XV OKNO GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. £b Na&e darilo vam! MjjftL Hrezplačno odprtje -^^B trgovalnega računa! GBDdd Koroška $$, Kron/ tel: 04/280 10 00 wnv.gbd.si GBD Discount Broker Tivolska 4S, Ljubljana tel: 01/430 07 81 Gorenjska Banka ELEKTRONSKA BANKA http://www.gbkr.si r-TvrTil OK'IOWL.\ 2003 PRISTOPNINE NI! JMGLAS t!l°LVl - ISSN 0352 - 6666 - št. 101 - CENA 290 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 23. decembra 2003 Gorazd Kavčič Vesel božič in srečno novo leto Gornje voščilo je najbolj oguljeno, pa tudi najbolj prečiščeno in preprosto, če ga vzamemo zares. Na kratko bi lahko opredelili današnji božič, daje drugačen, kot se ga mnogi spominjanu). Že vreme je drugačno, ni več prave zime; včasih smo morali svoje prepričanje skrivati, pa vendar je bilo lepo v cerkvi in doma. Vse okolje je kar samo prispevalo k temu globljemu doživljanju. Danes je zunanji poudarek božiča zelo močan, na vsakem koraku se nam kar vsiljuje "božično praznovanje", pravo doživetje božične skrivnosti pa velikokrat manjka. Božično sporočilo pa je isto: "Ne bojte se! Oznanjani vam veliko veselje ... Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik ..." (Lk 2,10-11). Izpolnjujejo se obljube prerokov, da bo Marija, nova Eva, rodila Emanuela, kije Bog z nami. To seje zgodilo v polnosti časov, ko so "razmere dozorele" in se je začel čas "po Kristusu" (ponesrečeno slišimo še danes "po našem štetju"). Tudi datum 25. december ni samo pokristjanjeni poganski praznik Sonca, ampak je pravi rojstni dan Jezusa Kristusa, kar nam dokazujejo kumranski rokopisi, odkriti pred dobrimi 50 leti. Božično praznovanje bo lahko lepo tudi danes, če bomo ta Dar z neba sprejeli osebno in v medsebojni spravi. Odstranimo iz svojega srca vsako mržnjo in obsojanje, da bomo čimbolj povezani vstopili v novo leto in veliko skupnost evropskih narodov. Vam, ki to berete, vašim domačim in vsem dobrim ljudem voščim praznike z besedami gorenjskega rojaka, pokojnega nadškofa Jožefa Pogačnika. "Sprejmite Kristusa - Boga in znali boste, kar ves svet ne zna: nasmehniti se, sred' gorja!" Kobla ne gre v stečaj Družbeniki smučarskega podjetja ŽTG Kobla so se na izredni skupščini odločili za dokapitalizacijo družbe. Stečaja ne bo. Smučišče naj bi v letošnji sezoni obratovalo. fcohinjska Bistrica - Sredina s vna skupščina družbenikov t|^UCarskega centra Žičnice ko'*6*11 'n 80stmstv0 Kobla je Jjcala negotovost, ki je visela la 0nienjeno družbo in prines-l tudi odločitev, da družba ne Do č|_ >ia v stečaj, ki se je obetal a, ad' največjega upnika Hypo Kobi larjev te vi PnDnzno polovico te vso ,uzba dolguje banki Hypo SoPe Adria Bank. Družbeniki q Podprli predlog Filba in dokdnega gospodarstva Bled o jen.aPltahzaciji družbe, omen- jatv P°djetJi Pa bosta svoJe ter" e v višini 20 milijonov tolar- Pe Adria Bank. Dolgovi ŽTG e znašajo 230 milijonov to- jev konvertirali v lastniška deleža in postali večinski lastnici družbe Kobla, Kobla pa se je s tem dejanjem izognila stečaju, ki ji je grozil zaradi dolgoletnih sporov med lastniki zemljišč in upravljavci smučišča. Predsednik nadzornega sveta družbe in predstavnik največjega upnika banke Hypo Alpe Adria Bank Ivo Rep je na skupščini dejal, da se dosedanje lastništvo 25 fizičnih oseb ni izkazalo za učinkovito, nova večinska lastnika, v lasti imata 75-odstotni delež, pa bosta lahko sama oblikovala novo upravo družbe, v kateri bodo tudi v prihodnje zaposleni domačini. Poskrbeli bo- do za odpravo pomanjkljivosti, slednje jih bo stalo okoli 15 milijonov tolarjev, zaradi katerih je Kobla dobila prepoved obratovanja. Smučišče Kobla naj bi začelo obratovati sredi januarja 2004. Odločitve o tem, kdo bo vodil Koblo v prihodnje, še niso sprejeli, med možnimi kandidati pa je Ciril Koseb], ki je Koblo v preteklosti že vodil. Renata Škrjanc Športnika leta 2003 sta Jolanda Čeplak in Dejan Košir Ljubljana - Na sinočnji prireditvi v Cankarjevem domu je Društvo športnih novinarjev Slovenije podelilo tradicionalna priznanja najboljšim slovenskim športnicam, športnikom in ekipam. Med posamezniki sta bila za najboljša v iztekajočem se letu izbrana atletinja Jolanda Čeplak in kranjskogorski deskar Dejan Košir, med ekipami pa rokometašice Krima v moštvenih športih ter jadralki Vesna Dekleva in Klara Mau-čec v individualnih športih. Priznanje za zamejske športnike je prejela kotalkarica Tanja Romano, nagrado za fair play pa namiznotenisač Bojan Tokič. Vilma Stanovnik Zima je tu Zima je včeraj, na svoj prvi koledarski dan, prispela, kot se zanjo spodobi. Snega ni v izobilju - celo konec oktobra ga je padlo več - pa vendar. Največ veselja je prinesel otrokom, ki že odštevajo zadnje ure do začetka božično-novoletnih počitnic, razveselili pa so se ga tudi žičničarji, saj gaje na nekaterih smučiščih v noči na ponedeljek zapadlo nekaj deset centimetrov (na Krvavcu do 30, na Voglu do 35 centimetrov). In nenazadnje GERLITZEN - OSOIŠČICA veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste »Villach - Ossiachersee«. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za celo družino. S smučarsko karto dobite 50% popusta pri vstopnini za terme VVarmbad Villach/ Beljak! Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora apartmaji Garm, tel. 04-582 rjJ ISKIPASS 10 00 in na avtocesti pred ] ffi^. karavanškim predorom, pri r iTRAVfcL LjiiIS-u,tel.04-586 I53l.www skipasstravel.si je razveselil tudi vse druge. Kako že pravimo: brez snega ni pravega božiča. Simon Šubic H >S3 tmm& E*3 ^slednja številka ■f 0renjskega glasa £ izšla v torek, °- decembra ^0 VOŠČIMO VESEL BOŽIČ TER MNOGO USPEHOV IN OSEBNE SREČE V LETU 2004! 00 Varčevanje in vse bančne storitve v letu 2004 HRANILNICA "SJSS2, na Ljubezniv Osebni Način LON 9770352666025 Morje, lov in orožje Državni zbor je na zadnjem letošnjem zasedanju razpravljal o trgovini z orožjem in med drugim sprejel nov lovski zakon in dopolnil pomorski zakonik. Ljubljana - O trgovini z orožjem med osamosvajanjem Slovenije in po njej je državni zbor že razpravljal in ustanovil posebno preiskovalno komisijo, zato tokratna razprava ni bila nič novega. Zahteval jo je poslanec Zmago Jelinčič (Slovenska nacionalna stranka), ki je poudarjal, da je treba trgovino z orožjem dokončno raziskati in sporne primere razčistiti. Predsednik vlade Anton Rop je povedal, da se je Slovenija med osamosvojitvijo legitimno in zakonito oboroževala, poslanci pa so predvsem spraševali, kam je šel denar od trgovine z orožjem in če morda civilna in vojaška obveščevalna služba takrat nista imeli posebnih fondov. Razprava o trgovini z orožjem se bo nadaljevala in bo kar pripravna tema za čas pred volitvami prihodnje leto. Poslanci so soglasno glasovali za dopolnitev pomorskega zakonika, ki ga je državni zbor sprejel 23. marca leta 2001 inje določal le pristojnosti Slovenije v notranjih morskih vodah in v teritorialnem morju. Dopolnilo pa bo omogočilo razglasitev drugih morskih pasov "onkraj meja državne suverenosti v skladu z mednarodnim pravom." Ker Slovenija ima teritorialni izhod na odprto morje in ga je imela tudi v nekdanji Jugoslaviji, lahko razglasi taka območja. Ob sprejemanju dopolnila zakonika sta vlada in državni zbor poudarila, da tak sklep omogočata mednarodno pravo in nedavna beneška konferenca o varovanju in zaščiti Jadranskega morja, predvsem ribolovnih virov. Slovenija se bo za zaščitne varovalne cone odločala sporazumno z drugimi državami, kar je za Jadransko morje kot izrazito zaprto morje še posebno pomembno. Sklep državnega zbora so ostro kritizirali na Hrvaškem in Slovenijo obtožili, da posega v suverenost sosednjih držav in ravna v nasprotju z mednarodnim pravom. Ministrstvo za zunanje zadeve bo uradno odgovorilo na obtož- ZDRUŽENA LISTA tOCUlIttlll demtikmtni' Vesele božične praznike Območna organizacija Kranj be iz Zagreba, predsednik vlade Anton Rop in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa sta že odgovorila, da sprememba pomorskega zakonika zgolj daje možnost razglasitve takih con, ki pa jih bo Slovenija, če se bo tako odločila, ustanavljala sporazumno in brez škode za druge države, predvsem pa nima nikakršnih teženj po ozemlju sosednjih držav. Po burni razpravi je parlamentarna večina z 51 glasovi "za" in 16 glasovi "proti" sprejela nov zakon o divjadi in lovstvu. Opozicijski SDS in NSi, ki so se ji na opcijski pridružili tudi Marko Mrlak novi predsednik Škofja Loka - Škofjeloški regijski odbor Nove Slovenije se je sestal na zadnji letošnji seji in potrdil predlog kandidatov za volitve v Evropski parlament, ki bodo prihodnje leto. Ker je dosedanji predsednik Janez Hro-vat zaradi članstva v izvršilnem odboru stranke in zaradi nezdružljivosti obeh funkcij odstopil, je bil za novega predsednika izvoljen Marko Mrlak, podžupan občine Žiri. Janez Hrovat iz občine Gorenja vas - Poljane je podpredsednik, Borut Bajželj iz občine Škofja Loka pa tajnik. Regijski odbori igrajo v delovanju stranke pomembno vlogo, saj povezujejo občinske odbore v usklajeno delovanje. J.K. VESELI DECEMBER v Kranju Veliko dobrega ustvarjamo skupaj z vami spoštovani bralci in skupaj z vami se naše novo leto začne z iskrico zadovoljstva, sreče, upanja in pričakovanj. '^M ^ Radostno pojdimo novemu letu 2004 naproti in naj se vaše želje lesketajo v dragocenosti življenja. Srečno 2004! fll _ rf NE ČAKAJ UPAJ ALI U KAJ, P* GLASOVA ZABAVA ČAKA TE TUKAJ! Ob iztekajočem letu smo ob svojem 56. rojstnem dnevu skupaj z Zavodom Mladim pod jelko položili 56 zgoščenk skupine Čukov. Z njimi smo razveselili 56 svojih naročnikov, ki jih je izbral žreb. Pustite se presenetiti in poglejte, če je žreb mogoče izbral vas. Vse naročnike vabimo, da se nam pridružite v soboto, 27. decembra 2003 od 21.00 ure naprej v velikem šotoru pred Merkurjem, kjer bomo skupaj preživeli Glasov večer s Čuki. /a vas beležimo čas! Seznam nagrajencev: Gril Marija, Cankarjeva 15, Radovljica; Močnik Alojz, Prebačevo 2, Kranj; štajer Leopold, Zupančičeva ul. 9, Kranj; Vidmar Mitja, šorlijeva ul. 31, Kranj; Cernič Cilka, Oprešnikova 78, Kranj; Mahnič Marjan, Smokuč 72, Žirovnica; Rojšek Ana, Zdenska vas 16, Videm - Dobrepolje; Aljančič Janko, Hladnikova 31, Križe; šmid Jože, Begunjska 1, Lesce; Fon Franc, Sp. Brnik 60, Cerklje; Novak Branko, Šmartno 34, Cerklje; Vrhovnik Janez, Šmartno 24, Cerklje; MladenoviČ Mitja, Ljubno 64, Podnart; Mulej Janez, Selo 20, Bled; Gazvoda Matevž, Breg 8, Preddvor; Novak Marija, Zg. Pirniče 69, Medvode; Pristavec Pavlina, Pristavška 77, Kranjska Gora; Jenko Janez, Pivka 3, Naklo; Vidic Karol, Pšenica 32, Zg. Besnica; Zmitek Anton, Nomenj 24, Bohinjska Bistrica; Vrhovnik Milena, Drulovka 2, Kranj; Grašič Cilka, Nedeljska Vas 1, Kranj; Sicherl Jožica, šorlijeva 4, Kranj; Volčič Rudi, Ješetova 77, Kranj; Jakopič Andrej, BI. Dobrava 81, Blejska Dobrava; Prešeren Slavko, Hraše 23, Lesce; Česen Drago, Lom Pod Storžičem 68, Tržič; Petek Mihael, Blejska 13, Tržič; Bernik Gašper, Puštal 54, Škofja Loka; Zontar Janko, Sveti Duh 58, Škofja Loka;Trojar Matevž, Na Plavžu 71, Železniki; Eržen Jože, Zabnica 67, Zabnica; Zakotnik Minka, Forme 14, Zabnica; Zavrl Alojz, Sp. Bitnje 46, Zabnica; Gašpirc Marija, Gasilska 35, Šenčur; Tičar Janez, Ravne 23/A, Bohinjska Bistrica; Jesenko Anže, Brezje 47/A, Brezje; Božnar Marta, Podgora 13, Gorenja Vas; Potočnik Matevž, Lenart 17, Selca; Slatina - Poženel Dragica, Golnik 169, Golnik; Videmšek Milan, Pangeršica 8, Golnik; Petek Jože, Zg. Duplje 74, Duplje; Cufer Stanko, Sp. Danje 5, Sorica; More Franc Sovodenj 29, Sovodenj; Kopač Janez, Pot v skale 4, Ziri; štular Franc, Zadnja vas 6, Begunje; Oblak Marija, Britof 319, Kranj; Brezar Štefka, Britof 112, Kranj; Erzar Pavel, Prebačevo 42, Kranj; Rozman Andrej, Trboje 53, Kranj; Kokalj Gorazd, Zg. Duplje 64/A, Duplje; Zelič Alojz, Zg. Duplje 6, Duplje; Berce Marjan, Trata 5, škofja Loka; Zor Vinko, Zanova 15, Kranj; Cizelj Alojz, Podkoren 17, Kranjska Gora; Šifrer Francka, Dovje 67, Mojstrana Nagrajencem bomo zgoščenke poslali po pošti. Čestitamo! nekateri poslanci vladne Slovenske ljudske stranke, sta zakonu očitali, da jemlje pravice lastnikom gozdov in je zato nedemokratičen in prežet z duhom prejšnjega sistema. Zakon ščiti interese ozkih skupin in ne vseh državljanov, ustvarja lovsko elito in lovske barone, jemlje kmetom in povzroča nove spore med lovci in lastniki gozdov. Dr«8 ni svet bo na pobudo "ekate" svetnikov predvidoma dan odločal, ali naj glasuje o vetu n zakon ali ne. Jože KošHle* Sedem let delovanja stranke Ena od osnovnih smernic Stranke demokratske akcije Slovenije je demokracija, * ki j° razumejo kot vlado zakonov in enakopravnosti posameznikov, ne pa vladavino večine- Hrušica, Jesenice - Stranka, katere članstvo in simpatizerje združuje prizadevanje po ohranjanju kulturne in nacionalne identitete Bošnjakov, se je v register političnih strank vpisala 20. decembra 1996, čeprav so kot politična organizacija obstajali že od leta 1991. 