ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. lUootcred mm 8rc«od CUm Matter S»ptfh>r 23th. 194« at tbe Port Office at New York. N. f- Act mt CmxMrtm •( March Sr*. 11». No. 120 — Štev. 120 (Telephone: CHelsea 3-1J42) NEW YORK, THURSDAY, JUNE 18, 1942 — ČETRTEK. IS. JUNIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. AM. LETALCI V SEBASTOPOLU LIST "THE DAILY EXPRESS" V LONDONU JE IZ STOCKHOLMA PREJEL POROČILO, DA SO V SEBASTOPOL PRIŠLI AMERIŠKI ŠTIRIMOTOANI BOM BNIKI LIBERATORS, DA RDEČI ARMADI POMAGAJO BRANITI TRDNJAVO NA KRIMU. — BOMBNIKI SO PRILETELI NARAVNOST V SEBASTOPOL Z LETALIŠČ NA BLIŽNJEM VZHODU. Amerikanci so naklestili Lahe Ti bombniki, ki so v Ameriki znani ped imenom Consoli-r TOVORNI PARNIK dated B-24, bodo imeli nalogo bombardirati nemške P0- JZGINIL stojafake severno in severovzhodno od obleganega Seba- fi topola. Včeraj je posadka v Seba-ifito|>olu zdrobila uajmočnejši nemški napad v* 12-duevnem obleganju velike trdnjave, — Nenuoi so napadali <>d južne strani s tadiki in motorizirano infanteri jo ter so po 20-urni 'krvavi bitki zabeli prvo vrsto ruskih utrdb, tooji-šče pokrito s kupi nemških mrtvih vojatkov. Poročilo iz Ankare pravi, ila so Nemci in Ruumnci pri Soli >astopolu že izj*iihili 50,<100 vojakov. Poročila s fronte pravijo, da so Nemiri šestkrat naifiadH oesto neverno od Sebaistopola Morje l>o tovorfnotfa res, ki je hranilo iskrivnost paril — „1 btl last Standard ki tqpovi so pričeli Ostre je-. Fruit »ud Steamship Company vat! cesto ob 4 zjutraj. Ob y iQlbo IlaJbrže ])otek[o ^ :iui0!r;, zjutraj je v strnjeni«! vrstah -p r.čela Vojaka so korakali v boj vzravnani, in med ipeftjem in Ru>i .... .. \ <-asa, preduo >e bo kje |K>kazaI napadati intanrtenja. ^ znak t( Paniilk |(i 14 februarja odphil .s Haltija in Amerikanski letalci, ki so se po prvem spopadu z italjanskimi bojnimi ladjami in ae-roplani v pondeljek vrnili na svoje letališče nekje v severni Afriki, so pozneje povedali, kako so sipali bombe na laške bojne ladj e. Kot so pripovedali, so s svojimi bombami 35krat zadeli bojne ladie in so pozneje videli na dveh bojnih ladjah, kako se je z njih valil dim na sredi in na prednjem koncu ladij. Major Alfred JvaSiberer, ki spustil na ladjo tovor angle-'W^ I J* 1 M _ ških iH>..ii>. Pet naših bornih je Franc* ladje v službi Nemcev ladjo zadelo en ena je najbolj _ YOUR WAR BOND PLEDGE WHEN THE MINUTE MAN CALLS AT YOUR HOME JUNE 14-24 ZALAGAL PODMORNICE V Vera Oruz v Mehiki so zvezni detektivi prijeli 42 let starega Afeberta Barradas La-gmiesu, ker je v Metliškem zalivu nameraval odpreti gafio-linsSko postajo za zalaganje so-,vraznih podmornic. Policijski načelnik Miguel Z. Martinez pravi, da mu je nek .Japonec, ga oblasti še vedo« i'sr-ejo, dal denar, da bi dobil tri Kubance, da »bi -s čolnom odpeljali nalogo gasolina na morje. je \xkH1 napad, pripoveduje o ilka Miraflo-I *em = "Ameriški aeroplani, kateri i-izuii dveh so liili vsi ameriški i -liberator-, so odgnati italjan-?ke bojne ladje, ki so skušate prestreči angleški konvoj, ki .e bil na potu na Maito in t ri- su jih pustili priti prav blizu, nato pa so jih poradraviLi s sit roj n iea mi. Boji pri Harkovu se obračajo v prilog Rusom. Xemnki napadi jMMiehnjejo pri Markova in se pred ruskimi protinapadi umikajo iz zavzet Hi postojaiik. Vse kaže, da je armada feklmarsala Fedorja v on Botka r^led velikanskih ix-yiil> oslafltela. Ndko poročilo pravi, da so pri Harkovu R.ir-d uničili 1.") nem- je bil namenjen v New York {je naši aeroptani >o talko j zme in o«i tidaj ni bilo o njem več' tali svoj uničujoč tovor. Noben slišati. ;uner.>Ui aeroplan ni bil izgu Junrik je imel 2158 ton in i bi jen, tola za so kakib 40 jxxsadko 34 mož. Največja, krat. Bilo je, kot bi streljaj i skrivnost pri tem pa je, ker {nemške podmorniee še niso dedovale v vodah, ix» katerih je parnik vozil. Mogoče se bo tako fiopoluoma izgubil kot se je v prvi svetovni vojni parnik s, ki j«» izginil lefci 1918, ko je bil pc/.u V/. Brazilije v Združene države. Po dveh talnih so zopet so- .vražne podmoraiee v Melri- in petkrat na jugu trdnjave.! tankov in pobili 1500 Nem- škem zalivu potopile en veliik Sedanji npuHški napadi so nmo-J hianamski parnik. go hujši, kot so (bili v deoem- • List "Iavestia" pravi, da so • Kn mož posadke je nt oni i, iK) U>1--J, tod« Wus4 so -vse orfbiLLj N«rrn,»e ibojc, da se l>o za ' _pa jih j0 rešila neflca ri!b*ška Kiwi & v Ino drže eesto in ri-J njihovim hrbtom n i la ladja in jih pri^ja^ a* neko vstaja, poslali iz Haiikova vse ^rjštautŠče v Mebinkem zaKvu. civilno, probivaJstvo, ki je v(---- mirnem času štelo 850,000 duš Iz Ukrajine pa so Nemci |K> slali ua tisoče Rusov na prisil no delo v NenfcVijo. rrbe v st>du voi blizn in zakrat, dru^a pa 15-krat." Xadaljt1 pri|H>veduje major KaJbedo aaigle^kejja aerobian a. 11 Ko so nam laežah' proti Ta rant n. "Xato suio se ohrniLi proti bf^ko prist an išlče Balaelavo, 7 in pol milje južno od So*ba-sto-pola. 7a& »bleffan.ie Selbatstopola so Xenn'i pr'ajiravili močno armado s tanki idi aeraphuii in nem po črti, po kateri bi mogli pre-» svoji postojanki in smo leteli streči angleški konvoj, kakih' 255 milj oddaljen. 4 * Walk ameri^d ieta-lev- je i-mei «voj določen ^aa^jina A, ki »n jo jaa vodi^, je V»ila nad neko veliko bojno ladjo. Vsak mojih treh aeroplanov jf ikoro tik iukI morjem. Prikaizal pa se je eu Messerschmidt šft. ItiO in em dnevu. Stvar se izvrši na ia&ki teror divjal naprej in na-sieHieči način: trije ali štirje prej . . . 'oboroženi laštki soWatje se lj na samo- posebno znamenit primer la-tnem kraju plamejo iz stranske! ške morale. Tam mfvje je bil ulice štirje ali pet slovenskih! postavljen laški vojaški otide-fanto\T iii pomole Mussolinije-, lek s strojnico, da čuva nad vian junakom napete revolver-) dc-hwn Most, ki so 1»ile doIoT-e-je pod nos. Zahtevajo orožje, i ne za hišno preiskavo. Blizu JunaSki |H>lentarji se lakojj j,. |»iia mlekarna in lačni Lahi podajo in iznx-e svojkn "pod-jarmljenini" in "premaganim" soiuetečanom, kar se 00,(KX> prebmil-eev. To 'bi pomenilo, da je v Zagrebu 50,000 oborožencev." "Pri Iblagoslovitvi križa v hranil tudi v bodočnosti." • "Hrvatski Narod," 26. maja: "Po ukazu zagrebškega župana Ivana W. Vernerja je Beogradska ulica dol>Lla ime ulica Zmaja Husepina Grada Krogi svobodne Francije dolžijo načelnika francoske vlade v Vichyju Pierre Lavala, da je Nemcem "posodil" en miljon ton francoskih potniških in trgovskih parni-kov ter je s tem naravnost omogočil nemškemu feldmar-šalu Edwinu Rommelu, da je pričel tako močno ofenzivo v Libiji, kajti ti paraiki so v najkrajšem času čez Sredozemsko morje prepeljali v Libijo velikansko množino tankov in drugega orožja. Ob času prenkirja z o>iščem * je iniela Francija *J,5<.