0  g Las NatfanjskM

Glasilo Socialistične zveie delovnega ljudstva občine Cerknica

LETO n. OKTOBER 1963 ST. 9

Mešani pevski zbor v Cerknici,
ki ga vodi tov. Izgoršek Frano
ČLANEK BERITE NA 5. STR.

Za občinski praznik 19. oktober
želijo še mnogo delovnih uspehov
vsem občanom:

Občinski odbor SZDL Cerknica
Občinski komite ZKS Cerknica
Občinski sindikalni svet Cerknica
Občinski komite ZMS Cerknica
Združenje borcev ZB NOV Cerknica
Občinska skupščina Cerknica

Delovni kolektivi:

Brest Cerknica
Kovinoplastika Lož
KZ Cerknica
KZ Loška dolina
Gaber Stari trg
Gostinstvo Cerknica
Gostinstvo Loška dolina
Elektrožaga Nova vas
GG Postojna z obrati Cerknica in Snežnik

Gradišče Cerknica
Škocjan Rakek
Kovinoservis Rakek
Jelka Begunje

Uspeh gospodarjenja v
občini za I. polletje 1963

Na koncu prve polovice letoš¬
njega leta smo tudi v naši občini
naredili ,pregled uspeha gospo¬
darjenja in poslovanja v gospo¬
darskih organizacijah.

Kljub problemom in težavam
ostre zime, slabih prevoznih po¬
gojev in zaradi pomanjkknja kva¬
litetnega in produkcijskega mate¬
riala je gospodarstvo v tem ob¬
dobju uspešno zaključilo svoje
delo in preseglo predvideni plan
za 4 %.  *Tudi v primerjavi z istim
obdobjem lanskega leta je v le¬
tošnjem letu doseglo gospodar¬
stvo 44 %  več celotnega dohod¬
ka. Velikost celotnega dohodka v
taki višini gre precejšnji del na
račun novih kapacitet ivimatih
plošč v Cerknici.

Količinska proizvodnja, ki je v
začetku letai zaostajala zaradi
vremenskih motenj je ob koncu
leta vseeno dosegla plan s 104 %,
lanski nivo pa povečala za T4.
Pri doseganju tako velikih rezul¬
tatov se je najbolj izkazala ko¬
vinska industrija, sledi ji lesna
industrija, medtem ko so druga
manjša podjetja nekoliko zaosta¬
jala, kar pa ne vpliva na uspeh
gospodarjenja v komuni kot ce¬
loti. Gospodarstvo bi lahko ime¬
lo v letošnjem prvem polletju še
večji uspeh pri vnovčeni realiza¬
ciji, če ne bi bil velik del sred¬
stev angažiran pri terjatvah do
kupcev, ki znašajo 700,000.000 ali
45 %  več od istega obdobja v lan¬
skem letu.

K zmanjšani realizaciji so vpli¬
vale tudi zaloge gotovih proizvo¬
dov in blaga, ki znašajo na koncu
obračunske dobe 527,000.000 in so

večje za 53% kot v lanskem letu.

Vsekakor bodo morale gospo¬
darske organizacije težiti k
zmanjšanju angažiranih sredstev
pri terjatvah do kupcev, kakor
tudi zmanjšanje zalog, ker se s
tem v veliki meri izboljšal po¬
ložaj pri obratnih sredstvih, ki
so bila velik problem zadnjih let.
V gospodarstvu je bilo zaposlenih
povprečno 2650 ljudi ali 20 manj
kot lani v istem obdobju. Kljub
manjšemu številu delovne sile se
je fond bruto osebnih dohodkov
zvišal za 41 %  ali povprečno na
enega zaposlenega za 44 % na-
pram lanskemu letu. Vsekakor bi
morale gospodarske organizacije
v večji meri pri povečanju oseb¬
nih dohodkov upoštevati produk-

OBČANI!

Za obnovo Skopja je raz¬
pisano ljudsko posojilo. Vsak
občan naj prispeva denarno
podporo, s čimer bo doka¬
zal trajno solidarnost vseh
jugoslovanskih narodov.

Socialistična zveza občine
Cerknica

tivnost. Brez dvoma je produk¬
tivnost tako važen elemlent, pri
ugotavljanju uspešnosti dela v
delovni organizaciji, da bi se mo¬
rale delovne organizacije zaveda¬
ti, da bi ustvarile evidenco za re¬
alen izračun tega pokazatelja, ki
bi ga lahko s pridom uporablja¬
le za določevanje višine osebnih
dohodkov. Kakor tudi za analizi¬
ranje uspehov gospodarjenja pred
organi samoupravljanja in pred
celotnim kolektivom. Tudi druge
ekonomske pokazatelje, kot n. pr.
ekonomičnost in rentabilnost na¬
še gospodarske organizacije zane¬
marjajo zaradi pomanjkanja
strokovnih kadrov. Delo gospo¬
darskih organizacij v I. polletju
sta obravnavala na svojih sejah
svet za gospodarstvo in zbor de¬
lovnih skupnosti pri občinski
skupščini, ki sta po vsestranski
diskusiji prinesla razne zaključ¬
ke, ki bodo pripomogli gospodar¬
skim organizacijam pri njihovem
nadaljnjem delu. Za nadaljnji
razvoj našega gospodarstva pa
pripravljajo gospodarske organi¬
zacije in občinska skupščina s
svojimi komisijami gospodarski
program za 7-letno obdobje.

Slavko Tomič

GLAS NOTRANJSKE

Vodno gospodarstvo

Zaradi posebne ga potnaaa za gospodarstvo, ljudsko zdravstvo

in droge s plošne koristi so vode in vodna zemljišča pod posebnim

družbenim varstv o m, Tratilo, kdor hoče uporabljati vodno silo,

spretnem ti njen naravni tok ali jo koristiti v kakršne koli s vrhe,

mora imeti vodogospodarsko dovoljenje, ki ga izdaja pristojni

organ občinske skupščine.

Zatonu o varstvu voda poobla¬
šča občanske skupščine, da dotoči¬
jo na svogem otoEmočjiii gospodar¬
ja fnir gnmgariij ini za opravljanje
tehmeme službe uurejanja, vadrže-
vanjai ta varsEva voda, vodnih ze-

itmlljn^r jim  - mrimtTiihi  zgradb.

Na seji občinskega. zbora in
zbora detovunk skupnosti je ob-
n-nri-dca  slktijaščtaa Cerknica dne
IS- avgusta M63 sprejela -Odlok o
Cipra vil jam jn im vadiševaujti ©-
nareija javmiiiii vodovodov, vodnja¬
kov um kanaliEzadje«. Bo cem od¬
tekal ''mma  vodnogospodarska otrga-
mr.'iiiwh jai »Vodna skiupooist— Cerk-

rninra mallogm.  TiiiprsavIl jaiiTi  im vzdrže¬
vali ima področju vse fcamrniune Cer-
Bmiica obstoječe manjše in večje
jn^g^teip-  alli struge, ne gli«fa»  ma
t® kje se naiaajajia, prav tako
vodnjake im marežn kanalizacije.

Zakon, M je v veljavi za SKS o
varstvu voda, daHtora, da se sma-
ttoajo za vodna apmiijii^ra^  me gle¬
de ma lastaisfiv% vsi potoki in
stanuj, bregovi, kakor tudi vod¬
no rasEMmsEvo in drevje;, ki raste
v vodi aili ma bregovih strug.

Vodna skupnosl Cerknica je br¬
ila nsttamovljena leEa 1957 im po¬
sluje po radraaaih mačeHih; spa¬
da pa med kmetijske organiza-
dije posebnega tipa. Upravno-re-
gtsttrste organ je Sekretariat za
tatnetiijstt®© in igondarsEvo SKSu
tDunsihenio upravljamje prem aknj a
Vodrue sknpmasEi Cerknica tvcuri-
jo i m®vimii pravfiM njeni organi,
allainmi zbor, upravnornadzaarai ®b-
Itar im svett delovnega kolektiva.

Ctamstv® v Vodni skmpnaisti je
obveze«, za vsa gospodarstva, ki
iumssiji® od vodtaito aamUjise^ vendo-
TOdev, vodnjakov ta 'fcalanizadije
posredni® maaHatialtaffl korist. Th-
Mb ©»pcdaisteev alS gsaspodtajr
saev je ma podračjiu cetetae kr
Ennnime OarlsmiBra nad

Cilanae zastopaj®
dmsžiia, urpravujamja E-oijeni de¬
le g a ti, te ma vsake dve jeti izvo-
IlijB. na obcmasai zboru upravni In
naidzEami odber.

IDto sedaj je »Vodna skupnost-
Ctetfcmica upravljala samo stroge,
te se naEsajajo z tziivom -rode ma
GarfaniStss peilje alli, v presihajoče
jeaar® in CentenišlkaHrakovšfei vo-
drovad,

V zadnja Mih, od I95S—1961,
se EatUke tairejieE&e struge Zerovei-
saSca im deflama Cerknišerca. Stro¬
ški gradtoamih del! s© Trns.iaitf;  15
TnmiilliiijcBGnfijrer dim. Z ureditvijo stru¬
ge IŽecmrniščiiee sna® dosegli, da
telinft® vsi iastmite tir- av T m sMh  nar¬
odi ma pororštai mad I©®© ha Čer-
teaiištega polja ali presEbajooega
jjeaera,, 'spravljajo strojno košnjo
'trav in spravni!® sama im stelje.
Unieditev Certeažčitre pa je pre¬
prečite poplavo v mjsmi okolici, v
scediiš&i Ceartaimee im okrog tovar-
tsiskega objekta lesmfflon!daistri.j-
sfega Baambčmata -Brest-.. Bo po-
datlteb, »  leatertni razpolaga -Vo¬

dna skupnost- Cerknica, pa last¬
niki parcel, ki imajo neposredno
kor ist, od urej le struge Zerov-
niščioe, nočejo izpolnjevati svo¬
jih obveznosti, ta so jih sami
dotočili na občnem zboru, t. j.
plačevati letno od 1 ha svojega
7ipml;jfi.šra  300 din.  Nešzvršena ob¬
veznost plačiia je dosegla že zne¬
sek jmao. 1,000.000 din. Prav ti
tiaretirotcTi  parcel lahko sedaj vsa¬
ko leto prodajo odvisno količino
stelje Kmetijski zadrugi Cerkni¬
ca po 7 din za kg. Kmetijska za¬
druga Cerknica lahko kupi jezer¬
ske stelje v neomejeni količini. V
tem letu so odkupili nad 200 ton.

