If net delivered, return to: "GLASILO" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn Circulation 18,200 Issued Every Tuesday Terms of Subscription: For Members Yearly......$0.84 For Nonmembcrs........„..$1.60 Foreign Countries..........$3.00 Telephone: Randolph 3912 miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiml Največji slovenaki tednik v Združenih Državah Izhaja vsak torek Ima 18,200 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto..........$0.84 Za nečlane........................$1.60 Za Inozemstvo..................$3.00 NASLOV uredništva in upravništva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912 Timi III II»i: mu 111111111111 um III 11111U im J ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 45. — No. 45. CLEVELAND, O., 8. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1927 L*te UD. — Vol Tiff VESTI IZ CLEVELANDA Pogreb za pokojnim ustanov nikom društva sv. Vida. št. 25 K. S. K. Jednote, bratom Josip Mačerolom, ki je živel napre-stano 40 let v Clevelandu se je je vršil zadnji j>etek dopoldne ob obilni udeležbi iz slovenske cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. Društvo sv. Vida je izkazalo svojemu pijonirju zadnjo čast s tem, da ga je spremilo več članov do groba z zastavami; pogrebne obrede na pokopališču je pa izvršil domači g. župnik Rev. B. J. Ponikvar po končani sv. maši zadušnici z leviti. V sprevodu je bilo tudi dosti uradnic" in članic društva sv. Marije Magdalene, kojega tajnica je pokojnikova hči, Mrs. Mary Hochevar. Tako je prišlo na jiogreb tudi več sorodnikov in znancev iz Bridgeporta, O. Pokojnika so spremili na zadnji ]x>ti tudi vsi štirje glavni uradniki K. S. K. Jednote i?, države Ohio, brat glavni predsednik Anton Grdina, nadzornik Mihael Hochevar, finančni odbornik John Zulich in urednik Glasila. Bodi zaslužnemu možu in so-bratu ohranjen blag spuming Naj v miru počiva! Pmadetimiroča voda odnesla VELIKA POVODENJ Montpclier, Vt., 4. novembra. — Sest držav Nove Anglije, le žečih ob atlantskem obrežju je vsled povodnji hudo prizadetih: North Hampshire, Maine, Vermont, Connecticut, New York in Massachusetts. Povodenj je nastala vsled velike plohe in de-stano 28 ur. Deževje je napol-ževja; dežuje namreč že nepre-nilo razne jezove in reke, da so poplavili bližnje ozemlje. Najbolj prizadeto je Montpelier, glavno mesto države Vermont. Ker se je bližnji rezervar mestnega vodovoda porušil, je voda pridrla v mesto; jicnekod so glavne ceste tO čevljev visoko poplavljen«. Povodenj je ustavila ves promet; ljudstvo beži na varno, kamor more; materijalna škoda znaša več milijonov. Neuradno se poroča, da je vsled te povodnji samo v našem mestu izgubilo 137 oseb svoje življenje. V bližini mesta je voda |>oru-šila vse mostove in ceste; tako je tudi polj)avila lepe farme v bližini. Poplava je nastala nepričakovano, ker se je velik rezervar mljestnega vodovoda porušil. Najmanj 150 hiš je de- sorodnikom izražamo naše globoko soialje. —Nagloma je umrl ml kapi fadet 54 let stari rojak Alojz Bizjak. rodom iz vasi Mali Otok pri Postojni. Stanoval je 1123 Norwood Rd. Tukaj zapušča ženo in devet otrok; bil je član Slovenske Dobrodelne Zveze in J. S. K. Jednote. Naj v miru pjočiva. —Umrl je Charles Kunover, star okrog 33 let, rojen v Gradcu. Živel je na Dunaju največ svojega življenja. Oče je bil doma iz vasi Drobnice. Št. Vid nad Ljubljano. Ranjki Karol je bil arhitekt in se je izšolal na dunajski univerzi. Pred nekako štirimi leti je prišel v Detroit, kjer je tudi prestal državno skušnjo in je bil potrjen, da sme poslovati v svojem" poklicu. Bil je jako inteligenten mož, in če bi živel, bi dosegel visoko stopinjo v ameriškem in-ženirstvu. Že v starem kraju je imel mnogo skušenj. Družinske razmere so ga pognale v svet. Živel je pri svoji teti Mrs. Mencinger, 1071 E. 71sfc St., v petek zjutraj 4. novembra so ga našli mrtvega v postelji. Srčna kap mu je pretrgala nit Semkaj se poroča o junaškem činu Viljem Ballou-a, čuvaju rezervar ja v naselbini Becket. Mass. Ko je uvidel, da se bo jez vsled n^j)restanega deževja porušil, je v največji naglici s svojim avtomobilom drvil proti naselbini ter svaril domačine, naj se rešijo. Ce bi ta junaški čuvaj ne bil tega storil, bi vseh 650 stanovalcev utonilo; tako so se pa še pravočasno rešili. Washington. 5. novembra. — Vest o nepričakovani elementarni katastrofi v državi Vermont (njegovi rojstni državi) je predsednika Coolidgea zelo pretresla. V svrho pomoči prizadetim je takoj odredil, da se mora na lice mesta podati več oddelkov Rdečega križa in več vojaških zrakoplovov. štva sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Nottinghamu! Ne pozabite se zanesljivo udeležiti prihodnje mesečne seje v sredo dne 9. novembra. Po seji, ki bo trajala le nekaj časa, bomo imeli prijetno domačo družabno zabavo s plesom (Martinov večer). Tudi vaši prijatelji in znanci so dobro došli! —Pred nekaj dnevi sta se življenja." Ranjki je biftudi iz- Poročila v slovenski cerkve sv. vrsten slikar, in je imel mnogo Jožefa v Forest City, Pa., Mr. načrtov za cerkve in razna po- Andrew Nick in Miss Julia slopja RIP Drassler, nakar sta prišla v -Vsled'postavnega praznika 'CleVelanKd, na kratek obisk Že-dne 11. novembra (Armistice n*nJe bl*2*dnja ^ V, "l**™ Day) bo North American bž^i-ka ves dan zaprta. Cenjeno občinstvo naj izvoli to vpoštevati. službi v Panama Canal Zone, popred je pa živel v Forest City Pa. Tudi njegova soproga je živela pred leti v označeni nasel-—Društvo sv. Vida, št. 25 je binit nakar se Je preselila v imelo zadnjo nedeljo svojo let- Cleveland k svojim sorodnikom no ali glavno sejo. Izvoljeni so jn tu ostala do poroke. Srečni bili sledeči uradniki: predsed- zakonski par se bo sedaj za nik Anton Škulj. podpredsednik stalno naselil v Forest City. Josip Germ, tajnik Anton J. Mnogo sreče, uspeha in blago-Fortuna, zapisnikar John Žni- sjova božjega! Naše iskrene daršič, blagajnik Igijac Stepic, čestitke! bolniški nadzornik Josip Ogrin, _0_ nadzorniki: John Widervol, John Skrabec in Joe Ponikvar. —Kanadska poštna oblast je Novemu odboru želimo mnogo naložila novo carino na ameri-uspeha in napredka! ške magazine in knjige; ista —Pozor člani in članice dru-, znaša 20% njih vrednosti. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA URADNA DOLOČBA Žaljiva, obdolžljiva in sovražna dopisovanja v Glasilu se morajo prenehati takoj. Vsega tega je že preveč. S tem se žali osebe, dela se in množi sovraštvo ter se zadržuje najiredek Jednote. Vsaka stvar ima svojo gotovo mero in čas; tako je tudi z debatami in razpravami v dopisih, v pojasnilih, v odgovorih in zagovorih. Kadar se pa le nadaljuje naprej brez konca in kraja, potem se tega že vsakdo naveliča čitati, četudi je dopisnik na mestu s svojo trditvijo. Upam, da se bo vsako krajevno društvo strinjalo z menoj in mi stalo ob strani te moje določitve od danes naprej. Rešiti imamo še samo todevo doma Jednote; tudi ta bo rešena v kratkem, ako bodo cenjena društva odobrila mojo odločitev. Moj namen je ob enem zaključiti tudi razmotrivanje o IZJAVA SOCIALISTA V Monakovem. na Bavarskem je nedavno povzročil splošno pozornost in razočaranje nastop občeznanega voditelja socialistov George Bleierja. Navede-nec je izdal v javnost malo bro-šurico, kjer je navedel vzroke, čemu je bil moralično prisiljen pokazati hrbet socialistom in na kak način da se socializem s katolicizmom ne vjema. V svoji mladosti (18 let) je bil Bleier strasten materialist, vsled česar ni veroval v Boga NOVA POVEST Pozor čitatelji Glasila! i , .. . , „ , , Od leta 1920-1925 je biPtajnik Jednotinem domu ; dosti je bilo ze tega! V to se pa potrebujeLindikata socialistov in urednik se eno splošno glasovanje; brez glasovanja se doma |K>pravitilm,kegu „lasija te stranke. Lene more; drugega nego popraviti dom pa po moji sodbi in t udi L v teh razmerah ter zapletljajih tudi storiti ne moremo. f„ Brat Zalar, glavni tajnik ima prav, ko trdi. da je bilo zadnje glasovanje postavno. Da, bilo je i>o številkah postavno, toda jx> narejeni ali tako zloženi glasovnici pa ni bilo to glasovanje ne postavno in ne veljavno. Ostalo bi veljavno, če bi se ne bit nikdo pritožil že med glasovanjem; toda radi številnih pritožb med glasovanjem in po glasovanju od strani društev se pa ne more in ne sme tega glasovanja vpoštevati za moralno veljavno. Tudi se ne more izpeljati načrtov, za koje se je glasovanje vršilo, ker nimamo denarnih sredstev na razpolago. Na podlagi vseh dosedanjih jKxskusov, bodisi z resolucijami^ micijativo in referendumom, se ni moglo dobiti večine: vsaj ne zadostne večine, da bi zamogli ukreniti kaj drugega, nego da se popravi sedanji urad. kakor je bil že na ložen načrt. Radi. tega je zaman trositi z razmotrivanjl ter razpravami, ki so druge osebe, društva ali naselbine. Dom naj se popravi. Da se |>a to zgodi, je treba, kakod zgoraj omenjeno, še enega glasovanja, da z istim prikličemo zadnje glasovanje, ki je nam naročilo zamenjavo ali zidavo, ce V zamenjati ali zidati ne moremo. To je moja zadnja uradna do Ji iočba, na kateri bom vstrajal. Splošno glasovanje se lahko dvigne po iniciativi, predloženi po društvih, ako ista želijo v resnici popravo Jednotinega doma po naročilu zadnje konvencije. Ako se splošno glasovanje še enkrat ne vrši, se tudi doma popraviti ne more, in se tudi nobene druge odglasovane zidave ali zamenjave izvršilo ne bo; vsa stvar bo tako skoraj gotovo zopet počakala do prihodnje konvencije. Vse je torej odvisno od društev, kajti glavni odbor si ne bo upal, pa tudi ne bo hotel prevzeti nekaj na svoje rame, za kar bi bil pozneje kritiziran od članstva. S tem je povedano vse in dovolj jasno. Društva imajo Glasilo na razpolago; toda prejemala se bodo le taka priporočila, ki ne bodo vsebovala napadov ali žalitev na druge, bodisi osebe, društva ali naselbine; vsa očitanja bodo s tem odstranjena; tako tudi vse mržnje; s temi moramo enkrat za vselej prenehati! Ako se bo pa morda kdo čutil prizadetega, naj se obrns na glavnega predsednika ali pa na glavni porotni odbor prej, ko bi skušal v Glasilu čez koga kaj udrihati. Ako bodo cenjena društva in članstvo v splošnem zadovoljna z mojo odločbo, jim zamorem jamčiti, da bo v kratkem zavladal drugi duh v Jednoti, in da bo v kratkem zaključena zamotana afera Jednotinega doma. V tej nadi bom vstrajal neomajan, držeč se zgoraj navedenega v namenu, da bo to v veliko korist za bodoče Jednotino i>o-slovanje. S sobratskim pozdravom Anton Grdina, glavni predsednik: --0-- Sreča mladega lovca. Dcdgeville, Wis., 5. novembra. — Ko se je tu živeči 14-letni deček Myron Wolenec s svojim psom podal na lov, je naletel na redke vrste lisico s sivkasto kožo. Ustreljeno lisico je prodal za $1.000. Novi nemški poslanik. Washington, 5. novembra. — Predsednik Coolidge je danes uradno potrdil in odobril imenovanje Dr. Friderika Von Pritt-witz-Gaffrona za nemškega poslanika v Združenih državah. Smrt vsled prevelikega dolga. Denver, Colo. — Nedavno je na svojem stanovanju 31-letna razporočena Mrs. Edna Angus vsled prevelikega dolga s plinom zastrupila sebe in dva svoja otroka. Rekord avijatika. Dunaj, 5. novembra. — Danes je poročnik avstrijske zračne flotile De Bernardi s svojim novim aeroplanom glede brzine dosegel svetovni rekord. V eni uri je namreč preletel 477 kilometrov ali 296 milj. Krekov grob. Na ljubljanskem pokopališču pri sv. Križu je bil 8. oktobra v soboto kraj, kamor je poromalo veliko Krekovih častilcev. Gojenke meščanske šole iz Lihtenturnovega zavoda so v pravem pomenu be-rede obsule grob s cvetjem. Prosvetna zveza je položila na grob velik lavorjev venec s tro-bojpnim trakom z napisom: "Prosvetna zveza ob 30-letnici — dr. Kreku. a 1925 je pa pričel globoko misliti in celo dvomiti o vstraj-nosti in pravem prepričanju socialistov. Ta svoj dvom mu je jjodkrepil sledeči slučaj: Eden izmed njegovih sodru-gov, vnet socialist je po preteku trideset let zbolel. Dasiravno ni v tem času maral za vero in cerkev, je poklical na zadnjo uro duhovnika, se spreobrnil in tako spravljen z Bogom umrl. To novico in to vest je hotel dotkrnega li-toRt, kar mu socialistov zabranil. To jc Bleierja tako ujezilo, da je za vedno pustil socialistično stranko in sc tudi on vrnil v laročje sv. katoliške Cerkve. Hudo mu je bilo pri srcu, ko se je končno prepričal, da njegova stranka, za katero je toliko let delal in živel, ne odobrava resnice. V svoji brošurici je Bleier tavil sledeče javno vprašanje: Ali sme biti katoličan tudi socialist?" Na to važno vprašanje je pa tudi jasno odgovoril kakor sledi: Socialistična stranka se kaže v obče. da je nevtralna glede verskega izpovedna j a, oziroma glede stika, s kako vero. To načelo je pa samo teoretično in navidezno, kojega se socialisti v resnici ne držijo, ampak se zavzemajo za materijalizem. Socialisti z znastvenega stališča ne priznavajo niti Boga, niti obstoja človeške duše. Katoličan torej ne more biti pravi socialist. Drugo vprašanje je Bleier navedel takole: "Ali zamore katoličan glasovati za socialističnega kandidata?" Ne. Ker ne more biti njegov pristaš (socialist), tako tudi ne sme na podlagi svojega katoliškega prepričanja oddati svoj glas za takega kandidata. Socialisti trdijo, da katoličani ne delajo nič za napredek in prosveto ljudstva. Tako mišljenje ima ta stranka zaradi tega, ker je skoro &0c/c socialistov samo na papirju. Večina istih ni o pravih principih socializma zadostno poučena. Nekateri socialisti se izgovarjajo, da je vera povsem osebna stvar in zadvea. Žal, da se vlovi na te limanice tudi marsikaterega katoliškega delavca. Ti zapeljani ljudje delajo očitno sramoto naši katoliški Cerkvi kot njeni nekdanji pripadniki. Z današnjo številko smo pričeli priobčevati novo povest "Zadnja pravda," katero je spisal češki pisatelj Josip Baar. Povest se vrši na podlagi res ničnih podatkov v neki vasi na Češkem in opisuje življenje 2 bratov, ki sta prevzela vsak polovico posestva po očetovi smrti. Živela bi lahko složno, zadovoljno in srečno, da ni pričela žena brata Martina netiti med njima neslogo, prepir, jezo in sovraštvo. Prepir je sčasoma jxrvzrocil celo tožbe in pravde med obema bratoma, Martinom in Adamom, ki so trajale celih 15 let; najbolj zanimiva in naj-bol senzačna pravda je bila zad nja z nad vse tragičnim izidom Pisatelj nam živo opisuje vse zanimive dogodke dolgotrajne borbe med tema dvema bratoma. ki sta živela v sovraštvu kako^ svetopisemska Kajn in Abel. Povest je tako privlačna, da se eno poglavje za drugim razvija v pravi romanjz človeškega življenja. Kddf-koli jo bc pričel čitati, bo že komaj pričakoval nadaljevanja, in tako tudi nad vse senzačnega konca. -o- WESTPARCANI, POZOR! "Užitkarji" pridejo na West Park, Ohio. Kako?! Društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, K. S. K. Jednote je povabilo slovenska katoliško dramatično društvo "Orel," da priredi na West Parku tridejansko dramo "Užitkarji" in sicer v nedeljo dne 20. novembra v cerkveni dvorani na W. 130. cesti in Bennington Ave. Čas prireditve bo naznanjen v programu. Cenjeno občinstvo iz West Parka je prijazno vabljeno, da pride označeni dan gledat igralce dramatičnega društva "Orel" v cerkveno dvorano. Če mimogrede omenim, da je igrovodja Rev. Matija Jager, potem je s tem že dosti povedano, da je igra dobra in da bodo naši Westparkčani ž njo gotovo zadovoljni. Torej na svidenje 20. novembra v West Parku! Josip Grdina, član društva "Orel" in tajnik društva št. 172 K. S. K. J. —Bivši nemški kajzer je v pogovoru z nekim danskim časnikarjem omenil, da pričakuje leta 1937 zopetne svetovne vojne. Do tega bo svet privedla zavist in nevoščljivost med narodi. —Država Ohio bo prihodnje leto izdala za gradbo in popravo okrajni ter državnih cest $35,-000. 