Naročnina mesečno 25 Ihn, ia inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ze inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ai.6/111
VENEC
Ček. račun: Ljub« I jana St. 10.650 ig 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni aredništvai dnevna služba 209» — nočna 299», 2994 in 205*
Uprava; Kopitarjeva 6, telefon 2999
Isltaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Litvinovjada
V noči od 5. na 6. decembra, ko sc je vsa Ženeva in v precejšnji meri tudi vsa Evropa pečala s Posaarjem in z jugoslovansko pritož-oo proti Madjarom, sta Laval in Litvinov nn isti način, kot pred 13 leti v Rapallu nemški kancler dr. Wirth in Rus čičerin presenetila javnost z objavo pogodbe, ki je ni nikdo niti najmanj pričakoval in katere pomen oziroma potreba še danes ni jasna najbolj prefriganim evropskim diplomatom.
Francoski zunanji minister iin komisar za zunanje zadeve ruskih sovjetov sta namreč podpisala neko besedilo, protokol imenovano, v katerem se slovesno obvezujeta, da niti Francija niti Rusija ne bosta sklepali dvostranskih pogodb z eno med tistimi državami, ki so bile povabljene, da se pridružijo francosko-ruskemu načrtu vzhodnega pakta. Obveznost velja tako dolgo, da vzhodni pakt ne bo podpisan, oziroma da postane jasno, da je vsled prevelikih ovir njegova uresničitev sploh nemogoča.
Kakšen pomen naj ima ta nenadna pogodba? Tako Litvinov kakor Laval sta 6. decembra zelo zgovorno opisovala važnost tega dogodka, toda ne eden ne drugi ni mogel ali ni liotel dokazati, V kakšni zvezi je ta nova veriga, s katero se je francoska zunanja politika priklenila na sovjete, potrebna za okrepitev naporov, da se ohrani mir v Evropi, če ponovimo tisto frazo, ki ie postala v diplomatskem jeziku danes že tako vsakdanja, da se je upajo poslu-
ževati tudi tisti, ki zasledujejo najbolj zločinske namene.
Da se Litvinov na vse mogoče načine trudi, da bi se vsilil v vodilno vlogo pri izoblikovanju politične Evrope, to je čisto naravno, ker je popolnoma v skladu z načeli komunistične internacionale. To, kar so agitatorji komunizma delali v malem, ko so se vrivali v vse obstoječe organizacije in jih polagoma zavzeli ali vsaj skušali zavzeti s pomočjo svojih slovitih celic, isto dela Litvinov v velikem. Človek ima vtis, da hoče diplomate spraviti v celice, da je v Ženevi pri Zvezi narodov ustvaril neke vrste trojko, ki jo bo polagoma razpihnil, da bo postala zares odločilna. Kominterna stoji še vedno na stališču, ki ga je obrazložil na zadnjem njenem kongresu tovariš Manuilski, »da je treba vzdrževati med burni jskimi nairodi napetosti in sovraštva, da se bo lahko prole-tarijat okrepil za zadnji naskok kapitalističnih trdnjave, ali kot sta se še pred par dinevi izražala tovariša Kaganovič in Radefc na moskovskem radiju, ko sta ob priliki pogrebnih svečanosti za umorjenim Kirovom obznanila v vseh velikih svetovnih jezikih, »da nobeno teroristično poseganje kapitalističnih držav v sovjetski režim ne more omehčati volje rus-
kega proletarijata, da z vsemi sredstvi razbije verige, v katerih ječi proletarijat po kapitalističnih državah«. O Litvinovu tudi vemo, da bo
Današnja seja Sveta ZN
£
Ponovna ofenziva Male zveze
Zunanji ministri Male zveze zahtevajo pravico od Zveze narodov
moral doma polagati obračun o svoji politiki »zbliževanja z buržujskimi državami« in da mu grozi izgnanstvo, če ne bo prinesel s seboj kakšnih vidnih uspehov. Torej za Litvinova se ne čudimo, marveč mu moramo naravnost čestitati, kako vzorno in dosledno izvaja v mednarodni politiki načela, ki mu jih diktira kominterna.
Manj razume človek trmoglavost, s katero moli Litvinovu Francija svoje roke, da jih čedalje bolj povezuje in jim jemlje svobodo kre-tanja. Že pod ranjkim Barthoujem smo večkrat spraševali po tisti tajni moči, ki jo izvajajo boljševiški diplomati v Parizu. Pod Lava-lom je nekaj časa veljalo, da bo rusko karto nekoliko v ozadje potisnil, toda sedaj ga je zopet nadvladaln tista tajna sila — ali je to morebiti le kakšna grožnja, da bo Rusija osvežila rapallsko pogodlbo z Nemčijo? — in 6. decembra snio imeli priliko videti, s kakšnim uspehom.
Francoska zunanja politika je danes zaposlena na treh velikih frontah, ena je italijanska, ki naj odloči o bodočnosti francoskih interesov v Sredozemlju, druga je podonavska, ki naj zavre vse revizionistične toke in zapre vzhodno pot nemškemu prodiranju. Tretja je ruska, ki je dozdevno najbolj važna, odkar se ie Poljska zaspletkarila v mreže hitlerjevske Nemčije, ker je od njene trdnosti odvisna obrambna vrednost francoske meje napram Nemčiji ob Renu. Francoske diplomatične cilje v sestavu vprašanj, ki jih je treba rešiti z Italijo, zajemajo najrazličnejši osnutki za pogodbe in za pakte, ki se enkrat imenujejo jadranski, drugič zopet sredozemski in tretjič zopet latinski pakt. Drugo označeno fronto krijejo zopet pestri osnutki podonavskega pakta, pogodbe za zaščito neodvisnosti Avstrije, Mala zveza. Balkanski sporazum i.n še nekoliko megleni črnomorski pakt. Tretja fronta, to je ruska, pa je popolnoma krita z osnutkom vzhodnega pakta, ki naj ima to osnovno in prvobitno nalogo, da zajezi vsako nemško prodiranje proti vzhodu na severni črti. In ker je dozdevno nemška nevarnost v očeh francoske zunanje politike največja, je francoska vlada pripravljena na tej črti plačati vsako ceno, tar dozdaj nismo imeli prilike ugotoviti recimo v primeru italijanske ali celo podonavske fronte.
Nemčija in Poljska sta povabljeni, da se udeležita vzhodnega pakta. To ni nič čudnega. Poljsko bi rada Francija za vsako ceno odtrgala od Nemčije in si jo pridružila v sestav ruske fronte. To za enkrat ni šlo. Tudi Nemčija bi bila dobrodošla v skupini vzhodnega pakta, kot je dobrodošel za prijateljskim omizjem oni, o katerem smo mislili, da ga bo treba kot nasprotnika malo ponižati. Nemčija to čuti in se omizja oteplje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Najzadnje, kar smo o tej zvozi slišali, je to, da bo Nemčija predlagala sklenitev trojnega pakta mod Francijo, Poljsko in Nemčijo, satno da bi Rusov ne bilo zraven.
Če ima protokol, podpisan 5. dcccmbra v Ženovi med Litvinovim in Lavalom, sploh kakšen pomen, potom inora biti edino ta, da vztrajata Francija in Rusija pri svojem vzhodnem paktu, da si že vnaprej z mednarodno pogod-
(Od našega posebnega poročevalca)
Ženeva, 10. decembra, c. Včerajšnji dan je bil poln živahnega dela med vsemi ženevskimi diplomati. Dasi je bila nedelja, vendarle večina delegacij ni zapustila Ženeve, ampak je ostala skupaj, ker so to zahtevali razgovori. Vse te razgovore je vodil francoski zunanji minister Laval, ki je neprestano sprejemal predstavnike raznih delegacij in takoj nato imel posvetovanja s člani in pravniki svoje delegacije. Francoska delegacija je včeraj izdelala tudi svoj memorandum, ki naj bi bil danes dopoldne prečitan na seji Sveta Zveze narodov, Laval pa se ni zadovoljil samo g sestavo francoskega memoranduma, ampak je tudi že iskal možnost sporazumne resolucije, ki naj zaključi eno najtežjih in najvažnejših debat, kar se jih je doslej vršilo pri Zvezi narodov. Glede teksta te resolucije se je Laval največ razgovarjal s predstavnikom Anglije, lordom Edenom, ta pa je zopet nato razgovarjal z baronom Aloisijein. Cilj teh posvetovanj jc bil ta, da so zadosti zahtevam 61. 11. pakta Zveze narodov, ki zahteva, da morajo biti vse resolucije, spadajoče pod ta člen. sprejete soglasno, torej tndi z glasom tožitelja in obtoženca.
Češkoslovaška pristopila h Irancosko-ruski pogodbi?
Medtem ko so predstavniki velesil iskali rešitve V besedilu resolucije, so se zastopniki držav Male zveze in Balkanskega sporazuma večkrat sestali. Saj je bila tako na petkovi kakor tudi na sobotni seji moralna zmaga popolnoma na njihovi strani in zato je pač razumljivo, da je bilo treba to zmago prenesti tudi na polje praktične politike. Tako je dano« zbudila silno senzacijo vest, da sta Litvinov in Oeneš sklenila med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo slišno pogodbo, kakor sta jo v petek podpisala Laval in Litvinov. S tem je hotel dr. Beneš ponovno manifestiral jasnost in popolno neodvisnost svoje politike napram zunanji politiki Poljske. S tem se je ponovno ugotovilo, da Češkoslovaška ne bo sklenila, do podpisa vzhodnega pakta, nobene pogodbe z nobeno drugo državo. Ta vest je posebno v krogih poljske delegacije izzvala precejšnje presenečenje.
Duhoviti Tiiulescov zagovor
V znamenju teli presenečenj se je tudi začela današnja popoldanska seja Sveta Zveze narodov.
Prvi je govoril romunski zunanji minister Ti-tulescu. Znana je njegova samozavest in sila pre-prioevalnosti, ki preveva vse njegove govore. Na
vseh ženevskih debatah se zato Titulescu skorajda hudomušno postavlja v vlogo nekatega državnega pravdnika, ki ima ves mehanizem ženevskega pravosodja v malem prstu. Znani so njegovi nastopi v proslulih pravnih dvobojih med Apponyijem in Tituiescom v časih, ko je šlo za vprašanje ma-djitrskih optantov. Od tedaj naprej zmeraj smatrajo Titulesca za pravega »enfant terrible« ženevskih dehatnih večerov. Tudi to pot je Titulescu nastopil z vso ostrostjo svoje pravne zavesti, a vendar s sijajno vljudnostjo in bleščečo zgovornostjo. Obračajoč se k madjarskemu delegatu ga je takorekoč stisnil pod breme svojih dokazov, n vendar je storil tako blagohotno, da dvorana ni vedela, ali ga obtožuje ali pa ga pomiluje. Začel je svoj govor z apelom, da se je že udomačilo v Ženevi, da je treba vse ženevske spore reševati z največjo kurtuazijo. V tem slučaju pa opažamo, da nas je Jugoslavija v tem prehitela in da je obtoženec tisti, ki hoče prelomiti s to tradicijo naših ženevskih običajev in navad. Zato je pač izven dvoma in prav lahko dati zadoščenje Jugoslaviji, ker je v to pravno in moralno upravičena. Zveza narodov se naj pri tem 6amo drži svojih tradicij in nihče ne bo mogel zahtevati pravice drugje, nego od nas. Nato je Titulescu še na svoj znani način obračunal z revrzionizmom.
Beneš zahteva zadoščenje
Za njim je dobil besedo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki se je najprej obrnil k poljskemu delegatu in mu povedal med drugim tudi sledeče: »Češkoslovaška je že večkrat dokaaala, da hoče voditi čisto korektno politiko proti Poljski. Večkrat je poljska republika to tudi saina priznala. Zato Češkoslovaški ni treba voditi politike o nojevem jajcu.« Nato se je obrnil dr. Beneš k madjarskemu delegatu in mu izjavil, da Češkoslovaška ne more delati razlike med revizionizmom in terorizmom. Naravno jc, da priznava, da obstoja miroljubni in agresivni revizionizem. Zato tudi priznava, da obstoja diplomatski in teroristični revi-sr.#nizem. V imenu češkoslovaške republike zahteva dr. Beneš, da se v Ženevi to ugotovi. Dolžnost Sveta Zveze narodov je, da ugotovi, iia obstojata dva revizionizma, ki se včasih dopolnjujeta. Mi se vsi zavedamo, da je atentat v Marseju obsojanja vreden in da ga zato tudi obsojamo. Obsojati pa moramo tudi teroristični revizionizem, ki je organiziral ta atentat. Dr. Beneš izjavlja, da hoče češkoslovaška sodelovati pri predlogu, ki ga je izdelal Titulescu v imenu Male zveze. Zveza narodov mora dati zadoščenje tistemu, ki mu to pripada.
govor ministra Jevtiča
Za Benešem je povzel besedo jugoslovanski zunanji minister in izvajal:
Ko ponovno povzemam besedo, želim predvsem zahvaliti se članom sveta Zveze narodov, ki so izkazali čast spominu velikega kralja Aleksandra L Zedinitelja, žrtvi atentata, ki se je zagnusil vsemu civiliziranemu svetu. Presunljive in lepe besede, ki ste jih tu izgovorili, bodo segle do srca jugoslovanskemu narodu in mu bodo nedvomno v ohrubritev v sedanjih težkih časih, ki jih preživljamo. Ti izrazi spoštovanja vseh zastopnikov civiliziranih narodov pomenijo trdno solidarnost in zvezo vseh nacij proti zločinom, naperjenim ne samo proti dejanskim voditeljem kakega naroda, nego tudi proti mednarodnemu miru. To nam daje na-do, da bodo čustva, ki so bila izzvana spričo smrti slavnih žrtev, sprejeta kot^ pobuda za akcijo, ki jo mora Svet Zveze narodov neod-ložno podvizeti v 6vrho obrambe miru in mednarodne morale.
Ko sem čul Madjare
Ko sem čul govoriti zastopnika Madjarske in ko sem pregledal memorandum madjarske vlade, sem se moral vprašati, ali je zares potrebno, da se ponovno oglasim k besedi in da odgovorim na njiju, ker je vsa obramba samo stolp iz papirja, ki mu docela primanjkuje dokazov in razlogov. Na precizno dokumentacijo jugoslovanske spomenice, ki vsebuje dejstva, imena, datume, pričevanja, izpovedi, sodbe itd., z eno besedo vsa sredstva, ki služijo za spoznanje resnice pred sodniki vsega civiliziranega sveta, je madjarska vlada odgovorila z enostavnim zanikanjem brez najmanjših dokazov, s katerimi bi morala podpreti to svoje tajenje. Jugoslovanski vladi se ni treba niti najmanj čuditi takemu sistemu madjarske vlade, ker ga pozna že leta in ga je madjarsko vlada uporabljala vselej proti njenim mnogim intervencijam, ki so ji bile izročene v poslednjih petih
letih, intenvencijam, ki so imele namen onemogočiti teroristično akcijo.
Žalil je Jugoslovane
Spričo pomanjkanja kakršnihkoli resnih argumentov je zastopnik madžarske vlade navedel v svojem govoru in svoji spomenici nekatere politične insinuacije, in to v napadalnem tonu, o katerem se da najmanj reči, da ni na mestu v sedanji debati. Ni se celo pomišljal žaliti v bolesti jn žalosti jugoslovanski narod, očitajoč mu, da hoče izkoristiti svojega kralja za politični manever zoper Madžarsko. Toda ne more se kvalificirati za netočen politični manever dejstvo, do je neka vlada prišla in iznesla dokaze pred najvišjim mednarodnim sodiščem in svetovno javnostjo svojo tožbo proti drugi vladi. Po drugi strani skuša zastopnik Madžarske, pri čemer ga podpira zastopnik Italije, naslikati jugoslovansko pritožbo kot napad na čast madžarskega naroda. Izjaviti moram, da je kraljevska jugoslovanska vlada prva jasno razlikovala med delovanjem nekih madžarskih oblasti in ču-vstvom pravico in časti, ki ga mora imeti madžarski narod. Kraljevska jugoslovanska^ vlada i_e prepričana, da njene želje po popolnim razčiščenju marseljskega zločina madžarski narod ne more nikakor smatrati kot žalitev madžarske časti in moralne neoporečnosti.
Predvsem se moram pomuditi pri diplomatski korespondenci obeh vlad, ki je priložena spomenici jugoslovanske vlade. Da bi zmanjšal težko obtožbo, ki izvira iz mnogoštevilnih diplomatskih intervencij jugoslovanske vlade, postavlja zastopnik madžarske vlade dve izredno čudni _ trditvi. Najprej izjavlja, da je treba tožbo, ki jo je jugoslovanska vlada izrekla v svojem sporočilu svetu DN 4. julija t. 1., smatrali za zastarelo zaradi sklenitve sporazuma od 21. julija 1934. Takšnega mnenja je tudi zastopnik Italije. Predvsem je potrebno, povedati, da se mesto tega sporazuma, kjer je govora o teroristični akciji, glasi: Jugoslovenska vlada se s svoje strani naslanja na madžarsko vla-
bo prepovesta sploh vsake razgovore o kakšnem nemškem načrtu, ki ne bi bil vzhodni pakt, da že pred porodom uničita vsako nemško ponudbo. In v tem vidimo roko Litvinova, ki se je zbal, da bi se Francija po posnarskem plebiscitu začela morda sporazumevati z Nemčijo. Zastavil je Lavalu nož na grlo in od njega izsilil gornjo obveznost, ki nima primere v zgodovini diplomacije. Drugi pomen pogodbe pa se nam zdi v tem, da dovolj jasno napoveduje, da Francija in Rusija ne verjameta v uresničenje vzhodnega pakta, da bosta odslej prekinili vsake poskuse, spraviti v njegov sestav tudi Poljake in Ncmce, in da boste prešli na odprto polje francosko-ruske politične in vojaške zveze predvojnega vzorca, prepuščajoč Poljsko — z žalostnim srccm siccr —, da
sc počuti dobro v nemški družbi, ki si jo je prostovoljno izbrala, in da se sama otepa prijatelja, ki si ga jc nakopala.
Ce smo prav tolmačili vsebino tc pogodbe, potom morajo v najkrajšem času slediti novi važni politični dogodki, ko se bodo v franco-sko-rusko zvezo včlenili tudi visi francoski zavezniki. ki sc nahajajo sedaj v Mali zvezi in v Balkanskem sporazumu. Prihodnji meseci bodo v tem pogledu prinesli |k>nolno jasnost.
Toda nam sc vendar le zdi naravnost tragična da prihaja kominterna reševat — po svoje, seveda — spore, ki jih somi nimamo menda več volje urediti brez nje. Evropsko diplomacijo jc zajela anarhija v vrednotenju idejnih pokretov. Podobna je onemu krotilcu-ki so ga divje zveri, ki jih jc učil, požrle.
do, kar se tiče ukrepov, ki jih smatra madžarska vlada za potrebne nasproti jugoslovanskim emigrantom, ki zlorabljajo gostoljubnost, dobljeno na Madžarskem, z nezakonito akcijo zoper jugoslovansko državo, s čimer škoduje odnošajem dobrega sosedstva med obema državama. Kakor se vidi, vsebuje ta sporazum obljube madžarske vlade, da bo v bodoče izpolnjevala svojo dolžnost nasproti jugoslovanski vladi glede emigrantov-teroristov, nastanjenih na madžarskih tleh, in sicer v smislu svoje note od 26. aprila 1934.
Po kakšnih pravilih...?
Vse pritožbe jugoslovanske vlade pred 4. julijem 1934 se morejo smatrati kot zastarele. Po kakšnih pravilih in po kakšnih obljubah, ki bi naj veljale za bodočnost in sicer baš obljube, ki so bile potrebne zaradi nedostatka dobre volje, ki jo v preteklosti madjarska vlada ni pokazala, so se izvrševali napadi madjarske vlade v preteklosti. Kar tiče političnih intervencij so se note, ki so bile izmenjane pred sporazumom z dne 21. junija 1934 nanašale na dogodke, ki so neizbrisna resnica, med tem ko omenjeni sporazum vsebuje le obljube, da se slični dogodki v bodoče ne bodo zopet ponavljali. V ostalem jugoslovanska vlada ni predložila tega diplomatskega dopisovanja v prilogi svoje obtožbe, da bi iz take note predlagala pravno reklamacijo, da dejstva, ki so v resnici tukaj, popravlja. To dopisovanje služi izključno, da pokaže stališče Madjarske, ki ga je zavzela do teroristične akcije, katera je bila naperjena proti integralnosti in varnosti jugoslovanske države. Ta splošen vtis, ki izhaja iz dokumentov, se ne more izbrisati s pravno substilnostjo, ki ne počiva na nobenih temeljih. Vsa ta diskusija pa, kakor vse kaže, nc koristi z ozirom na dejstvo, da je jugoslovanska vlada predložila svetu Dlištva narodov tožbo zaradi neizvršenega sporazuma z dne 21. junija 1934, kakor tudi neizvršitve prejšnjih obljub Madjarske. Druge trditve, ki jih je navedel madjarski predstavnik, so istotako čudno kakor prve. On kvalificira intervencijo jugoslovanskega ministrstva in kraljevskega poslaništva v Budimpešti, kakor tudi policija to intervencijo za »izraz doslej neznane diplomatske terminologije«. Dalje madjarski predstavnik želi, da močno podčrta čas, ki jo v vprašanju. Niti ena vlada ne bo mogla pripisati nobene politične važnosti glede na tožbo jugoslovanske vlade«. Skoraj neverjetno je, da se take izjave lahko dajejo pred Svetom Društva narodov od strani predstavnikov držav, ki so članice Društva narodov. Zares čudno je, da lahko akreditiran diplomatski zastopnik protestira proti izjavam diplomatskega predstavnika druge države, ki zahteva, da se napravi konec terorizmu in akciji, ki je naperjena proti integralnosti in varnosti sosednje države
Madjarska vlada je rabila 2 leti, da je zvedela za taborišče v Janka Pusti in 7 me s., da ga je razgna ta
Madjarska spomenica očita Jugoslaviji, da jc izohličila madjarsko noto od 2G. aprila s prozornim ciljem. Gre za navedbo mesta, ki ga jugoslovanska spomenica navaja v celoti brez vsakega skrajšanja. Kraljevsko ministrstvo ne (lvomi, da se od časa do časa dogajajo incidenti, ki prihajajo kot posledica tega, da so uslužbenci madjarske vlade obtoženi za gori navedena dejanja, bili enostavno preslcp-ljeni od (lotičnih zločincev na način, ki nikogar ne iznena<li, če se vpoštevajo znano metode, ki se jih poslužujejo ti ljudje v svoji akciji. Ta del je navedla jugoslovanska spomenica zato, da dokaže, da jo madjarska vlada sama priznala, da so emigranti in teroristi zločinci, ki se poslužujejo dovolj znanih metod. Po tem priznanju, ki je gotovo velikega pomena žc 9amo po sebi, ostali dol besedila, iz katerega je vzet ta odstavek, ničesar no izpro-meni na njegovem smislu. Da hi končno razgrnil diplomatsko dopisovanje, o katerem trdi madjarska spomenica, da je madjarska vlada po svojem poslaniku v Belgradu napravila koTake pri jugoslovanski vladi in zahtevala, da ji da na razpolago podatke, ki so jih zbralo jugoslovansko oblasti, da bi izpopolnile preiskavo, ki jo jo uvedla po lastni iniciativi, moram omeniti, da je jugoslovanska vlada v svojih arhivih skrbno iskala in šo išče dokumente o tej intervenciji glede katere madjarska spomenica ne navaja niti oblike niti datuma, toda dosedaj ni našla o kaki takšni intervenciji madjarske vlade nobenega sledu.