19. decembra so sedmo obletnico proslavili na Hrušici in pred tem sklicali (žal slabo obiskano) novinarsko konferenco. Po lanskem (tretjem) kongresu stranke si novo vodstvo prizadeva doseči večjo prepoznavnost in politični vpliv, zato so se tudi udeležili lokalnih volitev. Med drugim se zavzemajo za osnovne človekove pravice in svoboščine, svobodno aktivnost verskih skupnosti, dosledno izvajanje tržnega gospodarstva, socialne pravice, enakost pred zakoni in pravice narodnostnih manjšin, vendar vse v okviru zakonodaje Slovenije, kot večkrat navajajo. Velik poudarek dajejo tudi ohranjanju in zaščiti družine ter vlogi žensk, ki jih je potrebno razbremeniti in ustrezno zaščititi. Po besedah predsednika Meh-meda Hadžiča so zadnje leto in pol največ dosegli prav v krajevnem odboru Jesenice, saj so z izvolitvijo Enesa Čataka pridobili mesto v občinskem svetu. Sicer imajo krajevne odbore še v Radovljici, Kranju, Ljubljani in Novem mestu, sedež pa v Šenčurju. Kategorično zavračajo kakršne koli oznake, da so "podružnica" bosanske stranke podobnega imena in želijo v Sloveniji predstavljati interese, kot računajo, okoli 100.000 do 120.000 da simpatizerjev. Napovedujejo-se bodo prihodnje leto udetf;z tako državnozborskih voh kot volitev v evropski p*T ment, do tedaj pa ostaja S,a.-a, naloga promocija in ustanav j ^ nje novih krajevnih odbor prid krepitve stranke. MendiKoko* SDS Vesel in miren bozic Vam in Vaši družini zeli Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti! MOSKDSKRAfl predsednf BRANKO GR1**S Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka čestita vsem GorenjkaV in Gorenjcem ob dnevu samostojnosti, obenem varn želi tudi vesele božične praznike in zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 2004. Vsem bralkam in bralcem ter vašim najbližjim želimo vesele božične praznike, srečno novo leto in polno ter zdravo leto 2004! Pokrajinski odbor LDS Gorenjske LDS Liboralnn demokracija Slov« i Liza Hribarjeva in Kroparji Ob 90. obletnici rojstva (1913 - 1996) ^ kroparskem Kovaškem rau-2eJu so 18. decembra odprli raz-stavo malih plastik ugledne slo-^enske kiparke Lize Hribarjeve. °svečena je 90. obletnici nje-nega rojstva in zajema predani tista njena dela, ki so podana s Kropo in Kroparji. loparji hranijo te dragocene sP°mine na dolgoletno prijatelj-v° in ustvarjalne vezi s to plemenito ženo. Te je skoval kip-j*arski umetniški kovač Joža ertoncelj, ki je umetnico naj-Verjetneje spoznal že v 30-ih le-tlh prejšnjega stoletja. Zahajala ^ k prijateljski družini Homa-^vih v Radovljico, kjer so se "asploh radi zbirali umetniki. *am je Liza spoznala tudi rezlja Janeza Resmana iz Mo-enJ, ki je izšel iz Vurnikove $0'e. Poleti 1938 je tudi njo napil rezbariti; tako da je leta i 57 ustvarila štiri lesene ange-e- ki so krasili Marijo Pomagaj novala do poroke, saj je bila krščena na materino in dedovo ime: Elizabeta Šarlota. Kasneje sije nadela umetniško ime Liza, pravzaprav si je samo skrajšala svoje pravo ime, da bi zvenelo bolj slovensko. Zanimivo je, kako je umetnica z vsem žarom izražala svoje slovenstvo in se tudi z mnogimi svojimi deli približevala slovenski materialni kulturni dediščini, pa čeprav je bila plemiškega rodu in Slovenka samo po svoji stari materi Frančiški. Oče je bil doma s Snežnika, vendar sta njegova starša izhajala iz Podebradov na Češkem. Oče Josef Leonard v. Obereigner, gozdarski inženir, seje s svojo ženo Paulino in tremi otroki preselil na Snežnik, kjer je postal kasneje gozdarski direktor snežniškega gospostva. Še dva otroka pa sta se rodila že na Slovenskem; Lizin oče Hein-rich (Henrik) je bil najmlajši. *a Obereigner spomladi leta 1939 v Tivoliju v Ljubljani orezjah, preden je dobila 5^-1 današnji baročni okvir. L °J'lri otrokom je večkrat deja-' ^a je upodobila njihove štiri ^gele varuhe, da jih bodo varo- rjj*'5.a Je izhajala iz umetniške Q^Zine; že njena mati Elza Von 1^ ereigner je bila akademska tj^ka in slikarka. Šolala se je ■ uunaju in v Firencah, kar ji ^ Z Veseljem omogočil njen oče bjj !^ast" von Traunsttat, ki je k °ficir, sicer pa odličen slikar. Z ma je bil iz Badna pri Duna-j>Jn Se Je poročil s Franciško •Het k' Je mie'a trgovino z NapS^'m D'agorn v Ljubljani. dai recni v Ljubljani sta si sezi-la ? Mogočen dom, kjer je žive-Se n Ustvarjala tudi Liza. Rodila 1^ sicer v Celovcu, 21. aprila He tam Je ml tedaj njen oče ^r,k v. Obereigner v službi. Hen Seje 1. svetovna vojna in rUs^r,k Je že leta 1914 padel na ^i' ^ront'- K° je mladi vdovi QeQ Unirl še nekajmesečni sin i\i|gr^' se je z malo Lizelot vrti^ ^ sv«jim staršem v Ljubljano seje namreč Liza ime- Po končanem študiju na dunajski vojaški akademiji seje Henrik znašel na Poljskem, a ker bi bil raje doma na Kranjskem, je zaprosil za premestitev. Tako da je nekaj časa bival v Ljubljani in tu sta se spoznala z Lizino materjo. Konec leta 1914 se je mala Lizelot s svojo mamo Elzo torej znašla v Ljubljani pri dedu Karlu in babici Frančiški. V tem umetniško bogatem družinskem zaledju so bile Lizine prve igrače svinčniki in papir. Liza je že v najnežnejših letih kazala, daje nadarjena za upodabljajočo umetnost. Tudi sama si je želela po materinih stopinjah, a babica jo je pregovorila, da je najprej opravila trgovski tečaj v liceju Mladika, ker je bila prepričana, da se z umetnostjo človek bolj slabo preživlja. Liza je obiskovala tudi tečaje risanja, slikanja in modeliranja pri Probudi, kjer so jo poučevali slikarji Saša in Henrika Šantel, Mirko Šubic in kipar ter medaljer Anton Sever. Od leta 1931-36 je študirala na NVtener Frauen -Akademie (Du- najska ženska akademija), kjer je diplomirala na kiparskem oddelku pri. Hcinrichu Žiti in Ferdinandu Kitu. Izpopolnjevala se je še v Parizu, v Nemčiji in Italiji. Na Dunaju je opravila še tečaj za cizeliranje brona. Umetnica se je 1939. poročila z matematikom in violinistom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske družine industrialca, politika in kulturnika Dragotina Hribarja; mati Evgenija, roj. Šumi, pa je imela tovarno bonbonov. Med vojno sta Liza in njen mož kljub trem majhnim otrokom sodelovala z Osvobodilno fronto in pomagala ljudem v stiski; skrivala sta celo Vido Tomšičevo, preden je po porodu odšla v partizane. Po vojni sta bila na Nagodetovem procesu obsojena zaradi protikomuni-stičnih stališč; Liza je bila več mesecev v preiskovalnem zaporu, mož pa je bil obsojen na osemnajst let zapora, a so ga po šestih letih pogojno izpustili domov. Vsa ta leta se je Liza le s težavo prebija skozi življenje in trpljenje s tremi otroki, četrti pa se je rodil šele leta 1954, ko se je mož vrnil iz zapora. Večina ljudi se je zaradi bojazni oddaljila od nje, tudi v Društvo slovenskih likovnih umetnikov so jo zelo neradi sprejeli, kaj da bi še razstavljali njena dela. Za preživetje svoje družine je začela oblikovati izdelke iz žgane gline. Po vojni je pomagala skupaj z etnologom, dr. Vilkom Novakom, iskati izdelovalce slovenske dediščine domače obrti in tako je pomagala tudi pri ustanavljanju trgovskega podjetja Dom. Sama je začela izdelovati škofjeloške kruhke v glini po starih modelih, izdelovala je tudi ženske broške, an-gelce, razne svetilke, zvezdna znamenja itd. Rada je modelirala tudi maske. V letih hudih krivic je v njeno trpljenje posijal prijateljski žarek kroparskega kovača Joža Bertonclja, ki je umetnici za Kroparje naročil jaslice. Te še danes krasijo kroparsko podružnično cerkev Matere Božje, ki jo Kroparji imenujejo Kapelca. Kroparji so jih ob razstavi nekoliko prej "razstavili" kar v Ka-pelci, kamor smo se povzpeli po odprtju razstave. Te jaslice so se približale duhovnemu in siceršnjemu življenju Kroparjev tudi z njihovimi šegami, zato je Hribarjeva upodobila njihove ko-lednike po resničnih kroparskih obrazih. Kropatjji so koledovali tudi po okoliških krajih in-za svoje kolednice so bili nagrajeni s kmečkimi dobrotami, ki jih niso bili navajeni na svojih mizah. Liza jih je v svoji stiski znala povsem razumeti; njene jaslične figure izžarevajo posebno duhovno resničnost, ki je Kroparje in njo samo vodilo k odrešilni skrivnosti božičnega učlovečenja. Zato ni čudno, da se je ta svetovljanska umetnica iz visokih krogov in s široko evropsko izobrazbo s svojimi jaslicami preselila v mnoge slovenske cerkve in domove in da se je spoprijateljila s Kroparji, ki so s svojim trdim delom za nakovali znali ceniti poštenje, pristnost in umetniško dovršenost. Lizi so se vtisnili kovači v spomin že, ko je še kot majhna deklica s svojo materjo obiskala sorodnike misijonarja Kapusa v Kamni Gorici, ki je poznal njihove Smeh za zdravje in srečo • Smeh prinaša upanje, ki ga bolni otroci potrebujejo na poti do zdravja in sreče. Druženje z vedro klovneso in sredstva za nakup potrebne opreme šestnajstim ustanovam, ki skrbijo za bolne otroke, so naše darilo malim bolnikom ob novem letu. In izpolnitev zaobljube, da bomo skrbeli za zdravje in kakovost življenja. Srečno in nasmejano 2004. Lek farmacevtska družba d d., Verovškova 57, SI-1526 Ljubljana. Slovenija • www.lek.si snežniške sorodnike. Kasneje si je v svoj dnevnik zapisala, kako soji segli v dušo s svojim garanjem in revščino. V 50-ih letih je kroparske kovače v njihovi obrtni šoli učila risanja in modeliranja v glini. Vsi, ki se je spominjajo kot prijazne in preprosto dostojanstvene žene, njeno ime izgovarjajo z ljubeznijo in spoštovanjem. Mnogi kropar-ski domovi hranijo njene Marijine kipe, Križane, angelce, pa tudi kroparske kovače, svečnike v obliki figur v narodnih nošah, jaslice, kjer sv. Jožef na kovaškem panju kuha večerjo itd. Nekaj teh malih plastik si lahko ogledate na razstavi. Nekaj eksponatov je posodila tudi kipar-kina hči Angelika Hribar iz Ljubljane, da bi si obiskovalci razstave lahko ustvarili bežno predstavo o njenem ustvarjalnem opusu. V prvem obdobju je ustvarila nekaj otroških portretov v lesu in bronu; med vojno se je posvetila portretiranju svojih otrok v glini, po vojni pa se je ukvarjala, kot že rečeno, z oblikovanjem in poustvarjanjem slovenske narodne obrti in izde- skoČila na pomoč zdaj že pokojna sestrična iz Avstrije, ki je bila tudi akademska slikarka. Hribarjevo je v 50-ih letih še posebej prevzel motiv trpečega Kristusa na križu, ki ga je upodobila v najrazličnejših izvedbah in materialih. Več njenih korpusov Križanega najdemo na Bertoncljevih kovanih križih. Oblikovala je tudi reliefne križeve pote na ploščah iz žgane gline. Ti križevi poti, kot je zapisal dr. Cene Avguštin, "predstavljajo enega izmed vrhov njenih kiparskih prizadevanj". Poleg najrazličnejših angelov so vsega občudovanja vredne njene Matere Božje v glini, lesu in bronu; ki s svojo tolažilno milino posredujejo globlja sporočila duhovnosti, zaznamovana tudi z avtoričino življenjsko usodo. Zaradi povojnih preganjanj je Hribarjeva imela svojo prvo samostojno razstavo šele leta 1991 na svojem domu v Ljubljani, nato pa je razstavljala še v knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu (1994), v galeriji ARS Sacra v Kiparkina hči Angela Hribar lovanjem jaslic. Mnogo njenih jaslic se je preselilo po svetu, kjer prebivajo Slovenci; kroparske iz Kapelce pa so leta 1997 zaslovele tudi na božični znamki. Liza je te jaslice še pred smrtjo ponovno prebarvala, in ker je bila že oslabela, ji je pri- Mariboru (1995), po njeni smrti - umrla je 9. aprila 1996 - pa so razstavljali njene jaslice v piranski ce/kvi sv. Petra (1997). V kroparskem Kovaškem