000. —V Los Angeles, Cal., je Miss Bobbie Mack te dni dobila čudno stavo. Sedela je 21 dni in noči na drogu zastave vrh nekega velikega hotela, za kar je dobila $2,500 v gotovini in ženina. —V prvi polovici tekočega leta se je v Združenih državah ameriških z aeroplani prevozile 395,646 oseb v skupni razdalji 12.377,537 milj. Prevozna cena za eno miljo je znašala 13 centov. VESTI IZ JUGOSLAVIJE. Dva uboja v Radovici. V nedeljo 16. qktobra zvečer je v Radovici 18-letni Stanko Bajuk do smrti zabodel v srce Josipa Petriča, bivšega župana v Radovici, smrtno nevarno pa ranil njegovega sina Josipa, ki je baje že tudi utarl na prevozu v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Vas Radovica je oddaljena od Metlike poldrugo uro hoda. Pretepi med fanti so na dnevnem redu. Tudi v nedeljo zvečer so domači fantje pohajkovali in razgrajali po vasi. Okoli 22. so naleteli na 44-letnega posestnika Josipa Petriča, bivšega žu-liana v Radovici, ko se je vračal iz Gradaca domov. Fantje in Petrič so se sestali 50 korakov od Petričeve hiše. Petrič je opozoril fante, ter je, da podkrepi svojo zahtevo, zamahnil s palico in pogodil tri fante po glavi. Vnel se je splošen j>re-tep, med katerim je pritekel očetu na pomoč njegov 18-letni sin Jože. Kmaiu je padel kot žrtev spopada«Josip Petrič, zadet z nožem v srce. Smrt je mahoma nastopila. Tudi sin Josip je obležal v mlaki krvi. Dobil je tri smrtno nevarne rane in je umrl na prevozu v kan-dijsko bolnišnico. Morilec, 18-letni Stanko Bajuk, posestnikov sin v Radovici. je takoj po krvavem dogodku zbežal, a so ga še isto noč aretirali domači orožniki. !'ri zaslišanju je priznal, da je zaklal očeta Petriča in njegovega sina Josipa. Pravi pa, da je izvršil oba uboja v sflobranu. Petrič je pred spopadom zahteval od njega, da poljubi njegovo palico. Ob enem s Stankom Bajukom so bili aretirani še štirje mladeniči, njegovi vrstniki, ki so bili udeleženi pri pretepu. Vsi so v starosti okrog 20 let. Čudna nesreča. Dne 13. oktobra je hotiški župan g. Janko Zupančič na skednju odmetaval otavo. Pri tem mu je pomagal sosedov sin, 14-letni Tonček Juvan, županov nečak. Po dokončanem delu je pogledal župan skozi lino in ker ni nikogar spodaj videl, je vrgel senove vile skozi lino. Prestraši ga silen in obupen klic. kajti nesrečni Tonček je bil slučajno doli in so mu vile priletele v glavo in se mu zasadile v možgane. Deček je padel v nezavest. Pripeljali so ga k zdravniku Ukmarju v Litijo, ki je odredil, naj reveža peljejo v bolnico. Pa mu ni bilo več pomoči. Umrl je mariborski notar g. Mihael Korber dne 16. oktobra. Zatisnil je oči v svoji hiši v Strossmajerjevi ulici, št. 3 v starosti 69 let. Zadela ga je pred leti kap in od tedaj si ni mogel več prav o pomoči. Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani profesor v. pokoju g. Ivan Franke. Pokojni je bil več let profesor risanja na ljubljanski realki. — V Poljanah nad Škofjo Loko je 17. oktobra umrl Valentin Šubic, posestnik, podobar in poštni ekspeditor v pokoju. — Umrl je 17. oktobra Prane Laharnar, posestnik na Dobravi, občinski odbornik in načelnik okrajne posojilnice v Radečah pri Zidanem mostu. Društvena naznanila in dopisi celokupnog društva izrečem: Bila momu i vašemu bratu lahka ova tudja amerikanska gruda, i nek mu svjeti luč Boža, i naj u miru Boiem počiva; a njegovoj obitelji naše sožalje-nje. Društvo Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa. Članstvo omenjenega društva se tem potom uljudno vabi, da bi se kolikor mogoče vsi udeležili prihodnje redne seje dne 13. novembra, ker na tej seji boste dobili nova društvena pravila, ki so zdaj dogotovljena. Ob enem tudi prosim cenjeno članstvo, da bi vsak tudi pravila prebral in se po njih ravnal, pa , Matt Brozenič, brat i tajnik, je člane i članice na redovitu _ sjednicu, koja če se obdržavati ?z urada druStva »v. Mihalja, dne 13. novembra v Doofy dvorani u 2 sata posle podne, pošto imamo več važnih stvari da ri~ ješimo. Bračo i sestre! Poznato vam . br. 163, Pittsburgh, Pa. Javljam članom in članicam gore omenjenog društva, da se bude obdržavala dojduča sjed- je, da smo počeli napredovati u; niča dne 13. novembra točno u mjesecu augustu i septembru 12 sata posle podne u navadnoj tokovom brzinom, neočekiva-nom; toga radi postali smo trn u oku onoj brači u drugim or- bo marsikateremu v korist in ganizacijama. Ne mogu se oni prostorijama. Zato vas prosim, i opomenjam da bi se udeležili u večem i obilnem broju.-Bračo i sestre! Bliža se ko- društvenemu odboru lažje delovanje. Nadalje, kakor je bil sklep sa time zadovoljiti, što kažu da pec godine; trebalo bi, da si sve dobre predloge izjavite i predložite kaj bilo dobro za društvo i njegovo članstvo za leto 1928. pomnite, da bo 35 centov kolek-tano kakor navadno. Ker se tudi leto približuje koncu, zato prosim vse članstvo, da bi kolikor mogoče vsi poravnali društvene asesmente, da bo mogoče letni račun v redu in lahko sestaviti ter knjige izročiti odboru za prihodnje leto. K sklepu vas še prosim, da ne pozabite agitirati za novo članstvo; ker je naša društvena številka 50, zato bi bilo priporočljivo 50 novih članov pri zadnjih dveh sejah. S sobratskim pozdravom Math. Pavlakovich, tajnik. je K. S. K. J. nekatolička, nek još podje im za rukom, da jed-septemberske seje, se priredi nog ili dva člana u našim or-veselico dne 31. decembra na! ganizacijama nagovore, da za- To bi bilo jako umestno, da bi Silvestrov večer v korist dru-;što su platili u godini nekakvi imali sve gotovp za mjesec de-^>tCene blagajne, ker tekoče le-125 centi razporeza. Vi bračo eember ili glaviiq god|3iio to smo imeli veliko bolnikov; I i sestre, koji ste sa nama u dru- niču. Bračo i sestre! Baš bi zato je bil sklep seje, da morajštvu, a takodjer i u drugim morali biti svi na ovi dveh vsak član plačati eno vstopnico, organizacijama, pogledajte bo- sjednicah bez isprike dela i boki stane 35 centov. Zato si za- Ije, otvorite oči, ne spavajte: 'jesti, da bi svaki znao što je u drugim organizacijama su j i kako se pri društvu godi i piatili više od 20 puta po 25 kaj se od društva i Jednote docenti godine 1926, a godine bi, da ne budete popitevali cjelu 1927 i 50 puta po 25 centi; dok godinu ovo i ono. nego se bude-mi još 1927 godine nismo imali1 te znali sami česa držati; pora-razporeza niti jednog penog. Ji toga imate dosti sitnosti, Pa da vas još dadu zasljeplji- kada zahtjevate ono kaj ne mo-vati?! Upamtite bračo i sestre žete dobiti jer ne pohajate na ovo, da nema ni jednog društva *jednice da bi čuli predloge i da se u njemu manje plače ases- pravila. ment kao u K. S. K. Jednoti. A Dalje javim kako smo ome- boije pogodnosti nema nikdje njali, da čemo obdržavati ban- kao u K. S. K. J., i svaki pra- ket ili kakovu zabavu; to je od- vi Hrvat i Slovenac rimokato- bito poradi slabi časova, nego lik morao bi biti u K. S. K. J., ie članstvo zaključilo, da čemo jer to jest jedina riinokatolič-1 izigravati tri dobitke v zlatu: ka solidna organizacija u Ame-j$*0> $5 i $2.50. Tiket bude rici za nas. Toliko na znanje! j 'tal 10 centi; uzto bude svaki A vi bračo u drugim organi- ^lan i familija dobila po jednu zacijama, pometite smeče pred knjigu tiketa za prodavati; sva-svojim pragom, a ne starajte se knjiga bude stala $1. I da za druge kuče; izvadite sebi vam raztumačim u koju svrhu bruno iz očiju, pak onda nami izigravamo ove dobitke: u ime trun u našima očim. Toliko za pomoči bolestne potpore. Da sada! klcm bračo i sestre molim da U i bratski pozdrav svim čla-!1 to svrhu svi složno pripomo- norn i članicam društva sv. Mi- ~ete in svi budete dobiii za pro- halja. Javati; ili možete sami uzeti M. Nikolič tajnik. '©c sam ji pUno razdelil, i ne - --tvu, da bi svaki svoje podminl i stalno radio do zadnjeg dana svoga putovanja na život vječ na budučoj sjednici bez daljne • XT . . . . . . , , , opomene. Isto se bliža konac m. Nas i moj pokojni brat de- i * , , , . i i - , , , , 7 ,eta: Pazite, da ne budete ni su ial cak do petka 14. oktobra «. ,• , « • n i, o k . , . , , , ,edan ostali duzni. Prem u sobotu lo. oktobra obolio do - • i i • • , •• . . .. * , IO, Jasi slabi, ali opazim koji mogu kraja; u nedjelju 16. oktobra, ,a bi mogučnosti platili' , zt sve tak° doie°društvu vrs o na 19 oktobra dopodne imate za d stvari . LinT h h T™ i,cr" 4 M društvo vam se grusti. A kvenom obredom u katedralnoj kada vam ^ kaj ^ onda OakLTp ' "V"**8 St" ** Prvi i znate dobro terati Oakland, Pa.; a pokopan je na St. Mary's groblju, 46th St., Pittsburgh, Pa. društvo. Koji ne podmiri svoj dug na budučoj sjednici, biti če r, , . . i »uspendan bez kakve opomene, Pokojni nas brat je bio ro- ^ ima bezobrazni ,judi da d en u selu Goh vrh, fara Lip- društvo zateza j nazadnje pre. obe.lna Rlbmk' kotar Karlo- vara. to nije p^teno n/ti n.a V ABILO NA VESELICO društva sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa. V soboto dne 12. novembra ob sedmih zvečer priredi naše društvo veselico z mnogobroj nim zabavnim sporedom. Uljudno vabimo vse člane, posebno oddaljene in one, ki so na potnih listih, da se gotovo udeleže te veselice. Enako vabimo k prijateljski udeležbi in zabavi tudi druga cenjena društva v Aliquippi ter okolici. Anten Habich, predsednik. Društvo sv. Mihalja. br. 152, South Deering, I1L Naše društvo poziva sve svo- vac, Hrvatska; prišao je u Ameriku mladi od 17 godina i se oženio 1904 sa Amerikankum u lepom i povoljnom životu so sph>veli svi ovi nekoliko godina sa svojim pet mladih devojka, ko je žalojoče ostaju za njim. Mary, Jennie, Rosie, Helena i Margareth, stare izmedju 12-21 god. i sopruga. Daklem naš pokojni sobrat je pristupio u društvo i Jednotu 14. marta 1920; bio je član društva i Jednote sedam godina i sjedam mjeseci. Rodjen 1878 i je bio star ob svojoj smrti 49 godina. Bračo i sestre! Ove godine nas gusta pohaja smrtna kosa i nesreča; več sedmi brat iz naše sredine. U drugom dopisu ču vam naznaniti sve natančno; nego u ime vas bračo i sestre i vedno. Dalje, da budete znali: za mjesec november je razporez po svakem članu 20 centi za dva umrla brata našeg društva; o tome več čete čitati u Glasilu. Dalje opomenjam, da se izla-zi Ijepa priljika, to jest prosta pristupnina v društvo i Jedno-to; daklem koji još niste nigde pri društvu i koji imate svoga prijatelja, dovedite ga v naše redove. Ljepa va mse priljika nudi isto za djecu: prosti pri-stup, i to valja samo još do 31. decembra, 1927. Dalje vas molim i to koji imate kaj važnega da vam se izpravi ili opita pojasnila, sve si možete oba viti na mojem domu; ne čekajte sjednice ili do tev, koje čisti prebitek bo na menjj»n za korist naše cerkve sv. Janeza Vianney. Namesto da bi jemali denar iz društvene blagajne za najemnino zboro-valne dvorane, se bo vršila ta prireditev in sicer takoj po redni mesečni seji. Vstopnina 25 centov. Vsak član bo moral plačati toliko, če pride na to veselico ali ne. Prav uljudno vas torej vabim v imenu odbora, da se te prireditve v velikem številu udeležite; s tem boste pripomogli društvu in eei?kv$i. > Bodite uver-jeni, da b6.i$a tej Veselici dosti zabave, veselja in .tudi dobre postrežbe! S sobratskim pozdravom Jos. G. E.enich, predsednik. oktobra pripetil v Youngstown, O., namreč da se je družina našega sobrata Peter Volk naenkrat pomnožila za tri nove članice, oziroma trojčice. O tem so pisali tudi lokalni angleški listi z opombo, da je to letos prvi slučaj v Mahoning okraju. VolkoVa družina šteje sedaj osem otrok. Na sliki vidite pri vrhu dvojčici Margareto in Marijo, rojeni 7. julija, 1924; zdo-lej so pa trojčice: Josipina, tako tudi starejša dva otroka. Sobrat Peter Volk je bil rojen v Radovici pri Metliki na Dolenjskem dne 29. junija, 1889; v Ameriko je prišel meseca septembra, 1907; njegova soproga, rojena 2logar, je doma tudyiz Radovice, rojena 26. septembra, 1892; v Ameriko je prišla meseca januarja, 1912; poročila ste se 25. oktobra, 1915. Sobrat Volk nam piše, da so novorojenke tako tudi njih mati vse zdrave. Pravi, da je sedaj dosti petja v hiši od mladih pevk, ko se pa še starejše oglasijo, je cel "mešani" zbor. Sobrat Volk, ki dela v neki železolivarni, omenja dalje sledeče: "Res je, da so nam trojčki v radost in veselje, ali so tudi skrb in trpljenje. Samo zdravnikov račun bo znašal čez $100. S strahom gledam v bodočnost, da li bom mogel z mojo skromno plačo, oziroma zaslužkom pošteno preživeti osem otrok, ker so še tako mladi. Za- V A BILO NA VESELICO Naše društvo sv. Martina, št. 178, Chicago, 111., priredi plesno veselico dne 13. novembra t. 1. Vsa chikaška društva se prosi in vabi. da nas ta dan po-setijo. Pridite se razveselit z nami, kajti mi se že sedaj pripravljamo, da bo postrežba in zabava najboljša, da bo vsak cenjeni gost zadovoljen. Veselica se vrši v šolski dvorani cerkve sv. Štefana na Lincoln in 22. St. Pričetek točno ob peti uri, zvečer; vstopnina 50 centov za osebo. Prav uljudno vabimo torej še Elizabeta in Katarina, rojena; dne 5. oktobra, 1927. Poleg te- i našam se pa na božjo pomoč, ga imajo še dve hčerke, Ano, |Dal da bi bili vsi skupaj rojeno 28. julija, 1916. in Roza-|vcdno zdravi " lijo, rojeno 27. decembra. 1920 Drasri nam s°bratje in sose ter enega sina Josipa, rojen 4.]stre K- S- K- Jednote. Lahko si novembra, 1918; torej sedem P^edstavljete težaven položaj te deklic in enega fanta. j revne delavske družine. Brata Reditelja te ponosne družine Vo,ka najbolJ skrbi, kako bo sta Peter Volk in Marija Volk, zdravnika, stanujoča na 760 Fairgreen! Ker to Prvi s,*en slučaJ Ave., Youngstown. O. Oba izmed tisočerih družin naše Jed NE BODITE ZADNJI! Vsled sploinc utrujen o« ti pri kaki drufiiwki prireditvi, izguba okusa. nervosnost in »ploino pobito«t a« lahko odpravi a Severovo Eaorko. S*vero*a Ka or ka Je J« ia-bprna prebavna tonika in utr-jevalka teieaa. Poapeiuje tek in prebavo. Na tiao£e je prepričanih, da jim ona blaii »panje, jati okna in utrjuje zdravje. Na tiao«e ljudi rabi to zdravilo za boljfti okua, Kpanje in potutek. Poakuaite K« i« vi. Vpraiajte vaAega lekarnarja za eno ateklenico. W. F. SEVERA CO. Cedar Rapid*, lova. SEVER4S eSORKa •H "i 111111 ii h »♦ in i:«11 n f JOSIP ZGAJNAR SLAŠČIČARNA (Confectionary) 193 So. Main St., Rittman, Ohio Prodajam vsakovrstno mehko * pijačo (Fountain drinks) in sla- 4-doled (Ice Cream). I i ■!"» H t* »•»■>■ >!t Hill !»!