Zdi so mi. da j« težko najti boljše ilustracije za zlonamernofit madjarski h oblasti v pogledu teroristične akcije, nego jc pripovedka o likvidaciji .Tanka puste, ki jo navaja madjarska spomenica na svoji 5. strani. Po tej najnovejši verziji jp potrebovala madjarska vlada polni dve leti, da je izvedela za obstoj taborišča na .Tanka pusti na svojem ozemlju in ko jo odkrila jc potrebovala še nadaljnjih sedem mesecev, da jo to taborišče razgnala. Madjarska spomenica tudi pojasnjuje to zakasnitev likvidacije »skromne pristave« na .Tanka pusti ,s tem, da je šlo za nakup privatno-pravne prirnde, sloneč na pogodbi med zasebniki. To je tako točno, dodaje madjarska spomenica, da je madjarska vlada. ko je sklenila razgnati taborišče emigrantov, mogla to storiti samo potom pritiska na emigrante s pomočjo lokalnih oblasti, da jih je na ta način prisilila, da so prostovoljno zapustili Janka pusto.
Vse to jo nerazumljivo v tej pripovedki o likvidaciji. Izmed dveh stvari je ena, ali so bili emigranti mirni obdelovalci posestva in v lem primeru madjarska vlada ni imela razloga, da vrši j nanje pritisk, naj zapuste posestvo. Medtem je la hipoteza madjarske vlade izključena, ker je izja-' valia, na strani 10. svoji spomenice, da je izgnala begunce na podlagi ugotovitev, ki jih je sama izvr-I šila, ulj pa ji je bila likvidacija vsiljena iz raz-
Inuov javne varnosti, v trni primeru p« Je nepojasnjeno. zakaj se je likvidacija zakasnila za sedem mesecev vsled obstoja privatno-pravnih dogovorov. Ali na Madjarskem ne obstojajo zakoni o javnem redil in splošni policiji, katerim se ne morejo upirati nobeni privatno-pravni odmo&aji?
„Kmet-fantom..."
Vendar ludi predpostavljajoč', da tudi iaik zakon iip obstoja, ali je 30 <lo 40 emigrantov, ki so stanovali na .lankn pusti, bili vsi skupno pogodbena stranka te fainozne zalkupne pogodbe, ki je bila težko da razveljavljena? Pa tudi če dopustimo vse to, še nismo prišli do konra vsem neverjetnostim. ki jili je madjarska vlada nakopičila v tej žalostni zadevi. Madjarske oblasti so izjavile, da je vzel posestvo v zakup neki Emil Horvat (glej priloge 37 jugoslovanske spomenire z dne 28. novembra). V svoji noti z dne 21. novembra je madjarsko zunanje ministrstvo izjavilo, da Emil Horvat ni bil nihče drugi, nego šef teroristov G usta r Perčec, o katerem je istočasno razglusilo, dn je izginil iz Madjarske koncem leta 1033.. torej pred pričetkom likvidacije .Tanka puste. Evo, kako slika madjarska vlada v svojem memorandumu tega kmeta, profesionalnega zarotnika, ki je imel dokazano prevejano okretno sposobnost izginili kljub gosto raamreže-nemu nadzorstvou in dasi ga iščejo policije vseh držav. Sedaj bi bilo zanimivo vedeti, knkSne težave je delal madjarskim oblastem ta kmet-fantom. ki je sklenil zakupno pogodbo pod lažnim imenom in izginil iz Madjarske, ne dn bi počakal na likvidacijo agrarne eksploataci.jp posestva oh meji in drugih akcesij, ki so nastale z zakupom in prodajo blaga s tega posestva, po oblasteh, ki toliko spoštujejo pravne odnošaje.
l/služnosti madjarske vlade
Dovolj ie, da se vpraša, zakaj so se madjarske oblasti, ki so vedele, kako delajo te osebo, napram njim izkazale tako uslužne, so jih toleriralc in jim šle na roko brez primera ter se trudile, da se njihova premestitev iz Janka puste izvode po možnosti. tako da jim je zagotovljena eksistenca. Z druge strani ni razumljivo, kako je mogla civilizirana država dovoliti obstoj taki organizaciji na svojem državnem področju. Na koncu se ne more pojasniti, zakaj je madjarska vlada ob popolnem poznavanju stvari obljubljala večkrat jugoslovanski vladi, da ti emigranti in teroristi ue bodo mogli izogniti nadzorstvu njenih oblasti.
Evo vam priznanje
Odgovornost mad,irskih oblasti je potem takem popolna. Z največjo osuplostjo sem prečitnl oni del madjarske spomenice, ki se nanaša na odhod onih treh zločincev, ki so bili določeni za atentat na Nj. Vel. kralja Aleksandra. Njihov odhod pojasnjuje madjarska vlada s tem, da je jugoslovanska vlada zahtevala od madjarske vade v svoji noti od 13. marca 1034, da izžene z madjarskega ozemlja jugoslovanske emigrante, ki so se pregrešili zoper dovoljeno jim gostoljubnost, ki so jo nživali nn Madjarskem. V želji, da dokaže svojo najboljšo voljo, je madjarska vlada potem, ko je za resne incidente na meji dobila popolno zadoščenje s sporazumom, ki je bil sklenjen v Belgradu. da je storila TSe, da izpolni želje jugoslovanske vlade. Na strani 12 pravi madjarska spomenica: Zaradi teh ukrepov, ki jih je izdala madjarska vlada, so trije hrvatski emigranti, ki so sedaj zaprti v Franciji radi mar-sejskega atentata, zapustili Madjarsko skupno z ostalimi političnimi emigranti. Evo vam tako nov madjarski doprinos k preiskavi, ki se vodi sedaj zaradi marsejskega atentata. Ti trije zločinci ne bi bili nikdar odšli v Francijo, da sodelujejo pri atentatu. če ne bi jugoslovanska vlada zahtevala njihov izgou iz Janka puste. Iz to izjave pa jasno izhaja. da je madjarska vlada dopustila, <la gredo ti ljudje i-/, Madjarske, da izvršo atentat na kralja samo zaradi tega, da bi šla na roko željam jugoslovanske vlade.
bili nalog, nuj odpotujejo v Francijo, in to odredbo jim je v l.uusani potrdil Paveličev od posla-I nec. Pn vse to naj bi po madjarski spomenici glede na njeno trditve o pripravah organizacij in Izvršitvi marsejskegu atentata z njimi ne bilo v zvezi.
Šel je izven obsega pravice
Povodom lega .se hočem ustaviti z vso resnostjo, ki ga vprašanje Zahteva, na neki opazki, ki jo ji* izireike.l spoštovani zastopnik Ita-lijc, ko jc izjavil, da je svet zvedel, da je bila smrtna obsodila proti kralju Aleksandru izrečena v Belgiji. Mogoče je, dn je hila taka resolucija sprejeta v nekaterih središčih jugoslovanske emigracije pod vtisom Ante Paveliča, šefa terorističnih ustašev in v prisotnosti njegovih odposlancev ter od njega plačanih agentov. Ta resolucija je bila izročena Paveli-ču, kot šefu teroristične organizacije, dn izvrši smrtno obsodbo, sklenjeno no samo proti pokojnemu kralju, temveč tudi proti članom belgrajske vlade, in da »e šef teroristične organizacije, ki ima skrbeti za njeno izvršitev, na-huja izven obsega pravice.
Priprave za zločin
Madjarski memorandum trdi razen tega, da se v zvezi z marsejskim atentatom na Madjarskem niso izvršile nikake priprave. To trditev so de-inantirali zločinci, l<i so bili aretirani v Franciji, in ki so izpovedali, da so bili za izvršitev atentata določeni s kocko, in ki so nadalje izjavili povsem izrecno, da se je kockanje za določitev soizvršite-Ijev atentata vršilo v Veliki Kaniži v prisotnosti polkovnika Perčeviča. Glede na trditev madjarske vlade, da polkovnik Perčevič od pomladi ni prišel na Madjarsko. se moramo čuditi inadjarskenin me-morandu. ki je tu znova v nasprotju i. izpovedmi zločincev. To bi se morda opravičilo z navedbo madjarskih oblasti, da spričo prevejanih metod, ki so se jih posluževali teroristi, njihovih potovanj niso mogle kontrolirati ne dognati kraja, kdaj je kdo izmed teroristov prispel ali pa odšel z madjarskega ozemlja. In zopet je čudno, kako so mogle madjarske oblasti biti tako dobro poučene vprav o potovanjih enega samega izmed terorističnih voditeljev. Podčrtati želim, da je Perčevič jugoslovanski državljan, ki biva večinoma na Dunaju in je prav tako imel madjarski potni list izdan 10. novembra 1032 od hiidiinpeštunske policije pod številko A 367/097/14. Da bi dokazali, da je bil marsejski zločin od početka do kraja organiziran in pripravljen povsod drugod, le ne na madjarskem ozemlju, navajajo v svoji spomenici smrtno obsodbo. ki je bila izrečena proti pokojnemu kralju Aleksandru I. v eni izmed emigrantskih kolonij, ki se nahajajo t neki drugi državi.
Toda pri tem so opustili navedbo, da je v zmislu te obsodbe organizacija »ustaša« v svrho izvršitve atentata odredila oue svoje člane, ki so bili najbolje izvežbani za izvršitev tak iih dejanj in ki so se nahajali vprav med gojenci taborišča Janka-Puste. Trije zločinci so v Veliki Kaniži do-
Madjarska podpora
Ku dol jugoslovanske spomenice, ki sc .nanaša na tožbo proti madjarskim oblaste-m zaradi podpore, ki so jo dajale teroristični organizaciji, je ostal brez odgovora. Toda neko splošno ta jen je, ki negira vsako udeležbo tako civilnih kakor vojaških oblasti pri poučevanju in terorističnem organiziranju emigrantov, sc; ne more postaviti nasproti dejstvom, ki so jili ugotovila jugoslovanska sodišča, kakor tudi nc proti priznanjem emigrantov; teroristov pred sodišči v tujih državah. Madjarska spomenica se bavi na več krajih brez kakršne-
fnkoli pridržka s problemom notranje politi-e Jugoslavije. Prav tako gospod zastopnik Madjarske niina skrupulov, d« nc bi dajal svoje sodbe o teh problemih. Javno protestiram zoper takšno zlorabo diskutiranja pred svetom, kj sc prolivi osnovnim načelom mednarodnega prava.
Spomenica trdi, da izmed mnogih dejanj terorizma, ki so se pripetila na jugoslovanskih tleh. kraljevska vlada navaja samo dve. Odgovoril boni, da sc ie jugoslovanska vlada omejila, kakor je poudarjeno v spomenici, na atentate, ki so jili izvršili teroristi n Madjarske in z, orožjem in razstrelivom, uvoženim skrjf vaj iz te države, ni pa zabeležila niti enega atentata, izvršenega od teroristov, nastanjenih na juigoislovanskili tleli, razen tistih, ki eo izvršili atentate s skrivaj prinesenim orožjem ali razstrelivom s -tujih tal. Vse drugo je insLnun-cija, ki se ne opira na nikake konkretne dokaze, po katerih obstoji na jugoslovanskih tleh neka tajna teroristična organizacija in da so se hrvatskih emigranti v njej še pred odhodom na Madjarsko naučili terorističnih motod.
„Nesramnosi..
Rar tiče madjarske spomenicc, v kateri se-trdi, da je bi.I marsejski atentat delo, ki je bilo pripravljeno v tajni teroristični akciji v Jugoslaviji, je lo nesramnost, ki jo je doslej navedla v svoji spomenici le Madjarska. V Jugoslaviji javni mir in varnost že zdavnaj nista bila ogrožena in edini resni incidenti, ki so ie na žalost doslej zgodili, so bili organizirani in izvrši': i po profesionalnih zločincih, ki so bili plačan, od inozemstva. Kar tiče trditve, da ima vsa zadeva politično tendenco, je ta trditev Madjarske preveč prozorna. Madjarska navoja, da se skozi osem stoletij javnopravne unije -io skupne zgodovine s Hrvatsko ni moglo zabeležiti niti eno teroristično delo, uiti z ene, niti z druge strani, mi ni mogoče, da bi se danes spuščal v razglabljanja stoletnih borb, ki jih je hrvatski narod vodil proti svojim madjarskim zatiralcem, in ki so se končale z zedinjenjem Slovanov r nacionalno državo.
Izvršili smo svojo dolžnost
Iznašajoč -pred Svet Zveze narodov svojo tožbo jo bila Jugoslavija podprta od Romuni je in Češkoslovaške, trdno prrapričunn. da jo napravilo uslugo ideji miru. V izvrševanju tega .sodnega akta. zasnovanega na bitnih določbah pakta Zveze narodov, si jc jugoslovanska vlada prizadevala, dn se izogne vsemu, kar bi moglo razširiti debato in jo prevesti na politični teren. V svoji zmernosti jc hotela jugoslovanska vlada olajšati delikatno nalogo Sveta Zveze narodov. Toda s tem niti najmanj ne odstopa otl svojega sklepu, s katerim zahteva obsodbo delovanja, za katero so odgovorne madjarske oblasti napram jugoslovanskemu narodu. Jugoslavija sinntra obsodbo takega početja za neobhodno, da bi se pomirilo upravičeno razburjenje in vznemirjenje, ki jc zajelo jugoslovanski narod zaradi mnrsejskegn zločina in njegovega ozadja, ki smo ga podrobno opisali.
Jugoslovanska vlada je do kraja izvršila svojo dolžnost za ohranitev miru in pričakuje da bo sedaj tudi Svet /voze narodov storil svojo dolžnost. Dejstva, ki jih je prinesla nn dan jugoslovanska vlada, so tako jasna in ocigled-na, do dopuščajo Svetu Zveize narodov jasno stališče v tem vprašanju. Možnost, da ne bi dobila pravice v tako resni stvari, mora smatrati jugoslovanska vlada za ogrožanje miru. Svet Zveze narodov mora pogledati resnici v oči, čeravno je to morda v nekaterih pogledih močno, kajti mir more počivati samo na spoštovanju resnice, pravice in mednarodne moralnosti.
vencija z dne 20. april« 1020 o pobijanju ponarejanju denarju.	^
Pobijanje teh del bo poverjeno sodiščem posameznih driav. Ustanovilo pa se ho diplomatsko mednarodno kazensko sodišče, ki bo sestavljeno iz .petih članov, ki bi se sestali samo v primerili, 'ko bi se pričel sodni postopek. Mednarodno kazensko sodišče bi sodilo osebe, Jd eo obtožene v kaki državi za dela v sledečih primerih: Če obtoženec pobegne v drugo državo, ki ga noče izročiti državi iz katere je pobegnil, se ta obtoženec spravi pred mednarodno .kazensko sodišče, predno se dovoli izročitev oni državi, ki ga zahteva. Ako država, na področju katere je izvršeno delo, smatra za potrebno! da se v gotovih primerih odreče postopku pred svojim lastnim sodiščem. In navodilo enega sodnika mednarodnega kazenskega sodišča odgovarja dvakratni veljavnosti, da sprejme nepristransko pravičnost v posebno delikatni-U slučajih in da odstrani odgovornost države, Jijetr bo sodišče sodilo zločine te vrste.
Določil rt se kazenski zakonik za to mednarodno sodišče. Pri vsakem sodnem sklepu bi sodišče določilo ono odgovorno državo, ki se ji mora zagotoviti izvršitev kazni. Pravica poiniloščenja glede izvršitve obsodbe s strani mednarodnega kazenskega sodišča bi pripadala Svetu Zveze narodov na predlog bodisi tiste države, katere kazen se ima izvršiti, bodisi s strani tiste države, proti kateri bi se izvršila kazen, bodisi s strani tiste države, ki pripada obsojencu.
3.	Konvencija naj bi predvidela posebno določbo v svrho zagotovitve točnosti potnih listov in legitimacij. Moraia bi se brigati za pobijnnjepo-narejenib listin, ponarejenih legitimacij in lažnih papirjev, tudi tedaj, če ima ponaredim podpis ali pečat tuje države.
4.	Moralo bi se predvideti in organizirati: 1. Medsebojno sporočanje vseh vesti pri pripravljanju zločinskih dejanj v kateri državi, takšnih dejanj, ki pridejo v predvideno pogodbo, če se zdi, da so ta dejanja izvršena s strani neke druge pogodbene države. 2. Sporočitev vesti glede ponarejanja legitimacij kakor tudi njihove uporabe. Razen predvidene konvencije bi bilo treba priporočiti članom Sveta Zveze narodov ludi uvedbo določila o ekstradiciji, če to še ni storjeno in ako je atentat iz vrste onih političnih del, pri katerih ekstradicija ne pride v poštev.
Boj za sporazum
Ženeva, 10. dec, c. Danes so se ves dopoldne nadaljevala pogajanja, ki so se začela že ponoči in ki so imela za cilj, doseči sporazum glede resolucije, ki naj zaključi to zasedanje Sveta Zveze narodov. Tik pred poldnevom sta Laval in Beneš prosila angleškega delegata, sira Edena, da ju obišče. Na tem sestanku sta mu sporočila, da so Francija in države Male zveze in Balkanskega sporazuma sprejele predlog resolucije, ki ga je izdelal Laval. Sir Eden je ▼ imenu Anglije tndi pristal na ta predlog resolucije in pristal, da bo vodil z baronom Aloisijem in madjarskimi delegati posredovalna pogajanja.
Pogajanja so se začela takoj v prvih popoldanskih urah. Lord Eden je imel z baronom Aloisijem zelo dolg sestanek. Ob koncu sestanka so prišli tudi madjarski delegati. Izvedelo se je kmalu, da obstoja le malo težav glede prvih dveh točk predloga resolucije. Največje težave obstojajo glede tretje točke resolucije, ker Madjarska hoče privoliti, da ji ne bi Zveza narodov narekovala njenih pravnih obvez in dolžnosti. Malo pred pričetkom seje Sveta Zveze narodov je Sir Eden končal svoje razgovore ia po sestanku izjavil, da je položaj sicer še zelo težaven, toda upa, da bo lahko pogajanja privedel do zaključka. Ko je Laval zve del za to izjavo, je takoj sklical zopet k sebi ministre Male zveze in Balkanskega sporazuma, da zavzamejo stališče k razvoju položaja. V večernih urah pogajanja za resolucijo še trajajo.
Glasovanje danes?
Pariš, 11. dec. (Ob 1 zjutraj.) Pariški radio poroča iz Ženeve, da trajajo posvetovanja in pogajanja za resolucijo, ki jo je predložil francoski zunanji minister, šc vedno dalje. Veliko pozornost je vzbudila delavnost angleškega delegata Edena, ki je zaporedoma obiskal vse zastopnike velesil in zunanje ministre Male zveze ter jih nagovarjal, naj sprejmejo predloženo resolucijo. S strani držav Male zveze ni prav za prav več nobenega odpora, ker resolucija več ali manj zadošča zahtevani, le to željo so izrazili, naj bi obsodba odgovornih madjarskih oblasti bila nekoliko bolj jasna. Močan pritisk je izvajal zastopnik Anglije na Madjare, ki se šc vedno branijo in bi radi na vsak način iz
resolucije izbrisali obsodbo madjurske vlnde. — Okrog polnoči se je tndi italijanski delegat zavnel pri Madjarih, naj popustijo, da bi bilo mogoče končati stvar zadovoljivo še na tej Hfji. Ker so se pogajanja tako zavlekla, ni verjetno, da bi prišlo do glasovanja Se v jutranjih urah in bo najbrž resolucija predložena na glasovanje seji, ki je sklicana za pol 11 dopoldne.
„Echo de Pariš":
Tako ne pojde več dalje
Pariz, 9. decembra 1934. Današnji »Echo de Pariš« se je v članku, ki ga je iz Ženeve poslal njegov diplomatični urednik Pertinax, zavzel za jugoslovansko pritožbo s takšno vnemo in s tolikimi dokazi, da je potrebno, da ga priobčimo kot izraz ranjenega pravnega čuta, ki ga Francoz bolj kot katerikoli drugi narod na svetu nosi v svojem srcu.
Ko Pertinax omenja govore tako imenovanih »nevtralnih držav« (ki jih ie v posnetkih prinesel »Ponedeljski Slovenec«, op. uredn.), pravi, »da je državni interes vsakega govornika tudi narekoval njegov govor. Nas to ni začudilo, ker Ženevo^ poznamo. Toda državne interese ie treba včasih z večjo jasnostjo poudarjati. Zveza narodov je bila ustanovljena na temelju abstraktnega pravnega čuta, na osnovah globokega zaupanja v neko mednarodno občestvo, ki ga vodi pravica. Takšna naj bi bila Zveza narodov v očeh ljudstva. Tako visoko stoji. Toda, kako pa se je obnašala. Razlika med etično višino, na kateri fo gledajo narodi in med njenim obnašanjem, je vendar prevelika in preveč pade v oči.«
»Zastopniki Male zveze, ki so ta kontrast čutili, so bili užaljeni. In kako bi tudi ne bili. Saj vedo, da stojijo za njimi milijoni ljudstva, vsi zaviti še v žalovanje in ki s trepetom pričakujejo, kakšne vesti bodo prišle iz Ženeve, v katero so zaupali. Toda ne samo na splošno so nezadovoljni, tudi nekatere podrobnosti jim ne ugajajo. Kaj se pa pravi, da odgovarja Madjarska na naše dokazno gradivo s spomenico, natipkano na 13 bornih straneh, kjer ni nič drugega kot samo gola zaniko-vanja.«
Za to smemo pričakovati od njihove strani najostrejših protestov. Srečal sem danes nekega zastopnika Male zveze in sem ga vprašal po vtisih. »Tako ne more več iti naprej!« mi je odgovoril in šel dalje.«
»Nezadovoljni so z govorom francoskega zunanjega ministra Lavala. Delal je sicer poklone Jugoslaviji, izražal čuvstva, toda čuvstva so tako poceni v Ženevi. On obsoja revizionizem, toda kdo ga pa ne obsoja in katera francoska vlada ga ne obBoja. Mala zveza je pričakovala več, pričakovala je, da bo navedel vsebino izjave, ki naj {o sprejme Zveza narodov in s katero naj obsodi Madjare.