>0,0<)0 ton tnjrovA-ikiij ladij ; 000,0(X> ton teli ladij je prostovoljno ali prisiljeno prešfco na stran zaveznikov. 1H6,<>00 ton jih je bilo pridržanih v rajnih nevtralnih liristaniščili po celem svetu, 110,000 ton jih je bilo potopljenih, 0 ton pa jih je zaplenila Nemčija- VWli v Viehvju je tedaj o-stalo že 1,480,000 ton, od katerih jih 400,000 ton vporahljajo za p'ovzo oftr obali severne in zapadne Afrike, okoli miljon ton ladij pa počiva. Ir koit pravijo zanesljiva poro»iflIa, (ki so prišla vz Vichy-ja v London, ta miljon ton par-nLkov je Laval izročil Ne«n-ceni, ki so v aprilu in maju, ko so osvaki aeroplani neprestano Ijoiubardirali Malto, ž njimi prepeljali ogromno množino vojnega materjala v Liibijo. S tem, da je Nemčiji "posodil" francoske parnite, se je I^a val Nemcem zelo prikupil in netk častojmik nemškega vua-nje^ra urada je rekel, da Ik> Hitler že skrbel za to, da iz Italije ne bo sfiSal nic več ka j dragega, kot samo kako cviljenj« glede Savoge, Korzike in Timraije. Manifestacija newyorskih Slovanov 2. Zborovanja in festival. naj bo otVir prostak ali faši-| nai,.m- me.1 južkno o^lnesji, ^^ ^ ^ Miet( stični »planik. Upati je, da se ne da bi Lahom T>ovedali, kam ^^^jakwv ^ predstavlja-1 bodo tia ta naičin nalezli doma-lčini precej orožja, ki bo ob svo- naj .io greujicn." jo nae.ijsko ideologijo.' V RUSKI TOVARNI V URALU "Obnova," Beograd, 26. maja; pri oliv nje dopis iz Niša, ki pravi, da ise ''koininii^ičrceiar« gi- se, da je z Drago!jubom Jova-novičem tudi manjša skupina "konnniist.Lčnih" inteh^ktua'1-. . . "Havas", 27. maia iz Beo grada: "-Včeraj je veliko število članov komunistične baude najjf-dlo na potu ('ačak ržice avtomobil. v katerem j-> bil kapetan Nuftič s štirimi vojik:. Bili so irbiti. Kapetan >uft"ui, ki so ga pustili ležati, ker se mislili, da je Idi mrtev je bil p izneje pivpeljnn v 1-einišnico." "Neuer Wiener Tagblatt", 28. maja: l"pr;.va o-j - • • ■ policije jt poslala vse ž* l? «.d 13 do 55 lota in vse liep >ročene /jotaže bli-i tomveč na plodno im raaorano -zu neke železniške ipostaje pri ^ zrahljano njivo, ki obeta le- >abuda za vseslwan-setro:.tu prišla iz New Yorka in ker je 'bil tukaj v ta namen ustanovljen Slovanski cil>or za (IreAler New York, to dokaizuje, da je tukaj že tenia j obstojalo resno in obsežno zanimanje za sikupno delo in ortganizacijo ameriških tHlovanov. Naravno je torej, <»a so inorali newyorSki voditelji tega gibanja t>° i^.idu detroit-ske?a kongresa napraviti drugi korak v svojem stremljenju, to je, ojačita in razširili v^e-slo\*aiLsiko misel mesl čim širše plahti ameriških Slovanov, zlasti pa v svojem ožjem delokrogi—v mestu New Yorku varnem Rezultati teara po-kongresne-ga dela so se priičeli že kazati in katkor je poročil iz mnogih krajev naše prostrane republike razvidno, seme vseslovanske kooperacije to pot ni paanja v Jujzroslavi- . ji. i)rai?oljub Jovanovic je za1 __. . srnice svoje aktivnosti Reuter, 28. maja. bral teriitoriij srbsko in' "K-mad ka vladna ]X>roc0a bol^ra.rsko mejo. V teh predeli h j so pradbeila ve-1, da je juiro-o»tanfke "komunistovhs'lovanska vlada oklenila v Ka-1 Ruski delavci v tovarni v Uralu med odmorom berejo "Pravdo." je zbral uih,f čet, s katerimi se fl>ori na ftvrljrgrn. Zdi se, da je sedaj srepoatskega barantanja m kupčij in iutr«?- " f^edtmje -stra&no trpljenjč in o^romiie žrt\-e SlOvanor v Evropi ritfin kažejo v jasni loči, kako resno moramo vzeti vsa ta viprawanja, a istočasno pa nam nalaiga dolžnost, da stori- otroke, kajti r*erje*ii ** fcAfko ^ da jim (bo program iste izpod-S m P°raB totalitarnin su, a aa HITLERJEVI ZAVEZNIKI V LASEH Nek zastopnik madžarske vlade je v poslanski zbor niei sporočil, da se mafdSarski poslainik ne bo vrnil na svoje mesto v Bukarešto, češ, da Riummska neprestano izzivlja Madiž&rsko. * — ,*> To naznanilo pomeni toliko, kot da ste -dve Hitlerjevi sat elitni državi prekinili ci^Jteebojne diplomatske odnosa je. Ob istem časti pa so budinipeštaaiski listi prinesli dolga poročila o velikih nemirih in izgredih, ki so jih v prizorih Madžari proti Rumuncem v rasaiih kraljih Transilvanije. Ta poi-očiia pranja, da prebivalci Bižlimpešte zahtevajo, da je Rimruraka ''kaznovana" zaradi svojega proti madžarskega delovanja. Madžari "dolže Iiumnnce, da kruto ravnajo z Madžari v onih krajih Transilvanije, ki jih je Rumunska dobila po dunajskem sporazumu na Dunaju leta 1940, da zatirajo madžarsko narodno manjšino in Via poberejo Madžarom vse od kruha pa do živine. Nedavno je madžarski ministPsld predsednik von Kal lav obiskati madžarski del Transilvanije ter je izvedel o krutem postopanju z madžarskim narodom v ru-rnumskem Vtelu. Madžarska vlada je pri neniško-italjan-ski komisiji v Karlozvaru vložila protest, v katerem doi-ži, da rumunske Oblasti zasega jo posesti Madžarov, samo da jih s tem prisilijo, da se izselijo. In madžarski časopisi sddaj pravijo, da bodo Madžari celo zadevo vzeli v evojo rdko. Po zadnjih poročilih so Madžari v svojih mejah pobrali Madžarom ves žrvetz in pri tem postopajo z največjo krutostjo ter Via rumunski policisti vdirajo v kmetske hiše in kašče ter odnašajo živež, ko so kmetje na svojih poljih. Vsled tega Madžari i-z rm^unskega dela Transilvanije trumama prihajajo čez mejo v madžarski del. Povod do spora med Madžarsko in Rumunsko je v prvi vrsti Transilvanija, katero je imela RitmunsJka takoj po prvi svetovni vojni, dokler je lefta 1940 dunajski sporazum oni zopet razdelil in je pri tem Madžarska dobila večji njen del. SeHaj pa Madižari prihajajo z zahtevami, da jim mora biti dodeljen Se preostali del, ki je še ostal pod Rumunsko. Zaradi tega spora postajajo odnosa j i med Madžarsko iu Rumumsko vedno bolj napeti in je