Nadaljnje vlaganje družbenih
sredstev v ureditev razmer, ki
vladajo na Cerkniškem polju ali
spodarska osnova, na kateri de-
presihajočem jezeru, se bo nada¬
ljevalo, ko bo urejena vodnogo-
lajjo strokovnjaki pri Zavodu za
vodno gospodarstvo SKS.

V naši  k omuni  je 22 obstoje¬
čih vodovodov. Od teh je največji
skupinski vodovod Cerknica—Ra¬
kek, manjši pa so Grahovo—Ze-
rovnica, Begunje—Bezuijak, Mra-
tmarovo—Andrejce—Starovo. Vsi
drugi vodovodi so lokalnega po¬
mena, ki služijo eni vasi ali na¬
selju. Najmanj vodovodne mreže
ima Ijoška dolina; lokalni vodo¬
vod imajo, še iz predvojnih let,
samo  v vasi Vrh in na Gorenjem
jezeru.

Kanalizacijska mrežo obstaja
samo deloma v Cerknici, pa še ta
mjima  dograjenih čis ti, lini  h naprav,
zato se onesnažene vode izlivajo
neposredne v potok Cerkniščica
pod. vasjo Bolen 1  ja vas. Kanali¬
zacija je pravzaprav potrebna
povsod tam,  kjer obstajajo vodo¬
vodi, da se lahko onesnažene vo¬
de prelivajo po kanaMjadji. Tej
ureditvi se sredstva dosedaj v
večjem obsegu še niso vlagala.
Površinska kanalizacija povzroča
anesnažesao okolico in kazi lepo¬
to kraja in okolice.

Krajevni - vaški odbori mnogo
razpravljajo okrog vprašanja vz¬
drževanja lokalnih vodovodov in
gradnjo kanalizacije, ki pa se
končajo največkrat s tem, kdo
naj prispeva sredstva za gradnjo.
Bo sedaj so se ta vprašanja ure¬
jevala, čeprav v majhnem obse¬
gu, s sredstvi z zemljišč vaških
skupnosti, gmajn, gozdov. V bo¬
doče iz teh zemljišč ne bo mogo¬
če črpati vrednost lesa v vaško
blagajno, ker bodo spadala pod
upravljanje pristojne gospodar¬
sko- gozdarske organizacije. Viri
sredstev za lokalne komunalne
naprave bodo torej prenehali v
dosedanji obliki in bo nujno po¬
trebno poiskati novo obliko pri¬
dobivanja sredstev za komunalno
gospodarstvo, vodovod, kanaliza¬
cijo, pota in slično.

Možno obliko zagotavljanja
sredstev lahko najdemo v uvedbi

samoprispevka v materialu, pre¬
vozu, delu in določenem meseč¬
nem znesiru plačevanja od kori-
šcanja naprav, ta sluzi posamez¬
nemu n. pr. vodovod za parno vo¬
do po oseoi, po glavi živine ali po
enoti m-* porabljene vode. Neka¬
teri vaški odbori imajo sicer ze
uveden samoprispevek in plaču¬
jejo v svojo blagajno od pitne
vode po osebi ali glavi živine do¬
ločeni znesek. Zbrana sredsitva
koristijo za manjša popravila, pa
še za ta dela največkrat zmanj¬
ka denarja. Ko postane vodna na¬
prava vodovod dotrajana in je
nujnna njena rekonstrukcija, na¬
stopu vprašanje, kje dobiti sred¬
stva. V kraju, kjer bi se gospo¬
darstva odiocua za novo gradnjo
vodovoda ali kanalizacije, ne bi
mogli drugače kakor uvesti izred¬
ni samoprispevek po premoženj¬
skem stanju posameznega korist¬
nika vodnega objekta.

Ko so  pred 50 leti gradili Cer-
kniško-Rakovški vodovod in ko
so pravkar dokončali nov vodo¬
vod v Žerovinci, so prizadeta go¬
spodarstva pred pričetkom grad¬
nje sprejela sklep o uvedbi sa¬
moprispevka. Bkupinsta vodovod
hlramorovo-Andrej če-Btorovo je
zgrajen na enak način.

Samoprispevek k gradnj nove¬
ga vodovoda v kraju Mramorovo
in v Zerovnici znaša povprečno
na eno gospodarstvo nekaj nad
100.000 din, prispevek z družbe¬
nih skladov občinske skupščine na
eno gospodarstvo pxa 20U.000 din.

Vzemimo primer dotrajanosti
cerkniško - rakovškega vodovoda,
ki so ga zgradili pred 50 leti. Ta¬
krat so vsa tedanja gospodarstva
ali gospodinjstva na tem področ¬
ju, 36 km dolgega vodovoda, pri-
sptevaia dogovorjeni samoprispe¬
vek za glavni cevovod, zajetje in
za rezervarje. Ne bi balo pravič¬
no, ako ne bi sedaj vsi lastniki
novih hiš, ki so jih sezidali v
teh krajih, kjer deluje cerkmiško-
rakovšta vodovod, ničesar prispe¬
vali ob sedanji rekonstrukciji vo¬
dovoda. Pravilnik o vzdrževanju
vodovoda določa obveznost za
vsakega, ki si hoče priključiti
pitno vodo iz zgrajenega vodo¬
voda, da dobi od upravljalca so¬
glasje s ptogojem plačila samopri¬
spevka za glavni cevovod in re¬
zervoar. Pri odločanju višine sa¬
moprispevka na piosamezno go¬
spodarstvo za glavni cevovod in
zgradbe odloča lahko tudi pristoj¬
ni organ za gradbene in komu¬
nalne zadeve občinske skupščine,
v kolikor se posamezniki ne spx>-
razumejo sami.

Rekonstrukcija vodovoda Cerk¬
nica—Rakek se sedaj izvaja p>o
določenem projektu strokovnja¬
kov podjetja »Projekt nizke grad¬
nje« Ljubljana. Preureditvena de¬
la prve etape, zgraditev črpalni-
ce in obnova cevovoda na odseku
Peščenek—Videm in po zazidal¬
nem zemljišču Videm se predvi¬
devajo na 30 milijonov din, vred¬
nost celotne rekonstrukcije pa bo
znašala nad 140 milijonov dinar¬
jev. Gradbena dela bodo trajala
več let in ob p>ogojih, da odje¬
malci pitne vode ne bodo zaradi
teh del prizadeti ali moteni pri
odjemu pitne vode. Obnova vodo¬
voda Cerknica—Rakek se izvaja s
predpostavko vedno večjih koli¬
čin koriščenja vode, ki že nasta¬
ja in se bo pjovečala v nadaljnjih
50 letih. Gospodinjstva urejajo
lastne koprilnice, pralnice, razvija
se industrija in motorizacija, vse
to pa potrebuje večje količine
vode.

Svečanosti v
Ceknem so se
udeležili tudi
prebivalci
naše občine

Ob jubilejni obletnici primor¬
skih in gorenjskih partizanov je
bila 9. septembra 1963 v CerK-
nem svečana proslava, katere se
je udeležilo ourog ave sto prebi¬
valcev naše občine. Kljub slabe¬
mu vremenu je bna uueležba ze¬
lo venita. z.e nekaj dni pied pri¬
četkom proslave so bili organi-
dile partizanske brigauc. Tega po¬
stan poten, kjer so med NOB ho¬
dile parizanske brigade. Tega po¬
hoda so se udciežiU tudi neka¬
teri naši prvoborci, ki so vodili
četo, sestavljeno iz mladincev
predvojaške vzgoje. Med potjo
so priredili partizanske mitinge,
prav takšne kot nekoč, ko so jin
prirejali kulturniki LA. korpusa.
Vsi udeleženci so bili po krajih,
kjer so potovali, sprejeti kot ne¬
koč med NOB.

Vse kolone so na dan 9. sep¬
tembra 19t>3 prispevale v Cerkno,
kjer je večtisočglavi v množici
spregovoril tudi predstavnik ita¬
lijanskih partizanov, ki so se bo¬
riti skupaj z nami, vsem briga¬
dam so podelili tudi visoka odli¬
kovanja za izkazano junaštvo.

Ob tej priliki so si udeleženci
ogledati partizansko bolnišnico
»r ranjo«, ta je okupator ni nikoli
odkril. Ta bo mišnica je zgodovin¬
skega pomena, proglašena za mu¬
zej. Vsi prostori so onranjeni ta¬
ko kot v času NOB.

Še pozno v noč se je razlegala
partizanska pesem; nekdanji nor¬
ci so obujati spomine na junaške
dni ljudske revolucije. Vsi zbrani
pa so ob slovesu zazeieii drug
drugemu skorajšnje svidenje.

Tat'

Ko bodo gradbena dela prve
etape končana, :bo pričela teči
pitina voda po starem omrežju v
neomejeni količini in neprekinje¬
no za celotno področje Cerknice
in Rakeka. Nedvomno se tega
dneva vsi odjemalci pitne vode iz¬
redno veselijo in komaj čakajo.
Glede na to, da bo delovanje ure¬
jenega vodovoda povezano z ve¬
likimi stroški, je predvidena že
od 1. avgusta t. 1. nova cena za
porabljeno količino pitne vode po
enoti 1 m 3 . S sedanjo ceno 25 din
za zasebni sektor ne bo mogoče
pokrivati vseh stroškov amortiza¬
cije in dnevnega črpanja vode iz
Cerkniškega potoka. Vsi potroš¬
niki vode morajo prizadevanja
občinske skupščine in vodne sku¬
pnosti Cerknica razumeti in upo¬
števata.