0	tem nič. Laval je drsel hladno mimo. Obljubil pa je, da bo predložil v januarju besedilo mednarodne pogodbe proti teroristom. To za Belgrad ni glavna stvar, to je potiskanje glavne zadeve na postranski tir. Kaj briga Jugoslavifo mednarodna pogodba proti teroristom, ko je ona že morala pretrpeti najhujši udarec in fe ravno vsled tega zahtevala zadoščenje. Naši prijatelji iz srednje Evrope pa najbolj zamerjajo francoskemu delegatu, da je svojo izjavo dal prebrati italijanskemu delegatu Aloisiju, da sta prav za prav oba skupno, to izjavo sestavila. Poglejte, kako ie govoril .baron Aloisil Odgovoril mu bo sedaj Titulescu.« v ,
Litvinov, ki je razvijal svoje teorije o mednarodnem terorizmu, je razočaral. Razočaral ie angleški predstavnik Eden, ki je govoril, kot da gre za čisto malenkostno stvar. Govoril ]e o zakonodaji za tufce, spomenice se niti dotaknil ni. No in nazadnje je prišel še Poljak Komarnicki, ki je bil razodetje. Branil je tisočletno madjarsko kulturo in grozil čehoslovakom.«
»Ko sem po seji vprašal, kako bi padli glasovi, ako bi v svetu Zveze narodov prišlo do glasovanja, so mi dejali: Trije glasovi za Madjare, šest za Jugoslavijo, osem bi se glasovanja ne udeležilo. To je smešno!«
»Nocoj imamo vtis, da je jugoslovanska delegacija pripravljena, da zapusti Ženevo in da se vrne v svojo domovino, če svet Zveze narodov ne r.prejme resolucije, ki bo Madjare obsodila. Doma bo povedala, da je šla iskat pravice v Ženevo in da ji Ženeva pravice ni mogla dati. Kakšno poglavje evropskega miru pa lahko potem nastane? Laval jutri, ako ne spremeni svojega stališča, ne bo mogel več ostati z Malo zvezo. Poseči bo moral globlje v debato in predložiti svetu resolucijo, ki bo za Belgrad sprejemljiva. Položaj ie resen: mi Francozi smo na tem, da zgubimo Malo zvezo in ž njo vred tudi Rusijo. Mi bomo morali vendar
1	enkrat in končnoveljavnO izbrati med paktom štirih velesil in med svojimi zavezniki!«
Resnica o »izgonih" Mad$arov
Takšen bo torej sodni sklep ZN?
(Od našega posebnega poročevalca) Ženeva. tO. decembra. Današnja seja Sveta Zveze narodov ee je razdelila v dva doki. V prvem delu je trajala od 15.3(1 do 21, drugi del pa je bil šele oh 23. Po končanih govorih je bil vložen načrt resolucije v zvezi s pismom francoskega zunanjega ministra Lavala. O tej resoluciji, ki ima tri točke, se že sedaj, ko smo ^e daleč od glasovanja, more trditi, da ee je Svet Zveze narodov definitivno odločil, dati Jugoslaviji zadoščenje, ki ga ju Jugoslavija pričakovala skupno z državami Male zveze in RaHkanskega sporcmima kakor tudi s Francijo.
Lavalov predlog o mednarodni pogodbi proti teroristom
Resolucija, ki Jo je predložil Laval se dobesedno glasi:
.Temelj xa sklenitev mednarodnega sporazuma *« pobijanje politiko terorizma, ki naj se sklene, ima namen, da se olajša pobijanje zločinskih del. ki so naperjena proti osebam ia ki vsebujejo te-
rnrUfljmn il ill<» v:ui m kj nuj kuriitjjii m»l ifi^n i m
ciljem.«
1.
Deta. ki jih obsega ta pogodba, so:
1.	atentat, iva življenje vladarjev, članov vlad,
upravnih i.n sodnih oblasti ali uradnikov ali privatnih oseb zaradi njih političnega delovanja.
2.	Atentat tta javne zgradbe, železnice, ladje, letala in ostala prometna sredstva.
3.	Združenje v cilju izvršitve teli terorističnih
del.
4.	l'oses1 orožja, ni uniči je, eksplozivnih snovi In vžipalrvih sredstev, v cilju terorističnega delovanja.
5.	Izzivanja r namenom, da se ta dela izvršijo ali proslavljanje hstlh.
Vodeč računa o raznih zakonodajah bi se moral sprejeti flfklep 0 temi, katera druga dela bi spadala v gori omenjeni seznam. Države bi se morale obvezali, da bodo pobijale dela !<> vrele iu da bodo zatiralo vsa dela naperjena proti drugim državam, j šefom teh držav ali pa pu samim državljanom. Te ' ofoveiZno&ti bi prevzele na sebe države, ki bi ka-; zeimko postopale m gori omenjena dela prol i kriv-• oem. Za podrobnosti bi se morala izkoristiti kon-
Kakor znano, so Madjari z vsemi sredstvi zagnali po svetu izmišljene in docela lažnjive vesti o »strahotnih izgonih madjarskega živi ja iz Jugoslavije«, ki da je prisiljen, »da mora v 24 urah zapustiti svoja bivališča ter nima niti najmanjše možnosti, da vzame s seboj svoje imetje,«. Madjari so raznašali vesli po časopisju, po brezžičnih oddajnih postajah in po svojih političnih prijateljih, da »je Jugoslavija izgnala celo komaj parletne otroke, ki da so jih iztrgali iz domov zaradi razlogov državne varnosti in jih poslali čez mejo;'. Madjari ravno tako razširjajo laži, da »so izgnanci prišli na Madjarsko v celih vlakih in v več tisočih v razcapanem in usmiljenja vrednem slanju ter da je morala madjarska vlada organizirati posebna taborišča, da beguncem pomaga«.
Naravnost neverjetno je, da si je Madjarska drznila razširjati podobne vesti in še bolj čudno se zdi, da so jim ponokod v inozemstvu ludi nasedli. Jugoslovanska država ni izgnala prvič nobenega jugoslovanskega državljana madjarske na-
rodnosti. Drugič v našem primeru .sploh ne more biti govora o kakšnem »izganjanju«: Madjarov, ker se je naša država le poslužila pravic, ki jih ima vsaka neodvisna država, da odpove tujim državljanom pravico do bivanja na njenem ozemlju. Madjari, ki so morali Jugoslavijo zapustiti, so torej madjarski državljani, ki jim je Jugoslavija dozdaj nudila gostoljubnost, ki je pa ni marala in ni mogla nadaljevati, ker so bili vzroki za to, da je naša vlada začela sumiti v njihovo lojalnost do države, kjer so uživali gostoljubnost. Posebno zadnje čase je bilo opažati, da so njihova čuvstva bila vsa z Gombosom in z Madjarsko. Kaj je torej takega na tem, če se jim nudi možnost, da se vrnejo tja, kamor jih vleče srce iz države, ki je ne marajo. Popolnoma lažnjivo pa je, da bi bila naša država odvzela odhajajočim Madjarom premoženje, kakor je lažnjivo tudi to, da bi bila Jugoslavija »izganjala« otroke. Odšel je iz naše države le en sam otrok in še tega so starši vzeli s seboj. Sedaj naj pa sodi svet.
I ? i
Jadrnica „Sv.Roh" se je potopita
Šibeulk, 10. dec. b. Ponočn okoli 3 je blizu Zlarina pri otoku Tijat prišlo do strašne nesreče. Ladja ^Zagreb«, ki je la.st Jadran: ske i »lov i t-11 o in ki je plula iz Sušaka proti Šibeniku na redni progi, je trčila skupaj z jadrnico »Sveti Rok« tako strašno, da se je la nenadoma potopila. Z jadrnico se jc potopil tudi mornar, solastnik jadrnice, Ante Karanimi. Jadrnica je imela nosilnost 4 vagonov in je bila last bratov Ivana in Ante Karam nun. Vfieraj zjutraj je jadrnica zapustila Split ln vozila v Snkošau 3 vagone pšenice za nekega tamkajšnjega trgovca. Poleg bratov lvaraman se je nahajal na jadrnici tudi mornar Jakob Relič iz Knina. Po pripovedovanju poveljnika »Zagreba« Tome Gradakoviča je prišlo do nesreče za radi tega, ker jadrnica ni imela predpisane razsvetljave, v zadnjem trenutku ini ni bilo mogočo izognili se nesreči, ker je bil vsak manever z Zagrebom« na tako kratko raz-
daljo nemogoč. Kako je izgnil Ante Kara-man, se š« ni ugotovilo. Ni izključeno, da ga je kak vrtinec potegnil na dno morja. Preiskali so vso okolico, našli pa ga niso nikjer. Njegovega brata Ivana Karamana in mornarja Jakoba Reliča so prepeljali v Šibonik. Jadrnica so je potopila v globino 25 metrov in jo bo zelo težko dvigniti. Škodn so ceni na 200.000 Din. Luške oblasti v Šibeniku so takoj obvestilo o nesreči predpostavljene v Splitu, da izvršijo preiskavo o nesreči. Na mesto nesreče se jc takoj podal s posebnim motornim čolnom luški kapetan in izvršil preiskavo. Poveljnik ladje »Zagreb«, kakor tudi drugi častnik te ladje trdita, da jadrnica ni bila opremljena B 11 red pisan o nizaveti .i a vo.
Dunajska vremenska napoved: Še oblačno in nagnjenje k padavinam ob toplem vremenu.
Senzacija v Mariboru:
Obnova Marhuzzijevega procesa dovoljena
J 4*
Ponovna razprava na licu mesta o polnoči - Hipnotizer rešuje uganke
Maribor, 10. decembra.
Največjo senzacijo je povzročila danes na okrožno sodišče Lz Ljubljane prisipela vest, da je apelacija dovolila obnovitev Markuzzije-vega procesa. Pred mariborskim sodiščem se bo torej vršilo novo sodno postopanje proti bratoma Ivanu in Jožefu Markuzzi ter Mihaelu Zemljiču, ki jih je leta 1926. mariborska porota obsodila na smrt na vešalib. Pomiloščeni v dosmrtno ječo, so še naprej v zaporih mariborske kaznilnice zatrjevali svojo nedolžnost ter skušali po svojem branitelju doseči obnovitev sodnega postopanja. Odločba mariborskega senata, ki je dne 18. septembra letošnjega leta razpravljal o dopustnosti obnovitve procesa, ter sedaj rešitev apelacijskega sodišča v Ljubljani, sta prinesli obsojencem novo upanje, branitelju, ki je zbiral neprestano dokaze o nedolžnosti obsojenih, veliko zadoščenje, javnosti pa eno največjih sodnih senzacij, kar smo jih imeli v Mariboru, zlasti še, ker se bo vršilo novo sodno postopanje pod taikimi okoliščinami, ki so sicer v sodni praksi izredna redkost.
Zakaj obsojeni na smrt?
Zločin, radi katerega so bili oba Markuzzi-ja in Zemljič obsojeni, je našim čitateljem znan že iz dosedanjih naših poročil. Dne 7. septembra 1920 so našli v Benediškem gozdu truplo ubitega neznanega moškega. Suan je
Eadel na razne osebe, najbolj pa so osumila rata Ivana in Jožefa Markuzzija ter Ivanovo ženo Marijo. Februarja leta 1921 so vse tri aretirali ter zaprli v Mariboru. Postopanje pa je bilo proti vsem trem ustavljeno radi pomanjkanja dokazov. Leta 1926 je prišlo do obnovitve postopanja. Na zatožni klopi je poleg Markuzzijev sedel še posestnik Mihael Zemljič iz Drvanje, ker so med tem tudi njega obtožili sodelovanja. Sodila pa je vse obtožence takrat še porota. O porotnih sodiščih končne sodbe ni mogoče izreči. Imela so svoje senčne, pa tudi dobre strani. V slučaju Markuzzi so bili obsojeni trije ljudje na smrt na vešalib na podlagi šibkih indicijev in to po šestih letih po ugotovljenem zločinu, ko se niti priče niso mogle več točno spominjati vseh dejstev ter so si skoro vse nasprotovale v svojih izjavah. Sodba je bazirala na podlagi pomanjkljivih podatkov, ki so jih nabrali sodišče in orožniki leta 1920. Značilno je to, da nima sodišče dane« niti slike umorjenega, njegovo Obleko pa je občina razdelila siromakom, tako da je vse, kar spominja nanj, le še zlat poročni prstan, ki so ga našli na prstu umorjenega. Vse ostalo pa je slonelo na pričevanjih raznih prič, ki so obremenjevale obtožence vsakokrat drugače.
Obsojeni - po nedolžnem?
Mnogo je ugotovitev, ki govorijo za to, da so bili Markuzziji obsojeni po nedolžnem. Tako so bili skupno z Markuzziji sfcraja osumljeni tudi drugi. Med njimi posestnik Kurnik, ki je tajil. Pred nekaj leti je Kurnik umrl. Na smrtni postelji je dal poklicati k sebi orožnike, češ, da jim ima povedati nekaj važnega, kar mu teži dušo. Orožniki pa niso pravočasno prišli in Kurniik je odnesel svojo skrivnost e seboj v grob. Kaj bi hotel povedati Kurnik pred svojo smrtjo orožnikom? To je sedaj uganka, gotovo pa bi bila ta izpoved važna in morda bi baš v slučaju Markuzzi vplivala odločilno. Sodba je padla prav za prav samo na podlagi (pričevanja 65 letnega kovača Gečeka, njegove i-zipovedbe pa nikoli niso bile povsem točne. Mrliča so našli 7. septembra zjutraj. Geček je trdil prvič, da je videl Markuzzijeve, kako so ga nalagali na voz pred svojo hišo v noči par dni pred Malo Go-spojnico. Pravil je, da je takrat svetila luna, druge priče pa eo nasprotno trdile da je bila silna ploha. Drugič je glavna priča zopet iz-premenil svojo izjavo, da so nalagali Markuz-ziji ubitega na voz v noči od 5. na 6. septembra. Ljudje, ki so šli 6. septembra zjutraj skozi Benediški gozd, pa trupla še niso videli. Torej ga takrat Markuzziji tudi niso mogli prepeljati v gozd. Markuzziji so trdili, da so v noči od 4. na 5. septembra nalagali na voz svinjo, ki so jo prodali v Maribor. Druga priča je trdila, da je srečala Markuzzijeve, kako so se vozili v Maribor, samo da ne more točno poveri a ti datuma. Po vpisih pri tovarnarju Vele ju v Mariboru pa je razvidno, da se je nahajala priča v Mariboru 4. in 8. septembra. Njihov zagovor, da so vozili prašiča v Mari-lior, bi bil potem pravilen. Je pa še polno takih protislovij, ki se niso upoštevala.
Hipnotizer rešuje uganko zločina
Zanimivih sredstev se je posluževal branilec vseh treh obsojencev, da bi tudi po obsodbi dognal njihovo nedolžnost. Najprej je skušal ugotoviti, kdo je umorjeni. Ljudje so skraja govorili, da je bil najbrže kak finan-car ali pa ruski ujetnik, ki se je vračal v domovino. Financarja ni zmanjkalo takrat nobenega. Branilec je potem iskal pogrešanega na Poljskem in v Rusiji. Prejel je nešteto fotografij pogrešanih ljudi iz tistih krajev, toda nobena ni bila podobna ubitemu. Morda je bil tudi kak trgovec iz Avstrije, morda tihotapec, skratka, nemogoče je dognati istovetnost mrtveca in ta skrivnost gotovo ne bo nikoli razvozijana. Branilec se je pos uzil ce o svet-lovidca in hipnotizerja Svengahja, s katerim se je peljal večkrat na mesto umora Hipnotizer je imel za medij nekega trgovskega pomočnika iz Maribora ter je z njim ugotovil nekatere presenetljive podrobnosti. Vendar kaj točnejšega ni mogel branilec tudi tako dognati. Raziskovalci so pa doživeli takrat tudi neprijetno presenečenje. Ko se je nekega dne približala ta komisija, sestojeca la odvetnika, hipnotizerja in njegovega medija neki kmetiji, stoječi na hribu, je našla nosestnika pred vrati hiše ob gnojišču. Zaceli so ga nekaj iizpraševati, kmet pa je v jezi zagrabil kramp ter gnal odvetnika, hipnotizerja in medija v diru pred seboj po hribu navzdol...
Razlogi apelacijskega sodišča
Pritožbo državnega tožilstva proti odločbi mariborskega okrožnega sodišča o dopustnosti obnove zavrača apelacija z razlogi:
»Pritožiba se zavrne kot neutemeljena z ozirom na stvarne in pravno pravilne razloge jK>bijane rešitve, ki jih ne morejo omajati pritožbena izvajanja. Samo dosedanje ugotovitve lokalnega ogleda, da priča Geček ni mogel tako opazovati, kakor popisuje dogodek, so že nova okolnost, sposobna za obnovo.«
Sodni ogled pri svitu lune .. .
Apelacijsko poročilo nadaljuje? »Treba je ves dogodek, ki ga slika priča Geček, kolikor mogoče točno rekonstruirati, ponoviti zaslišanje priče na licu mesta ponoči, ob vsaj približno istem času in isti razsvetljavi, kakršna je bila v kritični noči, da se bo moglo sodno ugotoviti, ali je mogel Geček videti sij svetilke z mesta, kakor trdi. Rekonstruirati se mora nalaganje trupla na voz, da se preizkusi Gečekova sjK»sobiiost opazovanja, ter poskusiti, ali je sploh mogel slišati govor ali celo šepet italijanskih besed, ki jih itak ne navaja v dosedanjih pričevanjih enako. Važno je tudi, da priča Geček pokaže, na katerem mestu neba je bil takrat mesec (zadnji krajec, da se ugotovi sedaj naknadno, če se strinja njegova
prva izipoved s taktičnim stanjem meseca v kritični noči 6. septembra .1920,«
Sodni dvor bo moral torej na lokalni ogled v Drvanjo ter rekonstruirati spričo obsojencev, prič in zagovornika še enkrat ves slučaj, to pa se mora vršiti po noči ob luninem svitu. Takih lokalnih izvidov mariborsko sodišče doslej še ni vršilo in so tudi v naši celi kriminalni in sodili kroniki redkost.
Pri obsojenih v kaznilnici
Med tem, ko sedaj na sodišču razpravlja-jo, kako se bo izvršila obnova procesa, živijo oba Markuzzija in Zemljič za zidovjem mariborske kaznilnice v mrzličnem pričakovanju. Dasi so se že pred teti vsi trije umirili ter nekam udali v neizbežno usodo dosmrtne ječe, je vendar v srcih vseh treh tlelo upanje, da se jim vendar posreči dokazati svojo nedolžnost. O vseh treh je znano, da se v kaznilnici obnašajo vzorno ter jih pazniki vse hvalijo. Brata Markuzzija stu se izučila v kaznilniški delavnici krojaštva, Žemljica pa zaposlujejo pri poljskem delu.Ko jim je sodišče odobrilo obnovo postopanja, so bili vsi iz sebe in še sedaj se niso pomirili. Neprestano izpraša jejo, kdaj pride odločitev apelacijskega sodišča. Ta je sedaj prišla in obsojencem se odpira novo upanje za rešitev iz živega groba...
Proslava srebrnega jubileja
dijaške Marijanske kongregacije v Novem mestu
Novo mesto, 9. dec.
Kakor se zlepa ne slavi kak jubilej, tako se je slavil srebrni jubilej novomeške Marijanske kongregacije. — Tri dni prej so imeli dijaki tridnevnieo, s ka.tero so se pripravljali na svoj veliki praznik. — Dne 8. dec., ki je takorekoč ustanovni datum družbin in njen največji praznik, pa so se zgrnile množice dijaštva k obhajilni mizi. Nato so se vršile še zadnje priprave /-a sprejem visokega gosta g. škofa dr. Gregorija Rozmana, ki se je okrog 11 dopoldne pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane. Pred samostansko porto je bil slovesen sprejem. Prva je Prevzvišenega pozdravila mala Zu-kovčeva ter mu podala šopek cvetja, nato pa sta ga pozdravila še prefekt mladeniške kongregacije g.Povše in prefekta dekliške kongregacije gdč. Gundetova. — Po pozdravili se je Prevzvišeni podal v kongregacu-sko dvorano, ki je bila za to priliko in po prizadevanju dekL kongregacije zelo lepo in okusno okrašena. Tu so se vršili oticielni pozdravi in čestitke kongregaciji, katere je od strani bivših članov, kakor ostalega občinstva izročil odv. koncip. g. D. Weble, ter pozdravov in čestitk g. škofa dr. Gregorija Rožimana in še posebej g. nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je čestital kongregaciji brzojavno. Med pozdravi in recitacijami je bilo prečitanih tudi več brzojavnih in pismenih čestitk. Med drugimi so kongregaciji čestitalo po svojih zastopnikih tudi »Slovenska dijaška zveza (g. Berkopec), ^TCon-gregacija akademikov« pri oo. frančiškanih
Arija iz Trubadurja,
ki jo igra Vaš sosed na slabem gramofonu, Vas moti pri delu. — A Vaš kaSelj Vas ne moti?
bonbone
v Ljubljani (g. Uršič), ter Jezuitska kon-gregacija (g. Merhar). H koncu je povzel besedo še vodja kongregacije g. P. Ladislav Pintar in pozval kongreganiste k javni izpovedi. Zbrana mladina je neustrašeno izpovedala pred svojim škofom svoje mišljenje, nakar je g. vodja izročil Prevzvišenemu njihovo »Izpoved« lepo okusno opremljeno in uvezeno, potem pa je Prevzvišeni po le-
Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zalo jim nudi zu zajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in tečen je Mirim kakao, ki go dobite pri vsakem trgovcu. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1'—.
pem govoru podelil vsem navzočim svoj škofovski blagoslov.
Zelo ganljiva pa je bila popoldanska slovesnost v frančiškanski cerkvi pri Marijinem oltarju, kjer je Prevzvišeni po svojem krasnem in globokem govoru slovesno sprejel 25 mladih, novih kongreganistov meti pogumne Marijine mornarje, nakar so sledile slovesna pele litanije M. B. Med vsem veličastnim opravilom, pri katerem je Prevzvišenemu asistirala vsa kapiteljska, samostanska in druga duhovščina z g. pro-šbom K. Čerinoin na čelu, je lepo prepeval samostanski cerkveni pevski zbor.
