil na diplomatskem predstavništvu Kraljevine Jugoslavi- je. Poročen je bil s poljsko Judinjo. Po nacistični zasedbi Poljske leta 1939 je pomagal številnim Judom, predvsem tako, da je prevzel njihovo premoženje, ki bi sicer bilo zaplenjeno. S tem jim je omogočil, da so lahko pobegnili iz varšavskega geta. Hkrati je sodeloval pri skrivanju Judov in pri njihovem oskrbovanju. France Punčuh je bil ubit leta 1944 med varšavsko vstajo. Poko- pali so ga v Varšavi. Na željo žene so ga leta 1971 prekopali na pokopališče v Logatcu. Ustanova Yad Vashem mu je 15. avgusta 2004 podelila častni naziv »pravičnik med narodi«. Kot je v spre- mni besedi zbornika zapisal urednik dr. Renato Podbersič , kaže »zgodovina preganjanja Judov, šoa oziroma holoka- vst, v slovenskem prostoru velike razlike, ki pa jih je mogoče poenotiti v kontekstu razumevanja zapletenega procesa, ki je v končnem pogledu pripeljal do genocida nad Judi širom Evrope med drugo sve- tovno vojno. Vzpon antisemitizma sta spremljala judovska asimilacija in iz- rinjanje starih religioznih in duhovnih vrednot judovstva. Marsikje je od zu- nanjega sveta Judom dejansko grozilo fizično izumrtje, hkrati pa so doživljali razpad vrednot od znotraj. Raziskova- nje in proučevanje zgodovine Judov na območju današnje Slovenije, še posebej v pokrajinah z njihovo tradicionalno prisotnostjo (Prekmurje, Primorska), je bilo doslej v slovenski historiografiji dokaj pomanjkljivo in premalo celo- vito. Med dosedanjimi obravnavami oziroma objavljenimi raziskavami o Judih je treba ločiti med historiogra- fijo in pristopi k njim. Ta se ukvarja z raziskovanjem Judov na splošno v svetu oziroma v Evropi in raziskavami o Ju- dih na Slovenskem. Slednjih je bilo do sredine 80. let preteklega stoletja bolj malo, po tem obdobju pa lahko zasledi- mo nekakšen preporod objav s tovrstno problematiko, in sicer predstavljenih z vidika tako zgodovinskih kot tudi soci- ološko-antropoloških raziskav. Stanje se je torej precej izboljšalo v zadnjih tride- setih letih, ko so nastale nekatere temelj- ne študije o judovski prisotnosti na tleh Prekmurja, Goriške, Tržaške, Furlanije in Štajerske. Vendarle gre za območje, v preteklosti zelo povezano z osrednjim slovenskim prostorom.« Peti zbornik daje po mnenju dr. Podbersiča poziti- ven predznak raziskavam o judovstvu in študijam holokavsta na Slovenskem. »Spominjati se« je tudi pojem v luči ju- dovskega samorazumevanja njihovega trpljenja med drugo svetovno vojno, ne nazadnje je temu posvečena tudi osred- nja spominska, muzejska in arhivska ustanova Yad Vashem v Jeruzalemu. V zborniku je Dejan Süč, zgodovinar 128 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/1 mlajše generacije, podrobno presta- vil judovsko družino Eppinger, ki je bila ena od najpomembnejših judo- vskih družin v zgodovinskem razvoju Lendave, saj so člani družine vrsto let vodili gospodarsko ter kulturno življe- nje v kraju, kjer so med drugim imeli mlin ter opekarno in bili lastniki hote- la Krona. Prispevek predstavlja njihovo zgodbo vse od naselitve na območju žu- panije Zala ob koncu osemnajstega sto- letja, postopne razpršitve po celotnem ozemlju Avstro-Ogrske v drugi polovi- ci devetnajstega stoletja ter njihovo ži- vljenje pred začetkom druge svetovne vojne. Približno polovica članov druži- ne je doživela usodo mnogih Judov in umrla v koncentracijskih taboriščih, druga polovica pa je uspela pobegniti pred nacistično vihro v Evropi in njiho- vi potomci še danes živijo v Severni ter Južni Ameriki. Zgodbi o Eppingerjih je dodan tudi zgodovinski uvod z na- menom boljšega poznavanja zgodovi- ne dolnjelendavskih Judov. Zgodovinar in publicist dr. Marjan Toš je pripravil daljši prispevek z naslovom »Holo- kavst na Slovenskem v luči relativiza- cije krivde, prevrednotenja zgodovine in slovenske kolaboracije 1941–1945«. Mag. Franc Kuzmič, upokojeni mu- zejski svetovalec in velik poznavalec judovstva, predvsem v Prekmurju, je prispeval članek z naslovom »Judje so si poskušali pred nacizmom reševati življenje na razne načine«. Različni za- koni, sprejeti v nacistični Nemčiji v tri- desetih letih, ki so jim sledili incidenti, šikaniranja in zapiranje v taborišča, so vse bolj dali slutiti, da se nad Jude zgri- njajo črni oblaki. Ena od možnih oblik je bil odhod iz Nemčije in držav, ki so simpatizirale z nacizmom. Judje so za- čeli iskati v tujini zveze in se odpravljati na tuje, predvsem v bolj varne države, na primer v ZDA, Kanado in druge dr- žave. Odhodi so bili bodisi legalni ali ilegalni, celo v skupinah. Nekateri Judje so