Jaka Stic

GLAS NOTRANJSKE

Hitrejši korak našega gospodarstva

Ko smo pričenjali letošnje po¬
slovno leto ,je bilo precej raz¬
logov za pesimizem. Huda zima,
težave s prevozom, nezadostna in
nepravočasna preskrba reproduk¬
cijskega materiala, vse to ni da¬
jalo dobrih obetov za hitrejši raz¬
voj gospodarstva. Toda po začet¬
nem počasnejšem tempu je proiz¬
vodnja v drugem tromesečju pre¬
segla vsa pričakovanja, tako da
je bil do konca junija letini plan
uresničen v višini 54 odstotkov.

Količinska proizvodnja v leto¬
šnjem prvem polletju se je v pri¬
merjavi z istim obdobjem lani po¬
večala za eno četrtino. Celotni
dohodek se je povečal kar za
44 odstotkov, če pa prištejemo
še novi obrat Iverka, pa ta odsto¬
tek poraste na 58.

Od doseženega čistega dohodka
973 milijonov din so kolektivi
razdelili za osebne dohodke 73
odstotkov, preostali del 235 mili¬
jonov din p>a so namenili družbe¬
no investicijskim skladom ter raz¬
širjeni reprodukciji, s čimer je
bil letni plan dosežen v višini 60
odstotkov.

Fond bruto osebnih dohodkov
se je p>ovišai za 41 odstotkov, po-
v prečno na enega zaposlenega
pia so se osebni dohodki dvignili
v primerjavi z 'istim obdobjem
lani za 44 odstotkov. Zanimiv je
tudi podatek, da je bilo letos v
gospodarstvu zaposlenih 2653 lju¬
di, to pomeni, 20 manj kot lani.
Storilnost dela se je dvignila za
40 %.  Največ zaslug za takšen po¬
rast proizvodnje imata kolektiva

Občinski sindikalni svet
ima vedno važnejšo vlogo

Pred Občanski sindikalni svet so zadnje čase postavljene
vedno pomembnejše naloge. Spremljanje gibanja gospodar¬
stva in priprave statutov, ki še vedno ne tečejo tako kot bi
morali, zahtevajo široko sodelovanje z delovnimi kolektivi.

Pred dnevi je Občinski Sindikalni svet organiziral posve¬
tovanje s predisedndfci statutarnih 'komisij. Ugotovili so, da
so se pri pripravljanju statutov zelo izkazale manjše organi¬
zacije, medtem ko se nekateri večji kolektivi še vedno niso
resneje lotili priprav. Vendar so tudi tu izjeme, sarj ponekod
že razpravljajo o samem sprejetju. Sklenili so, da morajo ko¬
misije zahtevati od samoupravnih organov več pozornosti
izdelavam statutov. Sindikalne podružnice pa naj stkfcrbijo,
da bodo k pripravam pritegnili čimveč članov organizacij.
Nadalje so se odločili osnovati komisijo, 'ki bo neposredno
pomagala organizacijam.

Prav tako so imeli nedavno posvetovanje predstavnikov
organov in organizacij, ki se bavijo s stanovanjsko proble¬
matiko. Ugotovili so potrebo po izravnavi najemnin za stare
in nove zgradbe glede na stroške vzdrževanja, nadalje po¬
trebo po prodaja stanovan j v starejših zgradbah, da bi se tako
zmanjšali stroški vzdrževanja. Prav tako bo treba najti
ustrezen način fdaiainsiranja stanovanjskih gradenj.

Strokovna komisija pri Občinskem sindikalnem svetu jie
pregledala gospodarjenje naših delovnih kolektivov v prvem
polletju letošnjiega leta. Ugotovila je, da organi delovnih
organizacij še vedno preveč nezaupljivo gledajo na takšne
analize. Dejstvo, da so nenehne analize in spremljave gospo-
darskega gibanja pomoč pri odpravljanju p>omankijivositi, nas
lahko privede do analiziranja realnih možnosti za doseganje
večjih gospodarskih uspehov. MaD

Posvetovanje o statutu

Republiški odbor sindikata pri¬
pravlja posvetovanje o izdelavi
statutov sorodnih podjetij.

Na ta posvetovanja bodo po¬
vabili 10 delovnih organizacij in
sicer predsednike sindikalnih od¬
borov in predsednike, ki so jih
imenovali Delavski sveti komisij,
oziroma tisti strokovni uslužben¬
ci, ki neposredno delajo na izde¬
lavi statutov.

Na teh posvetovanjih si bodo
strokovnjaki izmenjali mnenja
in izkušnje ter probleme, ki se
kažejo tako znotraj gospodarskih
organizacij, kakor tudi probleme

Kovinoplastika iz Loža ter kolek¬
tiv Bresta, medtem ko manjša
podjetja niso bila kos svojim na¬
logam in so bila slabša kot v
istem obdobju lani.

Sedanji hitri porast prvizvod-

nje brez povečanja števila zapo¬
slenih dokazuje, da imamo še ve¬
like možnosti za dvig delovne
storilnosti. Glede na dosedanje
uspehe in spričo okoliščin, da
proizvodnja v jesenskih mesecih
navadno še nekoliko poraste, so
upravičena pričakovanja, da bo¬
mo letošnje poslovno leto zaklju¬
čili z lepimi uspehi. MaD

v pogojih poslovanja z ostalimi
strokovnimi in političnimi organi.

Da bo rezultat teh posvetovanj
predvidoma boljši, bodo trije to¬
variši iz skupine desetih pripra¬
vili referat o konkretni izdelavi
in rešitvah statutov svoje delov¬
ne organizacije na »Brestu« dne
4. 19. 1963; uvodlni referat bo
imel puedstavnik Bresta.

Na podlagi tega naj se naši
sindikati pričnejo že sedaj pri¬
pravljati tako, da bodo na tem
delovnem posvetu lahko aktivno
posegli v razpravo,

J. K.

Pred sprejemom novega zakona
o samostojnih obrtnikih

Pri republiškem sekretariatu za industrijo SBS je po-
sebna komisija izdelala osnutek tez za republiški zakon o
obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov.

Za reguliranje posamezne materije dajejo teze za naš
republiški zakon veliko pristojnost občinskim skupščinam in
delno okrajnim skupščinam.

Pomembna novost, ki jo prinašajo teze, je, da bi prepo-
vedali organiziranje dela samostojnih obrtnikov na domu,
ker spričo širokih možnosti za opravljanje samostojne obrtne
dejavnosti za to ni p>otrebe. Pri tem p>a ni p>ovsem jasno,
ali velja prepoved tudi za primere, ko opravljajo delavci, ki
so pri samostojnem obrtniku v rednem delovnem razmerju,
dela na domu zaradi pomanjkanja skupnih prostorov.

Teze nadalje dopuščajo, da lahko ustanovi obrtno delav¬
nico tudi tisiti, ki nima priznane strokovne izobrazbe, če do¬
kaže, da je strokovno usposobljen za opravljanje določene
obrti. To strokovno usposobljenost ugotavljajo p>osebne ko¬
misije, ki jih imenuje za obrt pristojni svet pri občinski
skupščini na predlog okrajne gospodarske zbornice.

Umestno novost v tezah predstavlja določba, da za pre¬
selitev obrtne delavnice samostojnega obrtnika ni potrebno
novo dovoljenje. Taka praksa je v duhu splošnega zakona
o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, zaradi česar je
tudi v tezah predlagano, da bi v prihodnje ob preselitvi ne
bilo potrebno novo obrtno dovoljenje, temveč le vpis v
register.

Če bo tekel zakonodajni postop>ek kot je predvideno,
bodo republiški zakon o samostojnih obrtnikih sprejeli do
konca leta. MaD

Združitev občinskih organizacij
ZB, ZWI in ZROP

Pred kratkim so se sestali občinski odbori ZB, ZVVI in
ZROP, kjer so na skupni seji sklenili, da se združijo v
enotno organizacijo Združenje borcev NOV. Izvolili so tudi
začasno vodstvo. Dogovorili so se, da bodo takoj začeli s po¬
pisom vSega članstva. Ker je nova združena organizacija po
številu članstva zelo velika, so izvolili tudi profesionalnega
sekretarja tov. Franca Kotnika.

Med drugim so na skupni seji sklenili, da naj vsi tisti,
ki še niso uredili delovne dobe v času NOB, to storijo naj¬
kasneje do 1. marca 1964. Kasnejših primerov ne bodo več
reševali. Vsakdo, ki je aktivno sodeloval v borbah ali dielal
kot aktivist na terenu, naj napiše prošnjo in življenjepis;
navesti pa mora najmanj dve živi priči, ki lahko potrdita
njegovo izjavo. Te priče morajo že imeti priznano dvojno
štetje v času NOB. Vse druge priče so neveljavne.

Taf

4

GLAS NOTRANJSKE

Osamljeni nosilci kullure

Prosvetna društva in občani pred novo kulturno sezono

V nenehni in vedno večji bor¬
bi za večjo produktivnost;, za vi¬
šji standard, za asfalt in hitrost,
se Skoraj neopazno izgubljajo v
pozabo tudi oblike družbenega ži¬
vljenja, ki so se prejšnjemu člo¬
veku zdele nepogrešljive. To je
vsesplošen pojav; v občinah, ki
se hitreje razvijajo, pa je še po¬
sebno očiten. Naša občina, ki se
na zunaj skoraj nezavedno hitro
spreminja iz zaostale kmečke v
močno industrijsko pa, razumlji¬
vo, še mnogo teže najde sebi pri¬
merne oblike družbenega življe¬
nja. Pri vsej tej naglici in po¬
hlepu p>o standardu, ki sta zaje¬
la domala vse ljudi, nastajajo tu¬
di slabosti, ki jih sedaj še niti
ne občutimo v pravi meri.