muzeju so leta 1997 predstavili božično znamko, na kateri so upodobljene njene kroparske jaslice iz Kapelce. Prav na isti dan, 18. decembra letos, pa se je v pred-božičnem času kiparka Liza Hribar spet vrnila med svoje Kroparje z deli, ki so večinoma nastajala v vzajemnem sodelovanju z njimi. Marija Cvetek Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za četrto trimesečje 2003 znaša 6.040 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust In zanje trimesečna naročnina znaša 4.832 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). Veronika, Ana in Ludvik "Zdaj nastopijo naši najmlajši," je zadonelo po mikrofonu in na oder so se usuli otroci iz vrtca. Bili so oblečeni v angele in nekateri so prav nerodno mahali s slabo pritrjenimi krili. Z očmi so iskali vzgojiteljico, ki je stala za zaveso in jim s kretnjami dajala navodila, kaj naj delajo. Končno so se le postavili v vrsto, se prijeli za roke in zapeli. Veronika je sedela v prvi vrsti." Imela je potne dlani od silnega pričakovanja. Njena Ana bo že v naslednji točki sama zapela pesmico o angelčku, ki je prinesel novorojenemu Jezusu v dar morsko školjko. Bila je ponosna na deklico, ki je odločno odpirala usta in videlo se ji je, da je vajena nastopanja, čeprav ji je bilo komaj štiri leta. Ludvik se je držal kot pav. S pogledom je drsel po ljudeh in zdelo se je, kot da želi vsem povedati, daje Ana njegova vnukinja. Nič ga ni motilo, da so se nekateri spogledovali in se mu nasmihali. Veronikine misli so zaplavale v preteklost. Še pred dobrimi štirimi leti je bilo povsem drugače. Katarina je prišla domov in s seboj pripeljala Raula, za katerega sploh nista vedela, da obstaja. Za trenutek je zaprla oči. Obšla jo je slabost in v grlu jo je duši-lo. To se je dogajalo vsakič, kadar so spomini planili na dan. Ludvik je sosedovemu mulcu ravno popravljal kolo. Zmeraj se je jezil, ko so ga zmotili sredi popoldanskega spanja. Toda otroci, od blizu in daleč, so vedeli, daje samo siten, nič drugega. "Popravim vam ga, toda obljubiti mi morate, da mi nikoli več ne boste rabutali malin!" jim je zažugal s prstom, preden so se razbežali. "Ludvik, ne bodi tak!" mu je Veronika že iz navade očitala. "Skuhaj mi kavo in bom takoj boljše volje," ji je odvrnil in še preden se je zasukala na peti, je bil že zatopljen v delo. Vedela je, da pogreša vnuke. Katarina je bila njun edini otrok. Svojeglava in trmasta je zmeraj dosegla vse, kar si je zapičila v glavo. Ludvik je želel, da bi naredila ekonomsko šolo, se poročila in se zaposlila v domačem kraju. Toda njej niti na kraj pameti ni padlo, da bi ga ubogala. Vpisala se je na pravo in se preselila v Ljubljano. Očeta je njena odločitev prizadela, toda še zdaleč ne strla. Čakal je na tiste redke sobote, ko se je prikazala na vratih, mu planila v objem in napolnila sobo s svojim glasnim klepetanjem. Takrat se je Ludvik ponovno razživel. Zafrkaval jo je, daje suha kot prekla, da sploh ni več prava ženska, da je nihče ne bo maral, ker ni na njenih kosteh nobenega mesa več. Veronika ju je poslušala in se jima smejala. Bili so srečni drug ob drugem kot malokdo v njihovi ulici. Potem je Katarina diplomirala in se zaposlila. "No, sedaj bo pa ja pripeljala kakšnega fanta," je včasih otožno dejal in pogled mu je splaval skozi okno, od koder se je slišal vrišč otrok, ki so se igrali na ulici. Toda Katarina o fantih sploh ni hotela govoriti. "Ne zanimajo me," je vsakič zavrnila mamo, ko jo je previdno spraševala o tej temi. Nekega decembrskega večera je prišla domov nenapovedano. Ludvik je na kavču bral, Veronika pa je pekla zvezdice za božično drevo. "Ja, kaj se je zgodilo?!" je vsa presenečena vzkliknila, ko ji je odklepala vrata. "Oh, mama, nič takega, le pogovoriti se moramo," ji je odvrnila hči in jo objela okoli vratu. Šele tedaj je Veronika opazila, daje bil pred vrati še nekdo. "Ojej, ojej, ojej!" To je bilo vse, kar ji je uspelo izdaviti iz sebe. Fant, ki je spremljal Katarino, je bil črne polti..... "Mama, prosim te, vsaj ti bodi na moji strani." Toda Veronika, kot daje ni slišala. "Moj ljubi bog, kaj sem ti storila, da si me tako kaznoval?!" so govorile njene oči, ki so se za trenutek ujele s hčerkinimi. "Raul, rekla sem ti, da obisk pri starših ni rešitev!" seje Katarina jezno obrnila k fantu, ki je do sedaj nemo opazoval izza ozadja. "Ne bodi taka," jo je zavrnil in narahlo porinil skozi vrata, v dnevno sobo. "Očka, hej, doma sem!" je zaklicala Katarina in planila h kavču. "Se je kaj zgodilo?" se je začudil Ludvik. "Oh, ne, le pogovoriti se moramo. Nekaj nujnega," je hitela Katarina. "Se nameravaš poročiti?" se je pošalil oče in stisnil hčerko k sebi. "To ravno ne. Vendar... nekoga bi ti rada predstavila ..." Ludvik seje namrščil. "Saj nikogar ne vidim!" "Raul, pridi bliže, oče bi te rad spoznal." Katarinin glas se je za spoznanje zatresel. "Kršenduš!" V sobi je nastala grobna tišina. "Kaj dela ta spaka v naši hiši?!" je med preklinjanjem kričal Ludvik in z vso ihto planil proti vratom, kjer je stal črnopol-ti fant. "Izgini iz naše hiše, črnuh frda-mani!" "Ampak ... oče! On je moj fant. Moj Raul. Ljubim ga. Že pet let živiva skupaj. Hotel je, da vaju spozna. Oče, prosim te, ne bodi tak. Ne uniči mi življenja!" Ludvik seje sesedel sredi sobe kot spodsekana smreka. Skril je obraz med dlani in neutolažljivo zajokal. "Izgini iz moje hiše. Kuzla! Po-kvarjenka! Nikoli več te nočem videti!" Katarina je stegnila roko, da bi pomagala očetu na noge, toda mamin pogled ji je jasno govoril, naj tega ne stori. Zato je le stala in čakala, da se starša premislita. Proseče je še enkrat pogledala mamo, ki se je obrnila stran. Potem je utrujeno skomignila z rameni, si obrisala solze, zacepetala z nogami in zakričala: "Prav, sama sta tako hotela. Grem in me ne bosta nikoli več videla! Zapomnita si, kaj sem vama rekla! Nikoli več!" Z vso močjo je zaloputnila z vrati in izginila v noč. Veronika je še zmeraj stala kot okamnela. Počutila se je opeharjeno in izigrano. Zdelo se ji je, da ji je hči naredila veliko krivico. Le kako se je mogla zaplesti s tistim peklenščkom?! Mar je nisem vzgajala tako, kot je bilo treba? Sem ji bila slaba mama? Kaj sem storila, da mi je zasadila nož v hrbet? Pridrsela je do okna in za spoznanje odgrnila zaveso. Ulica je bila prazna in tiha, le v bližnjem zvoniku je zvonilo k šesti maši. Pošteno se ji je oddahnilo. O tem, kaj bi si mislili ljudje, če bi videli Katarino z nekim črncem, si raje ni mislila. Tisto noč nihče od njiju ni spal. Mož seje premetaval tja do jutra. Dvakrat mu je morala prinesti kozarec vode, ker ga je dušilo. Strašno jo je skrbelo. Hotela je že poklicati zdravnika, toda zmeraj jo je potolažil, da bo že kako. Nov dan ni prinesel nič dobrega. Ludvik je prvič, od kar ga je poznala, ostal v postelji. S tresočimi se rokami mu je prinesla čaja. "Izgini mi izpred oči. Ne maram te videti!" ji je zabrusil, ko je postavila skodelico na omarico. Veroniki je vsa kri izginila iz lic. "Ne muči me Ludvik, saj je meni prav tako hudo kot tebi," je zajecljala. Bolelo jo je srce kot še nikoli. Vsa leta je bila prepričana, daje mož steber družine, na katerega se bo lahko oprla v težkih trenutkih. Mislila je, da zna kljubovati težavam in jih premagovati. Toda zmotila se je. Ona sama je bila tista, ki je obstala na nogah. Kljub hudemu šoku in nočnim moram, kiji niso dovolile mirnega spanca. Ko se je prvič zalotila, da razmišlja o tem, da to ni nič takega, če ima Katarina Afričana za moža, se je pošteno ustrašila. S Župnik seje nasmehnil. "Veronika! Od kdaj pa vi moža tako dosledno ubogate? Nisem vedel, da nimate svoje volje!" Zardela je. Zmedeno se je poskušala izmotati iz primeža besed, toda ni ji uspelo. "Do božiča imate še dober mesec časa," je odločno zaključil pogovor župnik. "Razmislite, ali je pametno, da sta z možem raje trmasta, kot da bi uživala srečo!" Veronika ga ni dobro razumela, kaj je hotel reči s temi besedami. Le prikimala je in zapustila žup-nišče, kot bi ji gorelo za petami. Zvečer, ko sta z možem sedela na kavču in čakala na svojo priljubljeno televizijsko nadaljevanko, mu je zaupala, na kakšen način jo je župnik po maši "spove-dal". Ludvik je jezno planil pokonci in se postavil sredi sobe: "Kako si je drznil?! Nima se kaj vtikati v naše družinske zadeve!" S prsti si je že iz navade popravila lase, si pogladila predpasnik in odklenila vrata. Potem ni več vedela, naj se joče ali naj se smeje. Pred seboj je zagledala Katarino, Raul jo je objemal okoli ramen in deklica, ki sta jo držala v naročju, je imela prav tak nasmeh, kot se ji je nekoč sanjalo. Nič ni rekla. Saj ni mogla. Le na široko je razširila roke in jih objela. Vse tri hkrati. Brez besed. Katarini so po licu tekle solze in tudi Raulu. Njej pa seje zdelo, da ji srce še nikoli ni tako na glas pelo in igralo kot ravno v tistem trenutku. "Oče ....? .... je doma...?" Besede so obvisele v zraku. Veronika je punčko pobožala po licu in otrok ji je kar sam zdrsnil v naročje. Ko sta se dotaknili z lici, se je čas za trenutek ustavil. Je to tista sreča, o kateri ljudje sanjajo, je pomislila Veronika, ko je deklico trdno stiskala k sebi. "Mama, oprosti mi, če sem te prizadela. Toda ljubezen do Raula je bila močnejša." Veronika ni vedela, kaj naj odgovori. "Z očetom sva bila vsa ta leta zelo osamljena. O tebi sva gradila svoje gradove v oblakih. Mislila sva, da nama boš hvaležna za vse, kar sva ti dala in da naju boš zaradi tega ubogala. Nisva ravnala prav. Veliko sem molila, da bi vsi skupaj pozabili na zamere, toda tri leta je trajalo, da se mi Je molitev uresničila. Raula bom sprejela, kot daje moj sin'" Ana ... takoj sem jo vzljubila-' Objeli sta se. V nedeljo so že pri zajtrku sklenili, da bodo šli k maši. "Ludvik, tudi ti?" Veronika kar ni mogla verjeti- "Nekdo bo moral paziti na Ano, če bo postala nemirna,' Je mirno odgovorih in pobožal deklico, ki gaje spremljala na vsa; kem koraku. Župnik jih je takOJ zagledal, ko so se usedli v svojo hitrim pogledom je ošinila moža, ki je sedel v gugalniku in že debelo uro strmel v prazno. Bala se je, da ji je morda bral misli. Nič takega se ni zgodilo. Še zmeraj je pestoval svojo užaljenost in prizadetost, kot bi se mu cel svet zrušil na ramena in ga pokopal pod seboj. Minilo je leto, dve, tri, o Katarini pa ni bilo nobenega glasu. Veronika se ni upala niti v trgovino, ker seje bala govoric in neprijetnih vprašanj, ki soji jih postavljale prijateljice. Nekoč, po maši, jo je ustavil župnik in jo kar naravnost vprašal, ali je res, da so Katarino postavili pred vrata. Bilo je, kot da bi Veronika čakala na to vprašanje. Usule so se ji solze in med hlipanjem je izdavila celotno zgodbo. Župnik je zmajal z glavo in jo povabil v župnišče. "Potem vam ni znano, kje je vaša hči?" Njegov glas je bil pomirjajoč in očetovski. Veronika je neutolažljivo jokala. Župnik ji je prinesel robčke in kozarec vode. Vendar se je pomirila šele čez nekaj dolgih minut. "Vam ni nič dolgčas po njej?" je vprašal in se ji strogo zazrl v objokane oči. "Mož ne dovoli, da bi jo poklicala. Prepovedal mi je vsakršen stik z njo." "Mu bom že povedal svoje, samo da ga srečam!" Tisto noč seje Veroniki sanjalo o majhni skodrani deklici, ki ji je tekla naproti in vso pot kričala: "Babica, babica, kako rada te imam..." Kakšen teden pred božičem je začelo snežiti. Otroci so se podili po ulici, se smejali in kričali, da je šlo skozi ušesa. "Kaj jim je tega treba?!" se je jezil Ludvik. "Ne bodi tak! Zmeraj ti je bilo všeč, če si jih lahko opazoval pri igri." Ludvik jo je grdo pogledal, nekaj zamomlj al, se obrnil in oddr-sal na kavč. Že več dni sta bila tiho, kot da si nimata kaj povedati. Veronika je vse noči prejokala. Tudi božične potice se ji ni zdelo vredno speči. To, da bi malo bolj natančno pobrisala prah po kotih, ji ni padlo niti na kraj pameti. Upala je, da bo šel Ludvik po kosilu v gozd in prinesel domov smrečico. Že lani je nista postavila, da je bilo zato v stanovanju še bolj pusto in prazno. Stala je ob oknu in poskušala moliti. Zdrava Marija, milosti polna ... Potem se je zmedla in ni vedela, kaj pravzaprav moli. Na vratih se je oglasil zvonec. "Če kdo kaj prodaja, nas ni doma," je zarenčalo s