Zvečer ob 8 pa je bila v Prosvetnem domu še slavnostna akademija, pri kateri je bila ena najlepših točk vsekakor /borna de-klamacija: »Mi smo kladivo, kladivo, kladivo, v rokah Boga...« Mogočno je izzvenela iz mladih grl ta živa beseda in prav tako mogočno in krepko odjeknila tudi v srcih vseli pričujočih. — H koncu so nam dijaki podali še igrico enodejanko: »Igra apostolov«, ki je bila vseskozi lepo igrana, lc konec ni bil izražen tako, kot bi moral biti. Sploh je bil program akademije kaj lep in pester, tudi zamisel nekaterih slik je bila zelo lepa. Ves program je bil izvajan lepo in precizno^ samo drugič bi želeli v vsem malo več — toplote!
Slavnostni dnevi so našim kongregani-stom prešli. Ni pa in ne bo prešel nikdar spomin nanje. Vsi kongreganisti se bodo še v poznih letih z radostjo v sren spominjali lepega in veličastnega dne, ko jc njihova kongregacija slavila svoj srebrni jubilej. Bog daj obilo svojega blagoslova!
Občni zbor „Boja
Na praznik, 8. decembra se je vršil v Ljub-
i redni občni zbor »Boja« (Združenja bori
ii
rcev
pa ne bote kašljali. K a Se II lažji ali hujSI
uspešno preprečuje
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
liani____________________________.	.
Jugoslavije), ki ga je vodil predsednik Avgust Kuister iz Tržiča. Zborovanje so nekateri z napetostjo pričakovali, ker mnogo bojevnikov ni bilo zadovoljnih s staro upravo iin načinom poslovanja. Zanimanje je bilo tudi zato precejšnje, ker so »topila v veljavo nova pravila »Boja«, ki odstranjujejo kolektivno članstvo, ampak so podružnice »Boja« le krajevne organizacije, ki se bodo imenovale po novih pravilih »Skupine bojevnikov«. Zbralo se je okoli 300 delegatov iz vseh krajev Dravske banovine. Od 8_io je trajala verifikacija pooblastil in se je že tedaj opazilo, da so mnenja za novi odbor deljena. Nato se je pričelo zborovanje in se je predsednik spomnil tragične smrti Nj. Vel. kralja, nakar je bila odposlana pozdravna brzojavka Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Namesto, da bi se sedaj začelo s kratkimi in stvarnimi poročili, sta pa predsednik Kuster iin tajnik Fabjančič razpravljala v dolgih govorili o vseli mogočih stvareh, ki so bile delegatom že itak znane. Vsem se je zdelo, da hočejo vse zborovanje nekam zavleči, da bi bila zmaga starega odbora pri volitvi tem sijajnejša. Oba nista povedala nič bistvenega, ampak samo stvari, ki jih propagirajo stari bojevniki že desetletja. Nismo čuli, kaj je »Boj« v preteklem letu storil za omiljen je gospodarske krize in za blaginjo svojih članov. Ker je bilo predlaganih vec kandidatnih list, so ziborovalci sklenili, naj se predstavniki raznih kandidatnih list zedinijo za skupno in enotno listo. Nato so se predstavniki štirih predloženih kandidatnih list zbrali v posebni sobi k posvetovanju, kjer je imel g. Lor-ger zopet daljši govor, samio, da se je s tem tratil čas. Menda je hotel vso stvar tudi on zavleči, da ja ne bi prišlo do kompromisa, ker so hoteli na' vsak način priboriti zmago listi starega odbora. Končno sta bila dva predloga za predsedstvo. Predstavnik liste starega odbora
Praznih sv. Barbare v Trbovljah
Trbovlje, 10. decembra.
Trboveljski rudarji so v nedeljo proslavili svojo patrono na najslovesnejši način in po starem rudarskem običaju. Pobudo k temu je dal g. rudniški ravnatelj inž. Loskot, ki je izdal razglas na vse uradnike, poduradnike kakor tudi delavce, da bodo sv. Barbaro skupno proslavili. Zaradi tega je bilo razpoloženje med delavstvom razigrano, ker vse 6e je tega ukrepa veselilo. Vso čast g. rudniškemu ravnatelju, ki zna ceniti rudarsko Skupnost, vsa čaet gre pa tudi drugim rudniškim inženerjem in uradništvu, ki so se proslavi priključili in tako dostojno proslavili, svojo patrono.
Rudarjem se je zgodaj dopoldne razdelila sv. Barbare nagrada, in tako je vsak, tudi oni, ki vso leto ne poseduje pare v žepu, imel denar. Po Din 30 so dobili kopači, drugi nekaj manj. Na zapadneni obnatu je bilo zbirališče delavstva, nato pa so šli k glavni rudniški pisarni po svojo zastavo sv. Barbare, ki je bilia lelos prenovljena. Primeren ni bil več stari nemški napis »Gltick autl«, ki se je moral odstraniti in nadomestiti s »SrečnoI«. Ko se je zastava pred skupno množico rudarstva pokazala, je zaigrala rudniška godba, nato se je razvil sprevod; na čelu godba, za njo zastava, nato g. ravnatelj z inženerji, uradništvom, uniformiranci, poduradni-štvom, delavskimi zaupniki in drugimi rudarji. V sprevodu jih je bilo okoli 2000. Ob 10.30 je bila slovesna ev. maša, pridigoval je g. župnik in duhovni svetnik Gaišparic. Po ev. maši je bilo darovanje okoli oltarja, nato se je pa sprevod ^vrail nnzaj k glavni pisarni, kjer se ie vsem udeležencem zahva-
lil za krasno udeležbo g. ravnatelj inž. Loekot. Se celo pevski zbor, eestoječ iz rudniških nameščencev, ee je izkazal in zapel rudarskemu 6tanu namenjeno pesem, in po od igranju godbe se je množica razšla zadovoljna, ker že okoli 30 let ni doživela enake prosilave svoje patrone, na svoje domove; vsi, ki so bili v krojih, pa so bili pogoščeni v rudniški restavraciji.
Rudar se je rad spominjal svoje patrone, odkar menda ta stan obstoja. Pred odhodom v jamo se je skupno molila molitev, njej na čast: »Preljuba sv. Barbara, nevesta Kristusova« itd. Po dohodu na delovno mesto je zmolil posameznik kratko molitev, in pri vsaki hudi priliki se je zatekel k njej. Da je vedno posebno svečano proslavljal njen go-dovni praznik, ni 5ud.no. Razmere so pa bile zadnjih 30 let v Trbovljah take, da se je to skoraj opustilo. K sv. maši, ki se je vsako leto darovala ob godovanju patrone, je sicer prikorakala godba, deputacija rudarjev z zastavo, videl si celo katerega zaupnika poleg, pa je to bilo že tudi vse.
To mrtvilo je letos odpravil g. rudniški ravnatelj v veliko veselje vsega delavstva in drugega občinstva. Iz razpoloženja vseh se je videlo, da rabi danes vsak tudi nekaj duhovnega veselja. Vsekakor je pa žel ja vseh. da se ta lepi običaj skupnega nastopa ohrani med rudarji za vedno._
— Pri slabosti je naravna »Franz Jnsefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
je zahteval kandidaturo g. Kustra. dočim so se predstavniki vseh treh ostalih list zedinili nn g. Vidmarja. Glavni vzrok je bil ta, ker g. Kuster ne biva v Ljubljani, kar je za predsednika nujno potrebno. Ko je predstavnik odborove liste uvidel, da ne prodre, je kratkoma.lo zapustil posvetovalno sobo in odšel. Nato se je čez kakili pet minut vrnil s sporočilom, da je zborovanje zopet otvorjeno in da naj vsi predlože ..voje liste Tako ni bil dosežen sporazum. Medtem so bivši člani osrednjega izvršnega odbora začeli z agitacijo za Kustra. Prišlo se je k volitvam, ki so bile javne. Od oddanih glasov je dobil g. Kuster 142, g. Vidmar pa 130. Tudi za druge odbornike se ni sklenil kompromis, temveč se je glasovalo za vsako listo posebej. Zmagala je seveda lista bivšega odbora. Značilno je bilo, kako se je glasovalo za odbor! Delegati 6o za posamezne liste dvigali svoje listke in par gospodov je hodilo po dvorani ter . štelo (!) glasove. Razume se, da se pri takem glasovanju vsaka objektivnost in prava demokratičnost, ki so jo odborniki »Boja« vedno proglašali, neha. Pet ur zavlačevanja z volitvami, neprimerna agitacija in pritisk na delegate z najrazličnejšimi naunigavanji, kakor, da bo »Boj« oblastno razpuščen, ako se ne izvoli lista starega odbora, vse to je vrglo zelo, zelo čudno luč na vse ziboirova.ilje. Tudi nastopanje nekaterih gospodov za prejšnji odbor je bilo neumestno, saj so zahtevali, naj se predstavijo osebno nekateri kandidati z drugih list, kakor bi bili manjvredni in nemogoči elementi, dasi so bili na zboru kot delegati skupin. Poleg tega je g. Fabjančič skoro tri četrt ure govoril v pri-Iot kandidatne liste starega odiboira, ravno tako g. Škribec in nato še g. Lorger, dočim predsednik ni pustil do besede predstavnikom drugih list, da bi dovoljmo obrazložili svoje mnenje. Omenjamo, da je lista starega odbora sestavljena tako, da imajo veliko večino znani generali iz Ljubljane, dežela se ni skoro nič upoštevala, dočiin so imele ostale liste sorazmerno pravično razdeljena odborniška mesta in je Diila na njih večina kandidatov z dežele, kar je čisto pravilno, saj je z dežele večina bojevnikov. Po volitvah so se izvršile še druge točke dnevnega reda, nakar je g. Kuster zaključil zborovanje. To zborovanje je bilo jasen dokaz, da tudi v »Boju« gotovim osebam ni za stvarno in objektivno delo, temveč samo za premoč in nadvlado. Mnogi delegati, ki so še zaupali v objektivnost uprave pri »Boju«, so odhajali iz dvorane Trgovskega doma razočarani ter so uvideli, tla tudi v »Boju« ne pride resnični glas ljudstva do veljave. Slovensko ljudstvo jo pri tem zborovanju že spregledalo in bo tudi po tem usmerilo svoje ravnanje. Treba bo pa še
Codrobnejše spregovoriti, tla naše ljudstvo ne o nasedalo lepi ni besedam in obljubam.
Novo mesto
S tovornim avtomobilom v trgovino. Na
praznik Brezmadežne je zjutraj okrog pol 9 peljal skozi mesto težak tovorni avtomobil neke, gorenjske tvrdke. V ostrem ovinku na vogalu Golaževe hiše na Glavnem trgu, kjer je cesta zelo ozka, je avtomobil, ki je vozil zelo desno, na mokri cesti zaneslo preveč v desno, tako. tla je zav oz i 1 nn pločnik preti Podružnico Jug. tiskarne ,ter se s prednjim koncem zmletel v zaprta vrata trgovine, ter jih precej hudo poškodoval, ker jih je nn spodnjem koncu udri. Avto sam pa sc je tudi nekoliko poškodoval, zvil je desni blatnik iu desno svetilko ter dobil še nekatere druge manjše poškodbe. Vendar pa so ga toliko popravili, tla je mogel pozneje nadaljevati oot
Ljubljanske vesti:
Pomagajmo ubožcem
in brezposelnim!
»Pomožna akcija« se ,ie sicer leto« zaradi mile zime nekoliko zavlekla, vendar pa že narašča od dneva do dneva pritisk brezposelnih in drugih potrebnih na socijal-riopolitični urad, ki prosijo podpore.
Ker so proračunski viri do malega izčrpani, je g. mestni predsednik že razposlal večje število vabil, nekaj pa se jih še razpošilja na razne tvrdke in zavode s prošnjo, naj darujejo za potrebne ljubljanske so-občane.
Gosp. predsednik pričakuje, da se bodo odzvali temu vabilu vsi v polnem številu ter po svojih močeh pripomogli k oiniljenju bede, ki vlada med številnimi našimi so-občani. Eno vrsto teh vabil priobčujemo:
»Zima je pred durmi! S strahom gledajo številne družine brezposelnih v bližnjo bodočnost. Radi še ved.no trajajoče gospodarske krize narašča število brezposelnih od dne do dne. Te težke gospodarske prilike so povzročile, da .ie danes veliko število naših revnih someščanov v bedi in pomanjkanju.
Njihove ubožnosti ni kriva morebiti de-lomržnost, nasprotno iščejo brezposelni delo iti zaslužek, katerega pa radi posledic gospodarske krize nikakor ne morejo najti.
V spomin f Ivanu Arharju
Pred kratkim smo ga pospremili k Sv. Križu: Dolga vrsta znank in znancev, nebroj njegovih stanovskih tovarišev, gruča starih prijateljev od blizu in daleč, tudi sedem sošolcev iz gimnazije, prav za krsto pa ženka, uda-na v voljo božjo, njej ob strani pa 10 letna hčerka Ivica, ki še »ne ve za tuge svoje, ne za žalosti srca«...
Za izredno priljubljenost rajnika med železniškimi uslužbenci naj pričajo besede, ki jih je, glasno ihteč, polglasno nad odprtim grobom izpregovoril znani ljubljanski nadsprevodnik, ko je vrgel na krsto prst domače zemlje: »Gospod Arhar, z Bogom! Zadnja hvala prijatelju in dobrotniku železničarjev! Prezgodaj so le dali v pokoj, prezgodaj odhajaš v večni pokoj!«
Pokojni Ivan Arhar je bil rojen leta 1871. Študiral je v Ljubljani, kjer je leta 1893 tudi ma-turiral. Po vojaškem službovanju je bil sprejet k južni železnici. V Ljubljani je vršil več let odgovorno prometno službo, potem je služboval kot postajni načelnik v Sežani. Divači in Sv. Petru na Krasu, kjer si je pridobil s svojo prijetno družabnostjo obilo prijateljev. Med svetovno vojno je služil kot šef prometne službe v Ljubljani, po vojn: pa je bil zadnja leta aktivne službe v Ptuju, kjer je stopil — pač žrtev razmer — leta 1927 v pokoj. Pred nekaj leti se je preselil v Ljubljano, kjer smo ga lahko opazovali VBak šolski dan, kako jo v Zvezdi pred uršulinsko cerkvijo čakal iti dočakal svojo ljubljeno hčerko, da jo pospremi domov k mamici. Zdaj bo hodila uboga revica sama v šolo, z mamico bosta pa prav pogosto hodili k Sv. Križu, da se tam pomudite vsaj nekaj časa na grobu Zlatega očka, ki spančka pod zeleno rušo, in tam pomolili za njegovo blago dušo.
Tudi mi jima izražamo iskreno sožalje, blago-pokojnemu pa želimo večni mir in pokoj 1 —ški.
Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel 31-62 ———— ■——
Drevi ob 8 dvojni spored: »C a r m e n c i t a« z divnim spanskim petjem — in »Zveri so zdivjale«.	Cene znižane.
0 Ban dr. Drago Marušič je včera j obhu-jnl 50-letnico svojega rojstva. Ob tej priliki so mu združena ljubljanska pevska društva in godba »Zarja« priredila, v nedeljo zvečer pod-mknico, h kateri se je /bralo mnogo gasilcev v krojih in slavljenčevih ožjih rojakov. Včeraj dopoldne se je banu poklonila deputacija tmid-nistva banske uprave s pomočnikom bana dr. Pirkmajorjem na čelu. Načelnik upravnega oddelka dr. France Vončina je v daljšem govoru čestital banu in mu v sipomiu izročil zlato ciga-
Dan za dnem se zglašajo cele trume brezposelnih v sooijalnopolitičnem uradu, kjer prosijo ne podpore, ampak dela.
Ker vsota, dovoljena za podpiranje in za zaposlovanje brezposelnih v rednem občinskem proračunu iu pris]»vki ia »Bauo-viinskoga bednostnega fonda« ne zadoščajo, je priredila mestna občina dne 3. in 4. novembra 1934 »Nabiralni dan«, ko so mestni uslužbenci prodajali bloke in listke po 1, 5 in 10 Din.
V glavnem je imela ta akcija namen, da zbere od posameznih oseb po cestah, javnih lokalih itd. malenkostne prispevke.
Do Vaše cenjene tvrdke, ki ima v Ljubljani svoje veliko torišče, pa se obračam s posebno prošnjo, da darujete v ta namen primeren znesek, bodisi v denarju, bodisi v naravi (živež, obleka, čevlji, perilo itd.).
Za Vašo velikodušnost se Vam v svojem in v imenu mestnega sveta in vseh potrebnih someščanov že v naprej najtopleje zahvaljujem.
Blagovolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja!
Predsednik mestne občine: Dr. Dinko Puc, Lr.«
retno dozo. Ban dir. Marušič se je ginjen zahvalil za čestitke.
© Matnra pred sodiičem. V sobotni številki »Slovenca« smo objavili poročilo o razpravi pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, čdje predmet je bila matura leta 1933 na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Kakor smo se prepričali, je bilo poročilo deloma enostransko in netočno in je vsebovalo posamezne trditve tako, kakor jih navaja tožena stranka v pritožbi in zagovoru. To lojalno ugotavljamo, ker nočemo nikomur delati krivice.
® T. K. Skala »poroča, da je za petek 14. t. m.
napovedano predavanje Hansa Ertla o letošnji mednarodni ekspediciji na Himalajo, radi nenadnih ovir preloženo na kasnejši čas. Datum predavanja bo javljen pravočasno.
Q Razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu ustvarja iskreno božično razpoloženje. V lepi ureditvi se vr9te velezanimive starinske jaslice, preproste domače jaslice, pravi zakladi slovenske hiše, slonokoščene miniaturne jaslice, krasni rez-barski izdelki slovenskih umetnikov - samoukov, posamezni kipi visoke umetniške vrednosti, slike na steklo, več sto let stare dragocene grafike in reliefe, nad vse tople slike so sv. družine. Herlein, Langus, Wolf, Subic, Kralj, Kraljeva, Pengov, to so imena, ki morajo pritegniti ljubitelje umetnin in narodnega blaga. — Razstava je odprta vsak dan od 10—19. Vstopnina za odrasle 4 Din, . i otroke 2 Din, za mladinske skupine po 10 oseb in za šole po 1 Din.
0 7000 obiskovalcev na obrtniški razstavi. Včerajšnji »Pond. Slovenec« je poročal, da je do nedelje popoldne obiskalo obrtniško razstavo okoli 6000 obiskovalcev. Naval je trajal na razstavo tudi v večernih urah, tako da beleži razstava s »nočnim in današnjim obiskom, ko je bila razprodaja razstavljenih izdelkov, okoli 7 tisoč obiskovalcev. Čeprav je lastnik poslopja g. Drofeni.k dui razstavlja Icem na ra/jpologo fjoslopje brezplačno, vendar so razna popravila /lasti pa centralna kurjava, izredno mnogo veljala. Kljub temu in zaradi izredno dobrega obiska prireditelji upajo, da bodo stroške za razšlavo popolnomn krili.
O Zvena gospodinj prireja vsako sredo v svojih društvenih prostorih na Bregu št. 8 predvajanje o električni kuhi, vedno ob 16. uri popoldne. Vabimo gge. članice, da si ogledajo ta predvajanja. Predava gdč. Šerko. Po predvajanju brezplačna poizkušnin jedi. Vstop prost.
© Kino Kodeljevo predvaja drevi dvojni spored.
0 Rez. častniki, ki z kateregakoli vzroka v nedeljo niso prisegli Nj. Vel. kralju Petru II., naj se najkasneje do petka zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. I, soba 1, da se jih vpiše v seznam naknadne zaprisege, ki bo v nedeljo, dne 10. decembra t. 1. ob 9 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju.
0 Zaprisega vojaških obveznikov v nedeljo, dne 16. decembra ne bo v vojašnici vojvode Mišica, temveč na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v T i v o I i j u. Vsi v Ljubljani priglašeni obvezniki imajo dohod na telova-dišče z južne strani tik poslopja ob železniškem tiru. Pricetek točno ob 9. Vsakdo naj pri vhodu
Mariborske vesti t
Praznih mariborske mladine
Minulo soboto je praznovala mariborska mladina praznik svoje zaščitnice tako, kakor menda še nobeno leto doslej. Vse prireditve, ki so se pričele z duhovno obnovo v petek zvečer, je marijanska mladina obiskala v rekordnem številu. Večerna po-božnost v Alojzijevi cerkvi v petek zvečer je pokazala globoko versko gorečnost mladine, še bolj pa sobotna jutranja cerkvena slovesnost, pri kateri je po sv. maši mladina skupno s starešinami pristopila k mizi Gospodovi. Dopoldne v soboto se je vršilo v dvorani Zadružne gospodarske banke slavnostno zborovanje. Dvorana je bila nabito polna dijaške mladine, navzočih je bilo tudi lepo število starešin. Zborovanje je otvoril profesor Bogo-vič s kratkim uvodnim nagovorom, v katerem je poudarjal velik pomen marijanskih kongregacij. Kot zastopnik ljubljanske akademske kongregacije je govoril akademik Zaje, nato pa so nastopili kot govorniki zastopniki dijaških marijanskih organi-
□	Napredovanja v mestni službi. 16 nastav-ljencem mestne občine pritiče po letih službe napredovanje. Njihove prošnje se bodo obravnavale na prihodnji občinski seji.
□	Seja mestnega sveta bo v petek, dne 14. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Bil je že skrajni čas, saj smo imeli prav za prav povsem redno občinsko sejo približno pred 6 meseci.. .
□	»Občinski svet« šlev. 2. Maribor ima mnogo zanimivosti in med temi je tudi občinski svet št. 2. Tako pravijo rednim sestankom občinskih svetnikov pred vsako sejo v prostorih tajništva JNS v Cankarjevi ulici. Teh sestankov se udeležujejo tudi druge osebnosti izven občinskega sveta, vodi jih pa mestni načelnik. Baje se na sestankih napravijo točni sklepi o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu prihodnje prave občinske seje. Potem je razumljivo, da na pravi občinski seji gg. svetniki sprejmejo predloge brez debate.
□	Mariborčan v državni reprezentanci. Sab-ljaških tekem na Dunaju, ki so se vršile 8. in 9. t. m. se je v naši državni reprezentanci udeležil dr. Piohler iz Maribora.
□	Glasbena Matica Maribor. Izredni občni zbor bo 20. decembra ob 20. uri v društveni pevski dvorani. Na dnevnem redu je izprememba društvenih pravil. Vsi člani na zbor! — Odbor.
□	Kako bi mestni avtobus zaslužil 3000 Din na mesec? Brihtne glave so izračunale, da bi mestno avtobusno podjetje zaslužilo na mesec čistih 8000 dinarjev, če bi ustavilo promet na novi krožni progi št. 5. ter oba šoferja poslalo na plačani dopust. Poleg tega pa bi še odpadla zamera pri trgovcih in izprehajalcih v Gosposki ulici, ki se že vse dni od uvedbe avtobusnih voženj skozi Gosposko razburjajo in zahtevajo izpremembo.