■»» Zastonj nadušljevim in onim, ki trpe vsled mrziice. Brezplačna poakuiaja metode, ki ae jo lahko vsakdo poaluii, brez aitnoati ali izgube časa. Z naio metodo kontrolirano naduho in ielirao. da to1 poskusite na naše stroške. Brezizjeme kako stara bolezen, če je kronična naduha ali mrzlica, vi bi morali naročiti to brezplačno poakuinjo. Nobene razlike kje tivite kakšno je podnebje, koliko ate stari in kaj delate. Ako trpite vsled naduhe ali mrzlice naša metoda bi vam morala pomagati. I'osebno telimo poslati onim. ki ao ie brez upanja za okrevanje, ki ao poakuaili že v»e»i vrat vdihanje. zmesi iz opiuma za kajenj«, patentna kajenja, itd. in vam ni pomaraio. Želimo dokazati vsakomur na naše atroške. da je naša metoda vrejena tako. da odpravi teiko dihanje, cvilenje v praih in vae druge take aitnoati. Ta brezplačna ponudba je preveč vaina. da bi jo prezrli en sam dan. Pišite in pričnite z našo metodo takoj. Ne pošiljajte denarja. Pošljite samo spodnji kupon, storite to še danes. Brezplačni poskusni kupon. Frostier Asthma Co.. 623 Frontier Bid«., 462 Niagara Street. Buffalo N. Y. Pošljite vašo brezplačno poakuinjo metoro na: spadata že več let k društvu sv Mihaela, št. 61 K. S. K. Jednote vali in mislili, da bo v tej naselbini nase novo društvo tako lepo napredovalo, iver tukaj je komaj deset slovenskih družin. Zdaj pa vse člane in članice prav uljudno vabimo, kakor tudi članstvo drugih in sosednih društev na to veselico? kajti kdor se bo te naše veselice ude-enkrat vse Slovence in Slovenke | ležil, mu ne bo žal. Igral bo na iz Chicaga, da nas obiščejo na | svoje harmonike dobro znani tej veselici, ali na našem Mar-'mojster Tommy Bryon, ki bo tinovem večeru. prišel iz Pueblo, Colo.; zato ste Dalje prosim člane našega j tudi rojaki iz Pueblo vabljeni, društva, da naj se udeležijo da nas ta večer obiščete; vese-prihodnjo nedeljo (13. novem- , lica se vrši v soboto dne 12. no-bra) ob 1:30 popoldne naše red- j vembra zvečer v Community ne mesečne seje; seja ne bo Hali na 29. St. in Colorado Ave. trajala dolgo časa, ker gremo potem na veselico, da se tam malo poveselimo in se okrepčamo z dobro kapljico ter s finimi domačimi klobasami. Torej na svidenje prihodnjo nede-jo! S sobratskim pozdravom John Turner, tajnik. Društvo sv. Martina, št. 213, Colorado Springs, Colo. Vsem članom in članicam našega društva se naznanja sklep zadnje seje meseca oktobra, da priredimo plesno veselico povodom obletnice ustanovitve našega društva. Ravno sedaj je poteklo leto. ko smo pričeli s tem društvom poslovati z osmimi člani in članicami, in hvala Bogu. danes jim imamo že 24; in še vedno se Čuje od drugih, da bodo k nam pristopili. To je v resnici razveseljivo; nik zadnjega dana. Molim, da bi I dar nismo kaj takega pričako- začetek ob 7. uri; vstopnina 25 centov za odrastle, za otroke 10 centov; čisti prebitek bo namenjen za društveno blagajno. In še to moramo naznaniti glede Jednotinega doma, ker smo videli v Glasilu vedno drugače razmotrivanje; tako nismo znali, kako glasovati. Res smo večkrat mislili, da bi bilo najboljše graditi novi Jednotin dom, ali danes smo pa vse drugače premislili, zato ker se sliši, da bi bilo preveč naklade na članstvo, in s tem bi se članstvo preveč razburilo; dosti je takih, ki še komaj redni asesment plačujejo. Zato smo mi sklenili, da naj se stari Jednotin dom popravi po načrtu, predloženem po bratu glavnem predsedniku na januarski seji glavnega odbora v Jolietu. Frank J. Stark Jr., predsed. Frank J. Godec, tajnik, ■ Mary Matejcich, blagajničarka. note in gotovo edini slučaj med ameriški Slovenci, prihaja ured ništvo Glasila z uljudno prošnjo pred vas, če bi hoteli priskočiti našemu sobratu Volku na pomoč s kako denarno podporo, da bo lahko račun zdravnika pla čal. Vemo, da je pri naši Jed noti dosti usmiljenih ter dobrosrčnih sobratov in sester, ki bi lahko s kakim skromnim darom pripomogli bedni Volkovi dru žini baš sedaj za Miklavža in božične praznike. Imamo tudi družine brez otrok, ki bi na ta način lahko izvršile dobro delo Ali bi ne bilo mogoče nabrati skupaj primerno svoto kot da rilo prvim in edinim trojčkom starišev naše Jednote ?! Ker ima Volkova družina sedem deklic v starosti kakor že označeno, bo za skrbno mater in očeta tudi hudo jih primerno oblačiti. Dosti je takih družin, ki imajo morda še več dobro-ohranjene obleke za novorojence in starejše deklice. Prepričani smo, da bi mati te velike družine take obleke z veseljem sprejela, da ji ne bo treba iste kupovati. Kdor sočuvstvuje s to družino, naj ji pošlje kak dar v denarju ali v blagu na naslov: Peter Volk. 760 Feargreen Ave., Youngstown, O. Iz naše elevelandske naselbine sprejema darove tudi uredništvo Glasila, katere bo v redu odposlalo na določeno mesto. Telefoa urada i 74® Telefon ataaavaaja 4377 WEESE PRINTING CO. t JEFFERSON ST.. JOLIET. ELL. Jui.ua C. Weeaa. poslovodja Tiskarna in kadelvvafaUa« štaanp«U ta kavčuk«. Tla kana« r vaak jaatklk.'" MISS MARY MRAVINTZ učiteljica klavirja 1022 E. Ohio St. N. S. Pittsburgh, Pa. TELEFON: CEDAR 727A-R Dajem poduk v teraniu na klavir na avojem domu. al. pa pridem podučevat tudi na dom učencev. Se vam toplo priporočam. HITRA POMOČ ZA OKORELE SKLEPE IN VNETE MIŠICE Ne plazite se okoli v ageniji, če vam bo dal Johnsons Red Cross ledič-ni obliž takoji.no pomoč. Ne obupajte ker so vam zdravila le začasno pomagala. Poskusite Johnson's Red Cross ledtdni obliž, da vam da trajne ugodnosti—forkoto, podporo ter neprestano masira unete mišice in okorele sklepe. Blagodejni vpliv Johnson's Red Cross ledičnega obliža je trajen, ker v svoji polni moči pritiska naravnost na kožo, na boleči del in koža ga neprestano vsesava, dokler ostane obliž na životu. Ce imate okorele mišice in sklepe, vsled dela, ali ker delu niste vajeni, vsled prepiha, revmatizma ali kakega drugega vzroka, pritisnete Johnson's Red Cross ledični obliž na boleče mesto in čudili se boste hitri in čudoviti uspešnosti. Naprodaj v vseh lekarnah. , —Advt in importiramo vaakoliine Izdelujemo prvovrstne ITALIJANSKE HARMONIKE Ku ^ iTreiplaten ^ ^ .OM SAEvf EKU37*C^0 „ MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica Ml N. Bro*dwaj JOLUT, ILL Telefon 2380-J. NAJSTAREJŠI SLOVENSKI NASELJENO V AMERIKI SPISAL REV. DR. HUGO BREN, O. F. M. (NtMjnujk) "Mestna lega je precej nizko, jt pa teh deset let, kar sem tukaj že za 12 semtertje tudi za 20 čevljev zvišana. Po prejšnje stanice ljudem zdaj služijo za kleti ... V mesto drži dvanajst železnic, več kot v katerokoli mesto zveznih držav in ima šest kolodvorov . . . Chicago je izvrstno trgovišče in kupčij-sko mesto z ameriškimi in svetovnimi izdelki. Ima kakih 200,000 prebivalcev, čez sto spoznal tudi g. M-la, 1854 pod-vodjo v ljubljanskem semenišču. Podobica, ki mi jo je ta dobri gospod poslal po mojem bratu Jožetu, je še zdaj kot drag spomin v mojem brevir ju." Potem poroča o cerkvenih razmerah v Chicagu. Pravi, da je v mestu 19 katoliških cer kva. med njimi pet nemških in ena češka, pozidana 1865. V njegovi cerkvi sv. Mihaela je raznih cerkva, izmed njih 16 bilo 1864 364 krščenih, a samo katoliških s tremi samostani vmes. Katoličani so začeli precej napredovati, odkar so trije redovi tukaj in upam, da bo Bog vedno z nami s svojim blagoslovom . . . Tukaj v Chicagi je deset Kranjcev vseljenih. Vsi so gospodarji z družinami, ki niso sicer bogati, kakor je bilo v vašem listu omenjeno, vendar se pa večjidel vsi dobro imajo, ker s pridnostjo se si toliko pridobili, da zamorejo -sv oje družine pošteno in krščansko prerediti. Kar se tiče zaslužka, ima Chicago še za tisoče ljudi dela. Brez dela je pa tudi v Ameriki malo kruha in še manj denarja. Taki Kranjci, kakor-šni se tudi nahajajo, naj bo Bogu potoženo, ki imajo spredaj hrbet in se nočejo skloniti k delu . . . taki naj rajši doma ostanejo. Z njimi tudi tisti, ki mesto da bi šli v nedeljo v cerkev, rajši lazijo po pivnicah in so drugim katoličanom v spodtiko. Svoje otroke zrejajo l>o ameriško brezverno, da včasih otroče pri 12 letih še sv. križa ne zna narediti. Taki ljudje, za božjo voljo, naj osta- eden nezakonski. Otrok je imel v župnijski šoli 750. Deklice so učile šolske sestre, dečke pa svetni učitelji. Takrat so bili pri sv. Mihaelu štirje oo. redemptoristi. Dva sta ob nedeljah doma imela opravila, dva sta pa hodila ven na podružnice, katerih je imela župnija deset, štiri so bile sto milj izven Chicaga. Temu poročilu pristavlja Mr. Žagar "Mi katoličani se tukaj v Chicagu nimamo kaj pritoževati Dobrih duhovnov imamo; tudi lepih cerkva ne bomo pogrešali. Opomniti pa moram, da tisoče katoličanov je tako raztresenih po deželi, kakor pšenična zrnja med trnjem. V enem letu bi se dalo tisoče cerkvenih občin ustanoviti, ko bi ne manjkalo duhovnov. Črede so tukaj, a kaj. brez pastirjev. O, da bi dobri pastirji pri vas to sprevideli, koliko dobrega bi mogli tu storiti. Marsikatero dušo bi rešili, marsikatero zgubljeno ovči-cp k njeni čredi nazaj privedli. Tudi se mi milo dela za toliko mojih lačnih in vse pomankanje nejo v Evropi, zakaj zanikernih trpečih rojakov, zlasti na Do- Ijudi imamo dosti v Ameriki." fenjskem (on je bil iz Crnom- (Danica). lja) ; tukaj pa so najbogatejše Imena chicaških slovenskih in najlepše okrajine brez prebi- slovenskih družin izvemo iz pi- Vavcev. kjer bi milijone in mili- sma misijonarja-rojaka Rev. jon2 ljudi imelo prostor. Mo- Jakob Erlaha, ki jih je na potu pa precej prjstaviti, da je skozi Chicago v Columbus obis- 'tukaj treba veliko potrpljenja kal. On piše 28. avgusta. 1865 ir zelo se moti> kdor menif da iz ( olumbusa: mu bodo precej pečene golobice -V Chicagu nem našel veliko ,elde v usta ko na ameriško Slovencev in sem govoril s te- j zernlj0 stopi . . . Cerkveno živ-mi-le: z gg. Pešel, Tomec-om, ,jenJe tukaj že nekaj ,et pre_ Žagarjem. Pečetom, Rupe-tom. | čudnQ napredujCf zlasti odkar Vertinec-om (Hrvatom), Stalia- jimajo ^ redemptoristi župnijo nom, Gorše-tom, Vardia-nom, in|gv M haela, ki je največja nem-pri čč. oo. redemptoristih z go-|ška župnija v chicagu in obeta spodom Reš-em, ki je Korošec L kratkem imeti najlepšo cer-in slovensko govori. Ta sled- kev Tu(H na šoJakih otrQcih nji je bil takrat predstojnih 3g vidj> da SQ ^ tQmi dobrimi chicaških redemtoristov pri cer- ^ redovniki, in za to se ima kvi sv. Mihaela. župnija zahvaliti zlasti čast. g. Tudi rojak Žagar se ga po- < Rešu „ _ «Danica » 1865t stran novno spominja. V že omenje- jg^ nem pismu pravi: " 'Zgodnjo Danico' dajem tudi g. Jurju Resu, predniku re-demptoristov pri cerkvi sv Mihaela. Ta častitljivi gospod so Korošec iz Celovca, so v Ljubljani študirali in so prav veseli 'Zgodnje Danice' in naznanil iz domovine. Ravno ta gospod imajo brata v njujorški državi, kateremu se tudi 'Danica' pošilja." Brata Reš sta prišla v Ameriko z Rev. Lavtižarjem, kakor je razvidno iz pisma, ki je je ta pisal s pota. Na koncu pravi: "V Antverpnu se pa snidemo še s tremi misijonarji, ki so iz Monakovega naravnost tja prišli, namreč brata Reš in Pire. Bratu je bilo ime Jožef." V tem se je Mr. Žagar motil, da je Rev. Reš v Ljubljani študiral. In prav, da se je zmotil, ker to je dalo povod, da se je tudi Rev. Reš sam oglasil v "Danici" 1865, stran 186 z nekaterimi prav zinimivimi podatki. Tako-le med drugim piše: Ni dvoma, da so se Slovenci takrat oo. redemptoristov držali, zlasti, ker so imeli slovenščine zmožnega duhovn'ka. Tretja, takrat najmočnejša slovenska naselbina se je začela grupirati v Pennsylvania i okrog Fryburga. okrog Clarion. Ta je bila pa mešana, farmarsko-de'.avska. Kakor so bili v min-nesotskih naselbinah v pretežni večini Gorenjci, tako so bili v tej v veliki večini Dolenjci. On-di je tiste čase misijonaril Slovence Rev. Andrej Skopec, rojen Polhovgrajčan. Kot ekspo-zita v Lomu pri Tržiču ga je Rev. Pire, s katerim sta si dopisovala navdušil za Ameriko. Ker je o njem že obširno pisal Rev. Dr. J. Zaplotnik v Koledarju Ave Maria, 1919, naj tu le par stvari omenim, ki sem jih v svojih virih našel. Dne 1. aprila. 1845 se je obenem z Na-cetom Mrakom, poznejšim škofom v Trstu vkrcal na ladjo Hindu. Tik pred odhodom je še pisal svojemu sošolcu, oče-"Akoravno sem v Evropi na i tu Slovencev Dr. Janezu Blei-spodnjem Koroškem blizu se-iweisu, kakor berem v njegovih dem let kot duhovni pastir sa- '"Novicah," leta 1845, stran mo slovensko pridigal, sem ven-; 112. Podpisal se je: Andrej dar — kar bivam v Ameriki Skopec, odhodni misijonar v (od leta 1854) — imel prav ma- Pittsburg. Iz tega se vidi, da lo priložnosti slovensko govori- se je že v domivini za to škofijo ti. Rad bi pa pred vsem po- J priglasil. Po 81. dneh je s svo-pravil neko pomoto g. A. Ža- i jim tovarišem dne 21. septem-garja ... to namreč, da sem v bra v New Yorku srečno stopil Ljubljani študiral. Ne, studi- na ameriška tla. ral sem v Celovcu, kjer sem| Ko se je dober teden v New Yorku zadržal, je 30. septembra odšel dalje proti Phaladelphiji tu ga je prestregel philadelph ski škof Kenrick in ga pregovoril, da je začasno ostal v nje govi škofiji. Nastavljen je bil pri cerkvi sv. Trojice. Kakor poroča uredniku "Novic," z dne 13. aprila, 1846, je njegova župnija obsegala več kot polovico imenovanega mesta, a je imela le 300 družin. Je bila pač nemška narodna župnija. To župnijo je opravljal do 12 maja naslednjega leta. Za cer-kvenika je imel nekega bivšega Ljubljančana Matevža Schwei-zer, ki je nekdaj v Ljubljani klavirje popravljal, med tem ko je njegov brat imel istotam prodajalno klavirjev. Je-li bili rodom Ljubljančan in Slovenec ni znano. Dasi je bila Rev Skopcu dokaj težka ločitev od njegovih prvih ameriških fa-ranov, kakor je pisal nekemu prijatelju v domovino, je vendar šel dalje v Pittsburg, kamor je bil obljubljen. Tu mu je bilo izročeno v oskrbo obširno misijonsko polje, s središčem v Fryburgu, kjer je postal prvi župnik. Odtod je 11. decembra, 1846 pisal svojim znancem v domovino, da je 21 avgusta istega leta nastopil službo v svojem novem misijo-nu. Ker niti z besedico ne omenja svojih rojakov, bi sklepal, da so se šele naslednja leta začeli naseljevati v njegovem mi sijonu. "Novice," leta 1847, stran 43. O njegovem poznejšem plo-donosnem delovanju je domovina menda malo izvedela. Sam je bil bolj mož dela kot pisanja. Ce bi nam ne bili drugi za njim došli slovenski misijonarji ohranili spomina nanj in to sloven sko naselbino, bi bila danes domala pozabljena. Njegov rojak Rev. Jakob Trobec, jioznej ši škof, se je posebno zanimal zanj in njegovo delovanje. Se kot bogoslovec mu je iz St. Vin centa, Pa., pisal in sporočil razne novice iz domovine. Oživel ni spomini n* domovino so tudi Rev. Skopcu potisnili pero v roke, da mu je takoj odgovoril in želel nadaljnih podrobnosti. Med drugim piše: "Hvala in Božje plačilo v. č. g. fajmoštru J. Fada-tu, Gra-čanom in vsim pomagavcem za naprave in poprave pri cerkvi Matere Božje, v kateri sem bil keršen, birman in sem tudi 8. kimovca, 1830 pervo sv, mašo pel, leta 1845 pa jo zadnjikrat videl." Nadalje hoče vedeti, kaj bolj natančnega "od Pircove družbe." od g. stolnega organista Riharja in njegove sorodovine. Rad bi bil tudi vedel, če so Ljubljančani že tako daleč napredovali, da "petroleum" žgo. O vsem tem ga je Trobec obvestil. Ti spomini so mu priklicali še druge na dan, ki jih je polagoma izmenjal s svojim mladim prijateljem in rojakom, ta jih je pa v domovino sporočil ter tako otel pozabi. "Danica," 1864, stran 234 si. 266 si.). Iz tega poročila izvemo še, da sta bila Skopec in Rihar, ki je med tem umrl, iskrena prijatelja od mladih nog, ko je "Gro-ga" še kot kmetški fant v Polhovem gradcu orgljal. Novo mašo je pel eno leto pred njim. Na njegovem domu se je pripravljal za Ameriko. Isto Trobčevo poročilo prvič omenja Slovence v njegovi župniji. Ker nas to posebno zanima, naj ta odlomek dobesedno sledi: "V svoji fari," tako piše, "imajo veliko Slovencev, večji delj Dolenčev; pri neki ženitni-ni je bilo okoli dvajset samih slovenskih svatov; pa se jim ne obnašajo prav dobro, kakor pravijo, in pristavijo, da bi nikoli ne hotli dobrih Sip vencev, razun misijonarjev, v Ameriko vabiti, zakaj kmalu bi tudi slovenske krivoverce ali celo ne-verce tu imeli, ker marsiktere-ga le prerada nesrečna prostost v pregrešno spanje zaziblje, po- tam Cigareta, ki nudi največ osveževalnega užitka, • Mešanica izbranega 'ipbakr. v Camel omogoči hladno, milo in osvežujočo kajo. Nobenega zdravljenja za grlo. Camel ga ne potrebujejo. I»*7. K. J. Tuh»rco uiimiu. MinlM-Nalra, X. C. sebno ker manjka duhovnov, da i pridejo nove hlače — pa je sebi jih vedno budili iri dramili;Idola nenadoma gori zopet nova drugače bi pa bilo, ako bi se!velika