nevarnost, da pride med njima do oboroženega spopalda. Ta spor pa je prišel Madžaraki prav tudi v drugem oziru. Ko je namreč Hitler oU admirala Horthvja zahteval, da pošlje večjo armado v Rusijo, se je Horthv zelo uspešno zagovarjal, da po-t rebuje armado za obrambo svoje dežele proti Rumunski. Prepir med MaldJžarsko in Rumrai^ko je zelo važen 'udi za Jugoslavijo, kajti tako Madžarska kot Rtmmmska sta pograbili precejšen del jugoslovanske zemlje. Rnmusr-ska je vzela Bana t in nekaj drugih VleloV, Madžarska pa Bačko in Pi*ekmurie, poleg tega pa ima še Madžarska za ''4policijsko službo'* V Jugoslaviji t>aje iri divizije. Kako postopajo Madžari iu Rumtmci s tamošnjim jugoslovanskim prebivalstvom, nam je znano. Posebno Madžari se v krvoločnosti kažejo kot prave mojstre. Pa to je že v njihovi krvi. ker so mongoli in niso z ostalimi Evropejci istega plemena. In Ua so Madžari kot mongOli v osrčju Evrope, je sramota itn največja rak-rana Evi*ope. Ko bi bilo dano velikemu Rindjami (Zatonu, da bi prišel še enkrat na svet, tedaj bi gotovo vzkliknil: "Caterum censeo. Humain esse delendam." (Sicer ]>a predlagam, da mora biti Hunija inriČena.) Veu z Madžari iui naj gredo v svojo domovino — Mongolijo! Madžari po zgledu svojih vrddnih nacijskih bratov preseljujejo naš narod, po vojni pa naj bodo Madžari preseljeni—kamorkoli! Italjane preganjajo - bil marsJkak-predsodek, ki ga ima naša mladina talko do svojega -naroda, kakor tudi do diti-,gih slovafftskih narodov. Kar bo videla i n šlršafo, ji bo dokazalo, da Slovani nič ne zaostajajo za drugimi kulturnimi naroda, pač pa da so fofcrtveno bolj kwHiurni kot pa nekateri narodi, ki se kričavo bahajo s svojo kulturo, a njihova dejanja pa so vse prej kot kulturna. Ta festilval se vrši pod ge-dom : Ameriški Slovani, adra- ofeenem stbymo me%ranifcu bo; dočrcosti t3v-6>ji!li «lovam^dJi bratov. Tebia dveuta eiljenia pa bomo mogli resno iai vspesno skižiti le tedaj, afco ibo 15 milijonov ainerištel Slovanov, ali v^nj velika večina njih, stalo v sMenje.n9i vrstah ter, medsebojno složno sodetova^o. Združeni in složni tvorimo o-grotono srlo, ki mora biti vipo štev an o. razdraženi in nesložni ^ fi' Vi Na jnove jsa ixda j a splo-šno znate slovenske koračnice SOLDIERS ON mm- MLADI VOJAKI ^hriredfl'ia ^ piano HAB^ONIIBO Jerry W. Keprivšek Gena 40 centov Naročilo lalkko pošljite na Sldvenic Publishing Co. 216 W. 18th St., N. Y. C. Vinko Klemenčbč $2. •Najlep&a hvala vsem darovalcem Soli, ki bo ktjub tem«, da piknik ni bil iwpe«eii (kot fee je pričakovalo, nadaljevala sVojo izolbraževabio nalogo tu di V bodoči <^®cjii, kot do- —Leo Zakra}šek. Iz naselbin SLOVENSKA ŠOLA V C LE VE LAND U SE ZAHVALJUJE Pik-nik, pr irejen v korist Slovenske šole SKD v Cleveland, O., «e jel vrs?l v nedeljo 7. jumja na farmi SNPJ ki,tub temu. dfo je skoro celi dan deževalo. Ampak mokro in muhasto vreme je preprečilo rfntogini prijateljem šole, da se niso udeležili izleta. Radi tega obfek ni bil velik in tudi finančni uspeh prireditve Yii bil tate, bot bi' bil drugače, če t>5 bito tepo vreme. Vsem tistim posetnikoin, ki ste se udeležili izleta kljuib sla-•Ijenm vremenu, vodstvo Slo- venske šole izreka prisrčno za-i čič $5. ln*alo. Istotako' izreka zalivala marljivim delavcem in pikniki križ. ker se le umlo-kd«j po.sreci stvari ravno prav naročiti. Dalje s« vTelki znani sloveaiaki zdrav- na, kar zlijejo po krožniku, to-nik v Olevelandu mi je nekoč T ---1 f^fel: / T< - p " vvr Medicina je v gotovem pogliedA -ženski "modi poddlbna. Nettcaj tet so moderne injekcije.. Zdravnik pretiplje bolnika in o odleglo"; Pa mu vtyritf gue pod kožo tako ali talko te-kočimo in pravi (To je od zdravnika odviferto^: — T\vt> dottareM ali ""Five -dolWis please!" %>oče!6ka je bilo to bolaiikom zeio-povšeiči. Postimo ženskasn. — Le pomislite, — so pripovedovale, —i šivanko mi je dal. Pa res pomaga. Noj slednjih so se iboliriiki tt*H hijekčij Oziroma šivank na^veličaif; Trefca je bilo nekaj drugega. Prišli *o na vrsto praški. Zdravilo, zmleto v belkasto, rdečkasto ali nnenka.-to Slej. Prosimo, da bi se pri^tfa ______ ____________________^ dobriSi rojakov injmdko, je bilo treba « papirčka pa pome linn o "d o.s ti, ali celo nič.h^^^i ™ ^ ^ z darovi po-Utreti na jezik hi poplakniti 'mrtgali nadomestiti kar se nit z vodo. Pa jepomagalo. Afi pa doseglo z potnikom. Stovwisko šolo SKD. Erazem Oorshe. tajnik VAŽNO ZA NAROČNIKE Žvezni tajni detektivi so s pomočjo krajevne policije preiskali veič krajev v New Jersey ter aretirali mnogo lltaijanov in sicer v Newai^ku, Montclai- ru, Eliizaibethu, Lindenu, Summitu, Hobokenu, Union Cityu La North Beirgenu. Našli so razno oroižje, Fotografske kamere, radio in dcuge st\-ariv / Poles Barter* j« mrldoo 1X>BA1>0: Pueblo. Peter Cul Ig. Waiaeataug, M. J. Barak • INDIANA: IodlanapoUa: Frank Zopanfil« ILLINOIS: ------ Chicago, J. Bevfli acero. J. rahla« (Oblcngo. Okbra ln IUlofrla) Jollat. Jennie Bamblcb . . La Salle. J. 8peilcb .Mascoutah, Martin Do1qtic ^N^ftn Chicago la Waalngan. HARZLAND: - Kltaminer, *T. Vadaplvaa MICHIGAN: Detroit. L. Plukar MINNESOTA: Cblsbolm. J. Lakaklcb Jo«. J. Peabel Ereletb, Lonla Oonia .Gilbert, Lonla Vebbel Blbblug. John PqvIi MONTANA: Boondnp. M. M. Panlan Waaboe. L Cb'Aia'pa NKBRASKA > ^ On aba P. Brod«>Hrk SHW XORK: Brooklr«. Attlhmlfr «owanda. kart Štralab* .LLttia Raila. Frmrifc KaM Woreeater. Peter Kot« AfaO: Bartwton, CSereiand, Anton Bobek. ; lias«r. Jfecob B*anlk,-3«»'x Uiapbli Glrbrd, Anton Nagode Ldraia, Lonia Balant. J oba KoaM Toangetown, Anton KiknU OBMGON: OiVgou City. ). Cotttn > - ,* t—• ■ PMNNBZLVJkNla: Beaaemer, Jabn Jerotkar Conemaugb. J.JBrasaeec Coverdale ln okolica. Jo«. Patemel Export, Louis Supanfi« fWraU, Jerry Okora > foae* Ofty. tfhrtk Mftla Tr, Blodni kar Greenabarg, r 'rank Nora k Homer Ofty. Tr. Perencbak Imperial, Venee Palcich Jotonrtowi, Jaha rafdntk Irya, Ant. TaufteU interne. Frank Balloeb Midway. Jvu< M Plttabnrjrh la okolica, Pfcfltk Pragmr S teen on. A. Hren Tnme Creeb^ Fr. SeWfrer West Newton, Jcvrb Jo*aa WISCONSIN. ' Milwaukee, Want A HI a, Ft. Bbafc Sheboygan. ^« Kbkfd - WIOMTNG: Rock Sprint*, fcrifo TabefcAr ryimimiut. Job nom* ■. t&n. baaiawwl^iafc taMRa-a* aka la. katera > arejri. XaatekaHia tapia TA8AMHt.