□	Priporočljiv podnajemnik. V Marksovi ulici si je najel sobo človek, ki se je predstavil za tekstilnega mojstra. Dejal je, da dela samo ponoči. Res se je podal prvo noč po vselitvi na »delo«, ker je ukradel lastniku stanovanja 4000 Din ter s plenom izginil kot kafra.
□	4 jurčki ie avtomobila. Trgovec s sadjem Srečko Krajnc iz Pesnice se je mudil z avtomobilom v Strihovi. Iz vozila mu je nekdo ukradel tri plišaste odeje in aktovko, v kateri je imel 4000 dinarjev gotovine.
□	Pravilnik za paviljone. Vprašanje raznih paviljonov v Mariboru bo uredil nov pravilnik, ki ga je izdelal mestni gradbeni urad. Prinesel bo točna navodila za zgradbo in uporabo paviljonov, preprečil bo, da bi nastalo kopičenje na enem prostoru, urejal pa bo tudi zunaniost in uporabno dobo. Tako bodo začasni paviljoni še lahko leseni, trajni pa bodo morali biti zidani, Za Maribor je ureditev paviljonskega vprašanja res važna, ker je vladala doslej v tem oziru prava anarhija,
□	Meteor pri belem dnevu. Čudovit naravni pojav so opazovali včeraj okoli 4. popoldne nad Kamnico. Kozjak s Kamnico je bil še zavit v solnce, nad Pohorjem pa so se kopičili temni oblaki. Na solnčni strani neba se je nenadoma pojavilo žareča točka, ki je šinila kot blisk preko neba ter izginila za obzorjem. Bil je meteor, ki je povzročal tako močan sij, da je bil jasno viden tudi pri solnčni svetlobi.
odda razgrnjeno priglasnico k zaprisegi, sicer se bo smatralo da se prisege ni udeležil.
© Lastniki konj, voz in bicikljev, ki so prejeli vojaške knjižice za svoje konje, vozove in biciklje, se pozivajo, da vse te vojaške knjižice oddajo v mesttiem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7 soba št. 3 po sledečem vrstnem redu: Lastniki z začetno črko A do J v sredo 12. decembra; K do 0 v četrtek 13. decembra; P do S v petek 14. decembra in T do Z v soboto 15. decembra t. 1.
© Šah. Drevi ob 20 se vrši v kavarni Evropi brzoturnir za prvenstvo decembra, LŠK vabi k čim večji in točni udeležbi.
zacij. — Višek proslave Je tvorila večerna slavnostna akademija v Zadružni gospodarski banki. Dvorana je bila tako napolnjena mladine in njenih prijateljev, da so mnogi morali oditi. Navzoč je bil prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič s stolnima kanonikoma Janežičem in dr. Žagarjem, dalje dr. Leskovar, minister v p. Ivan Vesenjak ter mnogi drugi odlični predstavniki mariborskega javnega življenja. Pester in zanimiv spored akademije kljub dolgotrajnosti ni utrujal, ker je bil dobro izbran in skrbno podan. Pomenljive in globoke besede je spregovoril mladini lavantinski vladika dr. Tomažič. izražal je v svojem nagovoru izredno veselje ob pogledu na navdušeno mladino, ki se tako ljubeče oklepa Brezmadežne. Njegove besede so razvnele viharno navdušenje, s katerim je zbrana množica pozdravljala tudi izvajatelje sporeda. Letošnja proslava praznika Brezmadežne bo ostala vsem v neizbrisnem spominu.
□	Smrt kosi. Umrli so v Mariboru: Marjana Clarici, vdova upravitelja Windischgratzovih posestev. Pokojnica je mati operne pevke gdč. Ma-rion Claricijeve. — Ferlinc Anton, hišni posestnik in poštni sprevodnik, star 57 let. — Hižman Terezija, 37 letna tovarniška delavka. — Junger Elizabeta 72 letna zasebnica. — Naj počivajo v miru!
□	Ropar in nasilnež. Angelo Jevšenak iz Stranic je napadel neznanec, ki se je pripeljal za njo na cesti med Konjicami in Slov. Bistrico. Podrl jo je na tla in ji hotel izvršiti silo, ko pa se je branila, ji je odvzel košaro ter se odpeljal naprej. V košari se je nahajala hranilna knjižica mariborske mestne posojilnice za 20.000 Din ter razni dokumenti.
Trojni jubilej tvrdke Franc Oset
V št. Petru v Sav. dolini, 11. dec.
Tvrdka Oset je bila ustanovljena leta 1859 — prod. 75. leti — po pokojnem stricu današnjega jubilanta, ki praznuje 65-letnico svojega rojstva! Od pokojnega strica jc prevzel v samostojno vodstvo trgovino nn Vranskem leta 1899 — pred 35. leti. Njegova želja ie bila povečati obrat trgovine ter je začel takoj z izvozom hmelja, katerega je z leti razširil na vse države Evrope in izven nje. A pomagal je med tem v letih krize 'posebno leta 1904, savinjskim
hmeljarjem z dobavo hmeljovk na dolgoročna odplačila, katere je dobavljal na stotine vagonov iiz Češke. Razširil je svojo lesno trgovino ter postavil leta 1923 v Št. Petru moderno parno žago. Bavil se je med tem z izvozom namiznih jabolk v razne države, s čemur je vnovčil veliko pridelkov savinjskega kmeta. V Brežicah je osnoval podružnico, ki se je bavil a z izvozom jajc, večinoma v Švico in Anglijo. Leta 1924 je moral likvidirati podružnico v Brežicah in opustiti parno žago v Št. Petru, katero je nato predelal v hmeljarno in skladišče za razne deželne pridelke. — Njegova neumornost še ni mirovala ter je leta 1931 odprl v Ljubljani povsod znani avtomatični bufet »Doj-dam«, katerega vodi s svojim zetom g. Zupanom v zadovoljstvo vseh, ki ga obiščejo, beveda radi tega ni opustil svojega podjetja v Št. Petra, katero vodi naprej s pomočjo Svojega sina Stanka .
Danes ob trikratnem jubilejni g. Oset lahko gleda s ponosom na svoje dosedanje uspehe, njegovi jekleni živci im vedino vedri humor so premagali vse udarce, katere niti njemu usoda ni prizanesla. — Mi pa, njegovi prijatelji, mu kličemo ob tem jubileju: Bog naj ga ohrani še mnogo let tako čilega in vedrega v veselje svoji rodbini in svojim klijentoml
Kulturni obzornik
Monumenia artis slovenicae Spomeniki slovenske umetnosti
V »Akademski založbi« je izšel drugi snopič. mouumentalnega delo dr. Steleta, pod naslovom: »Kranjski prezbiterij«. Kot prvi in vsi nadaljni snopiči olisegu dve, strani slovenskega in dve francoskega teksta. Priloženih je nsem tabel reprodukcij na najfinejšem papirju, ki interpretirajo tekst.
Zgodovina slovenske umetnosti je pričela dobivati določen obraz. Materijal, ki je preje ležal zakopan in zakrit pod beležem sli pn prepuščen samovoljnosti neodgovornih činiteljev, ki so nuj večkrat pokvarili vse. kar sc je sploh pokvariti dalo, ali pa je ležal skrit po raznih .»izvestjib«. velikokrat obdelan od nestrokovnih in nekritičnih moči, ta materija! se je pričel pod avtorjevimi rokami oblikovati v trdno, do zadnjih potankosti kritično obdelano telo. \ pričujočem delu si je avtor izbral zn temo •nega najbolj intimnih delov naš<» srednjeveške lnielnosti, noš prezbiterij.
Pre/biterij ni tu obdelan toliko * formalnega arhitektonskega stališča, knir spada r področje drugega /ve/ka, namenjenega arhitekturi. marveč je obdelan kot nojpo|H»lnejši or-aani/.etn slovenskega siredn jevešikega slikarstva ikonografskem, nimbolieneim in dekorativnem smislu.
Ikonografski shema slik v pire/bi ter i ju se podredi Simbolični zamisli. Pre/biterij je »]«»-doba mistične duhovne cerkve«, a obenem ier-redno logično zamišljeno izpričevalo ortodoks-nega prepričanja našega gotskega človeka. Na zentlji. a v svetišču, svetniki, nekoč ljudje, n stoH, tndi nekoč ljudje, a
cl o li r
" v ,11 . n. vc 1
iiosivci ortodoksne cerkvene zgradbe neznansko povciičani, in obenem tudi posredniki, nato pa preko legendarnih scen pomešanih s čudeži v nebo, kjer kraljuje Kristus z nebeškimi prebivalci. (Primerjej Suho, fig. 10.) Ta idealna ikonografska razvrstitev pa se zlasti v večji arhitekturi in ob koncu 15. stoletja snovno zelo pomnoži, nastopi cerkveni patron, prizori iz Kristusovega življenja pa se epično razglbljejo. Od početkn 16. stoletja dalje pa sc ikonografska shema prične rahljati, dokler sredi 16. stoletja ne zamre z našim srednjim vekom vred.
Ob koncil razprave naštrje avtor najvažnejše spomenike s tega področja na slovenskih tleh. Od priloženih reprodukcij je omembe vreden zlasti obok nn Suhi. po akvarelu M. Sternenn (fig. 11), kjer je Značilna geometrična pravilnost njegovih Mikov, dalje obok na Križni gori (fig. 13) s konca 15. stoletja, kjer namesto premice že nnstojvi ukrivljena linija in dekorativni element. Ostale reprodukcije, kot sv. Marjeta (fig. 17) ali pfl plešoči angeli (fiy. 19) pa so vse delo visoke kvalitete naših gotskih mojstrov.	M, S.
Premijera v ljubljanski operi: Od bajke do bajke
Plesni poem v štirih dejanjih (6 slikah). Napisal L. Novak, uglasbil Oskar Nedbal. Dirigent A. Neffat. Režiser In koreograi P. Golovin. Insce-nator V. Skružny.
V naši operi imamo baletno skupino. Precej številno, izpolnjeno deloma te 7. moškimi ln samo po sebi dovolj sposobno za vprizarjanje sprejem-ljiivh reprodukcij. Kar njetto vrednost dviga, je resna ambicijoznost in strumna delavnost, ki se večkrat jasno pokaže, tako da človek marsikdaj kar nerad prehaja v kritičnih mislih to plc*no družino. Is v«uu«j j c težku uiugače. i u pa, ker
kljub veliki, intenzivni napetosti dela končni učinek vendar ne more izvabiti pravega zadovoljstva. Vprašanje po vzroku bi po mojem mnenju dobilo takle odgovor: skupini manjka pravega duševnega vodje. Ne da bi s tem hotel ponižati baletnega mojstra, ki te vsekakor silno trudi ift resno bavi z vzgajanjem članov in oblikovanjem plesnih prizorov, je vendar vse njegovo delo res predvsem mojstrstvo, celo preveč mojstrstvo s povdarkom na gibljivosti teles, kar včasih prehaja že kar v akro-batstvo. In vendar je to le ena stran umetnega plesa — ta tehnična izvežbanost. Njen pomen je samo in edinole v službi duševne izraznosti, kot pri vsaki umetnini sploh, kjer sredstva sama, pa še tako popolna zadevajo v prazno, če iščejo polnega umetniškega učinka. Tako tudi pri tej baletni skupini človek vedno pogreša prepričevalne notranje vsebine in njene nadrejenosti golim gibom. Taka vsebina pa je pri naših baletnih predstavah zelo skromna in komaj sem ter tje nakazana.
Plesni poem »Od bajke do bajke« je zopet predstava umetnega plesa, ki na mlmičnem oblikovanju prikazuje tri bajke s posebno uvodno in zaključno sceno — stara mati prične in konča pripovedovanje. Povesti pa so: o princeski Zlatolaski, o krojačku-Junačku in o Trnjulčici. Celotna samlsel ta umetniške tvorbe ie prav posrečena ln mikavno Izdelana, sama po sebi lepo zajeta iz otroškega sveta. Tudi glasba ima svojo umetniško vrednost in se lepo prilega temu prijetno naivnemu svetu, kar bi vse moglo v skladni reproduktivni izoblikovanosti nudili umetniški učitek.
Vprlzoritvl takega dela je dano na razpolago dvoje zamisli. Ali zajeti snov in jo Izoblikovati v izrazito otroškem svetu, s čemer dobi predstava svoj otroški značaj in postane last mladine, ali pa jo prirediti v svet odraslega človeka, za kar pa je seveda potreba zajeti vso snov v njenem psiho-loDkem ozadju in jedru, ki ga ie treba poiskati in obrniti navzven ter ga plastično izklesali. V tem »lučaju uiegne postati ia umetnina svet odraslega
človeka, kateremu prikazuje v simbolni obliki bajk in tako v posodi intimnih spominov na otroške dni jedro resne psihološke resnice.
Naša vprizoritev pa se lovi med obema zarai-slima in je tako zopet odtegnjena pravemu uspehu. Čeprav se mestoma zdi, da hoče zajeti otroški svet, se mu drugod zopet oddalji. Priznam, da ni lahko pogledati do dna v otroško dušo in najti tam pravce, po katerih naj bo taka snov izoblikovana. Otrok ima res povsem svoj svet, sicer enostaven in ozek, a prav v tem zopet kompliciran in širok; kar pa je glavno, v vsem resničen in čist in prav v tem tako občutljiv, da mu z majhno nepoštenostjo ali neprevidnostjo lahko usekaš rano, ki se marsikdaj ne da več zaceliti. Po mojem mnenju pa vsebuje dana vprizoritev dovolj takih neprevidnosti In je s tem otroškemu svetu oddaljena in nevarna. (Mislim, da bi tudi eicer moralo vodstvo opere vsebolj ostro in tenko čutiti pri Izbiranju predstav za mladino). — Z druge strani pa je zopet vprizoritev preveč naivna in površna ter neenotna, da bi mogla dati zadosten učitek odraslemu človeku. Tu prihajajo vpoštev vsi ne-dostatki z ozirom na resno odrsko umetnost. Bodisi površna izdelava prve in zadnje slike z nastopom stare matere (oder zahteva pač igralca), preraztegnjeno pripovedovanje vsebine posameznih bajk, pomanjkanje zgoščenosti v odrskem dogajanju, bodisi na splošno dovolj naivno zajetje psihološkega ozadja. Zato je odraslemu človeku ta vprizoritev odmaknjena, mogla pa bi biti v bolj intimnem približanju otroškemu svetu obenem z očiščenjem neprimernih sestavin prikladna in uapeSna predstava otrokom.
H koncu ponavljam, da je baletni zbor pokazal mnogo resnega hotenja in pristavljam, da je orkester dobro Izpolnil svoj del.
V stvari pridanem Gledališkem listu je priobčil Matija Bravničar prevod aktualnega in bistrega Članka Oskarja Bieja: Bodočnost opere. S takimi članki list vsekakor dviga svo|o resnost in naj bi v tem smi&iu skušal nadaljevati — V. U.
1813 stušaietjev na ljubtj. univerzi
Ljubljana, 10. decembra.
Na ljubljanski univerzi vlada sedaj marljivo in živahno življenje. Slušatelji in silušate-ljiee posečajo predavanja profesorjev in tudi seminarji so dobro obiskani. Do 25. novembra je bilo podaljšano za zamudnike vpisovanje na univerzo. Zanimivo je, da je bilo letos na novo imatrikuliraniih 454 slušateljev in slušateljic, dočim lani 595. Glavni vzrok je omejitve slušateljev je v tem, da je bil na medicinski fakulteti uveden >nuimerus elausus«, ker fakulteti primanjkujejo velike predavalnice ter bi
»o odpadli inozemski slušatelji na medicinski fakulteti
Vseh slušateljev je bilo letos vpisanih 1813, lani v zimskem semestru 1945. Na posamezne fakultete se razdele: filozofska 501, lani 473, slušateljic 246, lani 219. Teološka fakulteta 160, lani 167. Juridična fakulteta 604, lani 602, slušateljic letos 54, lani 53. Medicinska fakulteta 144, lani 218. Letos slušateljic 40, lani 44. Tehn. fakulteta 404, lani 485, slušateljic 16, lani t8. V to število je treba všteti redne in izredne slušatelje. Po veri je bilo na univerzi 50 pravo-
Obramba Ure
Devizne omejitve v Itatifi
bil za to da se uredi velika predavalnica, po- [ slavnih, 10 protestantov, 2 brez konfesije, traben kredit najmanj 100.000 Din. V prvi vrsti I muslimani in 4 židje. Ostali »o vei katoličani
prinese
WLHPASSING
Kaj pravite?
V nato mili domovini so se ljudem v najnovejšem času silno priljubili narazličnejši »domovi*: gasilci imajo svoje domove, služkinje, obrtniški vajenci in polasi bomo morebiti še tako daleč prišli, da bo imel tudi vsak (lovek svoj dom, ne samo
stanovanje.	.	, ,
Tudi športniki si zidajo svoje domove, ker lio-iejo bili planinarji in smučarji in telovadci i« drugi proti vsem vremenskim nezgodam neverjetno utrjeni ljudje ludi pod streho, (e zagledajo nekje dalei kakšen sumljiv oblaček na nebu. Skrb za edravje je prvo.
Vsi li domovi so navadno prav dobro urejeni. Kjer je treba, so zidani iz kamna, drugod iz opeke in zopet drugod iz lesa. Večinoma imajo v vseh domovih ludi ležišča in ognjišča. Utrudili se in še zmrzovati povrh — to je preveč, ln ker raste po naših hribih lesa še preveč, ljudje tudi za kurjavo niso zlepa v zadregi.
Kaj pa boste rekli Ki, g. urednik, če Vam povem, da so postavili nekje v naših planinah (ali v dolinah) dom, ne vem za kdga ie, kjer se pa gospodje, gospe in gospodične ne bodo ogrevali ob domačih drvih, ampak jih bo grela centralna kurjava na premog? Kdo pa naj še dandanes drvn seka kar pred hišo, ko je vendar premoga povsod toliko, da ga kar prodajajo? Torej drva proč m premog sem, pa naj velja, kar hoče! Da bi se mi — miiil — greli ob domači lončeni peči, kjer bi grela domača drva? Nikoli — rajši vsi skupaj zmrznemo...
Koledar
Torek, 11. decembra: Damaz, papež; Hu-goLin.
Novi grobovi
+ V PodkloStru na Koroškem je umrl gospod Mihael KerŠič, tamkajšnji posestnik in trgovec Bil je doma v Podbrezjah na Gorenjskem m je dočakal častitljivo starost 89 let. Kljub dolgoletnemu bivanju v tujini je ostal do smrti zvest sin svojega naroda. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožaljel Čas pogreba, ki bo v Podbrezjah, bo naznanjen kasneje.
■f V Ljubljani je umrl gosp. Anton G r o g o r c, višji revident drž. žel. v pokopu. Pogreb bo v sredo ob pol 3 popoldne. Naj v mira počiva! Žalujočim svojcem nase iskreno sožalje!	, . ...
-f- V Sostrem pri Ljubljani je umrl včeraj 75-letni Janez Maček, ugleden posestnik in vzoren katoliški mož. Pokojni je bil poslednji sorodnik svoj čas v Sostrem službujočega župnika g. Finca. Pred dvema letoma šele je pustil delo v vevški papirnici; bil je dolgoletni naročnik vseh katoliških listov. Njegovi tako plemeniti duši želimo večnega gledanja Boga. — Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8 na farno pokopališče v Sostrem.
Na Selu pri Bledu je umrla Neža Kristan, mati uglednega posestnika in tesarskega mojstra. Krščanski materi nai sveti večna luč. Preostalim naše globoko sožalje.
Osebne vesti
—	Poročil se je včeraj popoldne na Brezjah a Franc Rojina, strugarski mojster in poeestnilk v Žgornjl Šiški, z gospo Minko Valjavčevo. Priči eta bila ženinov brat industrijalec g. Anton Rojina in njegov zet g. Janez Jerman, trgovec. Iskreno čestitamo !	_	_ . . .,
—	Iz finančne službe: Za finančnega tajnika Vili. pčl. skupine je imenovan Božič Ivan, dosedaj konceptni pripravnik pri odseku IV. pri finančni direkciji. Premeščen je Kalin Ivan, geometer VII.
eol. skupine, iz Maribora h katastrski upravi v jubljani.
Ostale vesti
—Gg. katehetom. Občni zbor kateh. društva bo, kakor že objavljeno, v četrtek, dne 13. dec. ob šestih zvečer v posvetovalnici J. T. Z izvolitvijo bodo udeleženci nadomestili štiri mesta od-stopivših odbornikov.
—	Simultanka mojstra Pirca v Sarajevu. Slovenski šahovski mojster Vasja Pire je odigral te dni v Sarajevu simultanko proti 32 najboljšim sarajevskim šaliistom. Simultanka jo bila končana v štirih urah in je Pire dobil od 32 partij 19, 8 je remi/.iral, 5 pn izgubil. Iz Sarajeva potuje mojster Pire v Belgrad nato v Novi Snd in'druga večja mesta, kjer bo povsod prirejal simu!tanke.
—Narodna knjižnica ln čitalnica v Zagrebu, Kraljice aMrije ul. 3, priredi v sredo, dne 12. t. m. društveni sestanek. Predava g. vseučil. pristav dr. Karlo Lušicki »O angini in njenih posledicah«. Začetek ob doI 21. Gosti dobrodošli.
—	PogrreSa ae 38 letni im živčno bolni Miroslav Bez ni k, ki je sreda je velike postave, brez zimske suknje, oblečen v svetel, karirast suknjič in rjave hlače. Na glavi ima siv klobuk. Je gladko obrit in govori težko ter bolj tiho. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da »poroči bližnji orožniški postaji ali pa na naslov rodibine Stefančič, Poljanski nasip 48 v Ljubljani
—	Skupinska potovanja smučarjev v Mallnitz (Avstrija). Avstrijski turistični biro v Belgradu priredi skupinska potovanja v Mallnitz, ki je smučarjem dobiti poznan zaradi svojih dobrih smučarskih terenov ln smučarske šole. Ker so cene izleta izredno nizke, je slehernemu smučarju omogočeno 8 ali 14 dni prebiti v avstrijskem smučarskem raju Mallnitz. Odhod iz Ljubljane je 7. januarja 1935 ob 10 ter stane vožnja im cela oskrba 1330 Din (14dnevno bivanje), 934 Dim (8 dnevno bivanje). Avstrijski vizum je brezplačen. Informacije tn programi se dobe pri »Putniku« v Ljubljani, ki sprejema tudi prijave od 28. t. m.__
— Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo	___
—	Igrokazi za božič: Pastirčki pred nebeškimi vratmi — božični prizorček z rajanjem; Sveti trije kralji, otroški prizor (lz Otroške igrice I. zvezek) 9 Din; Zdolšek, Božične in dru-
V soboto je italijanski ministrski svet sklenil in objavil dve važni naredbi glede deviznega gospodarstva. Prva naredba obvezuje vse banke, bankirje, družbe in pravne osebe vseh vrst, kolikor so italijanske narodnosti in imajo sedež v Italiji, da odstopijo Nacionalnemu zavodu za plačilni promet z inozemstvom vse svoje kredite v inozemstvu ter da jih na zahtevo prodajo in prenesejo in sicer likvidne kredite po dnevnem tečaju, nelikvidne pa po določilih, ki bodo še natančno določena. Vse te terjatve morajo odstopiti po emisijski banki v desetih dneh, računajoč od sobote
Vsi italijanski državljani so obvezani, da pri-
—*- ----- !------'-— ravno tako tudi
so bili izdani tudi v slučaju, če so samo deponirani v' inozemstvu.