Samo trditev, ki se večkrat po¬
javlja, da zaradi vsega tega zani¬
manje naših ljudi za 'kulturno ži¬
vljenje upada, bi težko v ■ celoti
zagovarjali. Kinodvorane so pri
večini predstav zadovoljivo zase¬
dene. Tudi razni ansambli, ki so
včasih dvomljive kvalitete, se do¬
slej še niso pritoževali nad sla¬
bim obiskom. To je ena stran
medalje.

Ker ni bilo zadostnega dotoka
mladih sil v prosvetna društva
in ker tudi starejšim niso nu¬
dili zadostnih možnosti izobraže¬
vanja za uvajanje sodobnejših
oblik dela, so programi naših
društev razmeroma zelo zaostali
za resničnim življenjem. Treba
bo razumeti, da je v času, ko
ima domala vsaka hiša radioapa-
rat, ko gre lahko vsakdo dvakrat
na teden v kino, pač malo nepri¬
vlačno gledati »-Vdove Rošlinke«,
»Zakonce« ki stavkajo in druga
ta'ka dela, 'ki so jih igrali že na¬
ši stari očetje. Čeprav so bile
predstave skoro povsod solidno
izvedene, niso privabile v dvo-

Dragi bralci! S to številko na¬
šega lista pričenjamo urejati no¬
vo rubriko, jkjer bomo objavljali
razne napake in malomarnosti, ki
zaslužijo javno kritiko. Da ba bila
rubrika čimbolj pestra, prosimo
bralce, da nam prispevajo svoja
opažanja in mnenja. Zaželeni so
tudi prispevki občanov iz bolj od¬
daljenih krajiev naše občine, ki
doslej niso našli prostora v na¬
šem listu.

NAPREDEK. V železniški ča¬
kalnici na Rakeku so pred leti
prebili zid -in uredili pomožno
blagajno. Karte so prodajali le
nekajkrat. Pred dnevi pa so okno
spet zazidali.

OPOROKA: Ko [bom umrl, me
pokopljite na pokopališču na Un¬
cu, ker Unčani ne urejajo poseb¬
no pridno svojega pokopališča in
bom zato tam najbolj v miru po¬
čival.

TOČNOST: Rakovčani so naj¬
bolj točni ljudje. Vsak dan mo¬
rajo biti v samopostrežni trgo-

rano mlajših gledalcev. Ob dej¬
stvu, da uprizori prosvetno dru¬
štvo eno ali dve dramski deli
letno, bi bdio nujno izbirati so¬
dobnejša dela.

Zato je razdalja med prosvet¬
nimi društvi vedno večja. Na Ra¬
keku so morali prizadevni prire¬
ditelji zardevati, ko je prišlo po¬
slušat najbolj znane slovenske li¬
terate le kup šolarjev in peščica
odraslih. Kinodvorana je bila zad¬
njikrat polna, ko so predvajali
Tarzana! Ali pa naše 'knjižnice!
Knjižnico na Rakeku, ki redno
posluje in je dobro založena s
knjigami, obiskujejo štirje odra¬
sli. Tu nekaj ni v redu, saj je
bil Rakek znan po svoji kulturni
tradiciji.

Edina izjema je sedaj Loška
dolina. Njihovo društvo je naj¬
bolj delavno v občini, čeprav ima
slabše pogoje za delo kot druga
društva.

V zadnji številki našega lista
smo brala, da občinski Svet Svo¬
bod in prosvetnih društev sploh
ni delal in da je pohvalno za
društva, da so samorastniško ži¬
vela kolikor pač so. Docela ena¬
ka sodba je bila izrečena lani in
predlanskim. Toda ti tovariši, ko
so bili predlagam, niso odklonili
funkcije člana občinskega sve¬
ta! Ce pomislimo na škodo, ki so
jo naredili društvom in celotne¬
mu kulturnemu delu v naši Ob¬
čini, je tu še vprašanje družbene
odgovornosti teh ljudi. Leta mi¬
nevajo, delo naših društev pa se
precej po njihovi zaslugi vrača v
dobo čitalništva. Menda bi bilo
treba prav tu najprej nekaj u-
kreniti. Poostriti odgovornost lju¬
di, ki so sprejeli neko družbeno
funkcijo.

Nihče nikogar ne sili, naj sprej¬
me funkcijo; če pa jo je sprejel,

vini, ko pripeljejo kruh, sicer ga
lahko zmanjka, ali pa dobijo en
dan starega.

AKTUALNOST: Na neki hiši
blizu gasilnega doma v Velikih
Blokah lahko beremo napis : No¬
čemo kralja!

OGLEDALO: Nenehno se vrsti¬
jo pritožbe nad zares grdimi stra¬
nišči v hotelu »Jezero« v Cerkni¬
ci. Mimogrede: kdo pa jih naredi
takšne?!

PREDLOG: Vozniki motornih
vozil bodo dali posebno nagrado
cestarju, ki bo obiskal cesto
Unec—Planina.

SAMOUPRAVA: Kolektiv me¬
snice Loška dolina je po pollet¬
nih analizah dosegel občinski re¬
kord: najvišje povprečne osebne
dohodke.

MOTORIZACIJA: Vabimo vse
■taste, 'ki radi uživajo tišino Ra¬
kovega Škocjana, naj ga čimprej
obiščejo, kajti tišine tamkaj kma¬
lu ne !bo več.

je dolžan delati po svojih mo¬
čeh. Zbiratelje papirnatih funk¬
cij pa bi morali klicati na odgo¬
vornost. Še vedno imamo nekaj
ljudi, 'ki so voljni delati. Sedaj,
ko imamo svoj časopis, bi lahko
večkrat objavili imena tistih, ki
ne delajo, čeprav so pristati na
izvolitev. V nekaterih občinah je
to že praksa in neuspešna.

Pred časom je delegat okrajne
Zveze Svobod in prosvetnih dru¬
štev obiskal naša društva in po¬
vedal, da se lahko člani udeležu¬
jejo seminarjev za režiserje, igral¬
ce ali vodje 'klubskih večerov. Se-

Na podlagi 25. člena Zakona o
osnovni šoli (Ur. 1. LRS št. 32 / 59),
priporočila Sveta za šolstvo LRS
št. 61. A-69/62 z dne 30. 6. 1962
in na predlog Sveta za šolstvo,
prosveto in kulturo občinskega
ljudskega odbora Cerknica je Ob¬
činski ljudski odbor Cerknica na
seji občinskega zbora in na seji
zbora proizvajalcev dne 9. maja
1963 sprejel

Odločbo

o reorganizaciji mreže osnovnih
šol na območju občine Cerknica

1 .

Z namenom, da se dvigne kva¬
liteta osemletnega obveznega šo¬
lanja, administrativno in finanč¬
no 'poslovanje ter kadrovska služ¬
ba na obstoječih nepopolnih in
nižje organiziranih osnovnih šo¬
lah se na Območju občine Cerk¬
nica reorganizira mreža osnovnih
šol tako, da se te šole ukinejo kot
samostojni zavodi ter kot podruž¬
nice prdlključiijo popolni osnovni
šoli.

2 .

Kot samostojni zavodi se uki¬
nejo naslednje osnovne šole:

— Osnovna šola Babno polje,

— Osnovna šola Begunje pri Cer¬
knici,

— Osnovna šala Cajnarje,

— Osnovna šola Gornje jezero,

— Osnovna šola Gorenje Otave,

■— Osnovna šola Iga vas,

— Osnovna šola Rrajdč,

— Osnovna šola šivče,

— Osnovna šola Unec,

— Osnovna šola Žlice.

3.

KOt samostojni zavodi ostanejo
na območju občine sledeče šole:

— Osnovna šola Cerknica,

— Osnovna šola Grahovo,

— Osnovna šola Nova vas,

— Osnovna šola Rakek,

— Osnovna šola Staird trg,

5.

Centralne šole lahko odprejo na
sedežih ukinjenih enooddeičnih
šol oddelke, če so ža to podani
pogoji in sicer:

Osnovna šola Cerknica v Caj¬
narjih, Gor. Otavah in Žilcah,
Osnovna šola Grahovo na Go¬
renjem Jezeru,

Osnovna šola Stari trg v Bab-
nem polju,

Osnovna šala Nova vas y  Siv¬
cem in Krajiču.

Centralne šole sprejemajo lučen-
ce višjih razredov podružničnih
šol, kjer ti nadaljujejo in

minarjl, da bodo na stroške okra¬
ja. Vendar razpisa naša društva
niso prejela. Kasneje, ko je bilo
že prepozno, se je izkazalo, da
je ostal razpis v predalu nekega
funkcionarja občinskega sveta.
In tako je šla zopet po vodi pri¬
ložnost, da bi brez gmotnih žrtev
dvignil raven dela v društvih.
Tudi take primere očitne brez¬
brižnosti bi kazalo poslej objav¬
ljati v našem listu.

Nova sezona je pred vrati. Že¬
lja je preveč, da bi bile lahko vse
uresničene. Društva bodo morala
razširiti svoje vrste z mlajšimi
ljudmi in približati svoje ddlo
življenju občanov. Ce bo novi
občinski svet izpolnil obljube, bi
letošnje leto lahoko pomenilo
prelomnico v delu prosvetnih dru¬
štev.

MaD

morajo urediti prevoze otrok, kjer
ti še niso urejeni.

6 .

Šolske okoliše centralnih šol in
njihove podružnice določajo pra¬
vila šole.

7 .

Podružnične šole niso pravne
osebe. Podružnične šole imajo
vodjo, ki ga imenuje šolski odbor
centralne osnovne šole. Naloge
vodje šole določajo pravila šole.