rjnrva krpa. in vse male sami Slovenci v kak kraj sku- j krpice v njeni okolici so zrle z paj vselili, posebno gori v Min-nesoti ali v Mehiki, kjer je zdaj katoliški vladar." — "Danica," 1864. stran 267. Na potu iz St. Vincenta v St. Paul je Rev. Trobec osebno obiskal Rev. Skopca. V pismu 16. avgusta, 1865 prav zanimivo opisuje to pot in bivanje pri misijonarju rojaku. Poslušaj-mo ga: "Pot do njih je bila grozno težavna; le kakih 40 milj se pelje od 'Pitsburg-a' po železnici, potem pa v tako imenovani stage' (stež-pošta), ki romp-lja po kamnitih, grozno nevarnih potih, da bi človeku kmalii glava odletela. Jaz sem jo pa peš vdaril čez amerikanske hribe in doline, gojzde in travnike, in bil bi si tako lahko prihranil par dolarjev, ako bi jih bil imel. Prašaje sem v največji vročini srečno došel okoli enajstih zvečer v 'Clarion,' kjer sem prenočil. Zvedil sem tam, da j\ do Frajburga še okoli 12 milj hoda, tedaj sem se na vse zgodaj drugi dan napotil, da bi kosila ne zamudil. Bilo je ravno 4. julija, ki je največji ame-rikanski praznik, se ve, da so katoličani tu tako svojeglavi, da ga ne sprejmejo v pratke. . . (Dalje prihodnjič.) -0- ranče Pengov: Zakrpane hlače. Ko sem hodil še v ljudsko šolo — tam na Vodnikovem trgu v Ljubljani je stala ta šola, častitljiv os tanek nekdanjega av-guštinskega samostana — je bil našem razredu tudi deček revnih starišev; nosil je hlače, zakrpane s tako različnimi barvami, da smo vsi skupaj uganjali z revežem glasne, burne šale. Vsakokrat, kadar smo mislili: Zdaj je konec, zdaj novim pogumom v bodočnost, kakor bi zrlo naše obupano ljudstvo v Jugoslaviji, ako bi zagrabil iznenado velik., pogumen, plemenit državnik državne vajeti. Kadar smo se vrnili iz počitnic, je bilo naše posebno veselje na šolskem dvorišču, ko smo ogledovali Mlinarjeve hlače in šumen smeh se je razlegal na daleč, ako so postale med tem še bolj pisane. Kako zelo se sramujem danes tega posmeha! Saj nismo ravno tako hudo mislili — a ravnali smo vendarle tako brez-danje abotno in brezmiselno. Videli smo samo pisane krpe, ne pa tistega, o čemer so pripovedovale: Celega sveta skrbeče materine ljubezni, prečutih noči in gotovo tudi mnogih solza vmes vsled tega, da vsa tru-dapolna krparija ni mogla doseči drugega, nego nekaj, čemur so se sinovi tovariši v šoli samo posmehovali! S kako majhnimi sredstvi je morala pač gospodinjiti mati in s kakšnim strahom všivavati nove krpe, da bi vzdržale hlače še v novo leto! Koliko tisočkrat več vredne so bile te hlače od najlepše in najmodernejše angleške obleke z njenimi gubami brez graje! Gotovo ste že slišali, da plačujejo danes pogosto težke tisoče dolarjev za slike starih mojstrov, ki mnogokrat niti pravilno risati niso znali, a so zato vložili v svoje podobe toliko ljubezni in pobožnosti, da materinske ljubezni, pokazal, in lepše, kakor pa če bi bile koliko skrbi da je vtkane v ta j pretkane s čistim zlatom? In revni kos blaga — toliko, da bi če jih nosi fantič ponosno in tega ne mogel posneti niti naj-! hvaležno, ali niso take hlače po- boljši pariški krojač, ampak bi moral vsklikniti: Toliko potrpežljivosti nima noben krojač in noben stroj, to zmore edinole — mati! Potem bi umeli, dragi moji, kako neumen mora biti človek, ki se smeja takim hlačam! Kdor more tako krpati, ne more biti navaden človek: Mli-narjeva mati je bila gotovo izredna žena in danes mi je vrlo žal, da nismo sošolci nikoli prosili Mlinarja, da bi jo smeli obiskati. Kadar torej naletite na take zakrpane hlače, spomnite se tega, kar sem vam povedal danes! Da razumete zgodovino postanka takih zakrpanih hlač in da znate čitati venkaj iz njih kar je vse zapisanega vanje — to je bolj važno, kakor pa če bi preštudirali cele debele zvezke svetovne zgodovine in bi vedeli povedati natančno, kako so nastali vsi ognjeniki na zemlji. Zakaj neki je to bolj važno? Zato, ker ni nič hujšega, kakor če ljudje zasmehujejo pridno delo polne ljubezni • in ker se pokaže naša prava omika posebno v tem, da se nikdar ne omejamo ob nepravem času in na nepravem kraju. Do te srčne omike pa nam ne pripomore ne svetovna zgodovina, ne pri-rodoznanstvo, četudi sta sicer zelo važni vedi — ne, do nje pridemo samo na ta način, da sami razmišljamo o življenju svojega bližnjega. Kadar torej naletite na deč- tem v resnici oduševljene — prava zakladnica naj plemenitejših občutkov človeških prs? NIC PREMIRJA Z ŽELODČNIMI NEPRILIKAMI — USTATVITE JIH! Vi ne morete ustaviti boja z vašimi želodčnimi neprilikami ako jemljete kake pilule in tablete; je-mr.ti morate kako uspešno zdravilo, ki znači trajen mir. Trinerjevo grenko vino naredi konec slagemu okusu, zabasanosti, neprebavi, napenjanju, in sličnim želodčnim ne-prilikam ;to zdravilo vas ne bo .nikadr varalo. "Carnegi, Pa. 22. Sept. Trinerjevo grenko vino je iz-borno zdravilo. F. GabrieHi." Vrednosten kupon v vsakem zavitku. Če ga ne dobite kje v bližini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. te njihov pogled še danes, po ka, z lepo zakrpanimi hlačami, mnogih stoletjih toplo in srčno ki se sramuje posmeha svojih prevzame? No — zakrpane;tovarišev, mu zakličite: 'Ti, le hlače našega tovariša Mlinarja1 ponosen bodi na svojo mamo! so bile tudi taka umetnost, in Saj nosiš najdragocenejše hla-jaz bi dal danes precej denarja če sveta!" za nje, ko bi bile na prodaj.; Ali mari ni to resnica? Ali Obesil bi jih v šoli na tablo kot ni vtkana vanje kot %najsijaj-kak zemljevid in vam pokazal s nejša svila materina ljubezen, palčico čudovito iznajdljivost in ali ni to mnogo imenitnejše Main 67 80 Res. Kenmore 2857-J A. J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 619 Williamson Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. CLEVELAND, OHIO BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ Pijte gorkega pred spanji m. Ta čaj PRE2ENE PREHLAD. Utrdi jetra. Izčišča črevesje. Bolgarski zeliščni čaj je sestavljen iz čistih zelišč. Urjuje kri in vam pripomore k zdravju. Naprodaj v vseh lekarnah. Pošljemo ga tudi po pošti priporočeno velika družinska škatlja za $1.25, ali 3 škatljc za $3.15, ali 6 škatelj za S5.25. Naslov: H .H. Von Schlick, President Marvel Products, 100 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsa torek Lastnina Kranjako-Slovenake Katoliške Jednote v ameriških. Združenih državah 1117 St Clair Are. Uredništvo in npravništvo: Telefon: Randolph »13 CLEVELAND, OHIO. Za člane, na lete ...... Naročnina. font Za nečlane ................ ___________________________$1.60 Za inozemstvo___ ---------------- OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUG UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Tuesday__ OFFICE: <117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 3012. CLEVELAND. OHIO. M. Butzel iz Detroita, Julia C. Lathrop iz Rockforda, 111.; Frank M. Leavitt iz Pittsburgh. Pa.; Mrs. Walter H. Merriam iz Clevelanda, O.; Judge Hugo Pam iz Chicaga, in Josephine Roche iz Denverja. F.LJ.S. ^ -o- Državne in občinske volitve. Ustava mnogih zveznih držav zapoveduje, da se državne in občinske volitve ne smejo vršiti v istem letu. Za volitve dr žavnih zastopnikov v takih državah so določena leta s sodo številko in za volitve mestnih zastopnikov leta z liho številko. V letošnjih volitvah 8. novembra bo torej izvoljenih le malo državnih zastopnikov. Vendarle so te volitve velike važnosti toliko radi tega, ker -gre za volitve na vodilna mesta v dr-kjer sedanji zakon zabranjuje; žavnih in občinskih vladah, ko-združitev družin. Upravm svet' likor radi okolščine, da volitve Resolucija za spremembo priseljeniškega zakona. Upravni svet Foreign Language Information Service je odposlal kongresu resolucijo, v kateri priporoča nekatere spremembe priseljeniškega zakona, ki bi olajšale usodo ločenih družin. Foreign Language Information Service ni priporočal ni-kakih radikalnih sprememb, ki ob sedanjih okoltčinah ne bi itak imele nikakega izgleda za uspeh. Priporočane spremembe pomenjajo le poboljšek, ki ga kongres utegne uvaževati. Upravni svet F. L. I. S. je mnenja, da bi se moralo ameriškim državljankam čim prej dovoliti, da smejo njihovi inozemski možje priti kot priseljenci izven kvote, in da se mora nekaj sličnega ukreniti v slučajih, pripoznava, da je težko uveljaviti vsak zakon, ne da bi kdo trpel v posameznih slučajih, ali v teh slučajih je mnenja, da ne gre le za nezasluženo krivico proti prizadetim, marveč da sedanje postopanje, ako nadaljuje, ima škodljive socijalne posledice in odlaga asimilicacijo. Resolucija se glasi :,h" ' "Upravni svet Foreign Language Information Service je prepričan, da ameriški narod, Jfo je sprejel načelo omejenega priseljevanja, ni hotel ločiti moža od žene ali otrok od staršev ali povzročiti krutosti in pro-tisocijalne razmere, ki nastanejo vsled take ločitve, in da te zle posledice so mnogo bolj resne kot kar bi pomenjalo ono malenkostno začasno povečanje priseljevanja, ki bi bilo potrebno za združitev sedaj ločenih družin. "Upravni svet je prepričan, da tako olajšanje bo v prid asimilaciji in dobrobit celotnega naroda in bo čin bistvene pravičnosti napram ljudem, ki so prišli v to deželo, predno je bil sprejet priseljeniški zakon od leta 1924, in niso zato mogli predvideti, da bodo vsled istega ločeni za mnogo let od svojih družin. "Enostavna pravičnost zahteva, da moški in ženske, ki so ameriški državljani, uživajo isto pravico pod priseljeniškim zakonom. "Zato upravni svet Foreign Language Information Service poživlja kongres, naj v svojem prihodnjem zasedanju dovoli inozemcu, zakonito pripuščene-mu pred 1. julijem, 1924, da sme brez odloga poslati po ženo in neporočene nedoletne otroke, in da dovoli ameriški državljanki isto pravico glede prihoda njenega inozemskega moža. kakršno vživa državljan glede svoje inozemske žene." Upravni svet (Board of Trustees) Foreign Language Information Service je sestavljen od sledečih odličnih Amerikancev: Enajstorica članov je iz New v letu pred predsedniškimi volitvami so dostikrat pomembne, ker kažejo na splošno smer javnega mnenja. Vsaka država ima svoje posebne volilne zakone, ki pa se morajo skladati s splošnimi načeli ustave Združenih Držav. Stvar ameriškega državljanstva se na primer urejuje po federalnih in ne po državnih zakonih; volilec pa mora biti ameriški državljan, ako naj ima volilne pravico v katerisibodi državi. Kvalifikacije volilcev so v podrobnosti različne v poedinih državah; v splošnem se zahteva, da je državljan 21 let star, da je stanoval v dotični državi vsaj leto dni pred volitvami, v dotični county vsaj štiri mesece in v samem volilnem okraju trideset ali šestdeset dni pred volitvami. V slučaju naturaliziranega državljana se zahteva, da je bil natu-raliziran vsaj že 90 dni pred volilnem dnem. V državi New York in v nekaterih drugih državah se od volilca zahteva spričevalo o pismenosti, iz katerega je razvidno, da zna volilec pisati in čitati angleški. V večjih mestih se volilci morajo pred volitvami vpisati v seznam volilcev, drugače ne morejo glasovati. Tako vpisovanje volilcev (registracija) se vrši vsako leto. V državi Pennsylvaniji se za kvalifikacijo volilca zahteva, da plačuje davke za county ali državo. V prav malo državah se voliina pravica razteza tudi na prebivalce, ki imajo le prvi papir. Tudi v nekaterih newen-gladskih državah se smejo ino-zemci, ki so davkoplačevalci, vdeleževati letnih občinskih zborov (town meeting). Volilna glasovnica se zove: ballot. Da se preprečijo goljufije pri volitvah, je mnogo držav uvedlo razne načine v varstvo glasovnic. Že registracija preprečuje, da bi mogel en volilec glasovati na raznih voliščih (polling places). Vnaprej zaznamovane glasovnice ne ve-\orka, namreč George W. Ba- ljajo. Le uradna glasovnica se con, Allen T. Burns, Frederick sme rabiti, ki jo volilec dobi v Coykendall, John Palmer Gavit, [roke na samem volišču. Volilec Will Irwin, George McAneny,j se z njo poda v zastrti prostor-Profesor Mihajlo I. Pupin, Mrs. ček na volišču, da jo zaznamu-Barry C. Smith, Ida M. Tarbell,! je, kakor mu je drago, in jo po-Graham R. Taylor in Arthur H. j tem izroči preganjeno tajniku Young. Ostali člani so Fred j volilne komisije, ki v pričo nje- ga vloži glasovnico v volilno skrinjico, potem ko je odtrgal nadpis glasovnice s številko volilca. Na tak način je tajnost volitve zajamčena. V mnogih državah se sedaj rabi takozvana "avstralijanska glasovnica." tako imenovana ker je bila najprej v rabi v Avstraliji. Glavni značaj te glasovnice je ta, da se v glasovnici navedena imena ne le vseh strank, marveč tudi vseh kandidatov vsake stranke. Poleg imena kandidata je prostorček ki naj ga volilec prekriža, ako glasuje zanj. Na tak način ni volilec prisiljen, da bi glasova za vse kandidate ene in ista stranke, marveč more izbrati izmed vseh strank, kakor mu je drago. Najnovejši način glasovanja je oni potom volilnih strojev (voting-machines). Ti stroji ne le zaznamujejo, marveč tudi štejejo izbrane kandidate. New York in razna druga mesta so uvedla take volilne stroje. Volilne zlorabe in podkupovanja ob splošnih volitvah so imele za posledico, da so mnoge države vzakonile postave proti volilni korupciji. Nepostavna raba glasovnice je kaznjivo de janje. Večina držav zahteva da morajo poedini kandidatje objaviti svoje volilne stroške Nekatere države so šle še dalje in potom zakona omejile stroške volilnih agitacij. Na pri mer, v državi New Jersey ne smejo stroški vsakega kandidata za guvernerja ali federalnega senatorja presegati $50,000 za kongresnika $7.500, za člana državne legislature po 5 centov za vsakega volilca. V državi Ohio ne sme kandidat za gover-nerja potrositi več kot $5,000 za vso volilno kampanjo, itd. Zakoni o omejevanju volilnih stroškov so postali potrebni Treba je le pomisliti, da vsa burna volilna kampanja za izvo litev Abrahama Lincolna je stala približno $100,000, dočim dandanes stroSek petih milijonov dolarjev pri predsedniških volitvah ne vzbuja riikakega za čudenja. F.L.I.S. Dijamanti in njihov izvor. Že od svojih začetkov je imel človek prirojeno hrepenenje po osebnem okinčanju.. Davni grobovi nam razodevajo to nagnjenje in človeško nadarjenost za ustvarjanje umetniških draguljev. Tekom železnega veka so si divjaki napravljali svoja le-potičja iz železa in školjk. Domačini na ' Salomonovih otokih so rabili posušena krzna, koščke kosti in kamenčke za izde lovanje lepotičnih predmetov V drugih dobah zgodovine so perja in jagode služile za okin čanje. Sama beseda j uvel (jewl), ki izvira iz francoske besede joie" (joj. radost), je značilna za hrepenenje človeške narave po biserih ali vsakovrstnem kinču. Dragulji so zato igrali važno vlogo v zgodovini in umetnost človeštva. Dandanes, kakor v davnih dobah, so še vedno najbolj priljubljeni dar v znak ljubezni in spoštovanja. Pri današnjih jutrovih narodih nahajamo skoraj vsako vrsto osebnega kinča, od enostavnega znaka kaste na čelu Indijca do sijajnih primerov kovanih zlatenin in srebrnin v raznih pokrajinah Indije. Pa tako le-potičje ni niti brez pomena ali koristi. Polagoma so razne oblike draguljev in lepotičja postale simbol dotsojanstva, olike, okusa ali razreda človeka, ki jih nosi. Dijamant se vsepovsod priznava kot plemič izmed vseh biserov. Je najtrša, najmanj minljiva in tudi najsvetlejša izmed vseh rud. Že to same ko-kovosti so napravile dijamant najdragocenejši biser od pradavnih dni. Resnični sijaj di-jamanta pa se udejstvuje le potem, ko je bil pravilno izbrušen, tako da postane mnogokoten. Umetnost brušenja dragih ka-menov, takozvano facetiranje, se je razvila tekom zadnjih 