Nadalje je ministrski svet vzel na znanje odlok finančnega ministra, po katerem je treba odstopiti zavodu za plačilni promet z inozemstvom vse devize, terjatve in plačilna sredstva, ki lahko služijo za plačila izven Italije, v kolikor odgovarjajo cenam izvoženega blaga. Ta naredba nadoPe omejuje ves promet s plačilnimi sredstvi, ki lahko služijo za plačila v inozemstvu, na Zavod za plačilni promet z inozemstvom, ki bo vso trgovino izvajal potom Italijanske banke.
Da se ie Italija odločila k temu koraku, ki pomeni popolno osredotočenje deviznega gospodarstva pri že večkrat omenjenem zavodu za plačilni promet z inozemstvom, kakor to vidimo pri celi vrsti držav, je pripisovati velikim skrbem, ki jih ima Italija za liro. V »Slovencu« smo že opozarjali,
ljubezen, božična slika (Ribičič, Igrice) 9 Din; Timmerinans-Kuret, Trije kralji, božična le-
genda v treh zgodbah, 12 Din; Skrivnostna sveta noč, slavnostna božična igra v štirih dejanjih, 8 Din; Golia, Pcterčkove poslednje sanje, božična igra v štirih slikah, 6 Din; Skrbinšek, Pod božjim drevescem, igrica v dveh dejanjih (lz zibirke Božji volek in druge mladinske igrice) 18 Dim; Pastirci in kralji, božična igra s
petjem v treh dejanjih (samo moške vloge, iz Zbirka ljudskih iger, 12 snopič) 12 Din; Mojstra Kržišnika božični večer, božična igra v dveh clejanjih (moške vloge, iz Zbirke ljudskih iger) snopič 16, 12 Din; Pred jaslicami, božična igra v dveh dej. (iz Dekliški oder, VI. snopič) 7 Din; Salamon-Vovik, Vrata — duhovna igra za advent in božič v petih slikah, 20 Din. Advent-na proslava, 4 Din. —• Vse te igrice in prizorčki se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Poštna hranilnica v novembru
Pri poštni hranilnici se je v novembru število vlagateljev povečalo od 307.715 na 310.327 milj., istočasno pa so vloge narasle samo za 0.4 na 692.0 milijona Din.
V čekovnem prometu je število računov naraslo za 89 na 24.388. Promet se je od oktobra na november povečal od 5.621.9 na 6.011.0 milj. Din. Odstotek brezgotovinskega prometa je narastel od 47.22% v oktobru na 49.19%. Vlog« na poštno čekovnili računih so ponovno narasle in sicer od 1.036.04 milj. konec oktobra na 1.133.3 milj. Din konec novembra.
-— Konkurzj in poravnave. V konkurzu je Oold-nerkreuz Herman, industrija strojil na Bledu. Kon-kurzni sodnik dr. Stular Josip, starešina sodišča v Radovljici, konkurzni upravnik dr. Krištof Vladimir, odvetnik v Radovljici. Prvi zbor upnikov dne 15. decembra ob 9 v Radovljici. Prijava terjatev do 2. januarja 1935. Ugotovitveni narok 5. januarja ob 9 v Radovljici. — Odpravljen je konkurz Menarta Jakoba, trgovca v Domžalah, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. Končano je poravnalno postopanje Kranjca Ivana, trgovca in posestnika v Borovnici. — Končano je tudi poravnalno postopanje Ivanke Vidmar, posestnice in gostilničarke v Ljubljani. — Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini tvrdke Remec Go., tovarne upognjenega pohištva in lesne industrije na Duplici pri Kamniku. Poravnalni sodnik Grum Josip, starešina sodišča v Kamniku. Poravnalni upravnik Fajdiga Vlado, bančni uradnik v Kamniku. Priiava teriatev do 23. ja-nuarja 1935 ob 9 v Kamniku. Ponuja 50% kvoto, plačljivo v 6 enakih obrokih. Prvi obrok zapade 13 mesecev po pravomočnosti poravnave, ostali zaporedoma vsak mesec.
Revizija rudarskih koncesij. Pariška »Ekonomska in finančna Agencija« poroča iz Belgrada, da po poizvedbah na kompetentnem mestu družbi Por-ski rudniki in Trepča ne bodo tangirani po reviziji koncesij, katero je odredila vlada.
Z&fina/ierilo;

— Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
0$
Aromatin
€€
je za klobase, »Aromatin" je za pečenke, »Aromalin" Je za obare, »Aromatin" je za vse.
Celie
& Slovesna zaprisega rezervnih in upokojenih oficirjev. V nedeljo dopoldne se je zbralo na Glaziji nad 500 rezervnih ln upokojenih oficirjev iz celjskega vojnega okrožja, dn polože prisego vdanosti in zvestobe novemu kra lju Nj. Vel. Petru U. Na Glaziji je bila zbra
na tudi častna četa vojaštva s polkovno ivo. — Najprej je g. opat Jurak spregov pokojnem kralju Aleksandru in poizvaj nav-
stavo. — Najprej
o pokojnem kralJ„ ____________ __ -
zoče, naj prisežejo zvestobo novemu kralju Petru II. Nato so oficirji katoliške veroizpovedi položili svečano prisego pred polkovno zastavo. Nato je pravoslavni prota g. Cildlč zaprisegel navizoče rezervne oficirje pravoslavne veroizpovedi, s primernim nagovorom, celjski cvatigeljski vikar pa rezervne oficirje evan-geljske veroizpovedi, istotako s primernim nagovorom. Končno jc imel lop patriotični govor na zbrane rezervne oficirje komandant celjskega vojnega okrožja g. polkovnik Golubovič.
J3 Umetniška razstava v kolekciji zbiratelja g. A. Kosa je bila otvorjena na praznik ob II dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. Razstavljajo znani slovenski sliknrji in kiparji, ki so se udeležili razstave v Mariboru.
& Smrt tovarnarja Petra Westna. V včerajšnjem telefonskem poročilu se je viriniln neljuba pomota. Umrl je g. Peter Westcn v Olkuszu na Poljskem, brni celjskih tovarnarjev gg. Adolfa in Avgusta We»tna. Preostalim izrekamo globoko sožalje.
da se je zlati zaklad v Italiji znižal ppd 6 milijard lir in da traja odtok zlata stalno dalje radi velike pasivnosti italijanske plačilne bilance. Najnovejši izkaz potrjuje to, kajti v dobi od 20. do 30. novembra se je zlati zaklad Italijanske banke zmanjšal za 110 milj. lir: od 5.950.8 na 5.840.1 milj. lir. Istočasno je tudi devizni zaklad padel od 27.3 na 26.1 milj. lir, nasprotno pa se je obtok bankovcev radi potreb ultima povečal za '249 milj. lir na 13.161.8 milijonov lir.
K tem številkam je še pripomniti, da je znašal zlati zaklad Italije v začetku leta še 7.091 milijonov lir in da je torej v prvih II mesecih lelos padel na 5.840 milj., torej za 1.251 milijonov lir, kar jc tudi za Italijo ogromna izguba. Ker je obtok bankovcev zelo narastel, se nahaja sedaj kritje lire tik ob zakoniti meji, ki znaša 40% za obveznosti po vidu. ludi se nadalje ne vzbuja italijanska plačilna bilanca posebnih nad na izboljšanje.
Seveda je Italija že prej morala deloma radi lastnih neprilik, deloma pa zaradi uvedbe deviznih omejitev v drugih državah skleniti veliko število klirinških pogodb z raznimi državami.
Tako ima Italija dvostranske kliringške pogodbe z Jugoslavijo, Bolgarijo, Nemčijo, I určijo, Romunijo in Madjars-ko. Nadalie kupuje dodatne količine proizvodov od nekaterih držav kot n. pr. od Čila soliter, od Argentine in Urugvaja zmrznjeno meso itd. Nadalje je likvidirala dolgove v Argentini s posebnim državnim posojilom. Na poseben način je urejen plačilni promet z Brazilijo in Kolumbijo, kjer posreduje plačila poseben zavod, pri katerem je poseben transferni fond, ki se lahko uporablja proti blagovnim dokumentom.
Gostinski od šefe Zbornice
Minister trgovine in industrije gosp. Juraj De-metrovič je podpisal odlok, s katerim postavljajo za člane gostinskega odseka pri Zbornici za TOI v Ljubljani: Majcen Ciril, restavrater v Ljubljani; Dolničar Makso, kavarnar v Ljubljani; Hafner Anton, gostilničar v Dvoru pri Škofji Loki; Sušter-šič Franc v Zapužah pri Št Vidu; Bučar Lavoslav, reslavrater v Kostanjevici na Dolenjskem; Dolin-šek Avgust, gostilničar v Hrastniku; Goričar Matija, restavrater v Mozirju; Berlič Josip, restavra-ter v Ptuju; Poibič Karel, gostilničar v Dolnji Lendavi; Zemljič Fric, hotelir v Mariboru. Za namestnike so postavljeni Zupančič Leopold, gostil-nčar v Ljubljani; Cerne Jernej, hotelir v Ljubljani; Olip Pavel, restavrater na Lescah pri Bledu, Skrlj Ivan, gostilničar v Dolnjem Logatcu, Sega Leopold, gostilničar v Velikih Laščah, Sribar Vojko, resta-
2.92, Carigrad 2.495, Bukarešta 3.05, Buenos-Airei 0.765.
Vrednostni papirji
Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjena in tudi tečaji se v primeri s petkom niso dosti izpremenilt, le nekateri so bili nekoliko višji. Promet je slejkoprej slab in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 700 kom. In begluške obveznice 100.000. — Narodna banka je nadalje čvrsta in je bila danes na belgrajski borzi zaključena že po 5.000.
Ljubllana. 7% inv. pos. 69-70, agrarji 40-
40.50, voj. škoda 330-339, begi. obv. 53.50 - 54.50. 8% Bler. pos. 59—61, 7% Bler. pos. 53—54, 7% pos. DHB 63- 64.
Zagreb. Dri. papirji: 7% Inv. pos. 69 den.. agrarji 39.50-41, vojna škoda 833 -335 (331.50). 12. 333— 335 (333), 6% belg. obv. 51-55 (55), 8% Bler. pos. 61 den., 7% Bler. pos. 53.50-54.50 — Delnice: Priv. agr. banka 216—220. Osj. sladk. tov. 105 den., Impex 50 den., Trboveljska 103 -110.
Bolgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 69.50-70.50 (70), agrarji 41-41.N0 (41), vojna škoda 334-335 (334), 12. 383.50-334 50 (331), 6% begi. obv. 55.25 55.75 (54.50), 12. (5450), 8% Bler. poe. 63.50 bi., 7% Bler. pos. 54- 55. — Delnice: Narodna bnnka 5050 den. (5000), Priv. agr. bnnka 220-222 ('222, 218).
Živina
Mariborski svinjski sejem dne 7. decembra. Na
današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 201 prašič. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 60-70 Din, 7—9 tednov stari komad 80—90 Din, 3—4 mesece stari 120-150 Din, 5—7 mesecev stari 200—250 Din, 8—10 mesecev stari 3CO-360 Din, 1 leio stari 500 5?0 Din; 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 6.50—9.50 Din. . Prodanih je bilo 81 prašičev.
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveii sejem v Ptuju v torek 4. t. m. je bil srednje obiskan. Prignali so 453 glav živine, in sicer 200 krav, 59 telic, 78 volov, 18 bikov in 93 konj. Cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: krave 1.75—3 Din, telice 2.75- 3.75 Din, voli 2.50 -3.50 Din, biki 2.50—3.25 Din; konji so se prodajali po kakovosti, in sicer od 750 3250 Din eden. Prodanih je bilo vsega skupaj 191 glav živine. — Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vršil v sredo 5. t. m. je bil srednje založen, kupčija pa je bila tekrat minimalna. Prignali so 90 prascev in 177 svinj, Skupaj 267 rilcev; od teh so prodali 52 komadov. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4.50—5.50 Din, polmasftie 600 Din komad, prašički stari 7—12 tednov pa od 60 do 150 Din komad. Kakor se vidi, so cene svinjam zopet nekoliko padle, kar povzroča velike skrbi našemu kmečkemu ljudstvu
Izžrebani dobitki vojne škode
Dne 3. in 7. decembra so bili izžrebani t. i-le dobitki vojne škode:
vrater v Litiji, Zunier Josip, hotelir v Celju, Retzer Franc, gostilničar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Goknko Anton, gostilničar pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, Vezir Geza, gostilničar v Martjancih pri Murski Soboti.
Borza
Dne 10. decembra.
Denar
Neizpremenjen ii so ostali tečaji Amsterdama, Curiha in Newyorka, narasli so Bruselj, Pariz In Praga, popustili so pa Berlin, London in Trst. — V zasebnem sliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen in je notiral 8.10 —8.20, v Zagrebu je popustil na 8.09—8.19, v Belgradu pa na 8.08—8.18. — Grški boni v Zagrebu in Belgradu 28.65-29.35. — Angleški funt je popustil na zagrebški borzi nn 228.13-229.73, na belgrajski borzi pa na 227.20—228.86. — Budimpešta v Belgradu 9 bi. — Španska pezeta v Zagrebu in Belgradu 5.70 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2312.07-2323.43, Berlin 1371.25-1382.05, Bruselj 709.41-803.35, Curih 1108.35-1113.85, London 168 80-170 40, Newvork 3393 3421.26, Pariz 225,16-220.58, Praga 142.84-143.70, Trst 291.01-203.41.
Ziirlrh. Pariz 20.3725, London 15.305. Npw York 309. Bruselj 72.20 = 72 20. Milan 26 42. Madrid 42.20, Amsterdam 208.85, Berlin 123.90, Dunaj 73.23 (57.30), Stockholm 78.90. Oslo 76 90. Kopen-hagen 68.35, Praga 12.90, Varšava 58.20, Atene
Ser.	Št.	dob.	Bor.	št.	dob.	Ser.	st.	dob.
50 U5	992	3.000	5075	115«	3 000	5113	414	3.000
51,10	850	5.000	5214	235	5.000	3232	75	3.000
SiSJ	(174	8 000	5328	»34	5.000	5330	172	5.000
5339	124	20.000	5339	893	5.00(1	5384	4	5.000
5401	716	3.0011	5449	659	5.000	551,1	m	3.000
55«	831	5.000	5578	9(W	3.000	5583	19	3.000
5587	821	3.000	5593	500	8.000	3681	718	5.000
56«	207	3.000	3655	772	8.000	5087	202	3 000
5703	531	3.000	57(W	08«	5.000	5705	518	3.000
5757	660	5 000	5777	542	3.000	6778	655	3.000
5785	20$	5 000	5601	449	3.000	5833	82	3.000
3848	383	5.000	5849	336	5.000	5852	116	300.000
585(1	530	5.000	5887	081	3 000	5922	76	3.1100
5351	22	3.000	5984	706	3.000	5988	875	8 900
6003	606	3.000	6038	930	5 000	6049	379	50.600
1HHH1	291	5.000	6102	640	30.000	6115	166	50.000
GUMI	753	3.000	6142	56	5.000	62(18	479	5.000
fiMI	82	3.000	60T25	199	5.000	6270	85	3.000'
8:177	312	5 000	6301	309	5.000	6316	307	3.000
6353	324	3 6110	6356	378	100.000	61167	74	3.000
B374	472	3.000	6118	205	5 000	6425	30	20.000
G441	819	3.000	«41	988	3.000	6460	878	20 000
»488	946	3.000	6183	504	3.000	6313	5L1	3.000
6570	574	3.000	6602	527	5 000	6612	190	5.000
Ofitti	144	50.000	6671	678	3 000	6«83	53	20.000
6800	948	8 000	6703	279	3.009	6705	972	8.900
6748	98	3 1100	6755	554	5.000	6755	926	5.000
6781	825	6.000	6767	489	sfloo	68R6	8 8	20.000
6R90	363	8.000	6906	7	50 000	6917	981	3.000
8940	928	3.000	«952	68«	3.000	70-6	306	5 000
7038	18(1	5 000	7076	171	5.000	7086	290	3.(100
7121	743	5.000	7124	417	5 0(10	7137	676	5.000
7187	483	3.000	7329	!IP8	3 000	7217	78	3.000
7269	333	5 000	7270	907	3.000	7301	6	3.(»m
7348	68	S 000	7385	348	20.000	7198	550	.1.(100
7424	923	3.000	7431	276	5.000	7435	561	5 000
7458	683	3.000	7161	401	' 3 000	7464	4«	3.01 HI
7481	897	3.000	7515	658	3.000	7521	380	5 000
7553	637	3 000	7562	«1	5.000	7568	709	B.oon
7582	279	3.000	7695	931	».000	7698	480	,1.000
7748	590	20.000	7769	55	3 000	7777	166	.1.00»
7782	113	3 000	7815	180	5.0110	7854	518	5.000
7887	670	50.000	7910	985	20 000	791«	353	5.000
7955	493	20.000	7995	115	3 000	SfKV	670	3.000
8031	48	3.000	8000	.171	.1.000	8100	893	.1 00(1
8118	587	3.(100	8179	384	3.000	R"47	I9"	r. ooo
9247	835	,1.000	8".V>	»1	3 000	8271	83	a.oo«
8366	«14	5.000	8886	878	n ooo	8SSS	.178	3.00(1
83'lt	131	3 non	81'»5	642	n.oon	8471	9(1«	3.000
fHSI	212	5 000	8518	9V1	.1.000	8534	137	5.000
85(6	673	B.noo	»536	240	3000	8640	764	3.OOO
8677	243	.1,000	86 S6	501	5 000	8733	*'«	•jo.(*m
9MM	863	a.noo	8816	«6	100 000	(KOO	139	■vi 090
8S<-5	935	3.000	8911	10«	3 000	900'	4!»-?	.1 000
	641	5.600	(1010	91«	3 000	9(1"8	40	8.(100
91.11	1000	30.000	9199	707	20 000	9W	002	5.<WI
9226	915	5 0(10	»335	82»	3.000	ai«i	12	20.00(
9231	177	3.000	9334	316	J.ono			
Klopotača v letalu
ter cela vrsta nenavadnih nesreč in nezgod
Nekdo je zbiral podatke o nenavadnih nesrečah in nezgodah, katere eo ee zgodile v teku stoletij in katere so ostale zapieane v kakem arhivu. Ko je zbral celo kopico takih nenavadnih nezgod, je rekel, da bi ee 6edaj kmalu skoraj ne upal iz hiše. Navediino nekaj čudnih nezgod, ki se zde neverjetne, pa so se vendarle zgodile.
Iz šefove eobe je tipkarica v predsobi naenkrat zaslišala močan poli. Dekle si je takoj mislilo, da ee je šel ustrelil. Planila je v njegovo sobo in videla, da šef mirno stoji pri piealni mizi. Vendar je bil tudi on preplašen in je rekel: »Črnilnik je eksplodiral.« Košček razletelega se stekla je zadel šefa v obraz in mu hudo poškodoval oko. Ali 6e je zgodila nesreča, ali je to kak drugačen slučaj, 6 tem vprašanjem se je morala pečati zavarovalnica, pri kateri je bil zavarovan šef za večjo vsoto denarja za primer nezgode. Zavarovalnica pa z vee-mi evojimi strokovnjaki ni mogla pojasniti čudnega primera. »Strokovnjaki« so bili končno mnenja, da j« jutranje solnce, ki je pravkar z vsem žaroni svetilo na šefovo pisalno mizo, tako razgrelo črnilo, da je črnilnik eksplodiral. Toda tem »strokovnjakom« so se postavili po robu kemiki, ki so rekli, da je to nemogoče. Zavarovalni uradniki si niso vedeli pomagati in so možu pač izplačali, kar je bilo treba.
Prav tako nepričakovana nesreča je pred kratkim zadela nekega delavca. Med delom mu je eksplodiralo desno umetno oko. Zaradi pretresa je mož omedlel ter bil hudo poškodovan.
Vendarle se nihče ne boji, da bi mu eksplodiral črnilnik na mizi ali stekleno oko v glavi. Kaj takega ee je morda eamo enkrat primerilo. Samo enkrat ee je v zgodovini primerilo tudi to, da je nekoga ubil meteor, ki je padel izpod neba. Tak meteor je pred 28 leti končal revolucijo, ki je nastala v srednji ameriški državi Nicaragua. General Pablo Castiilliano, ki je leta 1906 organiziral revolucijo proti vladi v Nicaragui, je nekega večera sedel v svojem šotoru sredi svojih vojakov. Naenkrat je z nebesnih višin priletel meteor, predrl streho šotora in ubil generala. Njegovi vojaki so bili zaradi tega tako prestrašeni, da eo ee takoj vdali vladnim četam.
Ameriškemu letalcu Wigginsu ee je nekoč zgo-
Tunguzova javna izpoved pred rabljem
Ameriške oblasti eo jo proglasile za »sovražnico države št. 1«. Sedaj je tudi njo zadela usoda.
d Ho, da je sam letel 1000 m vieoko, ko ga je naenkrat pičila kača klopotača. Imel je še srečo, da se ni preveč zmedel, ampak je previdno krmaril svoje letalo, da je čimprej pristal na tleh. To se je zgodilo še ob pravem času, tako, da je pravočasna zdravniška pomoč lahko še preprečila smrt. Kača klopotača pa ee je najbrž priklatila v letalo ponoči, ko je letalo stalo zunaj. Najbrž ee je grela ob toplem motorju.
Nenavadna nezgoda je zadela angleškega mo-tociklieta, ki ee je neke temne noči na podeželski cesti pri Suesexu zaletel v ogromno črno stvar. Ta ogromna stvar je bil slon!
Neki igralec golfa je nekoč s 6vojim kijem udaril po žogi, da bi jo vrgel v nasprotnikovo mrežo. Zgrešil pa je cilj in njegov kij je z vso silo priletel ob drevo. Zaradi hudega udarca se je igralec ves pretresel in v hipu oslepel na emo oko. četudi sam ni vedel, da je bolan, se je eedaj izkazalo, da je imel na očesu bolezen, ki ima za posledico slepoto, če bi ee telo naenkrat hudo pretreslo. Zgodilo ee je že, da je tu in tam kak človek oele-pel, ko ga je kak dober prijatelj malo prehudo potapljal po hrbtu.