\ V 4 OHOCOLATE SOLDIER.' V Carnegie Hall v New Yor-ku bo pričeli velik Festival of Alusrcal Comedies, ter ^e pričenja s Strauseovo opereto ♦Ghocolalte Soldier^. Glavno vlofeo v tej opereti pleše naša jugoslovanska plesalka T a sami ra, kar bo prav gotovo zanimalo naše ljudi v newvorski naselbini TaŽaamra je po svojih mnet-ni-skili nastopili poznana po celi Amerrki in jo je javnost sprejela vicdaio z velikim zadovolj-st\- • r< ~ Vitamini so v sOSivju, posebno v solatah, mesu, jajcih, ribah, tomatoesih, svežem zeljn itd. V kislem -zelja jili sii. V makaronih tudi ne. Jarz tri. rekel da so v pečeni krvavi klofl>asi in se, ko klobaso prerežeš, ko "ni dovolj peče- krAljpeteese BO OŽENIL V Londonu bo v kratkem u-radno »naasianjena zaroka kra-l£t "Petra II. 2' grško princeso Aleksandro, hčerjo pokojnega grekega fcraHja Aleksandra. Kralj Peter obiskuje Cambridge vseifcidišee, kjer se je seznanil z Aleksandro, ki je bolničarka Rdečega križa v Cambridge. Ta poroka bo velike politične 'važnofti za jugoslovanski in gnšlki narod. Kralj Peter bo v septembru več I star 19 let, princesa Aleksandra pa je stara 20 let da moderna znanost pravi, da je' fiVljenje iWbaffc 'feato kratko in je Visledtega oibaojeua na ?sm¥t, ker ni v n-j i-noto enega vi-tawiua. • - - » { JNtudalje ni vl+arnmov v žli-krbfik, ki so nebe^co dobra Jed, so_ jia zflfto'v rozLijia>tih št m. kijih, katerih ne maram. Prav doe ti da jih je v siru, kar rad verjamem. Je namreč vr&fta Mra—kvaYgetj .^e ji pravi po naše, in v njem vitaminov kar mrgoli. "Če doseže kvar-gelj primerno starost, ga vitamini kar nosijo z enega kota datlje v drugi kot. — Tisto niso vitamini, — bo rekel ta a-fi oni, — ti*G w wvs. Kce, ki se v sini zarede. Pa iiaj bodo živalisee, kvar-S^U pa vseeno le dober. Poslednji čas so začeli celo feončne žarke spravljati v pilne in so tako ustvarili 1 'sončni vitamin." Kako to pOčhO, nti je* velika zagonefcka, toda moderna znanost premaga vse ovire. Mene so v bolniSniel Sest nie-tecev štirikrat na dan pitali ž vitamini in so dOsegli čudo^ii-te uspehe': V tem času s'em' tA Šestdeset funtov shujšal. Se leto dni v lak sinoči nad! 300 nit&emh. ^tobflftdr padlo industrijske kra^ v fc lini Rtfhi^g in Bone. Ett t^den je že blJb šfa^ ni bilo ^a^oriih napadOv/ M tračni ma-rSaJ W Af T: rekel, ^a-^s^Bodb [pričeli? napadi-» 1000 bo podfbalo Nazadnje jŠ * 300 boinbm^r 8. jtmi^^h' ^^ je i nih 18 "bon^mkov. Z včerajšnjega napada se ni vrnilo 8 bombnikov. - DrzaVm' d^pantanent. v-W®. v-' fn'ittj ob v-s^i^on^ je tn^ia^ da tic> po krai| Mer rfa-T^Vabilo eaeA^nt^ecTO^^o^^ Ifečela ^^ Roosm^ta ' Prt^ '"vj po^aXHfafe ^.aj^ei^A ^^čuo-Wa^inffton. Kol&em< bo m '^o^mm m>it teb i-o--^čer gost v Beli kjer bo afes^ig* otro- tr^-ivi ^ tc^BI ■■ I it jtigo ve ga-ri&da^ji i •fc?*; m kfti Vidita fakoniof-W tcilko bo-dd^nrf^t uhn^O h^rtWOni! '— No, kaj 0 tem, go^pa — je prf^Mo^.-^vgL je ostafe < V vBSh^ig^aregi je ostala in ša botj T&W.bdffovo. o nt cfo, ift^ft go- profesor, naj bo tud| vprihodnje talko kot je bilo do-... J NOVA MAŠA V CLEVELAHDU Slovenci v Cleveluiidu smo fbian za glaTff&gfc ^oVorMkA. tPoteni fee je vpisal na John Carrol »iVerBo^ kjer je Wl dve je že t.ad let Wa#ajnflearka gen t Pailit Cft., tory, ki je v. lca Ohioagu v državni službi. Dorothy, por. Adams iu Geitrudtf; ickoin zadnjih let praznovali več novih um^i 'tni*'« uri^ib ,;ionii«kiIi rtrufcin. t . > *r..t-|leti predsethufc Gtee khll*i. l>o-' por. O^liaTa. Vai otroci so bili inen;e »lov.nske intent m • :.<| l>il je odlikovanje za franeušiči-i vzgojtni potom višjih šol in uravoga te» zavtducg. naroda: od nekdaj je bilo našemu narodu v čast in v ponos;, kadar se je zvedele, da bo kiite- 110 in teta 1930 odlikovanji* od'dosegli zelo visoko izobraabo. tkoia Schreiribsa za najbotjso j NVrorn upnika-" stric' je tudi raoprarvu o veri. Tekom zad-j F&ik.s iStotz, ki se naftaja na njega leta je dosegel drugo me-.farmi. tete pa so: Mrs. Jose: sto v kontfcčta ta angleSH^fo, jphirte KrAi:rar*H', Mrs. JosephU ri1 slovenskih sinov zapel pred katere so »e iideležili dijaki ne KenTk. in SlIto. Kristina Mo- olturjem "Slava Bogu — (SHo ria!" V start'domovini ^ je glit-s o novi maši kaj hitro raa-nesel po sosednjih larali. Fa-ra pa, kjer se je pripravljalo za novo mašo, je bila vsa v p< az nično prenovljena. Žene in dekleta -o pletle vence m spleti je bila vas pokonci, da čim lepše okraji svoje domove za sprejem uovoma&nika. Stariši pa «o blagrovali še p red no je nastopil dan nove maše Slovenci pa smo z naseljevanjem v tej deželi, prinesli s seboj tudi svoje tstare običaje in navade. kar je Wto našemu na redu že ttdaVn&j drago. S sHk)j >mo prinesli dobro in »la-bo kar je jasno našega življenja tukaj. V to' rriu« pričajo številne notV maše. katere <-o si- ~ svojim lactam trudom in ;azuniona prislužiti »loven— -ki «inovr. Prav n?č ne pret >a varno, c. večkrat po vda r jamo. da so slovenski sin« vi in hčciv frajbol j ši učenci na raznih šolali, ki se - Svojo pridnostjo dvignejo do nujbclj odi "učnih «topinj. Kakor smo Ukajlien narod, pil mih> pri tem vredni občudovanja. £e to je nekaj. «1« vemo, verner države Mrmiesote Harold E. Stalen, je dan 21. junija proglasil »a " Aaneriško-Slovanski dan'* ali 44American Slav Day" in enako je wtorM župan meet a Ely, Minn. Omenjtni dan je bil določeni za ''Anveriško-Stavanski dan''| od VsesIoVanskega kongresa, | ki se je lueseca aprila višil V j Betroifn. *ul kot je opa- ait* v 'časopisih, se bodo omen je nega dne. vtftile • impozantne »lavnosti po velikih iti malih raststUh, kjer žive državljani slovanskega porekla. 