200 let. Mnogo poskusov se je napravilo za izdelovanje dijamantov na umetne načine, ali brez velikega uspeha. Ti poskusi pa imajo veliko znanstveno važnost, ker nam razodevajo tajnost, kako je narava ustvarila ta znameniti kamen. Fizične in kemične posebnosti dijamanta so bile že predmet obširnih študij in so zlasti zanimive zato, ker dijamant fn grafit ali oglje so kemično ena in ista stvar, pa fizično vendarle tako različna. Dijamant je najčistejši ogljik (carbon); in zares vsled vpliva ali elektricitete se dijamant pretvori v enostavno oglje. Dijamant je dober prevodnik toplote in ob tipanju je mrzlejši kot steklo ali ponarejeni dragi kamen. Mera za velikost, oziroma težo dijamantov je karat je enak 3.17 grana (7,000 granov ali grains je en funt), oziroma v metričnem sistemu je enak eni petinki enega grama (en kilogram ima 1,000 gramov). Ena unča (šestnajstinka enega funta) dijamantov bi torej vagala 141 in pol karatov in, ako bi posamezni dijamanti vagali po en karat, bi predstavljali vrednost ^jližno $125,000. En sam kamen pa, ki bi vagal eno unčo, bi bil vreden vsaj tri četrtine enega milijona dolarjev. Cena dijamanta namreč primerno rasle z veličino kamna. Ljudska vraža je pripisovala dijamantom, kakor vsem biserom, posebne čudotvorne moči, kakor na primer, da obvaruje pred blaznostjo ali pred vplivom strupa. V srednjem veku je dijamant zaslovel kot mirotvor-nik med možem in ženo . Skupna svetovna zaloga dijamantov je omejena. Težko je ugibati, koliko karatov dragih kamenov je se vedno skritih v zemlji, dejstvo pa je, da se je odkrilo le malo važnih demant nih jam. Ko se te naslage di-jamantonosne zemlje izčrpajo, nihče nima pojma, od kod bomo dobivali novih dijamantov. Dijamanti, ki se danes izkopavajo, režejo in razpečavajo, so nastali vsled naravnih sil v pradavnih dobah. Kako so biseri nastali, ne vemo natančno, ali znanost nam razodeva, da so nastali mnogo milijonov let predno je življenje, rastlinstvo ali živalsko, moglo obstojati na zemlji. Nič živečega ne bi bilo moglo prenašati ogromno vročino in pritisk, pod katerimi so se ustvarili ti ogljikovi kristali Mogoče je tudi, da so dijamanti meteoričnega ali izpod nebnega izvira, to je, da so se tekom kakega ogromnega pre tresa v vesoljstvu utrnili na zemljo iz kakega drugega planeta. Kakorkoli so se prvič po javili na zemlji, moramo domnevati, da so najprej obstojali obliki nekolikih ogromnih skupin kristalov. Milijoni let so morali preminiti, predno so se te skupine kristalov razkosale in jih je blatna plava ilovica odnesla s seboj in raztre-sla. Ogromno let je tudi minulo, predno se je ta ilovica posušila in postala trda kot skala. V njej se danes dijamanti nahajajo kot rozine v pogači. Demantna polja obstojajo iz naslag plave skale, ki so bile že izkopane do takih globočin, da je demantni rudnik bolj primerna beseda kot demantno polje. Polja so to zares bila, ko so pobirali prve drage kamne v prsti na površini. Kopači so kmalu izčrpali površinsko prst in, ko so prišli do trde skale, so opustili nadaljno kopanje. Neki podjetni rudokop pa se ni hotel udati. Nenadno je prebil tenko plast trde skale in odkril pod njo bogato plavo ilovico, ki je dala od sebe veliko količino dijamantov. Plava ilovica, ki vsebuje di-jamante, se izkopava iz rudnika in raztrese čez obširna polja, ki jih zovejo "compounds." Tu se ilovica izpostavlja vplivu elementov za dobo 12 do 18 mesecev. Pod vplivom solnca, vode in zraka velik del ilovice razpade, ali nekateri deli so tako trdi, da jih morajo stroji razmleti. Nato se .ilovica izpere. Razpadla ali razmleta ilovica se pomeša z vodo in se napelje skozi razna korita, na dnu katerih sp nahaja debela plast maže. Raztopi j iva ilovica in kamenčki se izperejo, dočim dijamanti ostanejo na dnu v maži. Približno po en karat dijamantov se pridobiva iz vsakega vagona, to je« iz 20 kubičnih čevljev plave ilovice. Ali vsak dijamant ni biser. Večina jih je primerna le za industrijalno rabo, kot na primer za vrtalne osti, kjer je treba najtršega svedra. Ono malo dijamantov, ki se lahko rabijo kot dragu- $40 manjši kot pa stroški shodov, in zato ima J. S. Z. $40 deficita. Shodov in predavanj j« bilo enajst. Udeležba na nekaterih ni bila tolikšna kot bi bila lahko." itd. Gospod Kristan kot milijonar, diplomat, politik, zadrugar itd. itd., bo imel vendar toliko spoznanja, da bo onih malenkostnih 40 ameriških copakov že iz moralnega in gmotnega ozira poslal JSZ, če ne, bodo morali cenjeni sodrugi plačevati posebni asesment. * Zadnjič sem omenit kako ra-pidno napreduje v vseh ozirih naša sosedna naselbina Nottingham ; o tem so začeli pisati tudi naši angleški lokalni listi kar na prvi strani. Cemu pa tudi ne? S slučajem, ki se je predzadnji teden ondi pripetil, se ne more ponašati niti Brathenal, niti Shaker Heights. Ce se bo- lji, se razlikuje med seboj po j do taki slučaji slovenskih štor-čistosti in barvi. Fini beli di- kelj še v bodoče stalno ponav- jamanti brez napak so izredno redki. Ne le izkopavanje dijamantov je jako dragocena stvar, ali predno so primerni za rabo kot lepotičje, treba jih je izbrusiti in izgladiti. Tudi visoke carine je treba vpostevati. Cene na debelo za dijamante predpisuje neki sindikat, ki je ena izmed najmočnejših finančnih organizacij na svetu in ki kontrolira vse produkcijo velikih rudnikov. Demantni sindikat urejuje ceno dijamantov in stalno pojemajoča zaloga istih sili cene stalno navzgor. Dandanes je cena na debelo večja kot je ljali, bo Nottingham kmalu zaslovel po vsem svetu. Pri družini E. in Fr. Rusa na Cherokee Ave. so dobili namreč no-vorojenko, ki je tehtala celih sedemnajst (17!) ameriških funtov; ime ji je Katarinca. Da res, naša ameriško-sloven-ska kri, nikdar ne "sfali " Že ko bo Rusova Katrica hodila v prvi razred, bo lahko zapela: 'Mi smo junaki, korenjaki, ki se nikogar ne boje!" * V mestu Youngstown, O., so pa tete Štorklje še bolj imenitne, oziroma radodarne. Pri družini našega sobrata Peter bila cena na drobno pred dese-1 Volka so začetkom oktobra t. 1. timi leti. dobili trojčke; poleg tega ima- Demantni prah, ki nastaja j jo pa že par dvojčkov. Ce bi pri brušenju, se zopet rabi za brat Volk živel v Parizu, bi do-izglajevanje dijamantov. Di- bila njegova žena od vlade od-jamanti se brusijo potom želez- likovanje in penzijo; toda tukaj ne plošče natresene z demant- v Ameriki pa še nimamo take nim prahom. Brusilec je jako državne postave; škoda! Da ne izurjen rokodelec, kajti izbru-šeni dijamant ima 58 kotov ali boste mislili, da je ta vest iz trte izvita, lahko vidite na dru- solnčnih lic.' Popolnost istih je gi strani današnje številke G1A-povsem odvisna od njegove spo- sila sliko trojčic in dvojčic sobrata Volka iz Youngstowna. Prav lepo in umestno bi bilo, da bi se zanje nabralo kako božično darilo! sobnosti in dobregl očesa. -o- PABERKI (Piše urednik) Te dni sem prejel od nekega našega naročnika v Newburgu sledeče vrstice: "PODPURA! V zadnji številki 'Glasila' sem videl navedene Molekove visoke ???!! literarne izraze, katere omenja avtor 'Paberkov.' Ti izrazi so pač izmečki gnilih možgan. katere Molek nosi v svoji butici. 'Paberčan' je predlagal, da se Moleku postavi spomenik kot priznanje zaslug, ki jih ima na literarnem polju. Jaz ta predl6g podpiram s pripombo, da je spominek primeren. In edino primeren spomenik za Molekovo literaturo je suha kravja potica po koncu postavljena." * Ce poj de tako naprej, bomo morali v resnici slavnega jugoslovanskega kiparja Meštroviča zopet v Ameriko povabiti; dela bo imel za več let. Za enkrat sta predlagana dva večja spomenika in sicer za Gorenca ter Moleka. Ker je pa zadnji čas tudi Tone Kristan med ameriškimi Slovenci zelo zaslovel, bolj kot pred leti Mr. Etbin Kristan, naj bi se na Lawndale Ave. v Chicagu tudi njemu postavilo primeren spomenik iz mavca ali pa lesa. V desnici naj bi držal odprto bančno knjižico z napisom "$50,000 SNPJ," v levici pa napis "The charity begins at home." * Nikakor ni umestno, če lačna vrana sito pita. Naši socialisti pretakajo sedaj krokodilove solze, ker ima J. S. Z. vsled Kristanove ture $40 deficita. O tem -piše sam "Proletarec" sledeče: "Shodi, na katerih je nastopil s. Anton Kristan v času, ko je bil tu na obisku, so bili v moralnem oziru uspešni, ne pa tako v gmotnem. Dohodki so Med judovskimi in italijanskimi brivci na 90. cesti ter St. Clair Ave. v našem mestu se vrši huda konkurenčna vojna; vendar v tem boju ni bil dose-daj še nihče nevarno ranjen, pač pa malo vrezan, ostrižen in obrit. Ti brivci strižejo moške po 35 centov, ženske pa po 25 centov; tako imajo namreč napisano na svojih' oknih. Ti mojstri-škarevci niso praktični! Za striženje ženskih las bi morali računati najmanj desetkrat toliko, ker so bolj dolge; zato pa nas, moške s ceno navijajo. Ali ni res? * V bližini naše 120. ceste imamo čudne mesarje. Nedavno sem hotel doma za priboljšek pripraviti malo szegedinskega guljaža. za kar je treba masti, svinjetine in kislega zelja, in seveda tudi čebule ter paprike. Po mast in meso sem stopil v neko "košer" mesnico. Kako se mi je oni mojster Mojzes smejal, ko sem na njegovem kounterju" brskal in iskal primeren kos svinjskega mesa in zahteval tudi dva funta masti; toda zaman. Mojzes se je oprostil, češ, da takega mesa ne prodajajo, ker judje ne smejo vživati svinjetine. — Tako sem zopet za eno skušnjo bogatejši. * V nekem listu sem čital oglas neke tvrdke v Gowandi, N. Y., da prodaja in razpošilja | "kranjski" guljaš v konvah. To je pa nekaj posebno novega in kulinarnega! O kranjskih klobasah sem že čul, o takem guljažu pa še ne. Vprašanje nastane, če je to morda gorenj-sko-kranjski ali dolenjski gu-ljaž? Označena tvrdka prodaja tudi britve, gramofone, groce-rijo, žive kokoši, grozdje in mošt. To je pa v resnici trgovina z mešanim blagom. Manjka ji še ptičjega mleka, žabje masti in cekinovega semena. # V Denver, Colo., je bil nedavno imenovan kandidatom državne zakonodaje Mr. Frank J. Knaus. Radoveden sem, če je navedenec kaj v sorodu našemu znanemu Jerneju Knausu iz Clevelanda, rodom iz Ribnice? Da, naši ameriški Ribničani vsestransko napredujejo. • Sestra nemškega ekskajzerja, princezinja Victoria je šele na stara leta začela misliti na fante. Dasiravno je stara že 61 let, se bo sedaj poročila z 26-letnim ruskim dijakom Aleksander S u bo worn. Lepa zakonska dvojica; nevesta bi bila lahko že prababica svojemu mlademu možu. V starem kraju tarnajo o draginji. Za en ameriški dolar se lahko dobi sedem litrov dobrega cvička po osem "kovačev" dinarjev. Ni čuda, da naši Amerikanci ob povratku iz domovine tako hvalijo Jugoslavijo. Za pol dolarja se ga je lahko pošteno navlekel. Tukaj v Ameriki pa velja galonca $4. * Posebno otroški čevlji so pri nas dragi. Nedavno sem kupil par čižemčkov za našega dve leti starega sinkota; $2.75 so veljali. Kje so oni dobri časi, ko smo jih plačevali po 75 centov? To vam znajo tovarnarji delati dobičke! Iz para mojih čevljev za $5 bi lahko naredil pet parov otroških. * Naša hišna gospodarja sta dala moje pisarniške lokale vse lepo prepleskati in olepšati, da izgledajo kakor novi. Celo lična nova napisna tablica je obešena na vratih. Zraven mene je naš hišni ekonom Polde, vis-a-vis v ozadju pa kolega Tone. Menda se sedaj slednjemu sline cedijo po moji pisarni, kjer imam tako lep razgled na St. Clair Ave.? Tudi tovariš Tone ima lepo uredniško kovačni-co z razgledom proti jezeru, poleg tega pa še svoj strešni vrtec z vsakovrstnimi rožami, česar jaz pogrešam. Ce hočem rože videti, se sicer lahko ozrem čez cesto v izložbeno okno cvetličarjev Slapnik & Vokač; toda duhati jih ne morem. Izmed pisarniških pritiklin si moram kupiti še eno stensko ogledalo, kajti dosedaj mi je za to služilo ogledalo v izložbenem oknu Smrekarjeve trgovine ravno Čez cesto. ....................................111111111IIT *2375 FAIRBANKS ■■ " čiato volnene obleke ia vrhnje suknje narejene po meri. Naš zastopnik za Joliet, III. in okolico je MR. JOSEPH STUKEL R 3, JOLIET, H I. Telefon 6737 »»<«»« 111111 ■ 1111111............................. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat In štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,N.Y. UM Baa topa (k te LUBASOVIH HARMONIK -—_i * ^towuypQm. ZASTAVE, BANDERA, RIGAUJE m ZLATE ZNAKE xa društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN l»4S Se. RWreway Are. Chiea*o, DI Pilite »o cenik! K§ S* K# JEDNOTA v JolioM, nu dne 2. t p rti« 1S84. Iakorporii driari Illinoia, dne 12. jantarja, 1808. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUBT, ILL. Sotventaeat aktivnega oddelka xnnla 100.81%; aolv—taoat mladlnakega delka znaSa 14026%. Od ustanovitve do 1. oktobra 1927, znaša skupna izplačana podpora $3,094,558.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd St., Omland, Okle. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Fvoblo, Golo. II. podpreta. MRS ^^ ' i: J OS MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chiahola, Minn. SIP ZAL/ ^ - ■■ — Glavni tajnik Pomoini tajn Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chi AR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomoini tajnik": STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., JoUat, QL i cage St., Jc Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2818 :ago St., J Clair 8t. Indianapolis, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 812 Grant St., Pittobargk. Pa. NADZORNI ODBOR: • MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allia, Win. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE L1KOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, IU. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26— 10th St., North Chicago, IU. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Okla. POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Lauriua, Mick. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve ,tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. BODIMO DOSLEDNI Brat Zulich, član finančnega odbora poroča v Glasilu minulega tedna, da "MOJ ODGOVOR V ŠT. 42 JEDNOTINEGA GLASILA NIMA PODLAGE.'' . r . Poglejmo, če je res tako? V mojem poročilu ali v zagovoru, kakor ga brat Zulich nazivija, sem povdarjal, da je izid minulega splošnega glasovanja veljaven. Istotako sem navedel izjavo odvetnika brata Kushlana, ki isto potrjuje. Na rokah imam tudi izjavo Jedno-tinega odvetnika, ki isto trdi. Je li potem moja trditev ali zagovor minulega splošnega glasovanja brez podlage? V inicijativnem predlogu brata Zulicha se prva točka glasi: 1. Da se gori omenjena resolucija sprejeta v splošnem glasovanju, vršečem se med 15. junijem in 15. avgustom, 1927, glede nakupa ali zidave novega Jednotinega poslopja, v celoti poruši in razveljavi." Ali s tem ne potrjuje brat Zulich tudi sam, da je izid minulega splošnega glasovanja pravomočen in veljaven? Ali brat Zulich ne potrjuje isto, kar sem jaz v mojem pojasnilu v številki 42 Jednotinega Glasila trdil? Ako izid glasovanja ni pravomočen in ni veljaven, potem čemu novo inicijatifo? Poiem novo glasovanje za porušitev ali razveljavo gotove stvari, če ista ni bila pravilno odobrena? To je popolnoma jasen dokaz, da je moje pojasnilo imelo podlago in ima podlago danes, kar potrjuje omenjena točka resolucije brata Zulicha sama. Brat Zulich pravi, da je pričakoval od mene, da bom prišel na dan s stvarnimiodgovori. Jaz mislim, da moje pojasnilo je bilo popolnoma stvarno, na vprašanja, ki sem jih "smatral za vredna dati pojasnila. Da pa nisem odgovoril na vsa vprašanja, je pa vzrok ta, ker nisem smatral za vredno odgovarjati. Ako pa brat Zulich ali kateri drugi član želi obširnejšega pojasnila, sem pa istega pripravljen dati o vsakem Jednotinem vprašanju, bodisi potom Glasila ali pa potom javnega debatiranja na shodih. Dalje pravi brat Zulich, če bi prav zadnjo resolucijo smatrali za veljavno, iste izpeljati ne moremo, ker nimamo za to potrebnega denarja. Brat Zulich se dobro spominja, da je bilo na seji glavnega odbora dne 28. januarja, 1926 sklenjeno, ,da se sedanjega urada ne popravlja. Istočasno je bilo sklenjeno, da naj se zgradi novi dom na kakem prikladnem prostoru v Jolietu. Izvoljen je bil poseben stavbinski odbor. V ta odbor je bilo izvoljenih šest članov glavnega odbora. Odbor je bil pooblaščen, da pripravi proračun za popravek starega Jednotinega poslopja, kakor tudi obris in proračun za novi Jednotin dom, z namenom, da se vse skupaj predloži minuli konvenciji. Jaz sem bil sprva za popolnoma novi dom. Pozneje pa, ko sem uvidel, da ako se zida novi dom, se ne bo moglo istega zgra-ftiti, brez posebnega asesmenta na članstvo. In ker vem kako težavno je razpisovati in še težavnejše kolektati posebne dokla-de od članstva, zato sem se z veseljem pridružil stavbinskemu odboru, da se kupi prostor s hišo vred na Ruby in Hickory Sts., in zakaj? Zato, ker sem videl, da ako konvencija odobri sklep in priporočilo stavbinskega odbora, bi Jednota imela lepo hišo, .ki bi prinašala dohodke v toliki meri, da bi se hiša sama izplačevala, ne da bi bilo potreba članstvo s posebnimi asesmenti obkladati. Stavbinski odbor je v smislu naročila glavnega odbora pripravil proračun za popravek sedanjega urada, kakor tudi za poslopje na Ruby in Hickory Streets. O tem se je pred konvencijo veliko pisalo. Priobčeno je bilo poročilo v Glasilu in tako je bila priobčena tudi slika onega poslopja. Ko se je pa vršila seja glavnega odbora tik pred konvencijo, je bil brat Zulich eden izmed onih, ki je bil nasproten nakupu stavbe na Ruby in Hickory Sts. Brat Zulich je bil eden izmed onih, ki je pri seji glavnega odbora priporočal nakup Henneberry-evega posestva. On je bil imenovan v odbor, da se pogodi z lastnikom poslopja za ceno. Brat Zulich je plačal $25 na račun kot kavcijo (aro) in pa za napravo pogodbe (option) tega posestva. Omenjeni znesek se je bratu Zulichu iz Jednotine blagajne povrnilo. Ko se je priporočilo nakup Henneberry-evega posestva, sem bil tudi jaz popolnoma zadovoljen, posebno ker se mi je videla cena primerna, in zopet ker sem uvidel, da ako se Jednoti posreči dobiti to posestvo, se bo zopet lahko nakup izvršil, ne da bi morali članstvo obkladati s posebnimi asesmenti. Ko pa pride zadeva Jednotinega urada na konvenciji na dnevni red, je bil brat Zulich zopet eden onih, ki je bil proti nakupu prostora na Ruby in Hickory Sts. kakor tudi proti nakupu Henneberry-evega posestva. Ko je konvencija potem določil«, da ne kupiti eno in ne drugo, marveč je bilo sklenjeno, da naj se sedanji urad preuredi, da bo odgovarjal Jednotinira zahtevam in potrebam, sem nato priporočal dozidavo še enega nadstropja pri sedanji hiši. V mojem poročilu sem navedel vzroke, zakaj bi bik) umestno in edino praktično, če se sedanji urad popravi, da se dozida še eno nadstropje. Tudi pri tem sem imel pred seboj članstvo Jednote. Videl sem, da ako se dozida še eno nadstropje, bo vrednost posestva vidna. Hišo bi se lahko cenilo na $85,000. Na podlagi tega bi se zamoglo dobiti dovoljenje od državnega zavarovalniškega oddelka, da bi se potrebno svoto za preureditev hiše izposodilo iz smrtninskega sklada. Moj glavni namen je bil pri vsem v prvi vrsti varovati Članstvo pred posebnim asesmen-tom in drugič pa, da bi prišli enkrat do urada, ki bi odgovarjal potrebam in zahtevam Jednote, ter da bi enkrat za vselej nastal mir zaradi Jednotinega doma. Kakor hitro pa se je sprožila misel o dozidavi še enega nadstropja pri sedanjem uradu, se je takoj reklo, da priporočam dozidavo še enega nadstropja zaradi tega, da bi se sedanji prostori porabili za lastno Jednotino tiskarno. To so dejstva in fakti, ki se ne dajo utajiti. Zato ponovno rečem, da ako bi gotove osebe opustile politiko, in pogledale zadevo s take strani in v taki luči kakor v resnici je, bi ne bilo potreba nobenega prerekanja, nobenega prepira. Vsa afera bi bila že zdavnaj rešena. Brat Zulich dalje izjavlja, da jaz sam priznavam, da "SMO" z zadnjim splošnim# glasovanjem zavozili. Kdorkoli je čital moje pojasnilo, je videl, da sem pisal sledeče: "Torej, da je cela stvar zavožena, nisem kriv jaz, pač pa je temu kriva umazana politika." Pri tem ni rečeno, da je bila stvar zavožena potom splošnega glasovanja, pač pa zaradi tega, ker se izida glasovanja ne vpošteva. Jaz tudi nisem pisal "SMO" in tudi pri zavozitvi nočem prevzeti nobene odgovornosti. Če pa brat Zulich sam priznava, da je pomagal stvar zavoziti, naj on odgovarja in mene naj ne šteje pod besedo "SMO." Brat Zulich mi dalje očita, da s priznanjem, da sem jaz sestavil zadnjo nejasno ? resolucijo, sem po njegovem mnenju vse, kar je zavoženega glede poprave Jednotinega urada, jaz zakrivil. Ponovno povdarjam, da resolucijo sem jaz sestavil. Odposlal sem jo bratu glavnemu predsedniku v pregled. Brat predsednik je resolucijo odobril in podpisal in mi istočasno sporočil, da naj se resolucija odpošlje glavnim uradnikom v odobritev. To se je storilo in 20 članov in članic glavnega odbora je resolucijo odobrilo in podpisalo. Če bi resolucija ne bila dovolj jasna. Ako bi ne bila dovolj razumljiva, bi iste gotovo 20 glavnih uradnikov ne podpiralo in potrdilo. To je dokaz, da resolucija je bila dovolj jasna, vsakemu, ki jo je hotel razumeti. Resolucija ni kriva, če je zadeva Jednotinega urada zavožena, pač pa je krivo vse kaj drugega in brat Zulich to dobro ve. Nikakor pa ne sme brat Zulich misliti, da je kriva tega jo-lietska politika. Ravno tako ne sme misliti, da take politike so zmožni le bolj "štijfiirane" osebe. Brat Zulich naj samo nekoliko okrog sebe pogleda, pa bo takoj iznašel odkod ta politika. To naj služi v dokaz, da je imelo moje porodilo, popolnoma trdno in zdravo ter resnično podlago, ki se ne do porušiti. Enako naj služi to tudi v pojasnilo in dokaz, da jaz ne vsiljujem članstvu 'Sternove kasarne," kakor to trdi brat Zulich, temveč prosim za sebe kakor tudi za ostalo osobje glavnega urada in sicer: Dajte nam sanitarne pisarniške prostore in privo&ite nam vsaj nekaj svežega zrajta in svetlobe. Josip Zalar, glavni tajnik. -o-- Pojasnilo na odgovor Rev. Cherneta. Ko sem vprašal Rev. J. Cherneta. da pove, kako je prišlo do tega, da je on računal na zadnji konvenciji"* $8 več za dnevnice in $2.20 več za vožnjo kakor pa sobrat John Udovich, delegat istega društva, je Rev. Cherne podal odgovor, v katerem zatrjuje, da je brat Udovich prvič kot delegat na konvenciji v svojem računu vračunal $8 premalo za dnevnice, ter da je za vožnjo dodal §4.50 iz svojega žepa. Z drugo besedo, Father Cherne s tem trdi, da je on pravilno računal za dnevnice kakor tudi za vožnjo, toda brat Udovich ni računal zadosti. K temu moram dati sledeče pojasnilo: V soboto zvečer dne 14. avgusta, 1926 smo se s posebnim vlakom odpeljali iz Chicaga v Pittsburgh. ( Konvencija se je zaključila v soboto dne 21. avgusta). Delegat je iz Sheboyga-na, Milwaukee, Waukegan, Joliet, La Sallej Aurora, Chicaga in' iz bližnjih mest Chicaške okolice so bili opravičeni do dnevnic po $8 na dan od 14. do 22. avgusta, kar znese devet dni $72. Kateri delegat iz omenjenih krajev je računal več kakor $72, je računal preveč. Brat Udovich je torej raču- Na to odgovarjam: Pri železniških vožnjah nimam ničesar opraviti. Torej, ako Father Cherne nima polovične vožnje, ni to moja krivda. Vem pa iz pojasnil od strani uradnikov železniških družb, da vožnja iz Sheboygana v Chicago in nazaj stane za navadno osebo $9.90. Duhovniki imajo po North Western železnici popusta pri vožnjah dve tretjini. Torej bi stala vožnja v takem oziru iz Sheboygana v Chicago in nazaj le $3.30. Vožnja iz Chicaga v Pittsburgh in nazaj stane $42.76. Duhovniki po železnicah proti vzhodu plačajo polovično vožnjo. kar znaša iz Chicaga v Pittsburgh, in nazaj $21.38. Father Cherne je računal za vožnjo iz Sheboygana v Pittsburgh in nazaj $52.66. Ako je on res odkritosrčen prijatelj Jednote, zakaj ni pri vožnji prihranil Jednoti $27.98? Če Father Cherne smatra to za "krompirjeve olupke," mi je prav žal. Lahko tudi smatra to za "šus purfla." Mene malo briga kaj Father Cherne o tem misli, briga me pa, zakaj ni Rev. Cherne Jednoti prihranil omenjeno svoto $27.98 kakor so pri tem storili drugi gospodje duhovniki?- Father Plevnik je računal polovično vožnjo. Fa- nal $72, kar je popolnoma pra-jther Zakrajšek je storil isto. vilno. Enako tudi vsi Jolietski Zakaj ni tega napravil tudi delegat je so računali vsak 872, Rev. Cherne? razun Father Plevnika, ki je Father Cherne omenja, da bi računal $64. Zakaj je torej;bilo veliko bolj zanimivo, ako Father Cherne računal $80? bi pisal koliko komišna se dobi Ko sem omenil, da imajo gg. duhovniki polovično vožnjo na železnicah, Father Cherne trdi, da je on eden tistih, ki jo nima, in to mogoče po moji zaslugi? letno pri investiranju Jednotinega denarja in kdo ga je dobival, ker ni bil priobčen v Jed-notinih računih. Na to odgovarjam, da jaz ni- mam nobene skušnje o komiš-nu. Kolikor je meni znano, do sedaj ni se noben glavni uradnik Jednote prejel in v žep vtaknil kakšen komišen pri investiranju Jednotinega denarja. Vsaka provizija ali dobiček pri investiranju denarja je bila v Jednotine knjige vpisana in tako v finančnih poročilih poro-čana. O tem se lahko Father Cherne kakor tudi vsaki drugi član prepriča, ako pazno prečita šestmesečna poročila za vso dobo mojega u rado van j a kot tajnik Jednote. Ako Father Cherne drugače trdi, naj svojo trditev z dokazi podpre pred porotnim odborom K. S. K. Jednote, ker se ima zagovarjati zaradi natolcevanja in obrekovanja. Ob prvi priliki, ko mi bo čas dopustil, bom pa potom člankov javnosti dokazal, kako se je na neopravičen način blatilo člane glavnega odbora, ter kako se je potom neresničnih člankov o komišnu, članstvo Jednote vleklo in farbalo. - Josip Zalar, glavni tajnik. -_o- Iz urada III. finančnega odbornika K. S. K. J. V številki 42 Jednotinega Glasila sem priobčil novo resolucijo v zadevi Jednotinega doma, katero je podpiral urednik Glasila brat Ivan Zupan. Ker sem pa kmalu po tistem prejel od par glavnih uradnikov na-migljaje, da se ne strinjajo z označeno resolucijo, zato sedaj dvomim, da bi dobil dvetretjin-sko večino za odobritev iste od strani glavnih uradnikov. Zato odstopam od te resolucije ter jo prepuščam društvom, da isto iniciatirajo po pravilih Jednote, ako vidijo za potrebno. S sobratskim pozdravom John Zulich, član finančnega odbora KSKJ. Cleveland, O., 5. novembra, '27. -o- Lončarstvo v ribniški dolini. Poleg ribniške suhe robe je gotovo ena izmed najbolj znanih domačih obrti pri nas važna keramika — lončarstvo. Slednje ni omejeno le na ribniško dolino, marveč se goji tudi na Gorenjskem in deloma na Dolenjskem, a nikjer se ni izdelovalo toliko te robe "za cej-le dežele," kakor poje ribniška pesem, kot bas v ribniškem okraju. Ker lončar dobiva glavno sirovino — glino — doma, je lončarstvo predvsem razvito v občini Dolenja vas pri Ribnici, ker se na Brezju dobiva pripravna zemlja v keramične svrhe. Glavne vasi, ki se s tem pečajo. so Dolenja vas, Prigorica, Rakitniea in Blata iz župnije Dolenja vas ter Nemška vas iz župnije Ribnica, ki pa spada v občino Dolenja vas. V vaseh župnije Dolenja vas se izključno izdelujejo lonci, piskerci, kožice, sklede, rožniki (vaze), konjički in piščalke, v Nemški vasi pa izključno le peči, visoke za boljše sobe in nizke s pečjo za kruh in drugo kuho. Da se v Dolenji vasi prebivalstvo intenzivnejše bavi s lončarstvom, ie vzrok ta, da se dobiva glina tudi na kočevskem premogovniku. Ko rudarji z velikimi stroji kopljejo zemljo, da odkrivajo premog, izkopljejo tudi mnogo dobre gline, ki jo lončar uporablja za izdelavo lončene robe. V glavnem prevladuje že po svoji kvaliteti boljša kočevska glina! Premogovnik pa zahteva za voz gline prav majhno odškodnino. Nadaljnji sirovini, ki ju lončar rabi, sta kotlovna in svinec. Kotlovna so odpadki od bakrenih kotlov, ki vsebujejo zeleno barvo. Kotlovna se zmeša s svincem, kar da lončarju tekočo zmes, s katero lončeno robo čini, da je lepša in trdnejša. S samo kotlovno pa se roba opiše, to je, napravijo se barvaste pise krog lonca ali sklede v olepšavo. Prejšnje čase so imeli lončarji majhne mlinčke, kjer so na roko mleli trdo kotlovno in svinec. To je bilo silno težko delo, zato se je ta posel prenesel na velike kamne v mlinu župana v Dolenji vasi, kjer se svinec melje. Kotlovna se dobiva v Bakru in Sušaku, svinec pa po trgovinah. . Glina in svinec s kotlovno sta glavni dve sirovini za ribniškega keramika. Delo samo je kaj mučno in zamudno in v primeri s ceno blaga kaj poceni. Ko lončar pripelje glino s težkim vozom tri ure daleč iz Kočevja v Dolenjo vas, jo zloži v hišo, v večjo sobo svojega stanovanja, kjer se najprvo očisti. Nato se glina formira v podolgaste kupe, postavi na spodnji del lončarskega kolovrata, kjer se počne še bolj natančno čistiti in rezati v majhne kose. Reže se s staro koso. Ko je glina zre-zana, se zmeče na večji kup sredi sobe, kjer jo lončar počne tlačiti, da jo še bolj zmehča in udela. To delo opravlja od gline umazan lončar, ki z vso silo tepta z bosimi nogami sirovo glino, ter traja po dve do tri ure in je tako mučno, da lije znoj curkoma z lončarja, kot da kosi največjo deteljo. Tako preparirana glina se zmoči z vodo, nakar jo vzame lončar v večjih kepah na svoj kolovrat: štirioglat podstavek z debelo okovano okroglo desko, kar vse se suče krog krepke osi. Z boso nogo požene lončar kolovrat, v njegovih rokah pa iz kepe gline raste lonec; piskerc, skleda, rožnik ali kar on hoče. Ko je posoda že v redu, jo zažene kolovrat še enkrat, prst lončarjev pa naredi ob robu lepe zobce. Nato pa s kotlovno, ki jo lončar vlovi na konec s tkanino prevlečene palice, opiše svoj rokotvor. Nato prenese lončar izdelano posodo ali na desko nad pečjo, ali pa na soln-ce, da se suši. Ista procedura je za lonce vseh mer, sklede in drugo robo. Igračke, piščalke, konjički pa se izdelujejo samo z roko, brez kake priprave. Ponekod so zaposljeni vsi člani družine. Eden glino reže (to delajo tudi ženske), drugi dela konjičke, tretji, vrti kolovrat in izdeluje lonce.