kavča. Veronika se je naredila, da ga ni slišala. Ludvik se je sunkovito obrnil proti vratom, ko je začutil, da v sobi ni več sam. V hipu je pre-bledel, ko je pred seboj zagledal Katarino. In potem še otroka, ki se je stiskal v ženinem naročju. To ni mogoče, si je govoril, to ni mogoče ... Toda niti besedice ni mogel izdaviti. Hči je naredila prvi korak. Stopila je k očetu, mu ponudila roko, toda on se je je oklenil okoli ramen in zakopal glavo v njene. prsi. "Sonček moj, kako sem te pogrešal " je zašepetal čez čas. Trdno jo je držal za roko, kot bi se bal, da bi mu spet ušla. "Je to vajin otrok?" je nato vprašal, ko je deklica postala glasna in je s polnim grlom pela božično pesem in plesala po sobi. "Tvoja vnukinja Ana." Ludvik si jo je posadil na kolena, toda Ana ni zdržala dolgo. "Dedek, pojdiva plesat!" mu je zaklicala in ga povlekla za seboj. Vsi so se zasmejali. Toda Ludvik je njeno povabilo vzel resno. Priklonil se ji je in ko sta se prijela za roke in zaplesala, se je zdelo, da je bilo zmeraj tako in nikoli drugače. "Boš šla z menoj v gozd po smrečico?" jo je vprašal Ludvik. Deklica je prikimala in na ves glas zaploskala. Ko je Veronika stopila v kuhinjo po piškote in malinovec, je Katarina prišla za njo. Nežno se je naslonila na njeno ramo. . • hilo mu klop. Namuznil se je m WJU je toplo pri srcu. , Raj, Le med pridigo si ni mog ^ da ne bi spregovoril o za odpuščanju in o drugačnos i-Ludvik je globoko sklon" vo, kajti zdelo se mu je, da i n samo njemu. ija), Potem je presenečeno ^ ^ ko sta si Raul in župnik P JJ£ roki kot dva stara znanca. £ (j, gel verjeti, da se poznatase j|a stih časov, koje župnika p°P ^, pustolovska žilica in je v pfj leto dni preživel v Atn svojem bratu misijonarju- . "Dobili ste čudovitega zet , dejal Ludviku. pO Potem je prišlo kar sarn ^ ^ sebi, da so se dogovorili. ■ Ana nastopila v božični pj* • ^ "Kaj nam boš zapela- J vprašal župnik. t . jvf "Kar bo dedek hotel,' Je nila mala navihanka. jvj- In tako sedaj sedita z - ^ kom v dvorani župmšča ^ je sta ponosna na vnukinjo, ^ ^ kot pravi angel. Zavedata s ^ ljudje šepetajo in opravlja.!0-to ju ni nič več motilo- Anin glas je preplavil d. ^ in se kot kakšen nežen mei . taknil src. lep^ "Še nikoli nisem imel\,peta' božičnih praznikov," je za. la Veronika in se nagn''a jn je viku. Ta jo je stisnil zaroK ^ izpustil šele potem planili na noge in z vso m zaploskali AniMUenalvI|klav^ Jubilej zdravstvenega doma V Radovljici so praznovali 50-letnico tamkajšnjega zdravstvenega doma. Ob prazniku so podelili priznanja zaposlenim in izdali knjigo. Radovljica - Minuli petek je bila v Linhartovi dvorani osrednja slovesnost ob praznovanju pol stoletnega delovanja Zdravstvenega doma Radovljica, na kateri so podelili priznanja Prizadevnim in dolgoletnim članom kolektiva, poleg slednjih pa so jih prejeli tudi radovljiški Župan Janko S. Stušek, podžupan J°že Rebec, prim. Mario Kocijančič, dr. med., in direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik. doktor Marjan Žilic, upravnik ZD Radovljica v letih 1959-1968, je ob tej priložnosti P^dstavil vlogo in pomen jubi-'anta, radovljiškega zdravstve-nega doma, in zgodovino preventivne medicine, vodja omen-Jenega ZD, specialistka splošne Medicine Marjana Grm, dr. med., pa je v izčrpnem govoru 0risala njegov razvoj skozi čas. dravnikov in ortodont, zelo močna pa je mreža zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov, fizioterapevtk in patronažnih sester, saj jih je skupaj kar 22. Omenjeni zdravstveni dom oskrbuje občane celotne radov- Vl zdravstveni dom so Radov-'čani dobili leta 1953, ko so v ^°veniji ukinili zasebno prak-s°- Prvi prostori so bili na Ko-Pališki ulici, šest let pozneje so zgradili paviljon, v katerem je ždaJ radovljiški vrtec, v sedanji stavbi pa je ZD od leta 1974. Banije stavba dobila prizidek, v "Jem so uredili ambulanto za JJuJno medicinsko pomoč in am-bulanti splošne medicine. Gradca je stala 100 milijonov tolarja, od tega je 45 milijonov to-larJev zagotovilo Osnovno zdravstvo Gorenjske. Letos so v ^ Radovljica kupili zoboz- za dežurno službo, v prihodnje pa bi v ZD Radovljica radi obnovili fasado, uredili sanitarije za invalide in prostor za zdravstveno vzgojo ter prostore zdravstvenega doma tudi klimatizirali. "Ob prazniku omenjamo spremembe in novosti, ki jih je bila deležna stavba zdravstvenega doma, vendar je prav, da se ob tem spomnimo tudi pol stoletnega delovanja zdravstvenega varstva," je dejala Grmova. Ob praznovanju častitljive obletnice so v ZD izdali knjigo z naslovom Zgodovina zdravstvene kulture v Radovljici in okolici avtorice dr. Marjane Grm, pri pisanju knjige pa so sodelovali tudi dr. Marjan Žilic, dr. Mario Kocijančič in dr. Marjana Ravnihar Kunstelj. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič Prostor za družabnost V novem Centru Ivana Hribarja so med drugim uredili knjižnico, mladinski klub in splošno ambulanto. Trzin - Središče družabnega dogajanja v občini se bo po novem letu preselilo v nov center družbenih dejavnosti, ki so ga odprli v petek. V sklopu centra, ki so ga poimenovali po Ivanu Hribarju, so uredili večnamensko Dvorano Marjance Rueigaj, Krajevno knjižnico Tineta Orla, mladinski klub, splošno ambulanto in občinsko informacijsko središče. Prostore, ki so bili sprva namenjeni za novo občino, so si izgovorili od naložbenika stanovanjskih'objektov v središču Trzina, del pa so jih tudi odkupili. Tako imajo zdaj na voljo tri etaže oziroma čez tisoč kvadratnih metrov površin. Sami so poskrbeli za zaključna gradbena dela, saj so bili prostori zgrajeni le do tretje gradbene faze. Za naložbo so po besedah župana Antona Peršaka odšteli 270 milijonov tolarjev, v kar je vključen tudi nakup dodatnih prostorov, za opremo pa jim je dva milijona tolarjev primaknilo ministrstvo za kulturo. Mladinski klub, ki bo deloval v sklopu centra, bo občina predala v upravljanje društvu s tega področja. V njem se bodo odvijale razne dejavnosti za mlade in tečaji, omogočili bodo tudi vadbo glasbenim skupinam. Januarja bo z delom začela splošna ambulanta, za katero v prihodnosti načrtujejo še nakup laboratorijske opreme. V okviru občinskega informacijskega središča pa bo mogoče poiskati informacije v zvezi z delovanjem občine in turistične informacije, tu bo imel svojo povezovalno točko še Podjetniški center Domžale. Vhodna avla pa bo lahko služila tudi kot razstavni prostor. Mateja Rant Vodja ZD Radovljica Marjana Grm je predstavila razvoj te ustanove in njegov pomen za prebivalce. dravstveni stol za ambulanto v Osnovni šoli A. T. Linharta, zanj so odšteli 7 milijonov tolarjev, večjih investicij pa si zaradi lanskega prizidka po besedah Grmove letos niso mogli privoščiti. V radovljiškem ZD je zaposlenih 12 zdravpikov, 6 zoboz- ljiške občine, lani so našteli 100.000 obiskov, najbolj obremenjeni pa sta pediatrična in splošna ambulanta. Grmova je povedala, da jim primanjkuje zdravnikov, zato bi takoj zaposlili pediatra in splošnega zdravnika. Poskrbljeno je tudi Most Hrušica gre naprej Po pol leta, kar so v kulturnem domu na Hrušici odprli mladinsko sobo, je že bilo slišati posamezne glasove nezadovoljstva nekaterih krajanov. Del denarja za naložbe od države srenja vas - Podane - "Letos je bilo zelo težko Pripraviti proračun, ker ni bilo toliko.prenosa Sredstev kot v preteklih letih," je ob pred-vavitvi proračuna za prihodnje leto dejal pPan Jože Bogataj. Po pričakovanjih naj bi se *tos v proračun steklo za okrog milijardo 179 ^ilijonov tolarjev prihodkov, odhodkov pa naj 1 bilo za milijardo 262 milijonov tolarjev. Pri-anJkyaj v višini 82 milijonov tolarjev naj bi P°KriH s presežkom iz preteklih let. v okviru finančne izravnave v občini računajo J)a 400 milijonov tolarjev, kolikor naj bi jim r*ava primaknila k lastnim prihodkom do Primerne porabe, ki letos za njihovo občino riaša 750 milijonov tolarjev. Znesek primerne °rabe se bo po besedah Mirjane Možine na Podi agi ocene rasti življenjskih potrebščin v primerjavi z lani povečal za 4,9 odstotka. Letos v občini načrtujejo precej naložb, za katere naj bi država prav tako namenila del sredstev. V načrtu imajo gradnjo telovadnice ter dozidavo in obnovo osnovne šole Poljane in obnovo Šubičcve hiše v Poljanah, država naj bi sofinancirala še gradnjo komunalne infrastrukture in projektno dokumentacijo za obrtne cone. Računajo pa tudi na nekoliko višje lastne prihodke, predvsem na račun komunalnih prispevkov za novo stanovanjsko sosesko Vršajn, razen tega pričakujejo še sredstva Rudnika Žirovski vrh (RŽV) v sklopu njegovega zapiranja za sofinanciranje obnove cest na območju delovanja RŽV ter komunalne infrastrukture za ohranitev ekonomskega in ekološkega ravnovesja v občini. Mateja Rant Jesenice - V drugem letu delovanja je Mladinski center Jesenice (zaenkrat so še projekt občine, vendar se bodo predvidoma registrirali kot društvo), ki se trudi s pisano ponudbo dejavnosti pritegniti mlade različnih starosti, še zlasti pa tiste, "ki se nimajo kam dati", potrebujejo pomoč pri učenju ali zgolj pogovor o svojih stiskah, delovanje razširil na Hrušico in program poimenoval Most Hrušica. Ob pomoči prostovoljcev ga vodi Mojca Konobelj. Prelepo bi bilo, da bi vsi krajani napore mentorjev in prostovoljcev, ki se trudijo z mladimi (veliko jih je odrinjenih na rob družbe in veljajo za problematične), videli v pozitivni luči. Zato se je zdelo potrebno, da si na posebnem sestanku izvajalci projekta in tisti, ki se jim porajajo strahovi, pojasnijo delovanje in vizijo Mosta Hrušica. Udeleženci, med njimi predsednik Krajevne skupnosti Hrušica Zoran Kramar, vodja družbenih dejavnosti na občini Tea Višnar, vodja mladinskega centra Tina Vukan, so se strinjali, daje delo z mladimi na Hrušici uspešno zaživelo, da tak projekt potrebujejo, vendar je potrebno probleme sproti reševati. Potrebovali bi več usposobljenih prostovoljcev in mentorjev, ki imajo posluh za otroke in mladostnike. Mentorji naj bodo posebej pozorni pri sestavi urnika, da se ne bi prekrivale dejavnosti za različne starostne skupine (vključujejo se otroci in mladi med 6 in 26 let starosti), prav tako naj se dogovorijo za hišni red in ga spoštujejo. Vključevanje otrok bodo evidentirali s posebno izjavo, ki jo bodo podpisali starši ob prijavi. Mlajše otroke naj pri obiskovanju dejavnosti spremlja eden od staršev. Še nekaj predlogov in izboljšav: Mladi naj poskrbijo za ureditev okolice kulturnega doma (eno akcijo so že opravili 13. decembra). Krajevna skupnost je ponudila dodatni prostor za športne aktivnosti. Poslej se bodo izvajalci in zainteresirani za spremljanje projekta Most Hrušica mesečno srečevali na operativnih sestankih. Mendi Kokot Črni oblaki nad vodnim parkom Vodarina po novem Sredstva, ki jih bodo zbrali na račun nove cene za priključno moč, bodo namenili za obnovo. Domžale - Gradnjo plinovodnega omrežja želi občina izkoristiti tudi za sočasno obnovo dotrajane vodovodne napeljave. V Domžalah je namreč še vedno več kot šestdeset kilometrov salonitnih cevi. Za celotno obnovo bi potrebovali približno šeststo milijonov, in ker v proračunu za to denarja ni dovolj, naj bi dodatna sredstva zbrali s spremembo načina obračuna vodarine. Ta bo po novem sestavljena iz fiksnega dela oziroma priključne moči in spremenljivega dela, ki bo odvisen od dejansko porabljene vode. Vzorni odbor je ugotovil nepravilnosti v podjetju Bohinj Grožnja o ustavitvi gradnje. ^|)injska Bistrica - Odprtje vodnega parka v Bohinjski Bistrici 2e nekajkrat preložili, preuranjena je bila tudi napoved o de-nrbrskem odprtju, zdaj naj bi ga odprli predvidoma sredi feb-arja. Vendar tudi slednji napovedi po zadnjih dogodkih pove-^njh z vodnim parkom slabo kaže. Direktor podjetja MPM En-geteer>ng Boštjan Čoki, ki gradi omenjeni park, je namreč minuli k rtek zagrozil, da bo do nadaljnjega ustavil gradnjo vodnega *a in pod vprašaj postavil tudi napovedano gradnjo hotela. Pov^0 v°iJ° m ogorčenje je 0(j^r°čilo poročilo nadzornega HQ<0ra< ki je ugotovil nepravil-V DouJet.iu Bohinj vodni ln opozoril tudi na oškodo-j3® občinskega premoženja, o vodni park, d.o.o. Oškodovanje občinskega premoženja. Gradnja hotela je vprašljiva. ^r°Čilu pa so na zadnji seji