morebitno rešitev iskali tudi s spre- membo veroizpovedi. Mag. Kuzmič je posebej izpostavil razmere v Prek- murju, ki je takrat mejilo na Avstrijo in Madžarsko in bilo tako pogosto cilj na poti za judovske begunce. Prispevek je pripravil glede na ohranjene arhivske dokumente. Poročila so ohranjena iz obdobja od jeseni 1939 do marca 1941. Večino judovskih beguncev so grani- čarji in žandarji zavrnili že na meji. Nekatere, ki jim je vseeno uspelo pre- koračiti mejo, pa so zajeli znotraj dr- žave in jih prav tako vrnili čez mejo. Zanimiv prispevek z naslovom »Po vojni: razseljene in repatriirane osebe« je prispevala dr. Anna Maria Grünfel- der iz Zagreba. Avtorica je prikazala re- patriacijo iz tujine za žrtve vojne, ki jo je Jugoslavija izvajala selektivno in pri tem zavračala t. i. sovražnike komu- nističnega družbenega sistema. Tudi jugoslovanske Jude so domače oblasti, zadolžene za repatriacijo, obravnavale v tem duhu. Kljub temu je treba pou- dariti, da se je Jugoslavija trudila pri evakuaciji vzhodnoevropskih Judov, ki so bežali pred novimi, povojnimi anti- semitskimi izgredi, čeprav je masovni judovski tranzit ogrožal jugoslovanske zunanjepolitične interese. Zgodovinar dr. Gerald Lamprecht iz Centra za ju- dovske študije, ki deluje pri Univerzi v Gradcu, je pisal o uničenju judovske skupnosti na avstrijskem Štajerskem. Izpostavil je, da se je preganjanje ju- dovskega prebivalstva v Avstriji začelo takoj po priključitvi Avstrije k nacistič- ni Nemčiji marca 1938. V naslednjih mesecih so bili Judje diskriminirani, OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 129 zapostavljeni in izločeni iz avstrijske družbe. V prispevku dr. Lamprechta je podan pregled izgona Judov iz Šta- jerske v letih 1938/39. V njem avtor zapiše, da nacistični režim omenjenega preganjanja Judov ne bi mogel izvesti brez podpore domačega nejudovskega prebivalstva in brez sodelovanja širših množic na Štajerskem. Zgodovinar dr. Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo je pisal o poskusu obnove judovske skupnosti v Gorici po koncu druge svetovne vojne, ki je dolga stoletja da- jala pomemben pečat Gorici in njeni deželi. Uničena je bila med holoka- vstom, po koncu druge svetovne vojne si kljub poskusom ni nikoli več prav opomogla. Pravzaprav je nekakšen preporod judovstva na Goriškem po- menil prihod ameriških vojakov v okviru Zavezniške vojaške uprave po- leti 1945. V Gorici se je namreč nasta- nilo poveljstvo ameriške 88. pehotne divizije, popularno imenovane »Blue Devils« (Modri vragi). V tej enoti je služilo veliko judovskih vojakov, za njihovo duhovno oskrbo pa je skrbel vojaški rabin stotnik Nathan A. Ba- rack, pripadnik ortodoksnega judov- stva. Ameriškim vojakom judovske veroizpovedi je s pomočniki nudil du- hovno oskrbo, poskrbeli pa so tudi za pomoč maloštevilnim vračajočim se judovskim družinam. Po podpisu Pa- riške mirovne pogodbe in umiku ame- riških vojakov septembra 1947 se je ta poskus obnove goriškega judovskega življenja praktično zaključil. Judovski skupnosti v Gorici je še nekaj let uspe- valo zagotavljati minian za opravlja- nje verskih obredov, leta 1969 pa se je zaradi pomanjkanja članov združila z judovsko skupnostjo v Trstu Na koncu zbornika je objavljena tudi bibliografija vseh prispevkov domačih in tujih avtorjev, ki so s svojimi razi- skavami sodelovali v preteklih štirih zbornikih. Naslovnico publikacije krasi posnetek Tlakovcev spomina iz Maribora. Najbrž ne naključno, saj je bil prav Maribor prvo slovensko mesto, ki se je leta 2012 pridružilo k vseevrop- skemu projektu »Stolpersteine«. Gre za umetniško zasnovani projekt, ki z na- činom »en tlakovec, eno ime« obuja do nedavnega pozabljena imena žrtev ho- lokavsta. Maribor je torej ta pozabljena imena vrnil v javni in zgodovinski spo- min, ostala slovenska mesta pa še ne. Marjan Toš ZBORNIK SLOVENSKI LOVCI V VOJNI ZA SLOVENIJO Slovenski lovci v vojni za Slovenijo. Zbornik razprav, člankov, pričevanj in spominov. Lovska zveza Slovenije, Ljubljana 2016, 272 str. Konec leta 2016 je izšel zbornik Slo- venski lovci v vojni za Slovenijo, ki ga je ob 25-letnici osamosvojitve izdala Lovska zveza Slovenije. Kot je ob izidu zapisal recenzent, prof. Stanislav Ko- cutar, je delo »Slovenski lovci v vojni za Slovenijo« dragocen dokument o prispevku članov lovske organizacije v enem ključnih trenutkov novejše na- rodove zgodovine. Gre za posamično odločitev članov kot tudi za kolektivno odločitev organizacije, da bo v duhu domoljubja in pripadnosti domovini ukrepala častno in srčno – ne glede na