\ Ko so se lonci malo osušili inr se je peč pripravila, se roba prenese na dolgih deskah v "ožago," kjer se vsa ožge. Lopa, navadno lesena, v kateri je peč za ožiga-nje lončene posode, se imenuje ožaga. Ožaga je v sprednji polovici strehe sredi za par metrov odkrita, da moreta dim in plamen na prosto. Nato začne lončar vkladati robo v peč, kar zahteva precej spretnosti, da se rahla, neožgana posoda ne razbije, preden je ožgana. Ko je posoda vložena, se pa peč zakuri. Razgreje se peč tako, da se vidi posoda kot razbeljeno železo na kovaškem nakovalu. V tem stanju se pusti roba v peči osem do deset ur. Nato jo začno zlagati iz peči in posamezne komade ciniti v zmletem in z vodo razredčenem svincu in kotlovini. nakar se zopet vloži v peč, ki se znova zakuri. Drv se porabi mnogo! Peči so od pamtiveka enake in se ne štedi z gorkoto in ognjem, ki prosto odhaja iz peči. Ko se ožiga peč, je lončar zopet razgret, ker vedno nalaga drva in regulira peč sam. En del peči vsebuje zloženo posodo, drugi pa vložena drva. Drugič opečena roba je šele za rabo, nakar jo otovori na konja. Tovor je sedlu podobna priprava, izdelana iz lesa, položena na hrbet konja, ob straneh pa so obešeni koši. S takim tovorom se je lončar povzpel v največje hribe in od hiše do hiše prodajal robo. Odkar so se pota in ceste zboljšale, je izginil tudi tovor. Sedaj pa lončar naloži robo, obloženo s slamo, na voz, pa gresta s "fuksom" po svjeti. Občudovanja vredna je lončarjeva vztrajnost. Iz Dolenje vasi pelje s svojo živinico lonce notri v Bakar. Cirkvenico, Sušak in milo gleda čez mejo, saj pred vojno je šel tudi v Opatijo, Istro in Pulj. Istra s« je našim lončarjem silno prikupila : "tam so fejst 1'dje in fejst vino," pa proda se lahko. Na voz naloži eno ožago loncev, to je toliko, kolikor jih je enkrat ožgal. Če ima pa dober par, pa tudi dve ožagi spravi naenkrat v svet. Seveda mora potujoči obrtnik, prodajajoč lastne izdelke, hraniti sebe in žival, malo mu ostane, včasih pa še malo proda, tako da le ni čuda, če sta oba potovalca slabe volje na Jasnici pri Dolfu, kjer se lončar še enkrat odpočije, preden zavije v domačo vas. Ako je pa bila kupčija — kdo bi mu zameril, če vračajoč se z daljne poti pripoje, vesel zaslužka in doma! Lončarstvo ostaja pri liiši kot grunt. So hiše, v katerih se izdelujejo lonci, odkar hiša stoji. Oče vzame fantka v svet, pa dobi mladi veselje, izuči se, nekaj denarja se le dobi in tako gre obrt iz rodu v rod. Če vprašaš najstarejšega lončarja Končka o lončarstvu, vse pove, le na vprašanje, kdaj se je lončarstvo v naši fari začelo, se mu oči zasvetijo, češ: tega pa nikdo ne ve! "Star sem 78 let, 11 sem jih imel, ko sem začel konjičke izdelovati, pozneje sem začel z lonci, naredil sem do 300 komadov na dan, zaslužil sem en seksar. Ko sem prvič prišel v Opatijo, vem da so. bile štiri hiše, a ko sem bil pred vojsko tam, so bile že tri velike ceste po mestu." Zares, svojčas je bila vsaka hiša v Dolenji vasi lončarska, sedaj pa ta obrt močno zginja, tako da imamo v vsej fari samo 30 hiš, ki se še trdno pečajo z lončarstvom. Napredka v obrti ni, ker novim idejam star lončar ne verjame. Leta 1916 se je vendar posrečilo poslancu in župniku Škulju, spraviti lončarje v Lončarsko zadrugo, kjer so sedaj organizirani vsi lončarji. Zadruga dobavlja lončarjem skupno gledino (svinec). Zagotovila jim je dobavo gline in ščiti obrt kot domačo, ker nerazumni ljudje so silili lončarje v trgovski gremij in bi bili s tem lončarsko obrt kot domačo docela uničili. Zadruge, ki jo vodi g. Škulj, se danes oklepajo vsi lončarji, tako da se bo le posrečilo ohraniti našo lepo domačo obrt. Da izdelovanje lončene robe pada, je vzrok železna posoda in pa kolikor toliko moderni duh. Za spopolnitev naše obrti je treba keramičnih tečajev najprej pri naših obrtnikih, potem pa stalne keramične šole v Kočevju, kjer kliče lepa nekdanja Obrtna šola, sedaj spremenjena v Zavod za slepe, po rešitvi. Treba ji je oskrbeti novi trg, predvsem Primorje in -. Italijo, kjer se še mnogo rabi lončena roba. Poslancu Škulju se je posrečilo spraviti v trgovsko pogodbo z Italijo klavzulo proste prodaje lončarskih izdelkov, a Italija noče ratificirati te pogodbe, kjer bi bila označena ta klavzula, dobra za ribniškega lončarja. Treba je tudi modernejših peči in delavnic, kar bodi skrb države in ljubljanske oblasti. "Ilustrovani Slovenec." Ne zanemarjajte KAŠLJA Ustavit« kašelj predno se ne raivije v resno. Severov Cough Balsam je standard zdravilo te zadnjih 48 let. ki kmalu prežene ka-iielj. Prijetno in varno u otroke in odrasle. Ustavite kašelj danes. Kupite Severov Couirh Balsam v vaši lekarni. Cena 26c. Ste. W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa. Za prsni prehlad in prehlad v (lavi. rabite Severov« Cold tablete. sEVEPAS t5j2l3IE3EEi Sonce iti Senca Zagovori krščanske vere Spisal P. ANGELI K TOMINEC O. F. M. Nadaljevanje. oblasti ne samo da niso podpirale razširjanja teh knjig, ampak so preganjale one. ki so jih čitali in hranili, pa vendar so jih narodi, stoječi ob zibeli njihovega postanka, želeli imeti in so jih imenovali svete knjige; torej vemo, da so bili prepričani o njihovem apostolskem izvoru in da so vedeli, da v njih ni drugega kakor to, kar so jim tudi z živo besedo potrjevale deloma še živeče priče. Poleg rokopisov in prevodov nam pristnost evangelijev spri-čujejo tudi razne zunanje priče. V prvi vrsti spadajo sem razni cerkveni pisatelji iz konca prvega in začetka drugega stoletja, ki navajajo v svojih spisih mnogo izrekov iz evangelijev, kar dokazuje, da so že v njihovem času veljale za apostolske knjige. Take izreke najdemo na primer v listu, ki je znan pod imenom sv. Barnaba iz konca prvega stoletja, potem pri učencu sv. Petra Klemenu Rimskem (t 101), pri sv. Ignaciju (t sredi drugega del. da je Kristus res živel, lahko tudi vidi, kako Pavel na eno samo kocko, na vstajenje Kristusovo, postavlja ves svoj nauk in pridiganje. Kdor hoče tajiti Kristusa, mora tajiti Pavla in s tem tudi vse literarne proizvode prvih let krščanstva. Toda glavni paganski in judovski pisatelji tiste dobe pričajo o i I Kristusu. Čisto naravno je, da teh zadnjih ni mnogo, saj je bil Kristus "Judom v spotiko, pa-bi|ganom v nespamet" (1. Kor. 1, še mnogo živelo. Zlasti pa se bili nasprotniki krščanstva 123). s tem najlaže bojevali proti kr- Paganski Rimljani so krščan ščanstvu, ko bi bili apostolom stvo od začetka smatrali le za dokazali, da so pisali neresnico, judovsko ločino (sekto). Za Pa tega niti poskušali niso, am- tako so imeli seve malo zani pak so zahtevali edino to od manja, zlasti ko so imeli v ob njih. naj molče o Jezusu. Si- širnem cesarstvu nešteto vrsto cer pa, če bi Kristus ne bil Bog kaznih ver. Vrhu tega je živel in ne učil kakor kažejo evange- ustanovitelj krščanstva v maj- liji, ne bi bili mogli tako pisati hni Palestini, je delal javno le ali si izmisliti takega nauka ni- malo časa ter ni povzročil nobe- ti najspretnejši pisatelji in naj- nega političnega preobrata; za- večji modrijani, kaj šele pre- to je bilo tem manj pričakova- prosti, neuki ribiči, kakor so bi- ti, da ga bodo rimski pisatelji li evangelisti. na široko opisovali. Vendar Kristus je res živel. jim je kljub temu toliko znan, Če so torej evangeliji pisani da ga tudi le-ti, dasi kratko, v prvem stoletju od očividcev omenjajo, in če so bili pisatelji resnico- Najstarejši tozadevni doku ljubni, je s tem jasno dokazano, ment je pismo Plinija Mlajše- da je Kristus živel in ustano- ga cesarju Trajanu vil krščanstvo. Potrdi pa to Plinij Mlajši je bil prijatelj zgodovinsko dejstvo predvsem cesarja Trajana in od njega je apostol Pavel dobil naročilo, naj se vse točno ne zato, ker bi mogli dobiti iz dožene o krščanski sekti. Ro- njegovih pisem še kakih poseb- Jen je bil Plinij Mlajši leta 61 nih novih podatkov o življenju a,i 62 po Kristusu. Učitelj mu Jezusovem, ampak zato. ker je Je bil slavni njegov stric Plinij stoletja). ki> večina njegovih pisem izšla Starejši. V letih 111 do 113 je Janeza, itd. prej kakor so bili spisani evan-lbival kot izredni cesarski na- sta bila učenca sv Da so bili evangeliji v resnici geliji. Se večje važnosti pa po-1 mestnik v provinciji Bitiniji ter pisani v času, kakor nam spo- stanejo ta pisma, če pomislimo, Je umrl leta 114. Iz časa nje-roča krščansko izročilo, nam da je apostol Pavel bil farizej z govega namestnika v Bitiniji pričajo tudi razni notranji raz-'dušo in telesom, ki ni morda te- izvira tudi ono znano pismo logi. Jezik novega zakona je bi nič meni nič veroval, ampak Trajanu, v katerem mu poroča bil v zadnjih desetletjih vse- se je šele po trdem boju spre- ° uspehu svojih raziskovanj stransko preiskan; jezikoslov- j menil iz Savla v Pavla. Zgodilo V pismu popisuje veliko širje cem ni ušla nobena beseda, niti se je to tri leta po smrti Kristu- nje krščanstva, rekoč: najmanjša fraza ne. tako da i sovi. Preganjavec kristjanov "Povsod se je razširila ta ima današnja znanost cele Savel se je vrnil iz Damaska prazna vera ne samo v mestih knjižnice samih spisov o jeziku kot apostol Pavel poln ognja za in vaseh, ampak celo po deželi in frazah novega zakona. Na- tistega, katerega je bil prega- Templi so zapuščeni in že dol tančno je znano vse število po- n j al. Ta sprememba pomeni ne vrše nobene žrtve, sameznih izrazov in zlasti heb- prelom z vso preteklostjo, ka- O kristjanih pripoveduje, da raizmov. Kdor hoče povsem ra- i kor se ne zgodi zlepa v življe- imajo navado, zjutraj se sha zumeti novi zakon, mora znati'nju kakega človeka. Take spre-N'ati in prepevati hvalo nekemu ne samo ljudsko grško narečje,; spremembe se ne vršijo, ne da Kristusu kot svojemu bogu. ki je bilo tedaj občevalni jezik, bi dušo dotičnega razburile do štiri leta pozneje (115-117) ampak tudi hebrejsko-aramej- največe globine in ne da bi do- Je izdal rimski zgodovinar Ta-ski občevalni jezik, kakor je bil j tični na sto in sto ugovorov, ki cit svoje zgodovinsko delo "An-v rabi v Palestini. V literatu- mu jih nudi prejšnje prepriča-1 nales," v katerem popisuje čas nje, imel pripravljenih sto in sto odgovorov. Da se Pavel ni umikal kritičnim pomislekom, kažejo njegove besede: "Če pa Kristus ni vstal, tedaj je prazno I Je krivdo zvrnil na kristjane, naše pridiganje, prazna naša katere je dal mučiti na svojih vera" (Kor. 15. 14). vrtovih. Vprašamo »sedaj: Je li to "To ime." (kristjani), pise pred razdejanjem spreobrnjenje, ki je tolikega po- Tacit, "ima svoj izvor v Kristu-Prav to dejstvo, mena za krščanstvo, sploh bilo su, ki je bil pod vlado Tiberija brata Janeza pa od tegq časa ni več videl živega, dokler ga niso skoro čez 14 dni mrtvegs potegnili iz vode. Ta okolnost je le potrjevala, da more biti morda vendar le nekaj na ljudski govorici, ki je trdila, da je Pavle umoril brata Janeza. Na podlagi te okolno-sti je policija v torek 4. oktobra zvečer aretirala Pavla Pestotni- da segala do ceste. Nesrečni Janez je v smrtnem boju nac valovi klical in vpil, brat Pavle pa je stal na bregu ter mimo poslušal iz nočne temine in mrzlih valov zadnje znake živ-ljenja svojega brata. Ko je postalo vse tiho, se je Pavle obrnil ter mirno odšel nazaj v gostilno pit, tako mirno kakor bi si ne bil obremeni ka. Aretirani Pavle Pestotnik I prav pred par minutami svoje je bil Čisto miren pri aretaciji ter je na zaslišanja hladnokrvno zatrjeval, da je nedolžen nad bratovo smrtjo. Ampak policija ni popustila, preveč sumljivih okoliščin se je zgostilo okrog Pavleta. Zato se je slednjič udal ter je v četrtek 6. okt. dopoldne pred revirnim nadzorni-kom Močnikom priznal, da je on bil tisti, ki je 17. septembra zvečer na mostu čez Mali graben pahnil v narastle valove svojega lastnega brata. Povedal je vse natančno, kako je bilo: Z bratom sta skupno odšla iz gostilne mimo Pavletovega stanovanja proti stanovanju brata Janeza. Celo pot sta se prepirala in kregala. Pri mostu čez Mali graben sta se ustavila. Tu je Pavle naglo sunil brata Janeza v vodo Malega grabna, ki je ravno tedaj vsled nalivov zadnjih dni tako narastel, da je vo* vesti z bratomorom. Tudi morilec Pavle je doma iz šmartna v Tuhinju. Rojen je bil leta 1901. Oženjen je in oče dveh malih otročičev. Izgovarja se Pavle, da se je brata Janeza bal, ker je ta njemu in njegovi ženi v pijanosti vedno grozil, da jo bo ubil. Zato se je hotel obvarovati pred bratom na ta način, da ga je umoril. Ta bratomor pa ni edini družini, iz katere izvirata nesrečna brata Pavle in Janez Umorjeni Janez je še kot 13 letni deček zaklal svojega starejšega brata Franceta. Sedaj je njega umoril njegov še mlajši brat. Njena sestra Neža pa je dne 19. decembra 1922 v Tuhinju ubila svojega moža Antona Vrlinška, vsled česar je v pomladanskem zasedanju leta 1923. bila obsojena na 4 leta težke ječe. ro sta tega uvedla Filon in Jožef Flavij v prvem stoletju po Kristusu. Vrhu tega najdemo v evangelijih tako natančno sliko o zemeljepisnih, krajevnih, političnih, zgodovinskih in verskih razmerah, da so jih mogli pisati samo možje, ki so živeli v Palestini Jeruzalema. Tiberija, Kaligule, Klavdija in Nerona. Splošno znana, javna tajnost je bila v Rimu, da je (dal Neron zažgati mesto in da razrušitev Jeruzalema, nam mogoče, če bi uradni judovski P° oblastniku Ponciju najjasneje priča, da so bili prvi krogi v Jeruzalemu mogli za-|na smrt obsojen." trije evangeliji spisani prej, to vrniti pridigo apostolov o Krije od leta 50 do 70 po Kristusu, j stusu, njegovem življenju, smr-Razmere namreč, kakor so ti in vstajenju s pametnimi opisane skoro na sleherni stra-1 razlogi ? In ob taki priči, ki bi Pilatu (Dalje prihodnjič.) O- vse njeno življenje brez Kristusa postalo nerazrešljiva ni evangelijev, so se po razdejanju Jeruzalema tako temeljito spremenile, da je enostavno j uganka, si upa kdo tajiti živ-nemogoče, da bi bili ti evangeliji spisani pozneje. Verodostojnost evangelijev. Iz vsega, kar moremo spoznati iz evangelijev, je jasno, da so apostoli hoteli poročati resnico; kajti povedo jo celo takrat, ko njim ni v čast, sporočajo tudi edino le to, o čemur so se mogli sami prepričati ali so sami videli. Četudi so pisali vsak po svoje, glede na svoj posebni namen, vendar je slika božjega Zveličarja povsem ena in ista. kar bi bilo naravnost nemogoče, če bi bili imeli namen varati. Sicer pa ne samo da niso imeli zato nobenega vzroka, ker niso imeli pričakovati ne časti ne slave, ampak le mučeniško smrt, varati tudi niso mogli, čeprav bi bili hoteli. V svojih evangelijih namreč ne popisujejo kakih skrivnih reči, ampak vsem znano javno delovanje Gospodovo. Ako bi bili evangelisti zapisali kaj neresničnega, gotovo ne bi bili k temu molčali Kristusovi sodobniki, katerih je v drugi polovici prvega stoletja ljenje in bivanje Kristusovo? Spoznavali so to nasprotniki Kristusovi, in zato so enostavno poskusili tajiti celo življenje apostola Pavla. (Tako Kalt-hoff). Vsi njegovi spisi so baje ponarejeni. Toda ti dvomi pri nobenem resnem znanstveniku več ne drže. Če vprašamo: Kdo pa je potem spisal pisma, ki jib imenujemo Pavlova? Kako je mogoče, da je bil pozabljen mož, ki je na najrazličnejše cerkvene občine pisal avtoritativna pisma in bil za razne odločbe celo naprošen? BRAT UMORIL BRATA. Te dni je bil odkrit zločin, ki bo brez dvoma po vseh svojih okolnostih pretresel vsakogar. Ta zločin je zadnji člen v krvavi verigi nesrečne družine, iz katere izhaja oba brata: umorjeni Janez in morilec Pavle. 29. septembra proti večeru je bilo najdeno v Malem grabnu v bližini naselbine "Bonifacija" na Viču moško truplo. Iz pisem, ki so se našla pri utopljencu, se je dalo ugotoviti, da je mrlič 33 let stari delavec Janez Pestotnik, ki je stanoval kot samec pri Antonu Berlecu na Viču št. 85. Doma pa je bil rajni iz Smartna pri Tuhinju. Na truplu ni bilo najti nobenih znakov nasilja. Rajni je bil znan kot pijanček. Zato je bila pr Na to vprašanje nasprotniki ne hotna najbolj verjetna misel, da vedo odgovora. Pač, rekli so. je Janez v pijanosti utonil ali da je ta pisma spisala bogoslov- pa da je izvršil samomor. Ven-na šola. Toda odkod je potem dar je policija poizvedovala na-enotnost jezika in duha, ki se prej. In ugotovila je, da je po-izraža v pismih? Na to zopet kojni Janez v soboto dne 17. nihče ne ve odgovora. septembra med 8 in 10. uro Lahko torej 'pač rečemo: zvečer popival v gostilni Marije Pavel je neovrgljiva priča za Karo na Viču v družbi svojega Kristusovo bivanje, njegovo brata Pavleta. Pri pijači sta se .imrt in vstajenje. Kdor bere brata med seboj hudo prepirala. Pavlova pisma, lahko vidi v sle- nakar sta ob pol 10. uri zvečer hernem izmed njih, kako na- skupno odšla iz gostilne. Pavel tančno je Pavel poznal sorodni- Pestotnik se je čez kake četrt ke Jezusove in torej dobro ve-1 ure vrnil v gostilno, njegovega NAJNOVEJŠE COLUMBIA plošče katere s-o najbolj glasne in imajo čisti glas, ker so električno rekordirane. 