8

Centralno osnovno šolo vodi
šolski odbor, upravni odbor in
upravitelj. Podružnične šole ima¬
jo svoj šolski odbor, katerega na¬
loge določajo pravila šole. Za¬
stopnik šolskega odbora podruž¬
nice je član šolskega odbora cen¬
tralne osnovne šole. Kolektiv iz¬
voli izmed svojih članov uprav¬
ni odbor osnovne šole. V uprav¬
nem odboru mora biti tudi za¬
stopnik kolektiva podružnice.

9.

Centralna osnovna šola in nje¬
ne podružnice se finansirajo po
enotnem finančnem načrtu. Po¬
družnice sestavijo svoj finančni
načrt za kritje materialnih izdat¬
kov podružnice, ki je del enotne¬
ga finančnega načrta. S tem de¬
lom finančnega načrta razpolaga
šolski odbor podružnice. Obliko¬
vanje in delitev dohodkov in de¬
litev osebnih dohodkov se oprav¬
lja po enotnem pravilniku cen¬
tralne osnovne šole.

10 .

Podružnične šole vodijo-le naj-
nujtnejšo administracijo, ka jo do¬
ločajo pravila osnovne šole.

11 .

Reorganizacija osnovnih šol po
tej odločbi velja za pedagoško dte-
lo od 1. 5. 1963 dalje, glede osta¬
le dejavnosti šol pa se mora iz¬
vesti najkasneje do 1. septembra
1963.

Podrobna navodila za izvedbo
reorganizacije mreže osnovnih šol
po tej odločbi daje Svet za šol¬
stvo. prosveto in kulturo ObLO
Cerknica.

Upravitelji centralnih osnovnih
šol skrbijo za izvršitev te od¬
ločbe.

12 .

Ha odločba začne veljati od
dneva objave v »Glasniku«, urad¬
nem vestniku okraja Ljubljana,
uporablja pa se od 1. 5. 1963
dalje.

MAJHNE SO
TE STVARI

glas notranjske

5

Afitivno delo pevskega zbora

šča. Samo ta pot nas bo povedla
k še lepšim delovnim rezultatom.

Pomoč gospodarskih in političnih
organizacij

Pevski zbor Cerknica je imel
konec meseca avgusta svoj dru¬
gi letni občni zbor. V prostoru
Gasilnega doma v Cerknici so se
žbrtail. vsi člani pevsiko-tadtru-
mentalnega zbora, ki so z zani¬
manjem prisostvovali poročilu
predsednika, blagajnika in gospo¬
darja pevske sekcije Cerknica.
Sedanje in perspektivno delo
pevskeg zbora je najbolje razvid¬
no iz izvlečka poročila doseda-
njiega predsednika zbora tov. Iva¬
na Kebe.

Ker bo naše bralce — še poseb¬
no tiste, ki se bavijo s katero¬
koli vejo kultumo-prosvetne de¬
javnosti — prav gotovo zanimalo
življenje pevskega zbora Cerkni¬
ca, bom v naslednjih vrsticah v
skrajšani obfflki izrazil glavne za¬
ključke poročila predsednika:

»Ob pričetku občnega zbora
pozdravljam vse člane pevske
družine in tudi navzoče goste. V
kratkih 'besedah bom skušal po¬
dati rekapitulacijo delovanja na¬
še sekcije v preteklem letu.

Številčno stanje pevskega zbo¬
ra:

— ženskih članov: 30,

— moških članov: 22.

Delo upravnega odbora:

V preteklem letu je imel uprav¬
ni odbor 8 sej in 2 sestanka s
celotnim pevskim zborom.

Na sestankih smo obravnavali
sledeče:

— organizacijo nastopov,

— organizacijo kolektivnega obi¬
ska opere v Ljubljani,

— pomoč družbenih in gospodar¬
skih organizacij,

— splošno delovanje pevske sek¬
cije,

— tekoče probleme,

— sodelovanje na proslavah ob
državnih praznikih.

Dosedanji uspehi pevskega zbora

Koncerte smo organizirali po
naslednjih krajih:

MRTVI

KAPITALI

— Cerknica,

— Nova vas,

— Grahovo,

— Sodražica,

— Begunje.

Kulturno zabavo pa je priedi-
lo pevsko društvo v Cerknici.

Delo pevskega zbora

V preteklem letu je mnogo va¬
dil predvsem moški pevski zbor

Na splošno ugotavljamo, da je
zainteresiranost političnih in go¬
spodarskih organizacij 'za naše
prosvetno delo precejšnja. Tako
se danes v imenu pevsko-instru¬
men talne sekcije zahvaljujem za
razumevanje in materialno pomoč
predvsem SZDL Cerknica in Sin¬
dikalni organizaciji Lesnoindu¬
strijskega kombinata »Brest« Cer¬
knica. Slednja nudi vso pomoč in
podporo pevcem, zaposlenim v
podjetju.

Pevski zbor v Cerknici prireja tudi zabavne skeče.

Več let se je veliko razpravlja¬
lo o poživitvi kultumo-prosvetne
dejavnosti na področju občane; to¬
da večji del teh razprav na se¬
stankih in sejah ni rodilo nobe¬
nih plodov.

Težko je reči, kje iskati vzro¬
ke za slabo delo na kultumo-
prosvetnem podlročju. Nedvomno
pa je, da se je kulturno-prosveltna
dejavnost smatrala kot postran¬
ska dejavnost, ki ne nosi nobe¬
nih ekonomskih rezultatov.

Nekaj let se je govorilo, da bi
blilo potrebno urediti knjižnico
v Cerknici, toda knjižnica je bila
zaprta več časa. Na zadnji seji
sveta za kulturo in prosveto je
bilo sklenjeno, da naj knjižnico
prevzame Delavska univerza, saj
končno ni važno, kdo je odgovo¬
ren zanjo, važno pa je, da knjiž¬
nica zopet začne z normalnim de¬
lom, kajti praznino tovrstne kul¬
turne dejavnosti čuti vsak kultur¬
no povprečni občan.

Pričakovati je, da se bodo tudi
zadeve gled knjižnice uredile, ker
so diaii v tem odgovorni pred¬
stavniki občinske skupščine in
družbeno političnih organizacij.

Velika pridobitev, ki bo omo¬
gočila izboljšanje delovanja knji¬
žnice je, da so zanjo zagotovlje¬
ni primerni prostori. Zaenkrat bo
začela delovati knjižnica, v bo¬
doče pa je pričakovati, da bo
Cerknica pridobila tudi čitalnico.

Za normalizacijo sedanjega sta¬
nja pa bo potrebno vložiti še
mnogo truda in volje.

Vzporedno z reševanjem cerk¬
niške knjižnice pa se bo reševalo
vprašanje še vseh ostalih knjiž¬
nic v občini: na Rakeku, Uncu,
Grahovem, Novi vasi, Begunjah,
Cajnarjih, Gornjih Otavah in v
Starem trgu. Od vseh teh 'knjiž¬
nic so imele samo tri lastne pro¬

store, dočim so vse ostale knjiž¬
nice poslovale v neprimernih pro-
sorih, kar je bil velik vzrok, da
knjižnice niso normalno delovale.

Naša naloga pa je, da opustimo
staro prakso dn da začnemo smo¬
trno izkoriščati ta mrtvi kapital.
Zato bo potrebno napraviti teme¬
ljito reorganizacijo knjižnic. Cer¬
kniško knjižnico bo nujno uspo¬
sobiti za cantralnoi občinsko 'knji¬
žnico, a vse ostale knjižnice pa
naj bi bile njene podružnice.
Prednosti take organizacije knj:iž-
nioe bi bile velike, predvsem za¬
to, ker bi se lahko vršila za¬
menjava knjig med centralno
knjižnico in ostalimi knjižnicami.
Knjige bi se dostavljali podruž¬
ničnim 'knjižnicam v za to pri¬
pravljenih kovčkih, ki sedaj mir¬
no počivajo v cerkniški knjižnici.

Z rotacijo knjig pa bi prav go¬
tovo pritegnili in zainteresirali
bralce, ki bi imeli pestrejšo
izbiro. Ugotavljamo, da se je
število bralcev 'knjižnice na Ra¬
keku dokaj zmanjšalo, čemur je
vzrok, da nimajo zadostne izbire.
Novih knjig pa rakovška 'knjiž¬
nica ni nabavljala.

V kolikor bi se smotrno izko¬
ristil knjižni fond (ki znaša po
statističnih podatkih iz 'leta 1961
8.270 knjig v vseh knjižnicah ob¬
sedaj, ko je omejen samo na do¬
ločen okoliš.

Prav gotovo da bo nujno na¬
baviti še več novih knjig, toda
za sedaj je Važno, da koristimo
že obstoječe, ki čakajo bralce. Saj
je samo v Cerknici veliko dobrih
knjig, ki jih ni bil deležen niti
en bralec.

Skratka čaka nas veliko dela.
Upajmo, da bodo ljudje, ki bodo
prevezi! poslovanje v roke, z lju¬
beznijo do dragocenosti uspešno
opravili to odgovorno in huma¬
no delo. SM

in to predvsem zaradi tega, ker
je številčno šibkejši. Izredno
vestnost pri obiskovanju pevskih
vaj je 'pokazal tudi ženski pev¬
ski zbor. Izredno so se izkazali
pri kolektivnem delu tudi posa¬
mezni člani naše pevske družine,
katerih imen ne bi našteval, ker
jih vsi dobro poznamo. Zasluga
teh Slanov j’e, da je uspela zad¬
nja zabavna prireditev v »Bre¬
stovi« menzi. Zasluga teh marlji¬
vih članov j>e tudi, da so pripra¬
vili po današnjem občnem zboru
majhno pogostitev vseh naših čla¬
nov in povabljenih sodelavcev.
Zanimivo je, ko ugotavljamo, da
so v mnogih primerih le stalno
eni in isti člani naše družine naj¬
bolj požrtvovalni. Potrditi mora¬
mo vsekakor, da so predvsem ne¬
kateri starejši pevci in pevke ti¬
sti, ki s svojim nesebičnim in sa¬
moiniciativnim delom največ pri¬
spevajo k uspešnemu delu kul-
turno«prosvetne sekcije. Zato smo
na te naše člane lahko ponosni.
Ne bo odveč pripomba, da se člo¬
veka sodi po njegovem delu in
ne morda po letih.