1 Ameriški Slovaiibki- dau bo-n*> proslavili tudi na Ely, Mian, S kakšnim uspehom pa boaivo proslavili tu dan, je pa j iV*tanite pol mrliči, vi, odprite ee vi, živi g-robi! Xas rod vodite k boljši dobi, naj rod slovanski v vek živi! * * t—■ Za pripravljalni odbor: jtflin Kapsoh.' župan, John Molile. Fr. Toma- > widh Jr., ftev. Ftank Mi-belčič, -Louis diariipa, John 01 rin, Dan Boliinc, Ivan Tauztl, And. Pirte, Jos. L. Ohampa, Anton Žbašnik, gl. tajnik ABZ. i Js N j pesn ka 19. stoletja. IBdtuand L. Surt« je Študiral filoKOfijo na West Baden kolegiju od 1934 do 1936. Prvo tonenro je dobil v maju 1938 iz rok Škofa Ritterja. Od leta 193G do leta 1^39 j^ spoštujemo novosnašnika kakor sd jiti spoštovali rt asi pred ni ki. . Nas ao učili drugi duhovniki in sedaj pa prihajajo iž našrh v-Voveirsk li družin duhovniki, ki bodo učili druge rodove. To demiji v Ohicagu. Tukaj je pcfliiagal organizirati katoliško govorniško ligo, ki je dobila ®a Loyola univerzo prvenstvo v 'prvi debati. Eno leto je bil SLOVANSKI SHOD V DETROIT LT, MaCfi. odvisno od nas samih. Ako se' 1 V nedeljo 21. junija *»e vrni ta Frattka. Hcakbr j* to žr j zavedamo, da *u*o veli-{v Belie Isle Parku v Detroitu drugeni mestu oai^enjeno. jkega in mogtadijalh. Pozdravljen novo-Edwaid Snrtz študirati teolo-inft!^»Xorod ve^eh z va" gijo na West Baden kotegijui«" ^ Vam bosega blago- štird je. Po zaslužen ju ali MTopinji novouuišnika, ' katerega smo s-poznali iz opisa njegovih štn- j: fie kakšen narod, ki bi se "'6-jjij; smo ttopili zopet za eno ge! tak* postaviti. Za to pa1 vLije v priznanje, da sinemo sami nekaj powlarjati*^ naS nar(Mj res vreden spofcto-o kam in setbi, ^aj nas drivgLvai^a vedno tako rn«!i potiskajo na \nc ^ ^ b razmer ali in fJviidli «^iolno^trb. 'bomo videli dova. Anton irrdina. S.VtRT KOJAKA. reŠpekt ohvairli. . uri zve- tako hr\atsfki, rofeki, slovaški, ukrajinski in poljski. Vsi bodo v narodnih nošoth >V 1)etroitn pa imeuno tudi Frank Shifror Turtle Creek. Pa. Edward L. Surtz, ki bo imel novo mašo 21. junija. Rev. fckiward L. Surtz. S. J. (is jeznifske^a reda) bo pel 710-vo maišo v cerkvi sv. Vida v nedeljo 21. junija ob .10. uri. nmšnika bo poe-veče»i po škofu Rt. Rev. Jo«ep4i E. Rit-terju iz Indianapolis, Ind., v § red o, 17. junija v West Badeu kolk giju, W. Badeu Spring, Ind. Slovesno pndtgO ob novi1 maši bo imel pVečastiti župnik nfegr. B. J. ^onikvar. Pri slo vef«ni sv. maši pa bodo assiSfti-rali sltnleči gospodje: diakon Rev. Jcis. J. Kiefer, subdiakon Ber-- Jos. T. Moiriiritv. cere-monijar R»»v/L. B. RaziiTk.. Sprejem sorodnikov in prijateljev bo v nedeljo zvečer od 7. do 10. ure na donVn nodv-mašniikovega brata. Frank M. Burfcza, 19841 Kenwood Are/. Euclid, O. Kdward L. Surtz je pohajal v farno šolo sv. Vida o«em let, od 1915 do 1923, potem štiri leta v Cathedral Latin višjo šolo. 1933-^-1927. Tuknj - ^ Je: w 4«-- - rojalk Tonraž Previč. ki j< irooštevanja;" Ko bo-i^" r vasi Podpora nad ftko- * * "*"ar je bn W let. v > n aliajal oko^i 43 da je ta vfeofco »u.duženi kan-1 let. je budi wtanovitelj didiit za tako Vzvišeni duhov-(društva št. 33 na Center Paj, niSki iwkl:c Te« moral bili rn- ki spada k ABZ. Pripadal j« telfgent po zmožnosti. j txwJi k SNPJ in še nekatemn - (dnig'm organizacijoan. Pogreb -Kakor sem še podboj izve-'^ ^ vi^il v soboto <^ne 13. ju-del pripovedovati o njem*, triu ^ ^ dcpoTdne. Po-niti ni bilo dovoljeno tekiifo- ^ft^-ti bom >yrdcAl enkrat vati za prvenstvo flied svojimi součenci, ker so njt,govi tova-j riši že vnaprej vedeli, da če bo on v kampanji za prvenstvo, jih bo znttegal. V kolikor so nm dali priliko pokazati svf>-je «možnri*ti. se je poMScd vselej pokazal in od^t^el prvenstvo v ttSenjtt in v vse!i oziriih. . . * Kot tak je stopil v jeeuitskii red. Novomaenik Edtvard L. 3 Surtz S. bil TOjenpred 33i leti v poznani SWirtzovi (Zur-wJrvi) dmzlm. Oče novomaš-nika je bil pokojni Frartk Sui*tiz. Surtaova družina je stanovala več let na Norwood Rd. Njegov pokojni oče Fr. Surtz je bil doma iz vasi Stara Loka pri ThiSini, d-noftti sraiAlije. be ne ištu.Te, fn kdor sarmega šel>e ne speštnje. ne zasluži -srpoštova-uje ttd ilra.rh. . moremo živeti v tej lepi deželi. Zato pridhno v nedeljo 21. junija vsi v Belle Isle Park! A. M. Meyers, Detroit, Mich. • PISMO 1Ž BOLNIŠNICE. I' ^; <■ -c'-y tir* *'■£ - LETNO PRE1SKUSNJ0 t * f *** lir A ŽVEZA :: AMERICAN SLY. ■jr. ,, -i UNION kiUtA -v-* Novttirtašnikova mati Jost phiue jk iž vatiHe^l«^ diidKn^, ki se je n^Rla, enil izmed prvih slovensflciih družik v Clevelandu. V Ameirko dospela s' svo^Sil staVRi, ko je bHa »tara šele 8 leit. Mati živi in je zelo verna žena in dobra mati ihrbffHi'' dVrokcm, pri katerih sedaj živi Vsi jo lji^-bijo in spoštujejo Stare jši novomašnikov' bra?t Franks ki_je odvetoBt'ik prvi gl. po<*pmWdrrk fettK. drorfi ajnik vlovons-ke l^e Nortli American Barik Co.. tretji brat Ernest pa je poslovodja pri Arco Paiurt Co. Dalje ima novomažnik -tu-sttn seatre in eiecrr Pianoes • Ž2,000 članov in dva mil iona i : ir i J V fih fkA pnmožeiljl. t-t zeto priporočljiva zavarovalnica- ZAvaruji šelfe rti %v0jfe btrofee p>H AVrtefttki Bt&fcriči ŽvezK ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bdležttt. tft^r^fh irt - * ' • JT. v.-sino udejrtvoval v raznih ur , T v; aktivih ter Je bil 11^.1 uradnik letnega poročila šole. Za Svojo izredno pridnost je bil vsako leto odlikovan z meda-lijo. Ob gradtraciji je bil iz- Ako j^ društvo A.B.Z. v vaši naselbini. vprašajte krajevnega tajnika ka pojasnila, Še ne, pišite na glatni Prosim vas malo prostora v vaš enKjenjenem listu, kajti tukaj ga v»L radi čitamo. Tukaj smo v bolnišnici in kar nas je Slovencev, si list kar eden drugemu podajamo. Pa tudi Hrvatje ga kaj radi berejo. V "bolnišnici je bolj težko za denar, pa vseeno spravimo toliko skupaj* da imamo list vedno naprej plačan. Vem da Hst tudi bolj težko izhaja, ker je vse bolj drago, kot pa je bilo prej.. Zato bi opozoril naročnike; -da, naročnino čimprej poravnajo, ko iaprevidijo, da jim poteka, ali pa jim je že potekla. Vetn, da list vsakdo rad bere, žalostno pa je. da marsikdo prav nič ne skrbi, da ga opravean časti plača. • 1 f\7 tukajšnji bolnišnici nas je v vseh cddelkib -okoli 3000 in videti je vsakovrstne bokocnS Minogi so brez kake noge, roke, ali pa brez obeh. . Nekateri so ?slepi. nekateri imajo samo eno oko. Victel sem bolnika brez kateregakoli uda. -samo bne^e giave še ne. ' Nekateri imajo obe nogi odrezani, pa za to plezajo po tleh. Ko bi jaz imel deirttr, bi si tildi kupil, da bi mogel "hoditi, toda umetna noga velja najmanj $150 in to-Kko dettarja ttinraim. V bolnišnici sent že šest Tet in rad bi že videl, da bi ittiwl, ker se fftvek vse^n navetiča. To je še dobro, da imam tukaj na Presto, 'Pa., nekaj dobrih ljudi, kakor so df1užm& Lojze Av»belj,- Jobn Sotfcan; Lovtenc Klemencič in Helena Babic, ki tite prfldejo VFČkihat obi^rit