10 INCH 75 CENTS 25070 F Al* me boš kaj rada imela — Hojer Trio s petjem Odpri dekle kamrico—Hojer Trio s petjem 25069 F Stari šot iS—Hojer Trio Moja Micka, polka — Hojer Trio 25068 F Carlotta valček — Columbia orkester Dva črna očesa, valček — Columbia orkester 25065 F Samo še enkrat, valček — Hojer Trio Ven pa not, polka, — Hojer Trio 25063 F Ančka pcjd plesat, valček — Hojer Trio Treplan za ples — Hojer Trio 25062 F Polšter tanc — Hojer Trio Kibenška polka — Hojer Trio 25061 F Žužemberk polka — Hojer Trio Zadnji poljubek, valček — Hojer Trio 25060 F Sieben šrit, za ples, Hojer harmonika solo Šuster polka — Hojer harmonika solo 25059 F Jaka na St. Clairju, polka. — Hojer Trio Clevelandski valček — Hojer Trio 25044 F Coklarska koračnica — Hojer Trio Triglavski valček — Hojer Trio 25043 F Polka Staparjev — Hojer Trio Ti si moja, valček — Hojer Trio Vse gori označene plošče so igrane na harmoniko mojega izdelka. PETJE: Moški kvartet "Jadran" v New Yorku poje na sledeče plošče in so vse izvrstno pete. 25067 F Na planine — Kvartet Jadran Fantje se zbirajo — Kvartet Jadran 25064 F* Ribenška pesem, komična, I. del — Kvartet Jadran Kibenška pesem, komična, II. del—Kvartet Jadran 25057 F Slovenec sem — Kvartet Jadran Perice — Kvartet Jadran 25049 F Zadovoljni Kranjc — Kvartet Jadran .Prišla bo pomlad — Kvartet Jadran 25047 F En starček je živel — Kvartet Jadran Sijaj solnčice — Kvartet Jadran 25046 F Ljubezen in pomlad — Kvartet Jadran Slovensko dekle — Kvartet Jadran 1050 F Orao polka—Tamburaški zbor Savski valovi — Tamburaški zbor 1053 F Svatovska koračnica — Tamburaški zbor I^a Paloma, koračnica — Tamburaški zbor 12043 F Dunaj ostane Dunaj, —Vojaška godba Pod dvojnim orlom —« Vojaška godba 103 F Panaček polka —Češka kapela Vesela Devčata—Češka kapela 99 F Elsička polka — češka kapela Vrožove Soudeska — Češka kapela 100 F Na zabave polka — Češka kapela Naše kamarady, polka —češka kapela V zalogi imamo tudi vse druge plošče; kdor naroči 4 plošče ali več, dobi zastonj 200 glasnih igel. Se priporočam rojakom Anton Mervar MUSIC HOUSE 6921 St. Clair Ave. Cleveland, O. ^IXXlIIIlIITTITTTTTTITTTTTTTIIIgTTTTlllllIf t.., |JLLrj: Kaj boste delali danes čez eno leto? , Kaj bo danes z vami čez tristo pet in šestdeset dni? Afi se boste še vedno ukvarjali z vašo staro službo in staro plačo? Ali vas bo še vedno skrbela bodočnost glede napredovanja? Ali boste vi počivali, med tem, ko gredo drugi naprej? Ali boste danes leto še vedno odkladali načrte do uspeha? Ali vas bo morda danes prešinila ambicija, jutri si boste pa morda stvar že premislili in tako dragoceni čas za vedno izgubili? Ne delajte in ne ravnajte tako! Jako žalostno je na svetu za človeka, če si nič ne prizadeva, da bi napredoval. Samo z malim naporom bi si svoje življenje lahko izbo.jšal. Premislite si torej danes, da bi se priučili nečesar, kar bo za vas dobro. Izberite ei delo ali poklic, ki je vam najbolj po volji. Preglejte razne poklice zdolej in naredite X pred onega, ki vam prija ter pošljite izrezek v Scran-ton, Pa. Mi vam bomo zatem poslali brezplačno navodilo, kaj dobrega lahko stori I. C. S. za vas. 2e danes .ahko določite, kje boste čez eno leto. Že zdrava pamet vam veli, da je bolje da se te lepe prilike po-služite sedaj, kakor pa da bi vedno odlašali in čakali nanjo. Opomba: Naš zastopnik za Slovence v Clevelandu ter okolici je Mr. Rudolph Kra-sovec, 917 Alhambra Rd.. Cleveland, O., kateremu lahko pišete v vašem jeziku za pojasnila ali se domenite ž njim ustmeno. i z r e t i t e International Correspondence Schools, Box 1771, Scranton, Pa. (E. A. K. 807.038) Without coat or obligation, plnte t«-ll me how I c«;j qualify for the pox i t ion or in the »ubject before which I have marked an X: liuainesH Management Traffic Management Accountancy (including C. P. A.) Nicholson Cxt Accounting liook keeping Private Secretary Salesmanship Advertising Hetter Letters stenography and Typing Itusiness English .Civil Service Name Occupation Railway Mail Clerk Common School Subjects High School Subjects Cartooning Electrical Engineering Electric Lighting Mechanical Engineer Mechanical Draftsman Machine Shop Practice Railroad Positions Civil Engineer Surveying and Mapping Metallurgy Radio Airplane Engines Architect Blue Print R<»ading Contractor and liuilder Architectural Draftsman .Concrete liuilder Piumbiiig and lleatiutr Chemistry Pharmacy Automobile Work i Veliki stenski koledaiji za leto 1928. Naša firma že veliko let izdaja velike stenske kole- j darje ter iste razpošilja po naročilu na vse strani, bodisi i tukaj po Ameriki ali širom stare domovine — na tisoče i letno. Za leto 1928 imamo zopet izvanredne vrste teh koledarjev z raznimi slikami. bodisi iz Amerike in tako iz f; stare domovine, katere bodo zanimive obojestransko, tu- • kaj in doma. Koledarji so tiskani tudi v slovenskem jeziku, veli- : kosti 19x27 palcev, vsak mesec pa kaže druge slike, z li imeni ni razlago. Cena za enega je 20 centov, za dolar jih pa pošljemo 6 komadov s. poštnino vred. Naročite jih takoj za svojce v stari kraj. Pišite na: A. GRDINA & SONS, 6019 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. J^I preskrbujemo in prodajamo bonde javnih naprav, industrijske in municipalne bonde. J Popolna postrežba z bon d i za investiranj« In zopetno prodajo. Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost. A-C2AHXN«™ COMEANY •7 West Monro« Streat, Chicac*. 01. NEW YORK. BOSTON. PHILADELPHIA. DETROIT, ST. LOUIS. MILWAUKEE, MINNEAPOLIS, SAN FRANCISCO. u Meal Q©iliiimjVruv, bom govoril pa v. Martinom; kdo ve, če mu to ne bo lobro!" Že je vstajal. ''Privleči kako zavoro," je i ukazal Martinu, "mi bomo ta-čas naložili." t Dalle prihodnjič* čalo in šumelo gozdovje, se razlivalo v doline, se vilo in bočilo v zalive. Gozdni robovi so se cepili in redčili, se razsejali v poedina drevesa, v leskovo gr-mičje in vresje, ki je označevalo, kako prehajajo gozdovi v svet polj in travnikov. Kakor oblije voda otoke, tako je bil objel č^ni gozd pokrajino; tu-intam se je bojazljivo stiskala skupaj peščica hišic kakdr čreda ovčic: vasi s cerkvijo, kapelico in pristavami, okrog katerih zelenijo posejane njive; tam dalje so sivele gole, nerodovitne skale. Kakor daleč je seglo oko, gozdovi — gozdovi — gozdovi —. spodnji beli skorji hlebca tri križe in ga načel. Cinaste žlice so zarožljale, na štoru se je zablestel prt. Porazilovi ljudje so sedli na tla, se oprli na levo loko in zajeli z desnico. "Kje pa je Manca?" je vprašal gospodar. 'Po vodo je šla, koza sladkosneda," je odgovorila gostja. "Gotovo kje stika za jagodami ali borovnicami. Jejmo pa brez ^ ' »» nje. "Tako ne gre! Skupaj k delu, skupaj k jelu," je zagodr-njal Porazil. Potem pa ko je bil zaužil prvi grižljaj, ni več spregovoril. Tudi usta morejo dobro opravljati istočasno eno DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne dtiave. K na j po vo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste naili fte mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Be* 772. City Hall Sta. New York. N. Y. Gozdovi, od blizu temnozeleni, |samo delo: ali jesti ali govoriti. potem mračni, skoraj črni in v daljavi kakor voda modrikasti; čad iz kojih je prevlekel, mrč in megla kakor pajčolan. To so gozdi, ki krijejo v sebi ne le vasi in ljudi, marveč tudi brloge divjih živali, srnjakov, lisic ; brezštevilna gnezda ptic; milijone skrivališč raznih žu- Zato zauživa kmet v sveti tiho-ti in miru svoje kosilo. Samo ptiči so se živahno oglašali v košatem drevesnem vejevju. Najbrž so se že veselili drobtin. Divji golob je nekje zagrulil, sraka pod gozdom se je zahehe-tala, muha je zabrenčala. Tudi Manca je pritekla z vrčem vo- želk in golazni. Gozdi so stari j de in šopkom borovnic, se v na-in vlažni, polni čudovitih vonjav po trohnečem, gnijočem listju, in spominjajo s svojim hladom na plesnobo in temoto zaprtih grobnic. Gozdi so mladi, veseli, bogati solnčnih seč in presek. Danes so polni sladkih jagod in jutri opojno bohotnih robidnic. To so gozdi skrivnostni, v katerih zorita strupena norica in volčja jagoda, kjer poganjajo krhki, gobasti jurčki in mušni-ce; tu se beli praprot, mah in lišaj. To so neskončni in ne- Za božične praznike Skupno potovanje v stari kraj zn božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku ILE DE ERANCE. Potnike i tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na celi poti. Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim NOVE VRSTE HARMONIKA izdelana iz belega ali druge barve Celuloida, gravirana v različnih barvah ter okrašena s svetlimi kameni. Kdor želi imeti v resnici lepo in trpežno harmoniko, se lahko brez skrbi zanese name. ker izdelujem harmonike že nad dvajset elt. Največja slovenska izdelovalnima, harmonik v Ameriki. I Pred ognjem in tatovi —*■»• - -- j*—s. ao naie varnostna ikrinjica vadno varna. V njih lahko hranite vse avoje vrednostne papirje, zavarovalna polic«, zemljiške prepiae, bonde in eploh vse, kar ja vredno hraniti. Iste ao vam vedno doa-topne med uradnimi ur'ami od 0. dop. do 3. pop. prod mali najemnini za S3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vaiega ključa ikrinjica nikdo ne more odpreti. Tndi ao vam na razpolago brezplačno privatne aobice, __k'cr lahko brez motenja in pregledate avoje papirja \li pa odstnzete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradnik^ so vam z veseljem na razpolago pri poavetovanfn radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je viija od navadnih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala akrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do na«. Nai kapital in rezervni sklad znaša več kot 1740.006.00. f JOLIET NATIONAL BANK i! CHICAGO IN CLINTON Si. :: JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. C. Pearce. kasir Joseph Dunda, potnož. kasir "l I »I 4 X J <4 I II I I 1 1 I I I I I 1 I t l l I ■ j I n tllllllllfllllllll l^j ANTON MERVAR 6921 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. . 1 1 . , v , Prei in nam pišite po nadaljna pojas- glici prekrižala in skusala po- J nila. praviti, kar je bila zamudila. Še niso bili s kosilom pošteno gotovi, in moža si nista še bila na tlačila svojih pip, ko se je oglasil v gozdni tihoti oddaljeni ropot voza. POŠILJANJE DENARJA Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v sta-rem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, l da naša banka zanesljivo in hitro iz-v „ . i plačuje denarne pošiljke v starem kra- Martin ze gre, ga je prva j„ potom lastnih zvez. začula Manca. Skočila je po- ___ , • , , u i , i DALJE NE POZABITE konci kakor srna. zagrabila kos .v . •__, i • . . ... v_ . 1) da mi prodajamo šifkarte tudi za m grabi je m izginila v goščavi. I vse druge linije inp in da "Bijo, mali, bi!" je slišal zdaj I lahko odpotujeta "skozi nas" ka tudi kmet Martinov glas. "Lahko bi bil fant počakal!— Vsaj trenutek! — Spregovoril pregledni gozdi, iz katerih ro- bi bil z Gašperjem," je pomis sijo potočki in šumijo hudourni- j lil pri sebi; naglas pa ni zinil, ki; pogibeli in blagoslov, smrt samo stegnil se je, da bi ugodil in življenje; to so gozdi, v ka- starim udom, preden se pripelje terih gledamo nekaka višja in Martin. mogočna bitja: to so gozdovi, Pisana volička sta vlekla v kjer živi in raste že dolga sto- počasnem koraku lestvane, ki so letja človeški rod, čigar kri kro- jih venčale rožljajoče verige. terikoli teden hočete, 2) da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%, 3) da dobavljamo denar iz starega kraja, 4) da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdeljujemo tozadevne listine, 5) da izdeljujemo pooblastila, izjave, prošnje in druge notarske listine. Slovenska banka ZAKRAJSEK & CESARK 455 W. 4 2nd St. NEW YORK, N. Y. ZAHVALE S!edeči rojaki so zadnji čas od mene naročili moje nove, bele vrste harmonike. O njih se pohvalno izražajo kakor sledi- Joliet, III., 21. sept. 1927. Spoštovani g. Mervar: Naznanjam vam, da sem prejel vaSo harmoniko in sem jako zadovoljen z njo ker je tako narejena, kakoršno sem si sam želel. Mogoče dobite od tukaj še kaj več naročil ker se vsakemu dopa-dejo. Čakal sem nekaj časa na njo, pa nič ne de: sem je pa zdaj še bolj vesel. S pozdravom Frank Ramuta. 1615 N. Broadway. Chicago, 111., 12. okt. 1927. Cenjeni Mr. Mervar: Naznanjam vam, da sem ravno danes prejel naročeno harmoniko, in sem se prav razveselil ko sem začel igrati na njo> Se vam prav lepo zahvalim za vaše lepo delo. Ravno ta teden grem od tukaj v Pueblo, Colo.; tam je tudi dosti Slovencev, bom tudi tam malo razveselil naše rojake s tako krasno harmoniko. In kdor bo namenjen kupiti harmoniko, ga bom jaz nagovoril na vaše zanesljivo delo. Torej še enkrat najlepša vam hvala in vam želim še mnogo uspeha. Z rojaškim pozdravom Joe Yurglich, 1121 Bohimen St. (To je moj novi naslov) Butte, Mont., 13. okt. 1927. Dragi rojak Anton Mervar: Dam vam vedeti, da sem prejel harmoniko v dobrem stanju in nisem tega mislil, da bo tako fino izgledala. Ko sem jo zagledal, sem bil prav vesel, in se vam lepo zahvaljujem za njo, je v resnici krasno izdelana in tudi glas ima nad vse lepi Vsak, kdor jo vidi, vsakemu se jako dopade. Vsak pravi: Poglej ga Mervarja, on v resnici najboljše harmonike dela kar jih je še v Ameriki. Marsikateri rojak mi pravi, da si želi tudi tako harmoniko, ker take še ni nikdar videl. In se vam še enkrat lepo zahvaljujem zanjo, in tudi rojakom bom priporočal vaše delo. Dobro vem, da nobenemu rojaku ne bo žal, ki jo bo od vas naročil, fn kadar bom še kaj rabil vam bom pisal. Vas lepo pozdravljam John Chebul, 634 E. Galina St. Gleasoton, Pa. 6. okt. 1927. Dragi rojak A. Mervar: Sporočam vam, da sem dobil harmoniko v redu. Harmonika je prav lepa in fina, tako da ne more biti boljša. Takoi ko sem bakso odprl, tem igra! celo noč na to harmoniko, in čedalje igram, lepši glas ima, tako da jo v^ak opazuje kako izvrstno je narejena. Prav hvaležen sem vam, ter vas bom priporočal vsakemu rojaku, ki bo hotel naročiti dobro harmoniko. S pozdravom , Louis Pire, Box 2. n — tl .. „. „ _ M n E 1142 DaDaa Ri, N. & n»»i»t»»»mmfiHmmHmiiinmtimm^ = GLBVMLAKD, 6. Pridružite se našemu 1928 počitniškemu klubu ki se sedaj ustanavlja Mi imamo pet raznih načino/ na izbero ravno tako kakor pri Božičnih hranjevalnih klubih. To je najbolj prikladen način, da si lahko vsak teden nekaj prihranite ter si s tem zagotovite prihodnje leto potovanje in počitnice po vaši volji. Pridite torej takoj v našo banko ter si izberite način tedenskega hranjevanja kakor vam drago. Najstarejša in največ ja banka v Jolieta. ^imuinimmviiiiiniimiiiimiiiiiiiiiiiifiviifiiiiviiiiiiimiiiifiiiifiiHiiiaiiiiiiBiiiianiiin K. S. K. J. D rastrom; Kadar naročate zastav«, regal i j« s tn drugo, pazite na moja ima in r naalov, če hočeta dobiti aajballla = blago za najnižje cene. Načrti in vaerd lASTONJt IMIIUUWIIfflimiB«MaHHMWl i F, KERŽE, Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu LOUIS L. FERFOUA 3555 East 80th Street Telephone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. ANTON ZBAŠNIK Slovanski Javni Notar 4*08 Batlar Stmt, Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoka In v»a druge v notaraki posel spadajoče dokumente, bodlai za Amerike all atari kraj. Piiita ali pridite oaebno. ...... .....................................................