Naravnost zamotana pa je tale nezgoda, ki 6e je zgodila pred kratkim nekemu angleškemu šoferju. Šofer je pri bencinekem tanku ob podeželski cesti »napajal« svoj avtomobil z bencinom. Pri tem mu je slučajno nekaj kapljic bencina brizgnilo na njegov plašč. Šofer je kmalu nato prižgal cigareto in iskrica od te cigarete je užgala tistih par kapljic bencina na plašču. Plašč se je vnel. Prestrašeni mož je brž slekel goreči plašč in ga vrgel v stran. Vrgel pa ga je tako nesrečno, da je goreči plašč priletel na hrbet konju, ki je prav tamkaj etal. Od bolečin ee je konj splašil in zdirjal. Ker je konj med dirom silno opletal okrog sebe, je plašč «11 e tel — na kopico 6ena. Seno ee je vnelo in začelo goreti z velikim plamenom. Ta plamen je vžgal tudi hlev in kmetijo, ki je etala ob cesti.
Manj čudovita pa je tale nesreča: Dva zaročenca eta se imela hudo rada. Zaročenec je dalj čaea popotoval po svetu. Ko se je vrnil in je obiskal svojo zaročenko, je biila ta tako vesela, da ga je z ve o silo objela. Pri tem mu je pa zlomila dve rebri.
Angleški princ Jurij, vojvoda Kentski, in njegova žena vojvodinja Kenteika Marina po poroki na
svojem posestvu.
Lovska gonja za morilcem
oceanski letalci
Rabelj je nosil meč, s 'katerim bo odsekal glavo. Sredi množice je bil napravljen četverokot, kamor je moral stopiti na smrt obsojeni ropar. Brez vsakega znamenja etrahu si je ogledoval ljudi, medtem, ko je častnik brail njegovo smrtno obsodbo.
Ko je častnik končal, je za nekaj minut nastala splošna tišina.
»Cunčenping, ali imaš kako zadnjo prošnjo. Ze vnaprej je uslišana.«
»Da, im^rn jo!«
»Kaj želiš?«
»Rad bi zadnjikrat — še enkrat — javno izpovedal, kaj vse lepega in junaškega sem v življenju izvršil. Koliko oderuhov in lumpov eem ubil in koliko dobrega sem etoril revežem z njihovim denarjem.«
»Dobro, pripoveduj! Pet minut imaš čaea,« je dovolil častnik.
Cunčenping je začel svojo javno izpoved. Naglo so prihajale besede iz njegovih ust. Kmalu pa je začel govoriti počaei in nekatere besede izgovarjal z veem poudarkom. Vsakokrat pa, kadar je spregovoril počasi, se je iz gruče gledalcev odstranilo nekaj mož in tjavendan odšlo proti meetu.
Častnikovo povelje je Čez pet minut rezko prekinilo Tunguzovo pripovedovanje. Nekaj voja'kov je Tunguza vrglo na kolena, nekateri eo planili proti mestu, častnik pa je klel.
Io ni čudno, da je klel, ker ga je Tunguz še v zadnjih trenotkih svojega življenja vpričo rablja, vseh -rojakov in vsega prebivalstva tako imenitno potegnil. Roparjeva izpoved namreč ni bila nič drugega, kakor da je v njej s .posebnim jpoudarjanjem nekaterih imen naznanil svojim tovarišem, ki so bili pomešani med množico, kam je zalkopal ugrabljene zaklade. Zato je včasih tako počaei in s ihiihIarkoin izgovarjal posamezne besede in zato je vsakokrat nekaj gledalcev odšlo proti mestu. Častnik pa vsega tega ni opazil. Ko je končno opazil in velel roparju odsekati glavo, je bilo že prepozno.
Medtem, ko 60 vojaki tekli proti mestu, da hi lovili ljudi, ki eo ee odstranili, eo ti že davno izginili. Vojaška oblast je dala nato preiskati tiste kraje, ki je njihova imena Tunguz prav poeebno poudarjal, a je povsod prišla prepozno. Povsod so našli na označenem kraju skrivališča, v katerih je hilo nekoč skrito naropano blago. Toda ta skrivališča so bila prazna in videlo se je, da so bila šele pred kratkim izpraznjen«-
Novi predsednik Bolivije je dosedanji podpredsednik J ose Luis Tejada.
Brezžični brzojav z dna morja
Na Črnem morju sedaj dvigajo nekatere potopljene ruske parnike, kateri eo bili potopljeni med vojsko Ln ki eo nosili dragocene tovore. Pri tem dviganju sodelujejo seveda potapljalci. Sedaj so napravili ta poskus, da so potapljalci iz morskega dna začeli po radiu brzojavljati in telefonirati ladjam, ki plovejo po Črnem morju. Neki ladj: ee je že posrečilo, da je tak brzojav ujela in ga oddala naprej največji južnoruski radio-postaji. Potapljalci imajo e seboj v morju malo oddajno po-stajico na kratke valove.
Na podlagi teh poskusov upajo dobiti tudi način, do bi vsaka potopljena podmornica lahko občevala s svetom in od tam tudi prejemala poročila.
Požar na „Morro Castle" pred sodniki
Ameriško zvezno sodišče je sklenilo, da ne bo obtožilo le kapitana zgorelega parniika, VVarmsa, in glavnega inženjerja Abbotta, ampak tudi podpredsednika družbe, ki je bil zgoreli parnik njena
Pogrešani
Avstralski letalci Ulm Karel (desni), John Skilling (v sredi) in Jurij Little John (levi) 60 se spustili na polet iz Kalifornije v Avstralijo. Kakih 600 km pred Havajskimi otoki 60 ee morali spustiti na morje ter začeli po radiu klicati na pomoč. Iekat jih je šlo več sto ladij, a doslej jih še niso našli. — Kakor je Ulm po radiu že med letom sporočil, mu je primanjkovalo bencina. Slednjič je bil prisiljen pristati na vodi. Zadnje njegovo poročilo je bilo: ► Veter nas goni po morju, pridite in rešite nas iz vode! Upamo, da tse bomo mogli držati na vodi še dva dneva.«
V francoski Provenci eo v varski gmajni priredili poeebne vrste brakado. Lovili niso lovci, ampak orožniki, ki so bili lovci in gonjači obenem. Divjačina, katero so lovili, ni bila ernjad in ne zajec, ampak neki Italijan, kateri je na teh pašnikih umoril in oropal že pet paetirjev. Na noben drug način ga niso mogli prijeti. Zato eo priredili nanj celo brakado. In 60 ga res dobili. Na sliki vidimo,
kako lovci brakirji preiskujejo vsak grm.
Sovražnica Amerike št. 1"
Na naši sliki vidimo mlado Američanko Heleno
Gillie, vdovo pred kratkim ubitega ziločinca in Dil-lingerjevega pomočnika ter naslednika.
Najprvo je zadela usoda Dillingerja Pozineje je bil v boju e policijo ubit ujegov pomočnik in naslednik. Žena tega — Helena Gillie — je prisegla maščevanje policiji. Kot izvrstna strelka je lastnoročno postrelila že več policajev. Vozila ee je v oklopnem avtomobilu, v katerem je bila montirana strojnica.
Na ru6ko-mandžurski meji leži obmejna posta-Jica Grodekovo blizu znane Pogranične. Na kitajski strani so Kitajci ujeli poveljnika roparskih Tungu-zov Cunčenpinga. Ker je mož imel na vesti silno veliko tolovajetev, je bil določen smrti. Na morišču, kjer 60 izvedli smrtno kazen, ee je zbralo silno veliko ljudstva. Kmalu je prikorakala na morišče stotnija kitajske pehote, v njeni sredi pa je ob rablju korakal, uklenjen v težke verige, obsojenec.
Svatba v Singaporu. Ta-le vzhodnoazijska |>o-ročna dvojica nam priča o romantiki daljnega vzhoda. Ženin in nevesta eta oblečena v dragocena poročna oblačila, ki so posejana z dragulji.
Demantni vojvoda
Na najlepšem kraju v Ženevi e pogledom na jezero in na enežene višine Mont Blanka, etoji epo-menik moža, ki je nekoč užival gostoljubnost tega mesta: spomenik brunšviškega vojvode Karla II., ki so ga imenovali demantnega vojvodo. Na prestol je stopil leta 1823 in je začel takoj tako samola6tno vladati, da eo ga njegovi podložnik: že čez sedem let pognali. Pobral je evoje demantne zaklade v kovčeg in jo pobrieal v Ženevo. Tu je oetal do svoje emrti. Preden je leta 1873 umrl, je poskrbel, da bi spomin nanj v Ženevi ne ugasnil. Zapustil je namreč vse evoje premoženje, 20 milijonov frankov, mestu Ženevi s pogojem, da mu mesto po smrti postavi spomenik. Takratn: mestni očetje 60 si kajpada mislili: denar je denar, četudi ga zapusti pregnan vojvoda — in eo dediščino eprejeli. Kdor eedaj pride v Ženevo, lahko občuduje ta veličastni spomenik z dvema levoma. Najprvo je vojvodov kip etal na vrhu spomenika. Ker pa ee je nagnil in bi bil padel, eo ga predjali. Za dediščino so pa sezidali gledališče. Dotlej je stvar torej v redu. Oglasil pa se je nekdo, ki pravi, da je sin vojvodove zakonske hčere grofice Civry. Začela ee je pravda, ki še ni končana. Grofa zastopa Paul-Boncour. Kako ee bo stvar končala? Kaj bo s spomenikom in z gledališčem, če mesto pravdo izgubi?
Potopil se je grški parnik >Popi< z 200
potniki.
»To ie tisti gospod, ki se je hotel pritožiti, da je jed slaba«
Razpis službe
Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani razpisuje pogodbeno mesto ravnatelja z delokrogom, določenim v pravilih Mestne hranilnice ljubljanske.
Pogoji za sprejem so sledeči:
J. Jugoslovansko državljanstvo,
2.	Popolno znanje državnega jezika, »lovenskega in srbohrvaškega, vkljuSivši tudi popolno obvladanje cirilioe, ter popolno obvladanje vsaj enega izmed sledečih jezikov: francoščine, nemščine ali angleščine.
3.	Popolno telesno in duševno zdravje.
4.	Neoporečno življenje v moralnem, go*podsr«kem in nacijonal. oziru.
3. Starost od 30 do 45 let.
6.	Uspešna dovršitev pravne, državno-znanstvene ali narodnogospodarske fakultete odnosno trgovske visoke Sole S predpisanimi izpiti, po možnosti z doktoratom.
7.	Večletno hranilnično ali bančno službovanje s popolnim poznanjem vseh panog poslovanja denarnih zavodov.
8.	Dokazi o uspešnem, samostalnem in iniciativnem delovanju na polju kredita, denarnih zavodov in monetarnih problemov.
9.	Reference vodečih denarnih zavodov ali uglednih gospodarskih predstavnikov.
Prednost imajo ob enaki kvalifikaciji prosilci, rojeni v Ljubljani ia istotja pristojni. Mestna hranilnica ljubljanska pa »i pridržuje pravico končne odločitve.
Prošnje s prilogo eurriculum vita«, s podrobno navedbo dosedanjega delovanja, višine zahtevanih prejemkov, z dokazili o tem, da so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, in z navedbo dneva, * katerim prosilec lahko nastopi službo, je vložiti pri Mestni hranilnici ljubljanski i
cembra 1934.
Ljubljana, dne 10, decembra 1934.
najkasneje do 31. de-
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
ZAHVALA
Zahvaljujemo se ob smrti gospe
AJVCE MATEKOVIČ
ROJ. HRIBAR
zdravniku g. dr. Volavgku, župniku p. dr- Angeliku, s. Asumpti in vsem ostalim za izraze sočutja, za cvetje in spremstvo.
Ljubljana, 10. dec. 1934.
Rodbina Matekovlč — Hribar
ZAPUSTIL NAS JE ZA VEDNO NAS NADVSE DOBRI IN SRČNO LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE, BRAT, STRIC, TAST IN SVAK, GOSPOD
ANTON GREGOR C
CENENA Milim PRODAM
Kvalitetno blago, toda Časa primerno ceneno!
Din 29*-
vel. 20-85
Topil čeveljčki Iz finega, rdečega meltona, podplat is klobučevine in usnja. Veličina 26—30 samo Din 34 —
Din 35'
Ženske copate, lepi deslnt; Nalfl-nejfia izdelva Din 48'— In 65'— Za molke copate iste cene. Tudi visoke s sapono.
Din 155'-
Rjavi tel. boks s okrasom. Isti v najboljši izdelavi s kombinacijo tjulenjevega usnja od Din 173 — dalje.
Din 148'«
Črni chevr. z okrasnim luknjenjem Isti iz laka ln anlilop-u*nja ali Iz rfavega chevr. z rjavim usnjem ali z rjavim anlilop-usnjem od Din 175 — dalje.
Din 145'«
Zelo elegantni čevlji iz antilop.usnja s pentljo. Isti v najboljši lzdejavi Din i95 —
Din HO,
ŠneSni čevlji iz gumija z volneno podlogo. Isll z zip-zapiračem črni ali rjavi, od Din 1J5'— dalje Velika izbira najmodernejših oblik.
Ijubljana, Tyrševa cesta la „Petovia* Maribor, Gosposka ulica 17 C€!j€, Aleksandrova cesta 1
»ALGA.« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IšIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roka si izlijte nekoliko »Alge« ter drgnite vzdolž mtfic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in po-suSila, jo namočite nanovo in zopet drgnite. Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjeni del telesa i volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Ze po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin. Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili.
»ALGA« ee dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. e. br. 18117-32.)
Speti
Državno prvenstvo v table-tenisu
8. in 9. t. m. se je vršilo v dvorani hotela Metropol teikmovanje za prvenstvo države v table-
tenisu.
Sodelovali so igralci iz vseh delov države, v konkurenci moštev pa štiri moštva iz Zagreba in dve iz Ljubljane.
Rezultati so sledeči:
Državni prvak v moštvih je Zagrebačko kliza-lačko društvo kraljice Marije v postavi Hexner, Mayer, Maksimovič N„ ki je premagalo svoja naj-opasnejša tekmeca, Hermesa in Ilirija s 5:2, oz. 5 :1. Ilirija, bivši državni prvak, je predvsem radi «labe forme nekaterih svojih vodilnih igralcev zasedla šele tretje mesto za Hermesom,
Naslov prvaka države v single-u seniorjev si je povsem zasluženo osvojil Ladislav He*ner, (ZKD) dolgoletni drž. prvak in Igralec internacionalnega slovesa. Drugi je Maksimovič Štefan (SSU), ki je kljub pomanjkanju traininga še vedno stari »Makso«. Borba med njima je bila zelo ostra. Hexner je z boljšo taktiko dosegel zmago. Potem, ko je v ofenzivi žrtvoval prva dva seta, da je nasprotnika do skrajnosti utrudil, se je umaknil v defenzivo in v naslednjih treh setih dokaj gladko zmagal. Tretje mesto je zasedel Ernest Nagy (Ilirija), z zmago nad Horvatom (Hermes). Presenetila je slaba forma nekaterih dominentnih igralcev, ki so sicer na zadnjih turnirjih odločilno posegali v dogodke, a se topot niso mogli uveljaviti. To velja predvsem za starega rutinerja in drž. prvaka Ne-meca Lajoša, ki je nastopil brez traininga, dalje je popustil Weisspacher (I.), ki je po krasni zmagi prejinjega dne nad Heksnerjem (Ljubljana : Zagreb) razočaral s svojo nesigurnostjo v srečanju z Maksimovičem Nikico (ZKD). Isto velja za Žižo (L), ki se na tem turnirju nikakor ni mogel znajti prav tako Weiller (Makabi, Z.) in Drofenik (H). V nadpovprečni formi se je pokazal Nagy, ki sta mu training in borbenost prinesla uspeh.
Prvakinja države v damskem single-u je postala Tavčar Ljerka (I.) z zmagama nad bivšo dr*, prvakinjo N. Gerziničevo (I.) in Dečmanovo (I.J. Igralka je mlada in ima vse pogoje, da svoj naslov tudi v bodoče obdrži.
V	damskem double-u je zmagal par Tavčar— Dečman pred parom Gerzinič N.—Gerzinič H.
V	mixed double-u sta zmagala Weissbacher m Dečmanova pred parom Gerzinič L.—Gerzinič H.
Prvenstvo države v single-u juniorjev si je osvojil Ratkovič Lovro (YMCA), ki je premagal v finalni borbi Herškoviča.
Handicap prvenstvo je na svoji interesantnosti nekoliko izgubilo, ker večji del prijavljenih igralcev, ki bi imeli izglede na uspeh, ni nastopil. Prvenstvo si je osvojil Marinko (Hermes), ki se je na tem turnirju pokazal v odlični lučL Drugi je Horvat, tudi član Hermesa.
V	okvirju turnirja se je v soboto zvečer pričel dvomatch Ljubljana—Zagreb, ki pa se kasneje vsled pomanjkanja časa žal ni mogel nadaljevati Pri tej priliki se je izkazal Weissbacher (I.), ki je s krasno in sigurno ofenzivno igro v dveh setih porazil državnega prvaka Heksnerja.
Turnir je v splošno zadovoljstvo — vloženega ni bilo niti enega protesta — vodil ma. ph. g. Pic-coli.
Po končanem turnirju so ob prisotnosti zastopnika mecena bana Marušiča športniki položili prisego zvestobe novemu kralju in zagotovili » častno besedo, da bodo čuvali Jugoslavijo. Zatem je bil sporočen sklep LTTP-ja, da je bila podeljena častna diploma zaslužnemu predsedniku TTP-a, g. Bajcu čigar delo in požrtvovalnost sta povzdignila slovenski table-tenis šport do zavidljive višinine.	S. *
Naša driavna reprezentanca je i«premenjena tako.
da glasi sedaj: Glaser, dr. Ivkovič, Matošič (Lukič), Petrovi« (Jazbec), Gayer-Lochncr, GioSovič-živkovič (Petrak), Marjanovi«, Vujadiuovič, Zočevič. Igralci v oklepaju bodo po sporazumu s Francijo v prvih 40 minutah lahko zamenjali eventualno nera&položenega tovariše.
Prvenstvo v II. razredu naših nogometnih klnbov «1 Je letos priboril naš najmlajši klub «Sloga«, ki obstoja Sele od leta 1932. Klub so ustanovili agilni uslužbenci železničarske nabavljalne zadrugo, katere vod-itvo jo šlo v tem pogledu svojim uslužbencem z razumevanjem na roko. Mladi klub ima dosedaj lahkoat-letsko in nogometno sekcijo. Pripravlja se pa še sninška in plavalna sekcija. Pri «Teku Zedinjenjac je klub postavil 1» atletov, ki so skoraj vsi zasedli častna mesta. »Sloga« je bila tudi zastopana po svojih treh delogatih pri slavnostnih na Oplencu L decembra.
ZSK Hermes, nogometna sekcija. Soju načelstvo nogometne sekcije sc vrši drevi točno oh 18 30 v klubskem lokalu na kolodvoru. Na sejo se vabi igrau Miro Oblak. Plenarna seja centralnega odbora se vrši v četrtek, dno 13. t. m. ob 18.311 istotnm. Važno!
Slulbeno iz LNP. V četrtek, 13. t. m. se vrSi v dvorani Okrožnoga urada lin Miklošičevi cesti zdravniško predavanje dr. Ahčina o srcu in tolmačenje nogometnih pravil. Opozarjajo se vsi klubi LNP v Ljubljani, da obvezno pošljejo na to predavanje 5 aktivnih Manov.
Madjarska: J talija i:l (2:2). Nade Madjarov se niso ir.polnile. Po uspehu v tekmi proti Angliji v Budimpešti so šli v Milan z zavestjo, dn sn bodo vrnili kot Tnnagovalcl. Vondnr so se ušteli. Italija Je igrala odlično in s svojo |io4rtvovalnostjo v drugem polčasu razbila madjarsko obrambo. Odlikovala se je sigurna italijanska obrnniha ln novi centerhalf Ferrari. Orsi ni pokazal nič posebnega mimo pretirane ostrosti. Dober je bil Guaita. Od Madjarov bl bilo omeniti Šarosj-jn in Anerija, dočim je btln obramba z golmnnom Szabojciit neslguni«. Gole so zabili povrstl Szarosy Iz solo prodora, izenači In poviša Guaita, Aner izenači. Polčas. Siloviti napadi Italijanov so kronnni s Ferrerijerevlm golom lz offMde-n, ki ga pn sodnik ni vt«lel In z regularnim golom Zenarlsa. Sodil je v splošnem dobro Avstrijce Brrnnek.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
Nocoj ob 19.15 se nadaljuje ua dritavnl trgovski akn domijl 1111 Blehvoissovt cest! snolalno-goipodarski tečaj. Prodava k. dr. Mlhclak.
DRAMA — Začetek ob 20
Torek, 11. decembra: Gugalniea. Red C.
Sreda, 12. decembra: Waterloo. Red Sreda.
Četrtek, 13. decembra: M i no, dekle z Montparnasa. B.
OPERA - Začetek ob 20
Torek, 11. decembra: Mignon. Red B. Sreda, 12. decembra: Sv. Anton, vseli zaljubljenih patron. Red A.
Četrtek, 13. decembra: Hoffmannovc pripovedke. Red Četrtek.
Petek, 11. decembra ob 15: Hovanščlna. Dijaška predstava po znižanih cenah od 15 Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 11. decembra ob 20: Hlapci. Red D. Znižane
cone. Zadnjikrat. Sreda, 12. decembra ob 20: i'rli, r/rof Celjski. Red H. Četrtek, 13. decembra ob 20: Konflikt. Rod C. Znižane cene.
Naznanila
tJubliana
\ Spored komornega koncerta, ki «n vrši v petek, dno U. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani pod naslovom 'Koncert klavirskega tria* je naslednji: 1. Čajkovski: Trio v a-molu I., 2. Rnvcl: Trlo, in 3. Tnrinn: Trlo. S|)ored izvaja naše najnovejše komorno ndrnženjo, k! ga tvorijo trije člani profesorskega zbora ljubljanskega državnega konservatorija, in sicor: ltupel Karlu (violina), Leskovle Bogomir (vtollnčelo) in Unovfiek Marijan (klavir) Vsi trije so zreli umetniki, izvrstno uigrani in vsak njihov nastop dosedaj jo bil prav gotovo Umetniški dogodek v nnšem koncertnem življenju. Vstopnina za komorni koncert je zelo nizkn. sedeži po 15. 12 in 1(1 Din, stojišča po 5 Din so v prodpro.l.iji v knjigarni Glasbene Matice. Občinstvo nnivltudncjc vabimo, da poseti v velikem številu komorni večer.