Poleg pohval pa bi se rahlo
dotaknil tudi kritike, katero pa
sprejmimo z razumevanjem. Naša
kfultumo-prosvetna sekoija dela
zelo uspešno, vendar pa je med¬
sebojno razumevanje, prijateljska
odnos in medsebojna harmonija
mnogokrat slaba. Čestokrat se s
popolnoma nepremišljenimi bese¬
dami po nepotrebnem prizadene
marsikaterega našega člana. Zgo¬
di se, da včasih ni posluha niti
za še tako upravičeno in pozitiv¬
no kritiko.

Upam dn prepričan sem, da bo¬
mo te napake odpravili ter da bo
med nami resnično prijateljski
odnos, fci Izravnava morebitna
medsebojna nesoglasja in neka¬
tere nepremišljenosti tudi odpu-

Tekoča problematika

Najtveejo težavo predstavlja
pridobivanje novega kvalitetnega
članstva. Vsekakor je najbolj po¬
treben pojačanja moški pevski
zbor. Mislim, da je dolžnost vsa¬
kega člana našega kolektiva po
svoji moči skrbeti za dotok no¬
vega članstva. Pohvale vredni so
predvsem tudi tisti tovariši, ki so
pridobili enega, dva ali več čla¬
nov k sodelovanju v naši kultur-
no-prosvetmi sekciji.

Perspektivno delo

Naša kulturno-prosvetna sek¬
cija bo letos pričela s prireja¬
njem koncertov dokaj zgodaj. V
glavnem bo program teh nasto¬
pov ostal nespremenjen, izpopol¬
nile se bodo le nekatere točke
programa. Pevsko instrumentalni
zbor bo predvidoma gostoval v:

— Borovnici,

— Pivki,

— Postojni,

— Logatcu,

— Vrhniki,

— Žireh.

Kot novost pa bomo v letošnji
sezoni formirali tudi instrumen¬
talni sekstet, ki bo vsekakor po¬
živil vsebino naših programov.

Razvedrilo članstva

Preteklo leto je upravni odbor
pevskega zbora organiziral izlet
na ogled ljubljanske opere. Po
obisku opere je bila pogostitev
to pa je v planu 3-kratni obisk
članstva v Logatcu. Letošnje le-
opere, enkratni obisk drame ter
obisk Postojnske jame in Pred¬
jamskega gradu.

I. F.


6

GLAS NOTRANJSKE

121 K, O L-HK.TIVA
ZA KO LI.KTIV

IZHAJA Mi.5tȫo KOT PJLU-Ot^A

(JLAS’U HOTRAUJ5U

Tovarna drobnega pohištva Martinjak

v novih naporih za dvig kvalitete in produktivnosti dala

Delovni kolektiv tovaime Mar¬
tinjak ima za seboj že dolgoletno
prizadevanje za izboljšanje kva¬
litete ovojih izdelkov in za zvi¬
šanje proizvodnih zmogljivosti.
Kvaliteta drobnega pohištva se je
tekom lett stalno izboljševala, ta¬
ko da izdeluje tovarna svoje iz¬
delke sedaj že v pretežni večini
za inozemsko tržišče.

Seveda pa pot napredka pre¬
teklih let kakor tudi sedanjosti ni
lahka. Tovarna je leta 1954 do¬
živela katastrofo. 'Pretežni del
delovnih prostorov je pogorel,
materialna škoda, ki jo je utrpel
kolektiv, je bila velika. Toda de¬
lovni kolektiv v tistih težkih
dneh, ko so na pogorišču črneli
ožgani ostanki tramov in ko so
porušeni zidovi žalostno pričali
o nesreči, ni padel v malodušje.
Sleherni član kolektiva je po svo¬
jih močeh pripomogel k izgradnji
nove tovarne. Tako je bila to¬
varna v rekordnem času zopet
sposobna za redno proizvodnjo.

Od žalostnega dogodka, ko je
tovarno zajela omenjena nesre¬
ča, je minilo že 9 let. Zaradi
stalnega zviševanja proizvodnih
'kapacitet, modernizacije tehnolo¬
ških postopkov ter uvajanja no¬
vih, vedno bolj zahtevnih arti¬
klov v program proizvodnje, pa so
nastale potrebe po razširitvi in
nadaljnji modernizaciji tovarne.
Široki asortiman proizvodnje ter
potreba po novih tehnoloških
sredstvih sta narekovala poveča¬
nje strojnih oddelkov, 'kakor tu¬
di povečanje delovnih prostorov
za montažo in površinsko obde¬
lavo proizvodnih artiMov. Tako
sedaj že gradimo dodatne tovar¬
niške objekte v velikosti okrog
540 m 2 . Kmalu bo torej dana to¬

varni v Martinjaku možnost, da
še bolj sistematično izboljša raz¬
vijanje proizvodnih procesov v
proizvodnih oddelkih za strojno
in površinsko obdelavo.

Delovni kolektiv te tovarne
vlaga napore za izboljšanje in
še nadaljnje povečanje proizvod¬
nje/. ‘Perspektive na tržišču so
ugodne. Veliko zanimanje ino¬
zemskih kupcev je sedaj tudi za
talkozvani »kolonialni štol«. To
je artikel, ki sestoji v pretežni
večini iz struženih okroglih ele¬
mentov z različnimi profili. Seve¬
da pa proizvodnja takega artikla
v velikih količinah zahteva tudi
svojevrstne tehnološke postopke
in dopolnitev že obstoječega stroj¬
nega parka. Zato strokovni kadri
tovarne Martinjak in razvojnega
oddelka kombinata Brest že vr¬
šijo pripravljalna tehnična dela
za tovrstno proizvodnjo.

Zanimivo je, kako bo n. pr.
urejen oddelek strojne obdelave.

Stroji v tem delovnem prosto¬
ru bodo nameščeni na nova de¬
lovna mesta, tako da -bo možno
čimiboijše razvijanje proizvodnje
brez prekomernih transportov, ki
škodljivo vplivajo na proizvodno
ceno artiklov. V primeru, da bo¬
mo sklenili pogodbo z inozem¬
skim kupcem za izdelavo večjih
količin kolonialnega stola, bo. kot
je že bilo omenjeno, potrebno
nabaviti tudi nekatere stroje za
izdelavo najbolj zahtevnih delov¬
nih faz. Najbolj 'kritičen problem
pri izdelavi tega artikla je vse¬
kakor brušenje velike količine o-
kroglih elementov. Zato je v na¬
črtu tudi nabava posebnega stro¬
ja, ki bo opravljal to delovno
.fazo jkvailiteno in v (rekordnih
kapacitetah.

Tovarna drobnega pohištva
Martinjak ima z rekonstrukcijo
tovarniških obratov, strojnega
potenciala ir tehnoloških postop¬
kov najlepše perspektive za na¬
daljnje, še bolj uspešno delo.
Prepričani smo, da bo kolektiv

te poslovne enote lesnoindustrij¬
skega kombinata izpolnil vsa pri¬
čakovanja in s svojimi številnimi
uspehi prispeval k renomeju ce¬
lotnega podjeta tako na domačem
kot tujem tržišču.

I. F.

Kako daleč je „Brest" s statutom?

Komisija za izdelavo statuta v
kombinatu »Brest« je pripravila
Osnutek statuta podjetja, za ka¬
terega je črpala gradivo iz že po¬
prej narejenih tez. Pri svojem de¬
lu se je posluževala tudi dose¬
danjih pravil in pravilnikov pod¬
jetja, ki so se v praksi pokazali
kot dobra osnova za pravilno go¬
spodarjenje in urejanje odnosov
v podjetju Vendar so dosedanja
pravila zajemala le del pristojno¬
sti in dolžnosti neposrednih pro¬
izvajalcev ter niso nakazala stal-
nejših oblik nadaljnjega razvoja
podjetja, zlasti pa niso vsebova¬
la stopnje razvoja, ki ga naka¬
zuje nova ustava.

Prav zaradi dopolnitve ustav¬
nih določal in sprememb v druž¬
benem razvoju, je Centralni u-
praivni odbor podjetja smatral, da
moramo takoj pristopiti k izdela¬
vi statuta. Izdelani osnutek vse¬
buje Idleset poglavij, Iv katerih

je povsod poudarjena neposredna
vloga proizvajalcev pri vodenju
proizvodnje, planiranju in razde¬
ljevanju ustvarjenih sredstev. V
statutu naj dobijo pomembno me¬
sto osebne in družbene zadeve.

Da bo osnutek dobil pravniško
in z ustavo pogojeno obliko, ga
bodo pregledali še strokovnjaki.
Končno obliko pa bo dobil šele
takralt, ko ga bodo proučili nepo¬
sredni proizvajalci in dali svoje
pripombe. Vsakomur bo dana
možnost, da s pozitivnim pred¬
logom izrazi svoje stališče do
vprašanj, 'ki naj jih vsebuje bo¬
doči statut podjetja. Statut bodo
dopolnjevali še posebni pravilni¬
ki in poslovniki, ki bodo še po¬
drobneje obdelali vsa tista vpra¬
šanja, vsebovana v statutu. Rav¬
no zaradi tega bo statut lahko
smernica celotnemu nadaljnjemu
razvoju »Bresta«.

Frt.