bonskega občinskega sveta ^ Povijali tudi občinski svetni-H * ^° besedah podpredsednika ^ bornega odbora Staneta 0 nika so bili skoraj vsi sklepi ^alizaciji investicijskega pro-r^a z» to podjetje sprejeti $lq alo natančno, nekaterih je eP°v sploh ni, dokumentacija <%eUre-'ena in nepregledna, £r. lr»ski svet pa bivšega župana ^aHca Kramarja ni pooblastil ^Prejemanje odločitev, povelj s podjetjem, niti za podpis gjSodbe s podjetjem MPM En-200iCrin8- Občinski svet je leta sprejel investicijski pro- gram vodnega parka, ni pa ustanovil gradbenega odbora, ki bi zaščitil občinske interese pri gradnji vodnega parka, kjer je s 25-odstotnim deležem udeležena tudi Občina Bohinj. "Tudi dokapitalizacija 7 milijonov tolarjev, ki jih je plačala občina Bohinj, nima sklepa občinskega sveta. Ob tem se postavlja vprašanje oškodovanja občinskega premoženja. Občina tudi ni dobila zaključnega računa in sporno je knjiženje 70 milijonov tolarjev, ki jih je družba Vodni park dobila od ministrstva za gospodarstvo," je povedal Koš-nik. Ugotovitve nadzornega odbora so zelo razburile Boštjana Cokla, ki je dejal, da gre za gonjo proti njemu, očitki pa mečejo slabo luč tudi na njegovo podjetje. "Razočaran sem, da javnosti posredujete informacije o oškodovanju občinskega premoženja. Nasprotno, danes je 2,4-krat več vredno kot ob začetku gradnje. Dokler se stvari ne razjasnijo, bo gradnja vodnega parka ustavljena, hotel pa sem pripravljen graditi le v primeru, če dobimo komunalno opremljeno zemljišče," je še dodal Čoki. Investicijska vrednost parka je po besedah Petra Heberleta 591 milijonov tolarjev, podjetje MPM pa je za nakup zemljišča odštelo 43 milijonov tolarjev. Omenjeno podjetje je doslej v vodni park vložilo 196 milijonov tolarjev, občina Bohinj 62 milijonov tolarjev, slednja pa bi po Heber-letovih besedah morala plačati še več kot 200 milijonov tolarjev. Nekdanji župan in sedanji občinski svetnik Franc Kramar je poročilo označil za način politične diskreditacije, trditev, da gre za oškodovanje občinskega premoženja, pa je po njegovem mnenju zavajajoča. "Ni res, da ni bil realiziran sklep o dokapitalizaciji. Če so bile storjene napake, sem pripravljen tudi materialno odgovarjati, v nasprotnem primeru pa bom uporabil vsa pravna sredstva in zaščitil svoje ime," je še dodal Kramar. Občinski svetniki so po dolgi in vroči razpravi sprejeli sklepe, da so se seznanili s poročilom nadzornega odbora, da je iz poročila razvidno, da je nadzorovana oseba občina Bohinj in da bodo imenovali neodvisnega izvedenca pravne in finančne stroke, ki bo proučil poročilo nadzornega odbora. Renata Škrjanc Za povprečen stanovanjski objekt bo to pomenilo dvig cene pri vodi za okoli dvesto tolarjev, pri kanalščini pa petsto tolarjev. Cena za kubični meter porabljene vode bo tudi v prihodnje ostala nespremenjena, novo bo le plačilo za priključno moč. To je cena, ki jo bo uporabnik plačeval ne glede na količino porabljene vode za razpoložljivost oskrbe z vodo v vsakem trenutku, ko vladajo normalne razmere. Sredstva, ki jih bodo zbrali z obračunom priključne moči, bodo namenili za obnovo in širitev Proračun prihodnje leto Komenda - Župan občine Komenda Tomaž Drolec kljub pričakovanju na zadnji letošnji seji občinskega sveta ni predložil v obravnavo in potrditev občinskega proračuna za prihodnje leto. Očitno po prvem predlogu razprave in usklajevanja še niso končana. Zato bodo proračun v občini za leto 2004 sprejemali na eni prvih sej po novem letu. Na seji minuli teden je bil sprejet dolgoročni prostorski plan, ki je vsekakor najpomembnejši razvojni dokument za občino Komenda v prihodnje. Župan na seji s svojo ekipo, ki je kar nekaj let delala pri oblikovanju tega pomembnega dokumenta, ni skrival zadovoljstva, saj so bile sprejete številne pobude, želje in cilji, ki so jih v občini zagovarjali za opredelitev prihodnjega razvoja. Ena najpomembnejših razvojnih opredelitev je vsekakor poslovna cona v občini, ki bo pomembno vplivala na razvoj in zaposlovanje. Na seji pa so sprejeli tudi novo ceno za uporabo stavbnega zemljišča in nove cene storitev na pokopališču. Slednje so povečali za 5,1 odstotka, za kolikor so porasli življenjski stroški. Andrej Zalar vodovodnega sistema. S predlaganimi cenami, ki jih je potrdil tudi občinski svet, pa bodo zbrali le polovico potrebnih sredstev za obnovo, je ob tem dejal direktor javnega komunalnega podjetja Prodnik Marko Fatur. Sami so namreč predlagali bistveno višje cene, vendar kot je opozorila domžalska županja Cveta Za-lokar Oražem, so se na koncu dogovorili, da ne bi bilo smiselno preveč obremenjevati občanov. V okviru gradnje plinskega omrežja v dolžini 33 kilometrov bodo zato poskušali zamenjati vsaj deset kilometrov vodovodnih cevi. Marko Fatur je odgovoril tudi na številne dvome glede salonit nih cevi. Kot pravi, ni bojazni, da bi se azbest pojavil v pitni vodi, saj ta zaradi oblog v cevi ne pride v stik z azbestom, tako ali tako pa je nevaren zgolj prah. Z zamenjavo teh cevi naj bi preprečili predvsem pokanje cevi. "Težave se pojavljajo zlasti na razvodnih sistemih oziroma pri dobavi uporabnikom, sam vodovodni sistem pa je relativno dober," je še dodal Fatur. S tem naj bi se zmanjšale tudi izgube vode, ki ta čas predstavljajo 40 odstotkov porabljene vode. Mateja Rant GORENJKA - GORENJEC MESECA NOVEMBRA 2003 Še naprej Barbara SEDMICA Čas je za spremembe Barbara Demšar Vid Černe Tudi v tretjem krogu Barbara vodi z glasovi, ki ste ji jih prisodili. Tokrat je Barbara kar 75 glasov prištela prejšnjima dvema glasovanjema, ko jih je imela skupaj 67. Zdaj jih ima po tretjem glasovalnem krogu skupaj 142. Vid, ki je po prvih dveh glasovanjih imel 65 glasov, je v tretjem krogu pripisal še dodatnih 63. Po treh krogih jih ima tako skupaj 128. Barbara torej za zdaj vodi za 14 glasov pred Vidom. Barbara Demšar iz Škofje Loke je študirala na Pedagoški fakulteti in po študiju tudi leto dni učila v Medvodah. Zdaj je že tretje leto samostojna ustvarjalka na področju kulture. Pravi, da si tako najlažje prilagaja svoj delovni čas in da so ji pri njenem ustvarjanju pomembni sonce, svoboda, življenje. Rada uporablja simbol kroga, večnega kroga kot simbol življenja. Novembra se je predstavila z razstavo v stanovski galeriji slovenskih likovnih ustvarjalcev, Galeriji društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Razstavo je poimenovala Prazniki. Vid Cerne iz Kranjske Gore je v samozaložbi izdal zanimivo fotomonografijo Pol stoletja dolga pot s 360 črno belimi in barvnimi fotografijami Kranjske Gore in njenih ljudi. Doslej je izdal že zbirko pesmi Kapljice, knjigo Raubšici - divji lovci in imenitno dokumentarno kroniko Borovška vas. Tokrat se je kot domačin s knjigo fotografij zapisal v zgodovino kraja. S fotoaparatom je beležil nastajanje prvih vlečnic, smučarska tekmovanja, gradnjo hotelov, trenutke, ko je kraj razvoju žrtvoval prenekateri biser krajinske arhitekture in naravne znamenitosti. S knjigo se kot neutrudni kronist zavzema za ohranitev prelepe krajine. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenj ko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu novembru FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molko-va pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Neža Močnik, Njive 20,4201 Zgornja Besnica Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Martina Pernuš, Srednja Bela 20, 4205 Preddvor; Primož Ca rman, Spodnja Senica 23/A, 1215 Medvode in Magda Svrzikapa, Ledine 1, 4280 Kranjska Gora. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Robert Topličar, Šarhova 28, 1000 Ljubljana; Nina Hribar, Blejska Dobrava 127, 4273 Blejska Dobrava; Mirjani Bergant, Zalog 52 A, 4207 Cerklje; Ana Eržen, Sovodenj 1, 4225 Sovodenj; Maja Ropret, Grad-nikova 103, 4240 Radovljica in Nada Švigelj Demšar, Rimska 34, 1253 Borovnica (pri blagajni pokažite le osebni dokument). Ko sem se pred kratkim po dolgem času spet peljala z mestnim avtobusom, sem doživela prijetno presenečenje. Avtobus je bil poln dijakov in drugih potnikov. Postavila sem se ob prazen sedež. Na sosednjem je s težko šolsko torbo na kolenih sedel fantek, ki je imel kakšnih deset, enajst let. Meni nič tebi nič me je povabil, naj prisedem. Nepričakovana pozornost me je domala osupnila in sem sedla. Bolj iz vljudnosti kot iz potrebe. Na naslednji postaji se je na mesto, kjer sem prej stala sama. postavil nek gospod, ki jih ni imel več kot petinštirideset. Fantka je kar odneslo s sedeža. "Usedite se. Sam lažje stojim," je neprisiljeno pojasnil. Vsi naokrog smo se spogledali. Gospod je očitno pretehtal, da bi utegnil fantka spraviti v zadrego in je tudi on poslušno sedel. Pripetljaj me še vedno vznemirja. Smo res zabredli tako globoko v brezčutno sebičnost, da nas vrednote, kot so ljubezen, resnica, miroljubnost in spoštljivost osupnejo? Je naše življenje res tako usmerjeno navzven, da smo pozabili, da "človekova sreča ne izhaja iz imeti, ampak iz biti", kot je v pogovoru za NeDelo rekel pater Leopold Grčar?" Vsekakor je božični čas oziroma čas, ko se izteka koledarsko leto, primeren trenutek, da pri sebi preverimo, koliko je v nas duhovnosti in koliko želje po gmotnih užitkih. Od vseh zemeljskih bitij je samo človek nezadovoljen in želi preseči samega sebe. Vendar. Doslej so vse civilizacije zanemarile človekovo duhovno komponento; čutno življenje, ki ga obvladujejo skrbno urejena moralna pravila. Antične intelektualne evropske kulture so Rodio Tfiojov ® Prvi glo/ Cofenj/ke^ Prvi glo/ek Corenj/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj končale v razkrajajočem dvomu in skeptični nemoči. Sodobna družba je kot novo načelo preživetja odkrila napredek. Kateri cilj naj bi s tem napredkom dosegla, tega pa ni nikoli odkrila. Razen, če ni napredek sam sebi namen. Kar bi bil absurd. Če pritrdim patru Leopoldu Grčarju, potem človekova sreča ni odvisna niti od gmotne blaginje, niti od napredka fizikalnih ved, niti od verske obnove. Kaj nam potemtakem sploh ostane? Domala nič. Potrebna je preobrazba človekove narave in družbene zavesti. Potrebno je spoznanje, da denar in bogastvo nimata sama na sebi nobene vrednosti. S koncem te utvare pa bo konec tudi vulgarnega liberalizma in politične paradigme, ki temelji na produkciji gmotnih potreb in medijski fatamorgani. Ljudje pričakujemo, da nam bo novo leto prineslo mir, srečo in blaginjo. Ampak. Novo leto samo po sebi ne prinaša sreče ali žalosti. Dnevi so si enaki, doživljanje sreče in bolečine pa je odvisno od nas samih. Od naših lastnih dejanj. Ali, kot pravi pregovor, kar sejemo, to žanjemo. Za začetek premislite, ali boste svoje najbližje res razveselili z bolj ali manj dragimi novoletnimi darili. Jim morda ne bi bilo ljubše, če bi jim v prihodnjem letu poklonili več časa, več ljubezni, več sočutja, več prijaznosti, več potrpežljivosti? Vsekakor se za srečo splača potruditi. Marjeta Smolnikar Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o-Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si VOLKSBANK KARNTEN SUD Borovlje - Ferlach Glavni trg 6 -Hauptplatz 6 Tel. 0043/4227/3756-16 ali 0043/4227/3756-12 Fax 0043/4227/3756-8012 GOVORIMO SLOVENSKO Zahvaljujemo se Vam za zvestobo in zaupanje. Sodelovanja z Vami pa se veselimo tudi v prihodnjem letu! Želimo Vam lepe praznike Piše Milena Miklavčič Usode Ce bo on, bom še jaz Metodova zgodba Se zmeraj je zelo umirjen, zdi se, kot da nikoli ne povzdigne glasu, niti ko bi bilo to potrebno. Judi čas se še ni dotaknil obraza, še zmeraj je nenavadno mladosten, vendar se poteze zresnijo, ko se nasloni nazaj in vpraša, o čem naj sploh govori. Stvari nikoli ne delam na pol, pravi. Kadar je imel pred seboj cilj, je zmeraj naredil vse, da gaje dosegel. V tem ni razlik med sedanjostjo in preteklostjo. Uspešno podjetje, ki ga vodita z ženo, mu je še zmeraj izziv in pred seboj ima še veliko načrtov. Saj jih bom uresničil, reče počasi in premišljeno in potem med smehom doda, da bo kot zadnja prišla na vrsto klet, ki je nekaj posebnega, originalna, velblana. Tam bo naredil zatočišče za moško dušo, da se bo tja umaknil sam ali s prijatelji. "Začelo se je zaradi pijače, ki mi je zamorila otroštvo." V glasu ni začutiti