in mi tfmJT v^fcikrat ka^ darujejo za kar *?e jžraf na twn: mesto pnav iskreno zahvalnp.. Frank Vilfan, "Woodville, Pa. SLOVENSKI VOJAKI IZ GREATER NEW YO&KA tŽe precej časa ge nisem ogte^ tabli. Saj jib je še mnogo več, sil v (Jlas Naroda, vendar sedaj pa se ree moram, zakaj, videl sem nekaj novega na Osma. Soseda, mati vojaka me je opozorila na krasni plakat, ua katerem so zapisana razna imena. Pa beart jo pobaral. "Kaj pa so ta znana imena na tako lepi tablji?" Pa mi reče: "Be-no, ali ne vidiš, da so to imena naših slovenskih fantov pri vojakih ft" Nb, irraio bolj visoko pogledam in vidim napi«: 4 4 Honor Roil.' * Imena slovenskih fantov-vojakov. Nato sle dijo imena in sicer: Hit. Frank Saksor, Corp. L., iPelfc, Frank Ferk, Stanley Ste-farteiič, Joseph Stefančič, Vinko Sttfančič, Frank Vojaka, Josep3i Vidmar. Valentin Ko-bikvi. Adolf Ve»el, Louis Me-dek. Jo-epb Medek, Albert Go-sar, Rajnuond Medved, Albin Za j«*. Anton Zaje, Peter Smalc, Sla\-ko Rlupnik. Frank Maček Vinko Ovca, Frank Osolnik. Joim Potisek, Rudolf Octer-man, Angustin Kavčič, Kari Kavčič. Henrik Pintar, Ed. Zajfe, CoTp. Ladislav Zaje, Matija Curl. John tlrek, Anton Kerč in Anton Posavec.. pa nuso naznanjeni v zupniscu. Le iKWtfislite, leta pozneje, ko bodo mogoče ti fantje že staro-ki, pa bodo njih imena napisana na tej spominski plošči in mogoče še kje na častnem mestu spravljena y mestnem ali državnem; muzeju. . Zato pa, stariči, ali sorodniki, pdSjite ime Fathru Petriču da zapiše tudi vašega eina na sponifins^ko ploščo. Kakor sem tudi zvedel, gospod župnik za naše f ante-vojake vsak dan moli pri sv. maži in pri vsakem eeikvenem opravilu. Zato pa, pišite v župnišče in sporočite ime in naslov doma, kdaj je šel fant k vojakom, in kje je«edaj. Naš gospod župnik htm. z tfse-mi vojaki korespondenco, in piše. tudi vašemu sinu bo pisal, ako bo imel naslov od nje-ra. 'Hrogih novic pa jaz nimam. Jaz sem se le zanimal za nase fante, katerih očetje so bili ali pri 41 sedemnajstem" ali pri 'Sedemindvajsetem'* ali pri "Jejrrrh." No, pa vsi čitatelji, bodite pozdravljeni, pa diugič se še oglasim. Ivan. Ali ni to lepo število iz naše naselbine? 34 fantov in mož služi v annadi Strica Sama! Pa še več jSh je, in naš gospod župnik se je že prito&il, da nimajo polne liste nalsih fantov vojakov na plakatu. Pa še naprej sem Študiral visa ta imena in glejte: Štefan-čičevi mama je poslala kar tri sinove, Mrs. Medek irnfc. dva Mr. Frank Zaje ima Albina in Toneta, Mr. Ignac Zaje ima tudi Edward a iii Ladislava a sedaj pa pravi oče Ignac: 4'Tudi naš 'baby' je potrjen, najmlajši; hudinmna, jaz pa grem frajbilih"! Družina Kaučič je tudi ponosna z dvema sinovoma. saj so mati zelo ponosni,-ko jim na okrm vrši zastava z dvema zve®dama. tO. pa ^koro bi bil pozabil opi-: feat i, kje je ta veliki krasni plakat. Vetete, v cerkveni veži tako da ga pressej zagledate, ko greste iz cerkve. Na vsako špran je zastava, ameriška in cetfcvena. Na vrhu je pa krona iz lovorjevega listja, znak hrabrosti. Največ .ie naših FranoetOv pri vojakih, nato pridejo Jože ti, za njimi pa Toneti, nato Lojzeti, drugi so posameaftri. Veste, dobro bi bilo, da so imena vtseh naših fantom na tisti etniRDHinniiiiiniiioiiiiiBHniiiiias Note I - - zrn PIANO-HARMONIKO g ali KLAVIR _i--- s BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni C®8) 3 SLOVENERI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE fg VANDA POLKA == TO JEZERO KOLO 1 OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ spaVaj Milka moja ORP^Afc WALTZ DEKLE NA VftTtJ OJ, MARlCKA. pegljaj - n ŽIDANA MAKE L A (polkah VESELI BRATCI (ma»rka> BARČICA MT.ABI KAPfeTANB s kO PTTCICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI Z MENOJ DOL 8 PLANINE gremo na Štajersko štajeriš b BAPPY POLKA ČE NA TUJEM M INVESTIRAJTE V AMERIKO KlJPtJU UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS 35 cehtov komad = _ 3 za j MOJA DEKTJ5 JE SE IkTLADA = Po SSchonsd: » Naročit« pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, = «1« Wrst 1Mb St„ New York S mn mi n i m umi ni 11 n 111 ii nn immi inus t "O T- * P N * R n n 4" v. Nw M THURSDAY, JUNE 18, 1942 TWANOnJEN ISM TRUE RODOVI ZAPISNIK zborovanje slovenskej sekcije Jugoslovanskega Pomožnega Odbora, ki se je vršilo v nedeljo 7. junija 1942 v Slov. Nar. domu v Cleveland, O. ^Nadaljevanje.) Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL "Gospodinje in ne gospe,'' je ponovil oče. . "Dobro." je odguvorihi Lenka. "u gospa eeui tudi lahko. Saj ni go>pa .-amo ti>ta, ki živi v velikem mestu, tudi pri vas tem lahko to. A svoj do.n lioeenr imeti kakor .si ga mislim, tla bi živela v njem zadovoljno. Ali kako, ko nismo ustvarjeni drug za drugega. t\> raznih potuli smo hodili, različno >o uam ustvarjena srca, in potem je hipoma prišla ukazujoča beseda, in združili so ^e popolnoma tuji ljudje.'* "Ako bi združili anani Ijude, bi bio morda bolje, kaj?*' jo je vprašal * sirovim gla*om stari. "No. ali naj povem tudi te tvoje misli t'' O^enka se je obrnila k možu. "Glej, Jože. n ikon Kur nisem hotela nič zalega, in zdaj me brez potrebe in bneas vzroka zbada tvoj oče. Zakaj sem bila otožna, to ve«ste, ker ste hoteli zvedeti. Kdor preudari vse, kar sem povedala, si utegne prav raizložiti moje razpoloženje. Pustite me zdaj lepo v miru in prizadevala si bom, da ti bom žena, ki boš lahko živel poleg nje Ako ne, potean bo^te sami 'krivi, če se bomo večkrat i ugovarjali tako kakor nocoj. S *em poženemo i« hiše mir in potem bomo imeli, življenje, ka-kršn.ga ^ino zaslužili/' 'Mu se nekaj," je jecljal stari, "kaj pa potem, ko bi se našli popolnoma znani ljudje? Ha. na primer tisti . - Jože je stopil tik pred očeta.. "Zdai je t ga dovolj, oče! Lz vas govori vino!" "In v njem je resnica, resnica," .je govoril stari, in oči so ->e mu začele zapirati. Prihajal je «panec, blagi tolažnik. "Pojdimo spat," reče ,Tože in odigme odejo s postelje, postlane na tluli. Lenka je odšla v sobo in zaprla vrata za seboj. Še pozno v noč se je oglašal čriček. Zdaj in zdaj je kje nad ftitjem počil strel z ve-tega čuvaja, ki čuva grozdje pred tatovi in lisicami. 