1 Kulturni odsek Katoliške akcije za frančiškanska župnija ima drevi predavanje G.dr. l^iretto bo nadaljeval svojo izvajanja o 'Zgodovini katoliške Cerkve . Vsi prijntelji lepo vabljeni!
1 Kino Kotleljcva bo predvajal drevi ob On dvojni •spored: Cnrtnenciln- r. divnim španskim petjem in Zveri sn zdivjale. Cone znižane
1 Siškarjl.' Drevi oh pol 8 predava v Soli g. Začel; *i obrezovati!" ftadiieg« drevju. Vabljeni!
1 tV letečem restorantu i2 Zemuna v Nemčijo in j nazaj* la naslov skloptičneuiu predavanju, ki ga bo imel ; na IV. prosvetnem večeru v Salezijaiiskem mladinskem • domu na Kodeljevem v četrtek ob 20 g. urednik dr. | Alojzij Kuhar. Vstop prost.
1 Jugoslovansko kirurgično društvo, sekcija LJubljana, ima redni sestanek 11. decembra ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani s sledečim sporedom: Dr. B. Lavrič: Poročilo o kongresu v Brnu; demonstracija primera poškodbe. Dr. J. Pogačnik: Demonstracija ozdravljenja primera ca labii el maxi!lae.
1 Jugoslovansko-češkoslovaška liga it Ljubljani vabi ua prodavanjc akademskega slikarja prof. Ivana Vavpotiča o modernem češkem slikarstvu, ki bo v četrtek, 13 decembra ob 20.15 v restavraciji Zvezda, pritličje, desno. Vstop prost. To jo začetno predavanje v vrsti drugih, ki Jih priredi Jugoslovnnsko-češkoslova-ška liga, da seznani naš narod s snovanjem Cehoslova-kov nn kulturnem, gospodarskem in poliličnom pod-; ročju.
i Predavanje v društvi i «Pravniku. V petek, dne
11.	decembra priredi društvo 'Pravnik« to"no ob 18 v JusUčul palači, dvorana št. 79, predavanje Predava g.
, senator dr. Vlndimir Rnvnihnr «0 postanku in razlagi § IGO zakona o nespornem postopku'. Vabimo vse člane in prijateljo društva, da se tega zanimivega predavauja udeleže v čim večjem številu. — Odbor.
1 Nočno sluibo imajo lekarne: dr. Plccoli, Tyr-ševa eesta li; mr. Hočevar. Celovška costa 62, in mr. Gartus, Moste.
Cetie
c Občni zbor Oruiabnega kluba bo v sredo, dne
12.	decembra ob R zvečer v klnbovi sobi Ljudske posojilnice.
STARŠI i
Otroku, ki obiskuie šolo. daite. ako le slaboten, použiti vsak dan zmtrai m zvečer malo žličico okusnega "Energina«. za krepitev krvi živcev in teka Otroci, ki redno icmlieio »Energin«, imaio dober tek tn so odporni zoper vsa obolenin »Energin* za lačanie krvi živcev in teka daite dekletu med 10 in 17 leti ako ie slabotno To ie prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« daite v«tnkemu članu rodbine ki nima teka »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven ■ ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra: i steklenic« 35 Din.
Reg S. br 19 147/33
Naše diiaštv*
Akademski klub montanlstov v Ljubljani. Na XXI. reduem občucui zboru 29. novembra je bil izvoljen sle. dečt odbor: predsednik Rauzinger Hubert, podpredsednik Hohnjec Milek, tajnik I. Robljek Vinko, tajnik II. Duhovnik Jože, blagajnik Tancig Branko, gospodar Berce Polde, knjižničar Mandič Nikoln, arhivar Vito vovl<5 Zoran, referent za počitniško prakso Gosliša Boris.
Radio
Programi Radio Liublfanat
Torek, ti. decembra: 11.(KI Šolska ura: O uitadin ski glasbi (prof. E. Adamič) 12.00 Ruske posmi na ploščah 12.50 Poročila 13.00 Narodnoobrambni dan 13.10 Cas. Orgelski koncert nn ploščah 18.00 Otroški kotiček (Milko Kunčič) 18.20 Praktična navodila o pravilni sostavi prehrano z ozirom na duševne delavce (Milena Serko) ; 18.10 Nemščina (dr. Kolarič) 19.10 Slovaške pesmi na i plofičah 19 30 Nacionalna ura: Ivan Cankar (prof. Jllš 1 Kozak, prenos v Zagreb in Belgrad) 20.00 Cas, jedilni list, program zn sredo 20.10 Arije francoskih oper poje gospa Marta Obervvaldor. vmes radijski orkester 21.:H1 Cas, poročila 21.50 Radijski orkester 22.30 Angleške plojče.
Drugi programi i
TOREK, 11. decembra. Belgrad: 19.00 Vokalni koncert 30.10 Filharmonični koneert: Bor od In, Rimski Kor sakov: fiehoreznda 22.20 Ploščo — Zagreb: 20.30 Vokalni koncert 21.1X1 Cehove novele 21.30 Moški kvartet — Dunaj: 17.30 ZlMiri 20.00 Parodija Don Carlosa 21 15 Španska za bavna glasba 33 30 Jazz — lludimpeita: 17.30 Madjarske pesmi 18.30 Opora »VVolkiira«, \Vagner 22 40 Cigan, ska glasba 28.20 Jazz — Milan-Trst: 17.10 Lahka glasba 20 +5 Orkestralni in violinski koncert — Rim-Bari: 17.10 Lahka glasbu 20.45 Komorna glasba, pelje in orkestralni koncert 21 30 Igra 22.00 Plesnn glatba — Praga: 17.50 Posilil Hng. Wo!fa 18.20 Vokalni koneert 19 10 ftlnger I/ tonfilma 19.50 Narodne blmne 20.40 Koncertne uverture 21.25 Violinska gln«ba — Brno: 20.40 Čembalo 21 00 Zlnir I — Bratislava: 21.30 Violinska glasbn — Berlin: IS.3(1 ; Radijski orkester 20.10 Opcrela 2100 Plee ln veselje I/ 19. stoletja — Konigsberg: 19.10 Pesnil k lutnji 20.10 Komična opera 'Divji lovec«, Lortzlng — Hambura: 19.00 Ples instrumentov 20.10 Operna parodija 21.10 Ber lin — 1'ratislara: 19.00 Stara nemška glasba iz Cešk.' 20.10 K lil n 21.00 Igra -Lovci na diamante. — Lipskn: j 18.15 Plošče 20 10 Ljudstvo in delo 21.00 Orkoatrnlnl koti I eert — Koln: 19.20 Narodne pesmi 20 10 Iz mojstrskih I oper — Prankturt: 19 30 Narodne pnsml 20 10 Koneerl de: Cajkovskega 21.00 Vrnlislava — Stnttgart: 18.45 Šved-J ske narodno pesmi 19.15 Plošče 50.15 Svečan koncert — I Monakom: 19.35 Popotne slike iz vsega sveta 21.110 Mo zartov koneert — Curili: 19 50 Orkestralni koneert — | Htrassbiirn: 19.30 Radllnkl orkester 71.30 Opera Ben\e nuto Cellini«, Berilo*.
»SLOVENEC«, dne 11. decembra 1984.
Preprečite
ozebline
p| ■ takoj v
■p %početku
K vsakemu paru gumijevih škoreni zahtevajte zračen lufa-uložek.
Za de^ke Din 29
Za gospode.
Cele gumijeve, toplo podložene.
C« Vas roke ali noge začnejo srbeti aH peči, dodajte vodi toliko Saltrat Rodella, da dobi videz mleka. Če pomočite potem noge ali roke v to mlečno kopelj, bo sproščeni kisik prodrl v znojnice ter pomiril in izlečil kožo in podkožno tkivo. Bolečine in srbečica prenehajo še pred ootekom ene minute, krvni obtok pa se bo popolnoma
Za odrasle Din 99'
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *aeka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnačaja se račnna enokolonska 5 mm Visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba pritožiti znamko.
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert, (h)
II
Službeiičejo
V planinski hotel
(kočo) grem za gospodinjo ali kuharico. Imam večletno hotelsko prakso in sem vešča vsega samostojnega gospodinjstva. — Nastop takoj ali vsai s 1. januarjem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Koča" št. 13995. (a)
Mladenič
zanesljiv in vešč francoskega jezika želi službo v hotelu ali kakem turi-stovskem podjetju. Vajen je tudi vsakega težjega dela. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 13909. (a)
lailužek
Vestne ženske
ali moške moči, pa Gorenjskem in Notranjskem, dobe v svojem kraju lep zaslužek. — Pišite upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 13951.	(z)
mm\
Vajenca
poštenih staršev, za tapetniško obrt — iščemo. Oskrba doma. Ponudbe: Peter Kobal, Kranj, (v)
Službodobe
Mesar, pomočnika
prav dobro izurjenega v sekanju mesa takoj sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojen« št. 13878. (b)
Prodajalko
samostojno moč, pridno in zanesljivo, takoj sprejmem. Anton Narat, trgovina z mešanim blagom, Sv. Vid pri Grobelnem.
Iščem družabnika
(moškega ali žensko) s 5—6000 Din v svrho povečanja obrti. Prednost imajo osebe, ki imajo veselje do trgovine. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Lepa bodočnost« št. 13978. (b)
Mlad rudniški paznik
zanesljiv, absolvent rud. šole, oženjen, se sprejme. Ponudbe, spričevala, zahtevek mezde upravi Slovenca št. 13971.	(b)
Pošteno dekle
sprelmemo. Poljanska cesta 15, I. stopnišče, I. nadstropje, vrata 2.	(b)
Oettar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Liub-liana Krekov trg 10
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudoli Zore, LJubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Družabnika
s približno 50.000 Din — iščemo za rentabilno pod jetje hranilne stroke, z ali brez sodelovanja, brez rizika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Siguren uspeh« št. 13959. (d)
Poizvedbe
Izgubila sem
spominsko knjigo pri prisilni delavnici pred pralnico. Pošten najditelj naj jo odda na Kodeljevem št. 17, kjer dobi lepo nagrado,	(e)
Stanovanja
IŠČEJO: Sobo za 3 gospodične
iščemo za časa božičnih počitnic. Ponudbe upravi »Slovenca« št. 13994. (c)
Stanovanje
obstoječe iz treh velikih sob, solnčno, v okolici sv. Jožefa ali na Mirju, išče trgovec, točen plačnik. Ponudbe z navedbo kvadrature in cene upravi »Slovenca« pod »Kom-fort« št. 13953.	(c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
parketirano, z vsemi ori-tiklinami, oddamo takoj ali s 1. januarjem v Groharjevi ulici 22 (Mirje). č
Opremljeno sobo
oddam tik trimostovja — s 15. decembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13908.	(s)
Glasba
Klavir
vzamemo v najem. Ljudski oder, Vič.	(g)
R. Warbinelf
najstarejša ivormca klavirjev
LJubliana Gregorčičeva ul. S I.
Prodaja inozemskih in
lastmh izdelkov Strok ovn jaška popravila
in uglaševanje Najcenejša izposojevalnica Obročna odplačevanja
^CHEJBDP
Parterno skladišče
svetlo in suho, 80—100 mJ, na prometnem kraju, tudi dvoriščno, se išče za takoj ali 1. februar. Po možnosti s priključenimi pisarniškimi prostori z eno ali dvema sobama. -»Ukod«, d. <L, Ljubljana, Tyrševa ul. 31. Telefon št. 32-49.	(m)
Razno
Sprejmem otroka
v zanesljivo oskrbo na deželi. Plačilo po dogovoru. — Ponudbe upravi »Slovenca« št 13993. (r)
Posestva
V Tacnu
pod šmarno goro — tik Save — sta naprodaj dve moderno zidani hiši z vrtom. Cena jako ugodna. Več se poizve pri g. Pucu — Ljubljana, Cerkvena ulica 21.	(p)
iilš^
novozgrajena, visokopri-tlična, z dvema krasnima stanovanjema - naprodaj. V hiši je vodovod, elektrika ter angleška stranišča. Dalje ie naprodaj več stavbnih parcel. Poizve se pri I. Oražem, Moste pri Ljubljani, (p)
Modna trgovina
za gospode, v centru mesta, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zasigu-rana bodočnost« št. 13992
Več majhnih parcel
poceni naprodaj v Celju. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
Nova hiša
enonadstropna naprodaj za 60.000 Din. — Jerko, Črnuče.	(p)
Hišo
z večjim vrtom, na Viču, prodam proti prevzemu dolga in knjižicam. Vprašati v Sp. Šiški, Goriška št. 31, na koncu Podlim-bar&kega ulice.	(p)
rTffrpffffi
Za Božič
ee Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — piri tvrdki Stanko Florjančič, železnima, Resljeva cesta št. 3 (vhod skozi dvorišče). V račun se vzamejo tudi hranilne k nji žice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znaten popust. — Ne zamudite ugodne prilike I
Prima zimska jabolka
sortirana, od 2.50 Din dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali 3755.	(1)
Ako si iz nevednosti
pokvarite želodec, črevesje, jetra, ledvice, žolč — z uživanjem falzificiranih inozemskih grenčic, si jih krepite z naravno, domačo Jordan grenčico. Dieta odveč. Daljša uporaba neškodljiva.
obnovil in občutili boste največjo ugodnost. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite s koreninami, obtiski zacelijo, otekline pa izginejo. Noili boste lahko £evlje za celo številko manjše ter hodili ves dan ali plesali vso noč z najugodnejšimi občutki.
Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Nabavna cena je neznatna.
Lepe jaselce
kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, hlevčke itd. - razprodaja najceneje: Sv. Petra cesta št. 17, Ljubljana.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Zimske llanel rjuhe
od 30 Din naprej, zimske deke od 38 Din, koče od 70 Din, klotaste odeje od 110 Din naprej v veliki izberi nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29.	(1)
Razna perutnina
jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v fi-lijalni trgovini Kmetijske družbe, Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 3755.
Najprikladnejša darila za Božič so:
Ročne torbice, listnice, denarnice, tobačnice, aktovke, kakor tudi potni kovčki v veliki izberi. Po nizkih cenah dobite pri
IVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrova 13
Kontroliran med
vseh vrst, tudi ajdov med za potice — nudi Društvena čebelama, Ljubljana, Pražakova 13. Tele-fon 35-45._ (1)
»Singer« stroj
malo rabljen, poceni naprodaj. Kamnik, Fužine št. 14.	(1)
Telefon 305«
/s PREMOG K A it BO PAKETE DRVA, KOKS nadl
Pogačnik
Bohoričeva ulica Sj. 5.
Kupimo
I
Kupimo
1 do 2 močna konja za težko vožnjo, 172 cm visoka; starost od 5 let naprej. Kobile izključene. Ponudbe pod »Tovarna za klej«, Ljubljana. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenab ČERNE, mvelir, Liubl ana Wolfova ulica št. 3.
Krožno nihalno žago
dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »2aga« št. 1396?
Tekma okrog sveta 14
Zdaj sta morala dospeti do pritličja. Zopetno bežno svetlikanje njune svetiiljke jima je pokazalo emaik pločnik in enaka vrata v steni, a tudi to, da peljejo stopnice še dalje, v kletne prostore. V luči, ki je bila na taksno daljavo negotova, se je zdelo Gordonu, da vidi v steni predor brez vrat, za katerim je zijala trda tema.
Brez obotavljanja sta hitela naprej.
Kmalu eta prišta do zadnje stopnice im sta »tala pred prehodom, ki vodiil menda v obokan prostor. Ustavila sta korak in Gordon je posluh-nil v temo, ki ee je pred njima odpirala.
V neposredni bližitni ni bilo slišati nobenega šuma, toda iz neke daljave, ki so jo dušriila vmesna vrata, je bilo slišati glasove. Moške glasove. Kaj eo govoorili, ni mogel razločiti. Tudi njegovi spremljevalki, ki je umela ruski jezik, je moralo biti govorjenje nerazumljivo, ker besede ni60 bile dovolj raaločne.
Previdno je v 6tožcu svoje žepne svetiljke pregledal prostor, kamor je vodil prehod. Steno za steno. Bila je obokana klet brez oken, po vsem vtidezu shramba za prazne sode, zaboje in staro •aro, ki je bila na raznih krajih visoko naložena.
Nejevoljen je opazil, da se glasovi bližajo, in Je zaprl 6vetilj.ko.
Upal je, da moža — zakaj j>o glasovih sodeč eta mogla biti samo dva — ne bosta šla ravno v to kleti
Žal se mu ta up ni spolnil, zakaj na oni strani so zavlekli ključ v vrata. Bila so, kakor je malo prej videl, navadna vnata ia desk, kakor so ta oddelitev kletnih prostorov v navadi.
Gordon ni čakal, da se vrata odpro. Prestrašen je potegnil svojo spremijevavko iz prehoda v klet nazaj ter potisnili njo in sebe za kup nabojev ob nasprotni steni. Ob svojem je čutil mehko, voljno telo pogumne ženske in zdelo se mu je, da čuti, kako se ji od razburjenja vsi udje tresejo.
Medtem pa 6am ni bil nič manj razburjen. Srce mu je v prsih tako močno bilo, da se je bal, da ga morajo bližajoči se slišati. Potem bi se seveda 7go-dilo, kar je bilo nemara sploh neizogibno. Ako bi ostala v 6voj«im skrivališču neopažena, bd moralo biti res samo po naključju. Vendar ee je zavedal, da ga je bilo bolj strah radii dekleta, kd je bilo zraven njega, kakor radi samega sebe. Ako bi ga odkrili, bi mnogo zgubil, to dekle bi pa zgubilo vse — svoje življenje. Protirevoluailjiomarkal — Najhujši zločin v Rusiji, radii katerega vsako noč nešteti nesrečniki prelivajo svojo kri na Skrivnih jetnišničnili dvoriščih.
Zdaj je slišal, kaiko se je ključ obrnil in kako ©o se vrata odprla. A le eden izmed obeh mož je vstopil. Drugi se je z Gordonu nerazumljivo opazko oddaljil po isti poni, po kateri eta bila prišla.
Svetloba je preskočite od vrata v klelmi prostor, in podrsavajoči koraki so se bližali.
Skozi odprtino med zaboju je Gordon za hip ujel podobo prihajajočega, zakaj njegova svetiljka je svetila naprej in puščala njega v poltem i. Vsekakor je Gordonu zadostoval en pogled, da je spoznal, da ne gre za kakega naslavljenca hotela, marveč za policista, ker je bil enako oblečen kakor oni zgoraj, ki še ni bil dal nobenega znamenja, da je medtem prišel k sebi.
Ali je sam šel na kako opazovali šče, ali je hotel samo zamenjati kakega svojega tovariša?
Bil je samo za dva koraka do dohoda k stopnišču. Ze prihodnji trenotek ee je moralo odločiti,
ali bosta Gordon in njegova spreinljevavka odkrita ali ne. En sam pogled na stran — pa bi bila odkrita.
■r, S flkora nadčloveškimi naporom je zadrževal Gordon sapo in ne da bi sri bila tega v svesti, je tudi deklica zraven njega ravnala enako. A čutil je, kako so bili njend živci do skrajnosti napeti, ko ee je — nehote iskaje pri njem zavetja — bolj stisnila k njemu. Kljub vsemu se ga ni polastil Obup. Imel je opravka z enim 6amiiim nasprotnikom in njegova roka je že otipavala revolver v kožu-hovem žepu; en sam udarec s težkim kopitom po senci bi zadostoval, da se nasprotnika znebi. A to bi zadevo le otežilo in morda bi bilo tudi kaj krika in vika, na vsak način pa bi veljalo nekaj dragocenega časa.
Svetlobni stožec se je bil pomaknil do kota s •kuponi zabojev — zdaj se je oikrendl — od njih vstran in proti stopnišču. V klobučevinaste škornje obute noge moža so previdno, a vendarle še malo slišno, stopale po prvih stopnicah navzgor — stopale eo dalje — dospele so do pritličja — ne da bi se bil mož ustavil — —
Gordon je začutil, kako išče njegova spremlje-vavika njegovo roko in mu jo v prekipevajočem čuvtstvu nedopovedljivega olajšanja stiska. Tudi on je stisnil njeno roko ter potegnil deklino iz njui.iega Skrivališča za sabo proti vratom. Tu je v temi iskal in našel ključavnico. Ključa ni bilo notri. Mož ga je gotovo vzel ve« in spravil pri sebi.
Za hip se je obotavljal.
Prisluhnil.
Za njim im pred njiim je bilo vee tiho.
Zdaj ni bilo več časa, da bi se obotavljal. Stara kletna ključavnica mu pač ne bo branila poti v prostost.
Z vso silo se je zagnal proti vratom.
Tolikšnega napora sploh ne bi balo treba, ker eo ee vrata tako zlahka vdala, da bi bil skoraj telebnil na tla. A bil je pripravljen tudi na kaj takega, zato 6e je obdržal na nogah.
Tresk je glasno in votlo zadonel po kletnem prostoru ter ee lomil v topem odmevu ob stenah. Naslednji hip jima bodo zasledovavci za petami.
Za hip se je zalesketala žepna svetiljka im pokazala, da sta na nekem hodniku. Na njega desnem koncu so bila vrata. Tam je bili nedvomno izhod na dvorišče, zakaj v boljših hišah izhod iz kleti ne drži na glavno ulico, ki se jii je bilo treba vsekakor izogniti.
V	trenotku sta že bila pri vratih.
Bila ©o nezakljenjena, samo zaprta. Ob vral je vodilo pet aild šest stopnic gori na dvorišče.
Pohitela sta gori in sta prišla na prostrano dvorišče, kjer je še vedno močno snežilo ter se je po tleh razprostirala bela odeja, na kateri je bilo poznati sledove vaz im križem kražem vod3če vrste človeških stopinj.
V	levem krilu je bilo videti velik, odprt prehod — neimara na eno izmed strank i h ulic. Tja sta hitela in kmalu nato sta že bila na malo obljudeni cesti. En sam človek ju je bil na tej jwui srečal. Nedvomno domač uslužbenec, kii ju je radovedno, a ne sumljivo motril ter nadaljeval svojo pot.
Na drugi strani ceste eo 'bili v vrsti razporejeni taksiji, ki jih je Gordom hitro pregledal. Med njimi je bil eden iste barve kakor kamen, kd mu ga je bila Rusinja pokazala na svojem prstanu. Tudi ona ga je gotovo opazila, a ni ee namerila naravnost proti njemu, kakor je Gordon pričakoval, marveč je zamahnila drugemu, ki je pravkar krenil okrog sprednjega ogla hotela, očividmo z namenom, da se postavi kol poslednji v vnsto.