34
Pogovor
kmetifhkiga ozheta s  Tvojim  ofme fhole suzhenim fmam, v mefzu §vezhanu.
§in. Kako merslo fe nam je naredilo, v veslu je v vfih pofodah voda smersnila, vfe polno je ledii.
Ozhe. Konez tega mefza je fhe le fvet Matija, in ftari pregovor pravi, de fveti Matija led ras bij a, zfae ga ni, ga pa naredi. — Ivaj iniflifh, kako le fe naredi led?
§in. Led fe naredi, kader pri mrasu voda smersne.
Ozhe. Kako fe pa to sgodi, de voda smersne?
§in. To fe tako le sgodi: Ognjena gorkota Loginj), ktera fe v vfaki rezhi po vezhi alimanji meri snajde, ftori nektere teh rezhi voljne, mehke, te-kozhe. Tudi v vodi je ognjena gorkota in jo ftori voljno, tekozho. Ognjena gorkota pa iismerej prisadeva, po fvoji natorni laftnofti po viih krajih ravnomerno rasfhiriti fe. Ker po simi srak omersne in imenovano gorkoto siiierej bolj sgubi, fe ta gorkota is vode rasfhira v srak, v kterim jo je tazhaf manj. Tako fe sgodi, de voda smerej vezh fvoje gorkote sgu-hi, fe sazhne fterditi in smersvati, in ta vfterjena in smersnena voda je led. Satorej voda vfelej nar-pred le pri verhu smersne, kjer je s srakam fklenjena.
O z h e. To sdaj she do dobriga rasumim: kako' fe pa zvetlize (Voshe) na oknih po siminarede?
§in. Tudi to prigodbo vam hozhem rasloshiti. V sakurjeni hif hi je veliko ognjene gorkote, v vuna-njim sraku pa je* ni kaj. Hifhna gorkota fe ifhe rasfhiriti v vunanji srak, ker jo je veliko manj, kot v hifhi, tedaj poifhe vfe fhpranjize in luknjize, kjer jih kaj najde. Vr fhipah pri oknih fo prav majhne fhpranjize in luknjize, kterih mi ne vidimo. §kosi te fhpranjize in luknjize gre hifhna ognjena gorkota v vunanji srak, in fe odlozhi od srakne mokrote,
35
s ktero je bila poprej fklenjena 9 in ktera savoljo fvoje debelji laftnofti ne samore s njo vred fhmiti fkosi te niajzhkine luknize. Ta mokrota fe na fhi-pah nabera, in mi pravimo, defo okna potne: ta pot s zhafam smer sne, in mi imamo smersnene okna.
Ozhe. Kako fe pa tako lepe zvetlize narede na oknih?
§in. V fhipah fo majzhkine, nevidne, navfe kraje svite jamize, po kterih oknjeni pot narpoprej sazhne smersvati, in vidi fe, kako fe sazhno lepe podobe ravnati. Nar vezh pa pripomozhi k tem lepim zvetlifhkimpodobam folitar, kteri je v sraku, in ki fe s tem ledam v raslizhnih podobah fklene.
Ozhe. Ne bil bi fi miflil, de mi bol"h ti tudi to rezh vedil rasloshiti. Glejte! Zhes 50 letlimshe ftar, fim she tolikokrat vidil te lepe zvetlifhke podobe na oknih, pa noter do danef nilim vedil, kako de fe narede. Kako je vender dobro in lepo, de fe zhlovekkaj lepigain koriftniga suzhi! Vfakarezh ga potlej samore bolj rasvefeliti, kader ve nje sa-zhetik, in tudi s drugimi ljudmi fe samore kaj po-kremljati.
§in. Lepo je vediti, kako de fe led na vodi ali oknih napravi, pa tudi koriftno je fposnati, v kakfhen prid de nam je led.
O z h e. §mef hno fe mi sdi, de govorif h od prida ledu. Jeft faj ne posnam nobeniga drusiga prida ledu, kakor de fe otrozi in norzi po njem der-fajo, podplate tergajo, glave rasbijajo in fi drugih nefrezh vezh nakljuzhijo. Pred nekimi letmi fim konja sgubil, kimi je na ledeni zefti padel in fi nogo slomil.
Sjin. To bi bil flab prid. Pa le poflufhajte, jeft vam faozhem od boljiga povedati. Led na vodah pri ojftri sinii obvarva gorkoto v vodi, in ftori, de v vodi shivezhe shivali ne poginejo; — ljudje nekterihkrajev fi pri mozhnim ledu loshej napelavajo derv in drusih rezhi, kar bi bres njega morebiti ftoriti ne mogli; —koliko fmerdljiviga in nesdraviga mefabi mogli fnefti, ali bi fe nam ga zlo fpridilo, ako bi ne bilo ledeniz, v kterih fe ob vrozhini hrani? — MarfiRaka jed bi fe ne mogla narediti bres ledu in tudi marfikaka rana in bolesin ne tako hitro in tako dobro sazeliti in osdraviti bres njega.
Ozhe. Kar fi mi povedal od drusih koriltnofti ledu, ti she verjamem. Oe bi fe pa tudi s ledam ze-111 e rane in osdravljale bolesni, povej ka-kimu norzu, ne pa meni. §lifhal limvfe fvoje shive dni, de rane fe morajo varvati pred merslimi rezhmi, de fe ne prifade.
§in. Voda je nar pervo m nar bolji sdravilo per vfih novih (Trifhnih) ranah, naj bodo prt zhloveku ali pri shivini. Kdorkoli se vfeka, vreshe, vdari, vbode, povosi, roko ali nogo slomi, naj hiti po mersle vode. Vfe druge sdravila fo ftrup; mersla voda je nar bolj shlahtno sdravilo. Tukaj fe ni nikoli prifada bati: drugazhi je pa pri It ar i h ranah, pri f henu in drugih oteklinah, ki fo fe od sno-trej vun potegnile. Pri teh ne flushi mersla voda, kar nam \i\ sdravniki fprizhujejo.
Ozhe. Povej mi fhe , kako de fe mora ravnati pri ti rezhi ?
§in. Takole ravnanje priporozhujejo sdravniki pri ti rezhi: Ako fe kdo na imenovano visho pofh-kodova, naj fkerbi, de dobi pofodo mersle vode, ktero, zhe je priloshno, naj jo fhe smefha s fnegam ali ledam, in ako je mogozhe, naj v nji derslu pofhkodovani ud ali naj pa rano s njo vrniva, naj jo v vodi dershi ali v nji pomozhi perteno ruto ,  in jo poloshi na ranjen  kraj in tako dolgo
gori pufti, de fe she ogreje, potlej fe ta sgretaruta prezh vsame, in fe fpet s drugo tako flori in to tako dolgo, de fe samore pokiizati sdravitelj , ako je rana nevarna, ali pa, de fe rana dobro iszhifti in fe ni vezh potreba bati otekljine in prifada. Pa to delo je potreba doftikrat opravljati po dnevi in po nozhi, in vzhafi tudi vezh dni in nozhi.
Janes Jashirk,