1 Nato govori Rude Trošt, ki z navdušenjem izpove, kako se z dušo in telesom strinja s Kristanovo rezolueijo Pravi, da je današnji dan nov "mejnik v življenju ameriških Slovencev, da >mo sedaj na pravi poti in da tako nadaljujemo Pripoveduje, kako je za časa zadnje vojne prišel v m**-1 o Pueblo. Colo., kjer nm je takrat povedal Mat ja Pogorele, da so tam zaprti llalmatinei, ki se nilso hoteli registrirati Obiskal jib je ter j'm dopovedal, da hoče-ijo Italijani pognabiti dalmatinsko zemljo, nakar jiSi je pridobi! za zaveznike. . Podčrtava, da imamo v A-meriki na tisoče naše slovenske mladine, ki se danes ne zanima 7jh jugoslovanske probleme Tudi njo moramo pridobiti v našem delu Napravi naj t-e za nje ples, a sredi plesa naj se d o! oči pet. ni'nut za kratek nagovor o naših vpiašanjith, pa jih bomo pridobili. Nadalje pravi, da je pripravljen stopiti na pot po naš li naselbinah ter s prepričevalno Itesedo pridobiti naše naseljence in mladino za ustvarjajočo politično akeijp. . Končno pravi, tla to ni naš greli, da ^no dane« mrtvi za taka važna vprašanja .ampak krive so bile prejšnje jugoslo- to je zadtiva naroda samega. Mi jim ne moremo prav nič vsi ljevati. Ako pa nas bodo vprašali, kaj jim mi svetujemo, takrat pa jim bomo lahko odgovorili, kaj je na&a želja in sugestija. Urednik Anton Šabee dostavlja, da bodo slovenski ured n:ki razsodni ter pihali tako, da dobri stvari ne škodujejo.! S tem je bila ta razprava končana. . Nato govori Joško Penko, ki po vda rja da izženemo iz naših src vsd predsodke in da pomagamo pri delu, kajti nekateri ljudje >«o že dančs preobloženi ts delom. Ne srnino biti sebič-ni, amp«k skupno moramo delati Kar^e pa tiče ljudi v starem kraju, pa bodo tako ležali, kakor si bodo pontlal\ fUrednik Ivan .Tonte-z pravi, da naj osvojimo Adamičevo sugestijo, da se shajamo vsaki teden v Cleveland^, kjer naj bo wad politične akcije. Anton Grdina je ntnenja, da je naša p rva naloga, da pobijamo Rennerjevo propagando. Zato pa je potreba dela. ()b-vewtimo vse naše ljudi in pokažimo, koliko nas če nas hoče kdo topeti. . Pisatelj Ktbin Kristan pravi, da je potreba, da se organizira- , i , , • • , . mo. Po njegovem nwnenju je vankke vlade, k, se n^o briga- treha ožje^a ^ ki „aj j le za naise izseljence v Amer.-j^ ^n s0<]«njf. Verovanje. Lenka ni mogla -pati Soparno ji je bilo v tesni sobi,]k«. Mi -mo bili mrtva eni^a-. U^ odT)or bi na3 odprla okno. Lepa jesenska noč je sanjala zunaj. zato je pa« težko flanesjbj nujno dplo da {X). Trepetalo je na nebu bre%biojno zvezd. Daleč taan se je ena obuditi to mrtvilo. šilial rezohiciie brzoiavke do- utniila. Do kg, blesteč žar je zagorel na nebu in zopet ugasnil.i Kristan stavi predlog, da se Lenka je iztegnila roko, kakor da ho6e prest reč-i jasni utrinek.' doda v njegovo rezolueijo na-IJilo ji je žal svetle zvezde, ki je gorela in tako naglo ugasnila.'Bvete pisatelja Adamiča. I*red-Tudi v njenem >r<-u -e je užgala luč, da ji sv
  • vetlega žara mladostnih sanj in upov in ki drži zdaj'dodarki. Predlog podpiran in v temo? Tak'^to ve>elo živi svet okolo nje, nihče ne vpraša,'sprejet. . kam je šla Lenka, nihče ne pozvfduje, kako ji je. Med mili-joni srečnilkov ise potopi in izgubi srčna bridkost. Zanjo ve samo oni, ki jo nosi v srcu. Lenka je zopet legla na'posteljo. Silila fee je, da bi za-fpala. a ni bilo spanca, blagega tolažnika. Dolgi so bili tre-notki. enaki večnosti, trpljenja polni. Spommila sie je Lenka, kako ji je Veasiili tožil oče, da ne imore spati in kako dolge o take noči, enake večnosti, polni trpljen ja. Kaj bi počela, ako bi so vu-t ln noč za ncVijo — vse enake tej, vse neskončno dolge, enake večnosti, trpljenja polni? Zopet je vstala. Glasno je zaropotal stol. ki se je eadela vanj. Pstrašila se .je Lenka in nasliišala, je-li se ne zbudita ona dva. ki spita v so-ednji sobi. N č se ni ganilo. Dolsro rateglo »lihanje je p ričalo, da mirno počivata mož in oče. Ko bi mogla tudi ona tako in ko bi prenehalo tudi dihanje, da bi *pala, kakor ji «pita oče in mati. Svetlo .>o gorele zvezde, kakor bi se ozirala skozi neskončno majhna okenca sama zlata nebesa na zemljo. Ali jo gleda tudi mat f Ali jo vidi, kako daleč je od njenega groba iu ali ve, kako rada bi bila čisto blizu njega? In zazdelo ee ji je, da je razpet nad zendjo tisti plal^č, ki ^o ž njim prekrili očetovo rakev. vesa, tako >e ji /Predsednik zborovanja pra vi, da je današnji dan zgodovinski dan za naše Slovence v Ameriki in onkraj morja. Pravi. da je skflical to sejo brzojavno. ker ni b lo časa. da bi odlašali. Preje -mo delali pri pomožni akciji, kolikor smo pač mogli Pa se nam je očitalo. da ne delamo prav. Napadeni smo b li od v -Jčih strani, meisto da bi ee nam pomagalo. Za to politično akcijo rabimo stalno zaposlena in da bosta stalno zaposlena in da kosta delala in vodila propagando. Koliko člankov je že napisal Janko N Rogelj za pon>ožno «kcrje„ in minulo je več kot le to dni, pa smo nabrali le dvaj-■*>et tisoč, dolarjev. Veliko ve? In kakor da se odgrinja pred njo temna za-ibi moralo biti v tem skladu, če je jasneje čital preti očmi očetov obraz, ves'bi se bili vsi zavedali in dali. šiljal rezolucije, brzoja"vke. do-p se. \fnlil prrpagando tf-r se sestajal večkrat na meset'. Ta ožji odbor bi bil odgovoren za svoje delo širšemu odboru, ki naj bi ;se -hajal po potrebi vsak mesec, ako bi fl>ilo potreba. Ta odbor naj «e obrne do vseh dru gib slovenskih organ zaerij, dru štev, sikupin in kro^eov, ki ša niso dane« včlanjeni v politični akciji JPO slov lekcija. Potem pa naj se prične veliko in živo gibanje med našimi Slovenci v Ameriki. Nato pred-lož: .