Šestnajst novih stanovanj

Po zaključni fazi razvoja kom¬
binata in s tem kapitalnih inve¬
sticij v stroje, zgradbe in druga
proizvajalna sredstva, smo že pri¬
čeli izvajati sklep organov uprav¬
ljanja o preusmeritvi investicije
v objekte družbenega standarda
v kombinatu.

Phed tovarno pohištva Cerknica
bodo do 30. junija 1964 zgradili
stanovanjski blok s 16 stanovanji
in sicer 8 trosobnih in 8 dvosob¬

nih. Izvajalec — splošno grad¬
beno podjetje »Gradišče« Cerkni¬
ca — je že pričelo z intenzivnim
delom na postavljanju temeljev.
V letošnjem letu ga bodo zgra¬
dili do strehe.

Z dograditvijo stanovanjskega
bloka bomo povečali stanovanj¬
ske kapacitete. S tem bo rešen
marsikateri stanovanjski problem
članov kolektiva našega podje¬
tja. J. K.

Ali že veste ...

— da so zabeležili najnižjo temperaturo v Sloveniji prav na
področju naše občine in sicer v Babnem polju leta 1935,
ko je znašala — 34,5° C,

— da so uporabljali prebivalci Bloške planote za prevozno
sredstvo smuči že v osemnajstem stoletju kot prvi v sred¬
nji Evropa,

— da so za časa NOB v Nadlesku pri Starem trgu pristajala
zavezniška letala ki so dobavljala partizanam opremo in
orožje, odvažala pa ranjence. Na letališču so pristajala
srednje težka transportna letala,

— da so na Cerkniško jezero md NOB padle tri angloame-
riške leteče trdnjave, ki so jih sestrelili sovražniki,

— da se je nahajala za časa NOV v tranformatorski postaj i
pri Lipsenju ob glavni cesti partizanska tiskarna,

da se nahaja v predelu Cajnarje—Sivce železna ruda in
boksat, vendar v premajhnih količinah, da bi se izplačala
eksploatacija,

da je bilo v letošnjem letu toliko gob, da so jih posa¬
mezniki nabrali tudi po 100 'kilogramov,
da je pri Goričici na Cerkniškem jezeru že zgrajen be¬
tonski most,

da je v Cerknici odprta mehanična delavnica v okviru
Centra obrti, katera izvršuje vsa mehanična popravila,
da bo v »Delikatesi« v Cerknici možno v kratkem času
nabaviti sveže meso vseh vršt, ker bodo postavljeni hla¬
dilni pulti,

da so delavski sveti Kovmoservisa iz Rakeka in Jelke
Begunje sklenili, da se združijo in da bo združeno pod¬
jetje praizvajialo opremo za trgovske in gostinske lo¬
kale ... ■,

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦o

GLAS NOTRANJSKE

7

V'

n kclektii/i  »ii€wni€Pi./iSTiiiii* mu

lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllililllllllllllllili lil Hill IIlllllllllllllll lili lllllllllll lllllll I IIIIHIi llllllllllll MII llhlll lili lili llllllll lil lllllllllllllllllllllllllllllilillllllllllllllllliliIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllII

Proizvodne delovne konference

V mesecu septembru so bile po
obratih Kovinoplastike Lož pro¬
izvodne delovne konference. De¬
lovne konference v obratu okov¬
ja Lož Se je udeležil tudi pred¬
sednik Občinskega sindikalnega
sveta tov. Bavdek in sekretar Ob¬
činskega komiteja ZMS tov. Kra¬
ševe Lojze.

Namen proizvodnih delovnih
konferenc je bil, da se člani ko¬
lektiva seznanijo s celotnim go¬
spodarjenjem podjetja, z dosega¬
njem plana ter pogovorijo o no¬
tranjih problemih, ki ovirajo hi¬
trejši tempo modernizacije proiz¬
vodnje.

Iz poročil je bilo razvidno, da je
kolektiv »Kovinoplastika-« IG. sep¬
tembra izpolnil predvideni letni
plan 1.328,147.242 dinarjev. V ko¬
likor bodo člani kolektiva še na¬
dalje tako pridno delali, moremo
pričakovati, da se bo celotna let¬
na realizacija dvignila na okoli
1.850,000.000 dinarjev, kar bi bil
lep uspeh celotnega kolektiva.
Prav gotovo pa bi se predvidena
realizacija še povečala, če ne bi
imela Kovinoplastika raztresene
svoje obrate širom po Loški do¬
lini. Zato je ena glavnih nalog
celotnega. kolektiva, da čimprej
zgradi novo tovarno in s tem
koncentrira vse svoje obrate v

Ložu. Prvotno so menili, da bi
tovarno gradili v lastni režiji.
Vsekakor bi to predolgo zavlače¬
vali: 3 do 4 leta. Zato je central¬
ni Delavske svet na enem izmed
zadnjih zasedanj sklenil, da pod¬
jetje najame kredit pri Gospo¬
darski banki in s tem omogoči
hitrejšo gradnjo. Na ta način bo
tovarna lahko gotova v dveh le¬
tih. Do sedaj so pri gradnji to¬
varne opravili skupno 3500 pro¬
stovoljnih delovnih ur. Tudi v
bodoče bo sleherni član kolektiva
opravil tekom dveh let skupno 50
prostovoljnih delovnih «ur. Pri
prostovoljnem delu pa je potreb¬
na boljša evidenca dela in razpo¬
reditev, kajti le tedaj bo prosto¬
voljno delo kvalitetnejše. V raz¬
pravi . je sodeloval tudi predsed¬
nik obč. sdnd. sveta tov. Bavdek,
ki je zlasti opozoril na pravilno
notranjo organizacijo deda, na
polno izkoriščanje osnovnih sred¬
stev in s tem v zvezi boljše go¬
spodarjenje ter dvig standarda.
Poleg tega je omenil priprave na
7-detni perspektivni plan, 42-umi
tednik in na sestavo statutov.

S temi stvarmi se preveč odla¬
ša in jih je potrebno pospešiti.
Člani kolektiva pa bi morali o
teh stvareh razpravljati in aktiv¬
neje sodelovati.

Člani kolektiva so po obratih
razpravljali tudi o notranjih pro¬
blemih posameznih obratov, stro¬
kovnem kadru in dali vrsto pred¬
logov za izboljšanje organizacije
dela.

Na delovnih konferencah so
člani kolektiva volili tudi dele-

Pod tem naslovom lahko mno¬
go povemo. Toda mi si bomo v
kratkem ogledali samo nekatere
spremembe, ki so se spremenile
v Kovinoplastiki.

V zadnjem času so najvažnejše
krožne škarje, ki so jih izdelali
v podjetju. Samo letos so z nji¬
mi zrezali 472 ton hladno valja¬
nih trakov, s čimer so mnogo
pripomogli k večjemu porastu
proizvodnje v letošnjem letu.
Drugi tak napredek je n. pr. v
obratu plastika, kjer so konstruk¬
torji kampov zelo lepo izboljšali
izdelovanje zamaškov za razne
tube, n. pr. »kalodont«, kjer so
iz enega zamaška, v enem priti¬
sku stroja, Izdelali orodje, da m
pade hkrati 24 komadov.

Tretja podobna izboljšava je
bila pri izdelavi kotnikov za ok¬
na in vrezovanje navojev na »T«
matice. Prej je bilo treba nabi¬
rati in zlagati z roko. Sedaj pa
dela stroj avtomatično. S tem so

gate za občni zbor obč. sindikal¬
nega sveta, ki bo predvidoma v
mesecu oktobru. Iz obrata okov¬
ja Lož, skupno z remontom, u-
pravo, livarno, Babnim poljem in
bergman dozami, bo člane kolek¬
tiva zastopalo 10 delegatov, iz
orodjarne, plastike in obrata ZNS
pa 10 delegatov.

odpadla tudi delovna mesta. Ze¬
lo dobro se je obnesla varnost¬
na naprava za ročno proženje
stiskalnic, ki je občutno zmanj¬
šala nesreče pri delu. Precej de¬
lamo tudi na izboljšavah izdelave
in načina proizvodnje spon za
vrata in okna ter avtomatične iz¬
delave klavirskih spon. Omembe
vredna je tudi naprava za avto¬
matsko poglabljanje klavirskih
spon, katere naprava poglablja že
pri sami izdelavi. Se in še bi
lahko govorili o izboljšavah, ki
mnogo doprmašajo k dvigu pro¬
izvodnje.

Zato bi bilo nujno potrebno v
podjetju ustanoviti razvojni od¬
delek, o katerem smo že mnogo
govorili. Do sedaj ga še nismo
uspeh formirati. Prav gotovo pa
bi se s formiranjem razvojnega
oddelka tehnične izboljšave še
pospešile in s tem v zvezi bi po¬
rasla tudi proizvodnja, kar je cilj
nas vseh.

V cilju tehničnega napredka

Ali vam je znano ...