še enkrat dodatke k njegovi rezolueiji. iMnenj i navzočih je, da bi bfl urad politične akcije v Cle-velaixlu. Jos. Gfdina sugestira, da naj b: se preneslo tudi Jugoslov. infornwcijelki center v Cleveland. Jos. Zalar pravi, da ta odl>or bo »sestajal samo iz ameriških Slovencev in nikakor ne bo nittšal z Jugoslov. informacij-ttku) centrom. . Minister Snoj pravi, da ima Jutgoslov. informacijski center vfce druge posle na evojih rokah. in je mnenja, da naj ostane tam, kjerise nahaja sedaj. NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...m ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MO-RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, k&korften je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE,—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo * starim štetjem. VSEBINA ATLASA ZmUepbnl svetovalni odbor Je Ixbrt! lzned tri tiso* »Uk samo najboljbarvane *Uke— U zbirka Je tako popolna, da Je u v takega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojnt Vključeni se nanaslednji zemljevidi: — »vet, Evropa, (dane«), oarednja Evropa (ob libra-hii vojne), Angleftko otoijo, Francija* Nem-fija. Italija, Šviea, Hotandaka, Belgija. Švedska. Norvefilta, Danska. Unija sovjetskih aoeja-littitnib republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. Urška. Albanija. Azija, Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska. Japonska. Paeifik Južna Amerika (severni del), •luina Amerika (južni det), Afrika, Severna Amerika. Kanada Zdruiene države. Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. IZ vseh Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, loia namen rediti mt zemlje, prvine aončnoga seiOava, pokrajine In globočlno oceanov ln j?zer, dolgost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga dnnafinja vpraSaoJa. SEDAJ 40 centov PO P6&TI V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. pretvorjen, z o^teklenHwni ex"mi, grooan, vreditix usmiljenja. Kako glfnlajo z, ti moj Bog!T' (Zavzdihnilo je srce; odtrgalo se je- -od zenrtje, do zvezd je poletelo, tja k lrn-i, ki je blaga in dobra. . t 'inVbolj je izginjala noc. Za gorami se je dramilo jutro, jljega ibli>koviti pogledi so razganjali temo in pripravljali pot mlademu solum. Bežale so sence, rdečež&ma plaint je pri plavala na obzorje. Svet se je obujal iz sanj, pomlajen, ves trepetajo« v svežem jutranjem hladu je kipel vlažniii meg-lile, ki sro se planile po dol in ali, da je bilo videti, kakor da se iz morja dvigajo otok', hrepeneči ogreti se v toplih, objemih jutranjega solnea. Vesela pesp-m je priplavala itz dalje, vedno več je bilo euti glasov. Do zidanice je pripkil val novega / vljenja, ndanl je ob zagrnite oči. da .so izpregledale in se predramile v blesku nnladega jutra.. V>tala s-tu tudi .lože in očf. Po prstiii sta Mopala, ker *ta nienila. da l^erika -še epi. A ko je začula Lenka govor poleg sebe, je odpila vrata, ker se ji je hotelo ven pod milo ntbo. "Ali nisem bil sinoe". »iialo nerotleuT'* jo je prfcdravil stari in > popraskal za ušesi. "Preveč ga je bilo včeraj. Tako IxaiLr Adamič je ntfnenja, da nalilo zmaga vino >ta»ca. Nitč zato, Lenka, bo j>a drugič, bi sal o tem ne pogovarali da-dnigače.*' |n«s, ampak naj bo ta predmet ''Kaj to de. oče," je rekla ona. "zdaj je vsaj jasno med prinesen na seje v bodočnosti, infh ameriških revijah Zato s? nand." I Joseph Zailar pnavi. da bi v ne v ffrajmo, amipaik «e pripra- J^. Zalar xx>novno odgovarja Jos. tfrdijnu, da moramo biti previremo na .črpati, ker ta denar je nabran samo za naše trpeče brate in SrVlaj se mailo bolj giblje pomožna akcija in sedaj je od nas v.-eh odvisno, kaj bomo napravili v (bodoče. Zapomnimo si to, da Hitler tepe vse Slovence v don\ovini, nič ne gleda, kdo je in kaj je. Tako sfkrupmo mo ramo nastopiti tudi mi. pa bomo dosegli plodonosne uspehe. Trrednlk Awton .^iabec vpraša, če pride jugoslov. kralj v Ameriko in kaiko bi njegov pri-Vd vplival na našo akcijo Nadalje vprašuje, kako bo slovensko Časopisje takrat pisalo. Miniister Snoj pravi, da je n(jegov prihod odgoden poimo jesen. Sabec pravi, da je kralj sini- sestre po vojni. Treba bo ase-bol di"žave in odpora, in da je siroti naše člane pri naš!h pod-Ju«oslavi ja pripoiznana v Ame- 'n>arnLb organizawdja, če bomo riki. S tem moramo računati i hotel i doibiti potrebni denar. Italijanska pix>paganda ima denar, da lahko pri občuje svoje čla«nke v uglednih iu napred- Jmgoslov. informacijski center na razpolago dosti knjižic '"Che Slovenes Want to Live." kalere lahko Izroči dotičnenfu odboru, da jih prodaja po 25 centov ter iakupljeni denar kdiko porabi za svoje delo (Kabin Kristan stavi predlog, da naj se njegov« prejšnje su-gc«tije glede organiziranja ožjega odbora, ki sklicuje seje šii&ega odbora, vrži potrebno delo in obvesti vse ostale slovenska skupine v Ameriki, da pridružijo tem« gibanju, sprejme. Adamič sugestira ,da naj ima ožji odibor vsaki teden se- vežemo. da bomo sodelovali in pomagali.- Ce pa bi ožji odbor mislil, d« ni potrebno, da ima širši odbor sestanek, pa naj tako obvesti prizadete člane. Jos. Zalar omenja, da naj to zborovanje potrdi sklep pomoč ne akcije, da je pravilno delovala, ki je sklicala to zborovanje, (Dalje prihodnjič.) jo a širfei odfbor naj ima setjo vsaki mesec. Mi vsi pa se za "In kaj pravGMuprav blebetal?" je vprašal oče, "nekaj tem skučaju posnemali ameri-t-e mi sanja o ugibanju misli, pa nič ne vem kako je bilo. J sko časopisje. Moje mnenje je Viinuo pravilno in dobro. Ivan Jontez urgira, da se "B lo je. kar je bilo," reče Ježe, "kadar govori vino iz da je naš namen, da naš narod j sprejme sugestija ali. predlog, vas, ste zmeraj nerodni." Iflobi wobodo na *voji lastniida se napravi ožji odibor, ki bo ____ i Nadaljevanj«.) napravr ožji jzesneflji. Kakšno obliko vladejiirtel se\je večkrat na mesec, si bo narod izbiral v domovini. ' Minister Snoj pravi, da ima SMRTNA KOSA iV Waukeegan. 111., je dne 8. junija umrl rojaik Suliadolnik, star 78 let in dcuna od Vrhnike. Svojec«^no .je bil farmar v Missouri. . t (V Arma, Kana?., je dne 6. junija 1>il uibit od *trele Frank Oodina, star 53 let iu doma od Sv. Venci j a na S^hkI. Štajerskem. V Ameriko je pri&el pred 39 leti in ves čas je bival jr Kainsasu- Zapušča ženo. tri sinove in tri hčere. Kden je pri vojakih. . + V Xakomis. 111., >e 8. junija umrla rojakinja Mrs. Marv Gojnikar v starosti 61 let. T>o-ma iebila v Orcžaii pri Gel ju na Štajerskem. V Ameriki ie bivala od leta 1912. Zapušča ■moža, tri sinove in dve hčeri. Molitveniki ▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (SI. 355) 2K x 3% Infer — 2l'4 atranl v lielem celolidu Cena 75 centov KVIŠKU SBCE—štv. 415 s InCer — xi4 strani Cena 71 centov RAJSKI GLASOVI — (H. 4M) 4 1 nfiev — 255 »trail vatevil Sv. Rrliev Pat Cena S1.M RAJSKI GLASOVI—št. 415) x 4 Inčev — 255 atranl ▼storil Sv. Krttev Pa« Cena SLS« NEBESA NAS DOM — (it. 4L5) 2% x 4V4 InCer — 8&4 InPev Cena 75r SKRBI ZA DLSO (it. 4M) 3 tH4 ln