»Napad na Ložu

.19. oktober, praznik Občinske skupščine Cerknica

— da zaposluje »Kovinoplastika«
Lož 686 ljudi,

— da je podjetje član Združenja
TEHNO-IMPEX Ljubljana,

— da sta odšla na tritedensko
(okrevanje V Selce pri Ori-
kvenici invalida Truden Du¬
šan in Troha Viktor,

— da bo podjetje štipendiralo na
Ekonomski fakulteti domačina
MaksdmiiMjano Turk in Jožeta
Juvančiča iz Loža,

— da je kolektiv »Kovinoplasti¬
ke« kolektivni član Turistič¬
nega društva Loška dolina,

— da je podjetje kupilo umet¬
niško sliko »Venec za sina«
akademskega slikarja Alojza
Perka in jo podarilo muzeju
Ljudske revolucije v Ložu,

— da so člani kolektiva db 20.
septembra opravili nad 3.500

Na zadnjem zasedanju central¬
nega Delavskega sveta Kovino¬
plastika Lož so člani mnogo raz¬
pravljali o povrnitvi prevoznih
stroškov članom kolektiva, ki se
vozijo na delo in z dela domov.
Do nedavnega je podjetje povrni¬
lo prevozne stroške nad 600 di¬
narjev le 16 članom kolektiva,
ki se vozijo na delo in z dela
izven območja Loške doline. Po
sedanjem sklepu pa bodo dobili
povrnjene prevozne stroške nad
600 din vsi člani kolektiva, ki se
vozijo, ne oziraje se na to, s kak¬
šnim prevoznim sredstvom. Obra¬
čunavali bomo po avtobusni ta¬
rifi. Letni prevozni stroški nad
600 dinarjev bodo znašali okoli

prostovoljnih delovnih ur pri
gradnji nove tovarne,

— da je podjetje dalo v časopis
»Delo« reportažo o občinskem
prazniku 19. oktobra »Napad
na Lož« v vrednosti 210.000 di¬
narjev,

— da je podjetje prispevalo 100
tisoč din in brezplačen prevoz
z avtobusom kot pomoč pri
organizaciji partizanskega po¬
hoda in proslave v Cerknem,

— da so bile v mesecu avgusitu
fakturirane realizacije v.višini
169 milijonov dinarjev,

— da ima podjetje kontrolorja
bolnikov in sicer tov. Cirila
Hiti, ki kontrolira istočasno
več podjetij v občini,

— da je odšel tov. Franc Mule iz
obrata plastike v zasluženi po¬
koj s 14. 9. 1963 ...

10 milijonov dinarjev. Sklep cen¬
tralnega Delavskega sveta je ve¬
ljaven s 1. septembrom 1963.

Ogled

Zagrebškega velesejma

Da 'bi si 'kar najvesu elanov ko¬
lektiva ogledalo Zagrebški vele¬
sejem, je upravna odbor Kovino¬
plastike Lož Sklenil, da se vsa¬
kemu članu (kolektiva omogoči
ogled velesejma brezplačno. Po¬
leg tega smo omogočili 25 oddei-
kovodjem, vodjem konstrukcij in
priprave dela strokovni ogled za¬
grebškega velesejma 11. septem¬
bra.

Letos bo Občinska skupščina
Cerknica prvič po združitvi z biv¬
šo občino Loška dolina prazno¬
vala svoj občinski praznik. V
spomin na 19. oktober 1941, ko so
partizani napadli Lož in uničili
italijansko posadko. Takrat je bilo
ubitih preko 30 Italijanov in za¬
žgano skladišče municije. Že ne¬
kaj dni nato je nad 500 Italija¬
nov pridrvelo v Loško tlolino,
kjer so počeli razna grozodejstva.
Samo v Ložu so požgali skupno
okrog 60 hiš in ubili 26 doma¬
činov.

Sodeč po pripravah, bo letošnje
praznovanje občinskega praznika
preseglo vsa dosedanja praznova¬
nja. Širši pripravljalni odbor,
karega je imenoval Obč. odbor
SZDL Cerknica, je že izdelal o-
kvirni program praznovanja. Ta¬
ko bo praznovanje trajalo ves te¬
den od 13. do 20. oktobra. V tem
tednu bodo razna športna tekmo¬
vanja v streljanju, kegljanju, no¬
gometu in odbojki, katera bo or¬
ganizirala občinska zveza za te¬
lesno kulturo. Občinska gasilska
zveza pa bo organizirala med¬
društveno tekmovanje v Graho¬
vem. Po večjih krajih občine bo
glasbena šola z Rakeka nastopi¬

li nedeljo, 15’. septembra, je od¬
šlo na ogled velesejma 90 čla¬
nov kolektiva, v nedeljo, 22. sep¬
tembra pa 75 članov. Tako si je
skupno ogledalo letošnji zagreb¬
ški velesejem 190 članov kolek¬
tiva. Podjetje Kovinoplastika Lož
je tudi letos razstavljalo svoje
izdelke na velesejmu v Zagrebu.

la s svojim programom, Delav¬
ska univerza pa bo v oddaljenej¬
ših krajih organizirala kinopred-
stave. Občinski odbor Ljudske te¬
hnike bo organiziral razstavo v
Starem trgu, ocenjevalno vožnjo
z motornimi vozili in oddajo:
»Zakaj se življenje v tvojem kra¬
ju spreminja?« Se posebno bo za¬
nimiva »Gospodarska razstava« v
Cerknici, na kateri bodo posame¬
zne gospodarske organizacije pri¬
kazale svojo dejavnost.

Občinski komitet ZMS bo pri¬
redil itudi oddaji: p*-Pokaži kaj
znaš« v Starem trgu in na Ra¬
keku.

Na predvečer praznika 19. ok¬
tobra bodo po hribih zagoreli
kresovi, nakar bodo svečane pro¬
slave v Starem trgu, Cerknici,
Rakeku, Grahovem in Novi vasi.
Na praznični dan pa bo slav¬
nostna seja občinske skupščine.

V nedeljo, 20. oktobra dopoldne
bo Krajevna organizacija ZB Lo¬
ška dolina odkrila spomenik
skupnim grobiščem na pokopali¬
ščih v Danah in Podcerkvi, pri¬
redili bodo improviziran napad
na Lož - Stari trg, popoldne pa bo
tovariško srečanje v domu TVD
»Partizan« v Starem trgu.

Poleg tega bodo v prazničnih
dneh odprli za ogled muzej
»Ljudske revolucije« v Ložu.

Pripravljalni odbor pričakuje,
da se bodo praznovanja občinske¬
ga praznika udeležili tudi nekda¬
nji borci in aktivisti, ki so se za
časa NOB mudili v tem predelu
Notranjske.

Stari trg 2 >  Ložu
Slavko Berglez,

Povrnitev  prevoznih stros&ov

GLAS NOTRANJSKE

8

Naši zidarji v Skopju

Bilo je sivo jutro kot že mno¬
go prejšnjih. V SGP »Gradišče«
so prihajali zidarji kot že dolga
leta doslej. Vendar tokrat z dru¬
gimi načrti. Zidati, seveda, toda

membe, temveč zaradi pomoči, ki
jo bodo nudili. Prva skupina, ki
bo ostala v Skopju tri mesece,
šteje pet kvalificiranih zidarjev.
Alojz • Kraševec, Lado Mahnič,

Zadnje jutro pred domačo zgradbo. Dne 11. septembra je odpo¬
tovala skupina zidarjev iz SGP »Gradišče« v Skopje

tokrat ne. v Cerknici ali na Ra¬
keku. Odpotovali bodo v Skopje.
Kot nekatera gradbena podjetja
je tudi SGP »Gradišče« poslalo
nekaj svojih članov v Makedo¬
nijo ustvarjat novo mesto.

Slovo ni bilo lahko. Vendar so
radi odhajali. Ne zaradi spre-

Franc Mahne, Vinko Zbačnik in
Janez Homovec, bodo do novega
delali na ruševinah nekdanjega
mesta.

V naslednjih mesecih bo SGP
»Gradišče« poslalo še nekaj zi¬
darjev in tesarjev.

MaD

Obvestilo

Prosimo naročnike Notranjskega glasu, ki še niso po¬
ravnali naročnino za l'eto 1963, da jo čimprej poravnajo na
tekoči račun Del. univerze pri NB Rakek, št. 600-181-603-192.
Letna naročnina znaša s poštnino 360 dinarjev.

Uredništvo

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦ ♦

♦ ♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

Obvestilo

Obveščamo vas, da se je Delavska univerza preselila v

DU Cerknica

^ zgornje prostore stare direkcije Bresta.

♦

♦

♦

♦

♦

♦

Obvestilo

Delavska univerza Cerknica bo v letu 1963/64 priredila
na več območjih občine

krojne in

gospodinjske tečaje

Tečaji bodo v krajih, kjer bo zadostno število prijav-
ljencev.

Gospodinje in dekleta, prijavite se osebno ali pismeno
na upravo Delavske univerze v Cerknici.

DU Cerknica

Prva rokometna ekipa, ki jo je sestavila Občinska zveza za te¬
lesno kulturo v Cerknici. V tekmi z moštvom JNA iz Velikih
Blok je bila z rezultatom 28 :29 poraženi v dokaj dobri igri. Se¬
daj se pripravljajo na tekmovanja, ki bodo za občinski praznik.
Igralci imajo vse pogoje, da bodo lahko v prihodnjem letu tek¬
movali v podzvezni ligi. MaD






DOM JLA VEL. BLOKE: sreda,
2. oklt. angl. film »Operacija
Amsterdam« ob 19.30, nedelja,
6. okt. domači VV film »Dok¬
tor« ob 16.30 in 19.00; sreda,
9. otot. domači CS film: »Nad-
številna« ob 19.30; nedelja, 13.
okt. amer. barvni Cs westem
film: »Ni imena na naboju« ob
16.30 in 19.00, sreda, 16. okt.
sovj. barvni film »Nebo kliče«
ob 19.30; nedelja 20. okt. amer.
barvni VV film: »Ponos in

strast« ob 16.30 in 19.00; sreda,
23. okt. sovj. barvni film »Rde¬
če listje« ob 19.30; nedelja, 27.
okt. amer. barvni CS film »Zbo¬
gom orožje«, ob 16.30 /n 19.00;

sreda, 30. okt. nemški film »Za¬
ljubljena detektiva« od 19.30.

■ C=>BC3IC3RC3IC3BC3aC3B

»GLAS NOTRANJSKE«
izhaja mesečno — izdaja ga Obč.
odbor SZDL Cerknica — Ureja
uredniški odbor — Glavni in od¬
govorni urednik: Franc Tavzelj
— Člani uredništva: Dane Mazi,
Milan Strle, Maks Kebe in Berg¬
lez Slavko — Tehn. urednik: Jan¬
ko Novak — Korektor: Sonja
Vrebec — Tisk: CZP »Kočevski
tisk« Kočevje — Letna naročnina
240 din — Rokopisov in risb ne
vračamo