niti senčice zamere ali jeze. "Tako je pač bilo, " nadaljuje. "Že kol otrok sem raznašal časopise in sanjal o tem, da bom nekoč na svojem, kjer ne bo niko- gar, ki me bo sredi noči metal iz postelje. Leta 1967 sem stopil do Katernika in ga vprašal, ali ima kakšno parcelo naprodaj. Všeč mi je bilo, ker se je povsem resno pogovarjal z menoj, čeprav sem bil še otrok, saj mi je bilo komaj dobrih štirinajst let. Dogovorila sva se, da mu bom vsak mesec prinesel 20.000 dinarjev, ki sem jih zaslužil pri časopisu. Dober človek je bil, kupčijo sva naredila, kot je treba. Niti enkrat nisem pomislil, da bi me zato, ker sem bil otrok, "okoli prinesel". Načrte za hišo je nosil domov, kjer jih je le dobil. Potem jih je pregledoval in tehtal, kateri bi bil najboljši. "Star ata je bil zelo ponosen name. Zmeraj me je spodbujal, kar mi je veliko pomenilo. Kmalu mije prešlo v navado, da sem zjutraj šel v šolo, potem pa sem mauho vrgel v kot in se s kolesom odpeljal v Sovro, kjer sem do večera lomil kamenje. Jerko mi je dal železno palico, nekaj sem prinesel s seboj, pa je šlo. " Najbolj mu je bilo všeč, ker so ga odrasli jemali kot sebi enakega. Nihče se ni norčeval iz. njegovih let, to mu je veliko pomenilo. In mir, ki sem si ga tako silno želel, pravi. Druge motivacije sploh ni potreboval. "Spominjam se, da mi je iz. Idrije pripeljal poln tovornjak peska. Ker so bila tla še zmeraj razmočena od dežja, se je takoj, ko je zapeljal s ceste, udri in ni kazalo drugega, kot da tovor razloži kar tam. Ves teden sem potem porabil, da sem ga z navadno karjolo odvažal do parcele. Nisem imel denarja, da bi kogarkoli prosil, da mi pomaga. " Kaj pa sošolci? Ali so vedeli, kaj počneš v svojem "prostem " času ? "Vedeli so, vendar ni nikogar zanimalo. Takrat je večina mislila bolj na šolo, šport, tudi na dekleta kot na take odrasle zadeve. Edino Kralj (ki je že umrl) je nekoč prišel z mojo mamo na parcelo, ko sem kopal grunt in mi pomagal. Drugače pa sem grunt v celoti skopal sam. Delavcev si nisem mogel privoščiti, ker nisem imel denarja ..." Bil si še otrok, star 14 let. Kako si fizično zmogel vse napore? "Dokler sem še hodil v osnovno šolo, je še šlo. Ko sem sedel pri pouku, sem na neki način počival. Končal sem samo šest razredov, potem sem šel delat v Alpino. Včasih je bilo tako naporno, da sem stoje, za mizo, zaspal. Ob petih zjutraj smo ponavadi začeli zidati, končali ob enih, takrat pa sem že hitel na popoldanski šiht. Pri večjih delih sem vsaj na začetku imel delavce. Zafršolal mi je Špikov Janez. Zadnjo plato sem pa že sam, saj sem zmeraj pozorno spremljal vsakega delavca posebej. Na nek način so me nekateri delavci imeli še zmeraj za otroka. Pri Remontu so odlašali v nedogled, pozidat so prišli šele konec jeseni. Ni bilo lahko. Delalo se je še vse ročno, z movtarkami, prvi mešalec za beton je imel v Zireh Micnk iz. nove vasi, kolikor vem. Tudi jaz sem šel drugim pomagat delat plato, eno leto je bilo takih izmenjav čez dvajset." Kje si nabavljal material za hišo? "Opeko mi je Stane Pleskov pripeljal iz LJ Ijane. Večino sem nabavil preko takratn '> remonta, saj ni bilo treba plačati promet * davka, remontovci pa so za tisto vsoto P . pozidat. Pesek za mavto sem nabavljal V LflJ nad Gorenjo vasjo. " ■ Vmes pa si služil denar tudi tako, da s druge izdeloval strešno opeko? jerri "Velikokrat sem šprical šolo, ker sem V obljubil, da bom opeko pravočasno nar y Pivkov Luka je imel mašine in delavn^0^ mentrgi sem zamešal mavto, potem setn ^ nadeval na model, treba je bilo dobro potol ' z se je beton čimbolj stisnil, oblikovalo se ^ z modelom, nato se je prirezavalo, nazadnje - .fj navadnim sitom po licu potresel s cemen ,0 dal sušit na police. Mašina je bilo le . z "avtomatizirana", da se je model dviguju ^ nogo. V enem dnevu sem jih naredil okoli eno hišo se jih je rabilo 2300. Z mojimi tZ pa se je takrat pokrilo kar nekaj hiš ■■■■ fil Zase sem si pri nekem IdrijČanu a^\.aie mašino, in to šele potem, ko je bila prv& P > ^ narejena. Uporabljal sem rdeč pesek, fo50 prodali na Selu, vendar za strešnike ^ najboljši, saj sem ga po petnajstih leti zamenjati. Namesto v šolo, sem šel do ^0 celo dopoldne delal, za razre dničarko P0/^ treba narediti opravičilo. Stara mama Je ain0 slabo, dal sem ji v podpis kakšno ne\ ^ pisarijo, tam, kjer bi naj bil njen P^lf'i" 0 izstrigel okenček, da je njen podpis "Pac „ prazen list, ki sem ga izpolnil potem sam- Priznanja kulturnim delavcem Čveza kulturnih organizacij Tržič je podelila Kurnikova priznanja za leto 2003. Plakete so si prislužili trije nagrajenci. Bistrica pri Tržiču - Letos je ZKO Tržič prejela 26 predlogov za Kurnikova priznanja. Izvršni °dbor se je odločil, da podeli e°o srebrno in dve bronasti Kurnikovi plaketi ter dve zlati, 15 srebrnih in 18 bronastih jubilejnih značk. Srebrne in znaste značke bodo nagrajen-Cl prejeli na društvenih priredit-Vah, najvišja priznanja pa so •zročili na petkovi prireditvi v Bistrica. Tam so nastopili tlsti ustvarjalci, ki so letos pre-Segali lokalne okvire. Scenar-lsta Bojan in Metka Knific sta °b 30-letnici podeljevanja Kur-jJUcovih nagrad prikazala dru-2abno in društveno življenje v Preteklosti. V spletu plesa, igre, Petja in glasbe so se predstavili F°lklorna skupina Karavanke, ^ladinsko gledališče Tržič, **or Društva upokojencev Tr-*'e, Mešani pevski zbor Ignacij hladnik, Fantovski kvintet Lom, Člani Pihalnega orkestra Tržič in učenci OŠ Lom. Srebrno Kurnikovo plaketo je dobila Tanja Kosmač - Za-lašček iz mojstrske delavnice Kosmač. V njej se ukvarja s poslikavo glinenih, lesenih in drugih izdelkov iz naravnih materialov. Nadaljuje tudi izročilo poslikav zibk, skrinj, okvirov in podlag bivanjske kulture. Najbolj je uspela s posli-kavami panjskih končnic, kjer se je letos posebej izkazala pri obnovi čebelnjaka Antona Janše. Bronasto plaketo je prejel Anton Kramarič za raznoliko ustvarjanje. Mlad je bil lutkar, recitator in pevec. Kot učitelj v Lomu je postal mentor mladih in jih učil tudi plesa. Pomaga pri scenah za otroške gledališke predstave, otroke pa že dolgo razveseljuje kot dedek Mraz. Ukvarja se tudi s pesništvom in pisanjem. Ob tem se zadnja leta posveča še slikarstvu; ustvaril je okrog 200 različnih slik. Drugo bronasto plaketo si je prislužil Tomaž Meglic na glasbenem področju. Začel je peti v župnijskem fantovskem zboru in nadaljeval v mešanem zboru. V cerkvi je igral na orgle, kot pevec pa je sodeloval tudi z moškim zborom Lubnik iz Škofje Loke. Pred desetletjem je prevzel vodenje mešanega zbora Marijino oznanjenje Tržič, tri leta vodi mešani zbor Ignacij Hladnik Tržič, sodeluje pa tudi pri organizaciji raznih prireditev. Zlati jubilejni Kurnikovi znački sta si pripela dolgoletna člana Foto kluba Tržič Janko Kermelj in Milan Malovrh. Za fotografije so oba večkrat nagradili. stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič Kako izobražen naj bo direktor Predlog, naj ima direktor občinske uprave v Cerkljah vsaj višjo izobrazbo, ni bil podprt. Cerklje - V razpravi o predlogu odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave na seji občinskega sveta Cerklje so se svetniki spraševali, ali je lahko na mesto direktorja občinske uprave (ki ga v Cerkljah še nimajo) imenovana oseba, ki ima zgolj srednješolsko izobrazbo. Anton Kopitar (LDS) je namreč vložil amandma, po katerem lahko to nfesto zasede le oseba, ki ima najmanj višjo izobrazbo. "Direktor občinske uprave je po svoji funkciji odgovoren za celotno delo uprave. Kako bo potem nekdo s srednješolsko izobrazbo zmogel svetovati občinski finančnici, če tega znanja nima. Na mesto direktorja je potrebno zaposliti nekoga, ki je usposobljen na področju upravno-pravne izobrazbe," je menil Kopitar. Pritegnil mu je Primož Močnik (N.Si): "Nekdo, ki ima srednješolsko izobrazbo, ne more odgovarjati za zakonitost ravnanja občinske uprave, ker ta zahteva presega nivo njegove izobrazbe." Janez Korbar (Lista za razvoj vasi) se z njima ni povsem strinjal: "Po odloku mora direktor ob zamenjavi župana ponuditi odstop, kar pomeni, daje župan odgovoren za njegovo delo oziroma za vse ljudi, ki jih je sam postavil na neko delovno mesto." Zupan Franc Čebulj je zavrnil bojazen, da bi zaposlil osebo, ki ne bi bila sposobna opravljati direktorjevega dela. "Če kaj takega nisem storil do sedaj, verjetno ne bom počel v naslednjih treh letih," je dejal Čebulj in hkrati svetnike opozoril, da se mu ne zdi smiselno, da bi bila občina rigoroznejša od države, ki je za tako delovno mesto predpisala najmanj srednješolsko izobrazbo. Občinski svet je z glasovi koalicije odlok sprejel v obliki, kot je predlagala uprava. Simon Šubic Protestno zaprli magistralko Petkova protestna zapora prometa je bila opozorilo državi naj poskrbi za varnost Krajani zahtevajo podhod za pešce in krožišče. ^odvin - Krajanom Mošenj, Globokega, Mišač, Dobrave, Oto-|Jj Dvorske vasi, Zapuž, Zgoše in Begunj je prekipelo. Dovolj JUit je ignorance države in njenih neizpolnjenih obljub. Njihovo ^trpljenje je doseglo kritično točko, saj že leta čakajo na ureditev križišča v Podvinu. Septembra lani so protestno zaprli Magistralno cesto, minuli petek popoldne so dejanje ponovili. Krajani omenjenih vasi so se °dločili za dvajsetminutno protestno zaporo ceste s prečka-nJem, s katero so državo opozori' na nevzdržne razmere v pod->skem križišču, kjer je vklju- Prinesli so mladostno energijo Mladi iz Ekonomske šole v Kranju ob novem letu tradicionalno obiščejo stanovalce v Domu starejših občanov Preddvor. prečkanje ceste pa zelo nevarno. država že leta 1995 obljubila podhod in pet let pozneje tudi semaforje, vendar doslej ničesar od naštetega ni uresničila. Tudi krožišča ne. "Leta 1997 smo dobili odgovor, daje zaradi skorajšnje gradnje gorenjske avtoceste ureditev podvinskega križišča Slednje potrjuje tudi^ nesreča, ki vprašljiva. Vendar avtocesta ne evanje na prednostno cesto za-j^di gostega prometa na magis- ralni cesti, dnevno po njej pelje Več kot 20.000 vozil, zamudno, se je zgodila pred štirinajstimi dnevi, koje voznica na prehodu za pešce zbila domačina s Spodnjega Otoka, ki se je pri tem hudo poškodoval. Krajan Mošenj in nekdanji predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Janko Lavrič je povedal, da jim je Odkrili stare grobove kapelici in vaškem koritu na križišču sredi Smokuča na novo odkrili 13 staroslovanskih grobov. , smokuč - Po besedah arheologa Milana Sagadina iz Zavoda za stvo naravne in kulturne dediščine Kranj je to tretja najdba v tem ' delu vasi. Prva sega v leto 1934, ko so gradili korito in domne-q-1°' da je bilo šest grobov uničenih. Na podlagi teh podatkov je ^renjski muzej na južni strani regionalne ceste opravil sondiranje lq-?a^e' sedem grobov iz 10. stoletja. Ob gradnji kanalizacije leta (j je bilo ponovno uničenih neznano število grobov, vendar so s. ayci nekaj najdb (dva staroslovanska lončka, prstan in nekoliko p reJšo zapestnico) "kljub prepovedi njihovih delodajalcev", kot v> Sagadin, le predali spomeniški službi. kz skriti grobovi segajo v 8. do 9. stoletje, kar kaže na prvo bo zgrajena jutri, ampak bomo nanjo čakali še dolgo, do tedaj pa bomo domačini vsak dan preverjali svojo potrpežljivost ali izzivali nesrečo pri vključevanju na magistralno cesto, pešci pa tvegali z vsakim prečkanjem ceste. Očitno to države ne zanima in ni zadosten razlog za njeno takojšnje ukrepanje," je odločitev za protestno zaporo pojasnil Lavrič. Krajani zavračajo izgovarjanje na avtocesto in so razočarani nad nerazumevanjem države, ki traja že desetletje. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mošnje Franci Peternelje dejal, da država tudi ne odgovarja na njihove dopise in da bodo vztrajali do izpolnitve svojih zahtev. Od države zahtevajo ureditev podhoda za pešce in krožišča, ki bi uredil vključevanje na prednostno cesto. "Če se država ne bo odzvala na naše zahteve, bomo protestno zaporo*še ponovili. Vendar bo vsaka naslednja daljša," je še Potoče - Že zjutraj je bilo med stanovalci doma čutiti vznemirjenje. V tem času se v domu kar vrstijo dogodki, ki napovedujejo bližnje praznike, obisk mladih veselih ljudi pa je starostnikom še posebno v veselje. Dijakinje in dijaki Ekonomske šole iz Kranja že tradicionalno vedrijo praznične dni babicam in dedkom v domu. Letos jih je prišlo triindvajset v družbi svetovalnih delavk in knjižničarke, ki pojasnjujejo, da je letos za obisk v domu med dijaki vladalo veliko zanimanje. Vsak, ki zna kaj posebnega, se ukvarja s plesom, glasbo ali kako drugače nastopa na odru, je želel nastopiti za starostnike. "Od prejšnjih generacij dijakov slišijo, da se na teh srečanjih vedno dobro imajo. Glas o pozitivnih izkušnjah se širi in potem se jih vsako leto več poteguje, da bi bili v skupini, ki bo obiskala dom. Letos bi lahko pripeljali kar vso šolo," pravijo spremljevalke, ki imajo po lastnih besedah zgolj koordinacijsko vlogo, saj vse drugo dobro pripravi dijaška skupnost. Vsi dijaki in zaposleni v šoli so prispevali denar za obdaritev starostnikov in nabralo se ga je toliko, da so pripravili domala dvesto darilnih zavitkov, za vsakega stanovalca v Potočah enega, v prvih in tretjih letnikih pa so izdelali tudi lične voščilnice. Mladi so se pred obiskom nekajkrat sestali na vajah in pripravili program, ki je lep del dopoldneva zabaval stare ljudi. Najprej so nastopili z družinsko komedijo Pri nas je lepo, prikazali skeč o dogajanju na sodišču, s plesno točko ogreli dlani stanovalcev, na koncu pa je glasbena skupina navdušila s pesmimi, ki so blizu vsem generacijam. Mladih ni bilo treba dvakrat prositi, da so dodali še nekaj veselih viž (najbolj so vžgale Avsenikove), aplavz med starimi pa je najbolje odrazil njihovo razpoloženje. V sobah so dobili še darila. Kdove, kaj je bolj osrečilo stare ljudi, sladkarije, suho in sveže sadje iz darilnih zavitkov, vesela prireditev ali pozornost, ki jim jo že leta in leta naklanjajo mladi ljudje. Tovrstno sodelovanje šole z domom v Potočah je namreč staro že dve desetletji. V dom pa so že pred njimi ob podobnih priložnostih prihajali otroci iz pred-dvorske šole. Danica Zavrl Zlebir dodal Peternel. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki KOKRICA, tel.: 04/236-11-1! • ••• •••• ŠTERN MARTIN, «,p. C. na Brdo 16 KRANJ, KOKRICA ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE Del, čas: □ori nad.od 9,00 24,00 lorok Zaprto Zimska AKCIJA VESELE praznike in SREČNO! Poselitve Slovanov, ko so svoje umrle pokopavali na robu vasi niso bila izoblikovana farna središča. V petek, 19. decembra, Sq^!' na odkopnem polju že precej očiščeni trije grobovi, v katerih Ce> zelo veliko nakita (zaponka, več prstanov, uhani) je bilo ob fanta, za katerega ocenjujejo, da so ga pokopali pri 15-tih, DHi skeleti in nakit. Ob ženskem skeletu steklene jagode rl1Ce> Jjletu i Site, 2j 7lvrn ko se pri moškem skeletu (starost ob smrti je ocenjena med bjiln 50 let) vidi močna poškodba hrbtenice, od dodatkov pa je ^naJden nož. 0° konca leta bodo arheologi očistili in dokumentirali šest grobov, hr e bodo zaščitili in do pomladi ponovno zasuli. Vse najdbe bo ^'1 Gorenjski muzej. Mendi Kokot OTMMMEJIGLAS MARINKA FRITZ KUNC v CREINI Gostja 2. srečanja bo MARINKA FRITZ KUNC, pisateljica, ki je napisala knjigo Janov krik. Marinka Fritz Kune trdi, da je velik razlog za odtujenost in odvisnost od drog premalo pogovorov ter premalo aktivnega življenja. Božič pa je pravi trenutek, da se na to bolj spomnimo. Pogovor z gostjo, ki bo v torek, 23. decembra, ob 17. uri v hotelu Creina, bo vodila Tatjana Pire. 9 Srečanja v hotelu Creina so brezplačna, vsak udeleženec prejme še darilo sponzorja Papirnice Karun iz Kranja. Kupon pošljite v Hotel Creina, Koroška cesta 5, Kranj. M* Ime in priimek................................................. Naslov........................................................., mmmMGLAS Nakup velja za davčno STAVBNO POHIŠTVO Cenejše do 11 % + količinski popusti do 31. decembra lin ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, fTii,.Tli TA i I tel.:04 5113 418, 04 5113 419, 04 5113 000, fax:04 5132 761 tmmv.jelmrica.sL i m^vinfo^jelovira. si ■w* -g • • • • Prazniki in godovi JaSllCe naj nagOVarjajO Štefan in Šentjanž obiskovalce Križe - V delu župnišča ob župnijski cerkvi v Krizah je v božičnem času na ogled fotografska razstava o kriških jaslicah v zadnjih triintridesetih letih. Odtlej vsako leto za njihovo postavitev poskrbi jasličar Peter Dolinar. "Biloje leta 1971, koje v župnijo prišel nov duhovnik," se spominja Peter Dolinar: "Ko je 24. decembra novi župnik razočaran sedel v cerkvi in ugotavljal, da se nihče ni lotil postavljanja jaslic, naju je z našo Min-ko prosil, naj na hitro postaviva jaslice, saj cerkev ne more biti brez njih." Miza za namizni tenis, stari kipi nad zakristijo, mah s strehe farovške drvarnice ... in jaslice so bile v dveh urah postavljene. Naslednje leto v adventnem času je župnik Vin-dišar skrb za postavitev jaslic zopet naložil Petru, ki je tako postal kriški jasličar in je letos jaslice postavil že triintridese- tič. Postavitev je Peter ponavadi tudi sam fotografiral, da se ohrani spomin nanje. Tako se je letos porodila ideja za razstavo fotografij jaslic iz preteklih let. Razstava obsega fotografije 18 različnih jaslic, ki so vsako leto nagovarjale obiskovalce cerkve. Peter je ob pomoči nekaterih faranov vsa ta leta jaslice postavljal po lastni zamisli. Prve je iz gline izdelal leta 1973, ko je bil na duhovnih vajah v Pleter-jah, sveta družina je bila tisto leto v slamnati koči, pet let kasneje je začel uvajati svetlobne efekte, leta 1981 je obsežna postavitev segala od stopnic pre-zbiterija do prostora za oltar- Zakon o verski svobodi Ljubljana - Urad vlade za verske skupnosti je priredil pred božičnimi prazniki tradicionalni sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki imajo prijavljeno svoje delovanje v Sloveniji. Sprejema sta se med drugim udeležila tudi apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abryl y Ca-stello in predsednik komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti in minister za pravosodje Ivan Bizjak. Direktor urada dr. Drago Če-par je v nagovoru še posebej omenil 51. člen osnutka ustave Evropske unije, v katerem je o verskih skupnostih zapisano, da "Unija spoštuje in ne posega v status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po notranjem pravu. Unija, ki trem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in njihov specifični prispevek, vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog z njimi." Dr. Drago Čepar je izrazil upanje, da bo Slovenija v letu vstopa v Evropsko unijo sprejela moderen zakon o verski svobodi, ki bo verskim skupnostim dal mesto, ki jim po pomenu pripada. "Kristjani se pripravljamo na božič, muslimani so proslavili konec ramadana, Judje so pred hanuko, država bo proslavila plebiscitarno odločitev za samostojnost; vsi živimo v adventnem pričakovanju, pričakovanju zmage dneva nad nočjo in luči nad temo. Veseli smo svobodne izbire vere in postave, zglednega odnosa države do manjšin in manj številčnih skupnosti ter tozadevne garancije samostojne in demokratične Slovenije. Vesel sem pomembnega deleža našega urada, ki praznuje letos deseto obletnico ustanovitve," je dejal dr. Drago Čepar. Omenil je letošnje pomembne dogodke in obletnice: dejavnost katoličanov v osmih srednjeevropskih državah za ohranitev korenin evropske duhovnosti, napredek pri sporazumevanju s Svetim sedežem, nove duhovnike v svangeeličan-ski in drugih cerkvah, odkritje spominske plošče ob 230-letnici rojstva evangeličanskega duhovnika Štefana Kuezmiča, napredek pri prizadevanju muslimanov za bogoslužni prostor, pridobitev sinagoge in Nobelovo nagrado za mir, ki jo je prejela muslimanka, iranska odvetnica Širin Ebadi. Jože Košnjek jem, z osem metrov visoko smreko in dvestotimi modrimi lučkami. Prvič so jaslice v naravni velikosti v Križah imeli tri leta kasneje, med obiskovalci, posebej otroci, so dosegle veliko zanimanje. Enkrat je Jezusa popeljal med Križane pod streho Gašperjevega kozolca, spet drugič je poudaril križ, tretjič napeljal vodo, kakšno leto pa so jaslice na željo faranov tudi pono- vni... "Jaslice morajo nagovarjati obiskovalca, ta naj bi se na neki način videl v njih," razmišlja Peter Dolinar, ki je letos jaslice zopet postavil ob stranskem oltarju cerkve, z njimi pa želi pričarati palestinsko pokrajino in Betlehemsko noč, za katere motive je naslikala gospa Darja Zupan. Fotografska razstava bo na ogled še 14 dni ob sobotah in nedeljah. Igor Kavčič Preč je zdaj to staro leto V nedeljo zvečer so luči osvetlile praznično okrašeno središče Krope, pred tem pa je bil koncert Koledva 2003 z naslovom Noč za hribom spi. Kropa - Polna dvorana kulturnega doma v Kropi je v nedeljo na koncu praznikom posvečene prireditve skupaj z mešanim, moškim in ženskim pevskim zborom Koledva ter gosti zapela priljubljeno kroparsko koled-niško pesem "Preč je zdaj to staro leto, žihar smo veseli vsi, ker smo zdrav na temu svetu novga leta učakali...". Domači pevci zbora koledva so nastopili pod vodstvom pevovodje Egija Ga-šperšiča, kije zbral in leta 1990 v knjigi objavil 45 koledniških pesmi iz Krope in Kamne Gorice. Prepevali so v mešani, mo- ški in ženski sestavi, spremljal pa jih je godalni trio, v katerem so igrali Nejc Mikolič, Liza Šparovec in Jure Zupan. Razen domačih so zaigrali in zapeli tudi nekaj tujih kolednic. Gostje na prireditvi z naslovom Noč za hribom spi pa je bil trio Moj dom iz Velenja, v katerem so igrali in peli citrar Marjan Marinšek in pevki Kristina Šu-ster in Tanja Meža. Dolg aplavz organizatorjem prireditve in nastopajočim je bil dokaz, kako prijeten in pomirjujoč je bil dogodek v kulturnem domu. Jože Košnjek Na Brezjah maša za domovino Brezje - V nedeljo, 21. decembra, je bila v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah maša za domovino. Daroval jo je mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, kije v Slovenski škofovski konferenci zadolžen za vojaško pastoralo, somaševali pa so vojaški vikar dr. Jože Plut in ostali vojaški duhovniki. J. K. Ta teden je teden velikih praznikov. V četrtek bo božič. Dan pred njim bosta Adam in Eva, za njim pa Štefan in Janez Evangelist ali Šentjanž. Danes, 23. decembra, se katoliška cerkev spominja duhovnika Janeza Kaucija in mučenke Viktorije. Janez Kancij je bil Poljak in je bil bogoslovni profesor na univerzi v Krakowu. Viktorija pa je dala življenje za vero v prvih krščanskih časih. Jutri, 24. decembra, bo praznik Adama in Eve, ki sta prva svetopisemska starša. Ime Adam pomeni "zemljan", Eva pa "mati vseh živih". Živela sta v raju, kjer je vladalo med njima in med naravo sožitje. Ko sta se pregrešila, sta bila izgnana iz raja. Njuna sinova sta bila Kajn in Abel. Jutri, ko praznuje tudi devica Hermina (Irma), je eden najlepših večerov v letu, sveti večer. V četrtek, 25. decembra, bo slovesni in zapovedani praznik božič ali Gospodovo rojstvo. Božič je ob veliki noči največji krščanski praznik. V četrtek bo tudi praznik mučenk Anastazije in Evgenije. Medtem ko je velika noč predvsem cerkveni praznik, je božič vedno bolj tudi družinski praznik, praznik miru, spokojnosti in veselja. Natančni datum Kristusovega rojstva ni znan, dokazano pa je, da seje rodil. V 4. stoletju so izbrali za praznik Jezusovega rojstva 25. december, ko se je začel dan krajšati in je bil tudi praznik luči. Kot precej drugih krščanskih praznikov je tudi božič nadomestil pogansko praznovanje "nezmaganega sonca". Po nekaterih podatkih pa naj bi začeli božič praznovati 25. marca leta 275. Vzhodna ali pravoslavna cerkev je tudi sprejela ta praznik in ga prenesla na 6. januar, ko je tudi praznik treh kraljev ali praznik Gospodovega razglašenja. V petek, 26. decembra, bodo po cerkvah blagoslovili vodo in sol, sicer pa bo na ta dan praz- nik sv. Štefana, diakona in prvega mučenca. Evangelist Luka je napisal, da je Štefan oznanje-val krščanstvo med pogani. Tako kot Jezusu so tudi njemu naprtili proces pred velikim zborom. Nastopile so krive priče. Štefan se je odlično branil, kar je razjezilo sodnike in ljudstvo, ki so ga kamenjali do smrti. To seje zgodilo okrog leta 33 pri Damaščanskih vratih v Jeruzalemu. Štefan je postal zavetnik konj, sodarjev, zidarjev, kamnosekov, tkalcev in tesarjev. Zgodovina ne govori o povezanosti Štefana s konji. Za "konj; skega" svetnika so ga izbrali zato, da bi nadomestili po£an' skega boga Velesa. V soboto, 27. decembra, po praznik apostola in evangelist Janeza in spokornice Fabiole-Med Slovenci zelo priljubljenemu svetniku pravimo tudi Šentjanž. Na dan njegovega g°da marsikje blagoslovijo vino. Cerkvena zgodovina pravi, daje bu Janez Evangelist najmlajši med apostoli in učenec Janeza Krst' nika. Apostol je bil tudi njeg°v brat Jakob. Janez je bil ob Jezusu, ko je umrl na križu in ko mu Man- je v varstvo zaupal mater jo. Zato je imel v apostolskem zboru veliko veljavo. Umrl je okrog leta 100. V nedeljo, 28. decembra. jjO praznik Svete družine, nedolžnih otrok in mučencev Kastor-ja in tovarišev ter Teodora Graptusa. Herod, ki je i-ska novorojenega Jezusa, je da umoriti vse dečke, stare dve le" in mlajše. Mislil je, da bo med njimi tudi Jezus, novorojeni kralj. Marija, Jožef in Jezus s° se zaradi opozorila angela p^' vočasno umaknili v Egipf ponedeljek, 29. decembra V bo To- praznik škofa in mučenca maža Becketa. Jože Kosffl Adventno srečanje starejših in bol*1'*1 Ribno - Župnijski pastoralni svet župnije Jakoba v R'0116111^-Bledu je organiziral že drugo zaporedno adventno srečanje za ^. rejše, bolne in tiste, ki težje obiskujejo bogoslužje v domaČi cei Po maši, ki jo je daroval ljubljanski bolniški duhovnik Miro 5 so se v gasilskem domu, kjer so prijazni gasilci odstopih pr°*^e poveselili in poklepetali ob dobrotah, ki so jih pripravile gosp ^ in obujali spomine na pretekla leta. Duhovnik Miro Šlibar Je drugim dejal, da poskušajmo biti mladi vsaj po srcu, pa bo lesno trpljenje pol manjše. Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska XLV1I. del Josipina je bila glede na dogodke, ki so se zgodili, še vedno žalostna. Lovru je pisala: "O preljubi moj Lovričko! Priložnost mi je, da priskočim na hipček k tebi, moje življenje, da te pozdravim dušno, - ah dušno ž.alibož.e le, ko ustmeno mi ni dano! O moj serček - kako huda ločitva, ah i če tudi majhna!! O da bi mogla pri tebi biti!!! Jutro - ah hvala Bogu!! Serček moj, ak ti prav, tak pride popoldne na klane, i te tam čaka! Kdaj? Prosim, poroči tal! Veš, moj Lovričko, Matevž (moja op. Matevž je bil njihov kočijaž. in je hodil iskat Lovra v Kranj ter odnašal včasih tudi pisma.) odide - ah zato le še - da sim prav zdrava - tvoja vsa - večno - i neskončno srečna u tvojoj ljubezni! Z Bogom serček moj! On te ohrani zdravoga, srečnoga - i mojega! Tisuč i tisuč žurnih poljubov od tvoje Josipine Danes Semre Viktor tukaj! Prišel z Jankotom! Z Bogom!" Naslednje jutro je ponovno sedla za pisalno mizo in že ob sedmih zjutraj zapisala: "O premili moj Lovričko! Dobro, sladko jutro! Ali ti je? O da bi bilo, da bi moj Lovričko bil vesel - srečen neskončno! O kaka mi ta želja! Sprejela sim sinoči tvoj preljubi listek! Prinese mi sladke vesti tvoje ljubezni - ki meni življenje! 1 jedno pesmico mije tudi prinesel! Kak milo mi od tebe pesmico čitati, ah saj tak "zastale" vse že tak dolgo! Fiskana bode i razdeljena! Prav!! O ti "patriot - austrijan " tU!---- Rekel si, da naj ti svoje opazke pošljem. Kak serčno rada - pa, serček veš - kak jaz. pri pesmah nerodna! Zaznamovala sim ti na pesmi - kar se mi ne zdi prav. Pa še to moram opomniti, da u JI-tom stihu je "serce, ki nje je " enmalo mzastolpljivo morebiti. Ali bi se še dalo popraviti - pesmica lepa! - O prelepa za_/_ Ah Lovričko - kaj pa danas popoldne? O Bože moj, zopet bodeva skupaj! O to vesela - sladka na-dina! Le pridi ob 2 1/2 na klane - bode že čakal tam! - Ah Lovričko - skupaj! Lovro še nekaj! Preteklo že dva tedna, kar si prišel iz Gradca. Ali ne bode dobro, da pišeš tje zavoljo Concipientou advokatom, pri kterih ondi nisi sam bil? Jaz mislim, da bi bil že čas zdaj, to storiti - mogoče vendar, da kaj dobiš, - gotovo pak na vsako vilo, da več - kakor drugi tuji ljudje, ki le^ovsod zmiraj za se mislijo - za drugoga ne! Nič se ni na nje zanesti - sam mora človek vse storiti žalibože, ak hoče kaj! Lovričko - zBogom zdaj! Ah saj ustmeno - vse kamlo! O to Lovre sladko! Le to še - da prav zdrava! Bodi moj s celo dušico, kakor je bilajebo s tisuč poljubi tvoja zvesta Josipina Od mojih=tvojih vse serčno! Z Bogom!" Josipina je torej Lovra kljub vsem dogodkom še vedno podpirala in mu stala ob strani. Verjela je, da jo ima resnično rad in da bi zanjo storil vse. Hkrati je upala, da se bodo stvari spremenile na bolje in se bo njun odnos izboljšal. Spodbujala ga je, naj se sam dogovarja glede službe in naj ne čaka, da mu bodo pri tem pomagali drugi. Po njenem mnenju se na druge ne moremo zanesti, saj vsak naprej nase misli in Šele potem na druge. Medtem sta se videla in o vsem dogovorila. Lovro je nato ponovno odšel s Turna in 21. avgusta je Josipina zapisala: "Preljubi moj Lovričko! Dobro sladko jutro ti daj Bogek! O da bi bilo ti - da u tvom sercu tak bilo, kakor danas u čudno-krasnoj naturi!! Lovričko moj, moram priditi na maličko k tebi - ah saj zamorem z veselejšim ser-com priditi - ah z vestjo - ki meni - neskončno veliko! - Lovro - u septembru še "tvoja " - ak Bog da _/// Matka zadovoljna, je rekla - da se zgodi to - ! Sam jedno želi, da bi resnično zdaj se ogle'da * kako mesto, da bi pisal advokatom, da si preS hiš mesto!!......... Lovričko - ah kaj meni to - kaj o naj nikar vorim o tom - čuti - čuti ti z menoj, ki veš, kak ^ u mojem sercu!! O nada!! Ali si tak vesel o tH)J kakor tvoja Josipina? - - Lovričko - aH d("u,sP ^ deš na Turn? O pridi - pridi! Prosim, P°r(Hi\e . želiš da po te pride, "kdaj" i "kam"!-' kak se bodeš danas imel! Da dobro! Prosim » ro - ohrani kaki iztisek pesme tudi z.a me ■ ra jo čitala! ffh Z Bogom zdaj - mili moj Lovričko - z B°S ^ moje vse! U veseloj nadi - da te kamlo objam tisočkrat žarno poljubi - te neskončno ljubeč Josip"'«., Ustmeno vse dmS0^ Proti koncu avgusta je bilo dokončno P()t,,j(jSj. da bo naslednji mesec, septembra, poroka pina seje tega veselila. V njenih zapišem'" 9 ^ dah je ponovno vzplamenelo upanje. tudi Lovro vztrajno pisal pisma in V njih W poudariti čustva, ki naj bi bila še vedno liva- "O moje vse! . ^e! Dobro, sladko jutro - moja duša ■ moje ^ ^ Zdaj odidem k Lokarjevim i potom u Ble< ^ brez tebe - o to meni neprijetna pot - pot - pot brez namena, brez krasote - saj ti mojo le zamoreš povsot mi "nebesa " ustvariti!- fe, Z Bogom moje vse - z Bogom! Jutro te Z°P lesno, kakor zdaj dušno objame i poljubi „ tvoj Li ohraniti podobo skromnosti, ki nenazadnje izhaja tudi iz evangelijskega izročila; Jezus seje rodil v siromaštvu - tudi zato, da bi ljudje dojeli, da je pomembno biti, in ne imeti. Zatorej naj vsi sodobni vizualni učinki ne poskušajo na svoj največkrat agresiven način odvrniti pozornosti od bistvenega - od Jezuščka v jaslih, božjega sina, ki se je učlovečil, da bi rešil človeštvo. In ker je Bog povsod, je simbolična govorica jaslic razumljiva ljudem vseh starosti in vseh stanov; tudi zato so jaslice v vsaki državi privzele tipične pokrajinske značilnosti in narodno nošo, razmišlja avtor. "Ob teofani-jah je Bog izbfral ljudi in način, da bi se razodel. Pri jaslicah pa človek oblikuje kraj in čas božje govorice in navdiha, ki veje iz njih. (...) "Jaslice so s prasimbolom hriba, votline, dreves, vode, mostu, ognja, zvezde in svetlobe, paraliturgija življenja zunaj sakralnih prostorov, prenesena v krog domače cerkve, to je družine in posameznikov ..." Na Gorenjskem si je vsekakor vredno ogledati najmanj dvoje postavitev: Prve so znamenite jaslice v cerkvi Matere božje v Kropi, za to podružnično cerkev jih je, kot svoje prvo večje naročilo, izdelala kiparka Liza Hribar. Njene figurice so povzele duh kroparskega življenja, koledniki pa imajo menda obraze resničnih ljudi. Druga postavitev je arhitektova in bi v njej komaj lahko zaznali resnično naravo povedanega; sporočilo je globlje: prostor, pa naj si bo bivanjski ali pa krajina, je lahko svet ali posveten, svet ali sakralen. O svetem v posvetnem in sakralnem pa odloča predvsem naš odnos do prostora. Avtor ambientalne postavitve je Peter Marolt, razstava pa je na ogled v atriju Šivčeve hiše v Radovljici. Voščenke in besniški harmonikarji Turistično društvo Besnica je proslavilo 50-letnico delovanja. Besnica - Pred petdesetimi leti je občinskemu ljudskemu odboru Besnica takratna Turistična zveza Slovenije predlagala, da ustanovi Turistično olepševalno društvo. Za pobudo so se v Desnici takoj ogreli, imenovali odbor in potem tudi ustanovili društvo. Zlati jubilej so člani, med katerimi so danes kar vsi Besničani, proslavili minuli konec tedna. Na prireditvi s kulturnim programom sta predsednica krajevne skupnosti Besnica Majda Kovač Puhar in predsednik turističnega društva Miha Sušnik poudarila, da je bilo društvo vedno pobudnik in spodbujevalec ohranjanja etnografske dediščine in hkrati razvoja v Besniški dolini. Vedno je skrbelo tudi za ohranjanje ekološkega ravnotežja v dolinj. Zato velja prav Besničanom, vodstvu in članom društva zahvala, da je tudi danes Besniška dolina ena najlepših ohranjenih dolin v Mestni občini Kranj. Miha Sušnik (levo) je izročil priznanje Janku Mohoriču, ki je že 40 let blagajnik društva. Društvu, njegovim članom, še posebej pa organizatorju Janezu Fabijanu in predsedniku Mihu Sušniku pa gredo zasluge, da je danes Besnica poznana po vsej Sloveniji in tudi onkraj meja. Najmanj enkrat na leto se namreč v Besnici zberejo številni obiskovalci in med njimi je vsa- ko leto več mladih ljubiteljev glasbe in ljudskega inštrumenta -diatonične harmonike. Pred dvanajstimi leti sta namreč Janez Fa-bijan in Miha Sušnik ob podpori članov, Gorenjskega glasa in danes tudi Mestne občine Kranj začela z organizacijo gorenjskih prvenstev harmonikarjev. Besniška voščenka, jabolko, ki so ga Besničani izbrali za prepoznavni simbol kraja in doline, in harmonikarji, ki so povrnili tradicijo, da je tu spet doma frajtonarica, so ob 50-letnici društva zato gotovo največje priznanje članom in vodstvu. Nekdanji pobudniki zagotovo niso mislili, da bo turistično društvo vsa leta tako odločilno oblikovalo razvoj krajev v dolini do danes. Na prireditvi so s kulturnim programom in kroniko predstavili razvoj petdesetih let v Besnici in celotni Besniški dolini. Posebni priznanji so podelili ustanovnemu članu Francu Bercetu, gostilničarju Gostilne na Razpokah v Ne milj ah in Janku Mohoriču iz Besnice, ki je že 40 let blagajnik društva. Za sodelovanje pa so se zahvalili tudi Francu Ankerstu, glasbeniku in piscu besedil, s katerimi je danes opevana Besnica v narodnozabavni glasbi. Andrej Žalni Blagoslov konjev Naklo - Konjeniško društvo Naklo tudi letos pripravlja tradicionalno prireditev na dan sv. Štefana. V petek, 26. decembra 2003, ob 10.30, bo pred domom Janeza Filipiča in gostilno Marije Ma-rinšek zbor za lastnike konj. Jahači in vozniki bodo v organiziranem sprevodu krenili proti Pivki, po Glavni in Kranjski cesti v Voglarje-vo ulico, kjer bodo zavili proti farni cerkvi v Naklem. Tam bo župnik po obredu blagoslovil vsakega konja na prireditvi. V društvu si želijo, da bodo živali prihodnje leto zdrave, saj imajo v načrtu vrsto prireditev. Konjeniki b©do tudi na prvomajski proslavi v Ljubljani ob vstopu Slovenije v EU. S.S. Šest slovenskih večerov na Dovjem Pri Turističnem društvu Dovje - Mojstrana so polni novih idej: slovenski večeri, izleti, koncerti. VELIKA NAGRADNA IGRA! OD 15. 9. DO 31.12.2003 080 22 00 Ob nakupu Petrolovega kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebati enega nagrajenca. Za informacije i in naročila pokličite 080 22 66. | Kupnina to vrr^ v 00*1 dob^^ 3 Nagrajenci bodo oovrtteni po poiti. Pi avto Igra In imena nastrani mwwjietnl.si Smučarske karte s popustom pri: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora apartmaji Garni, tel. 04-58? ^KIPA^ 10 00 in na avtocesti «r#J„ ,7u Li L karavanskim P^prorn, pVi TRAVE L jj jjuJ-u.tel.04-586 I53T, www skipasstravel.si Mojstrana - Ko so se člani Turističnega društva Dovje -Mojstrana zbrali na rednem letnem občnem zboru, so lahko ugotovili, da je bilo društvo v zadnjem letu polno novih idej in zelo delavno. Po zaslugi predsednika Franceta Voga in drugih aktivnih članov že četrto leto za novoletne praznike razsvetljujejo slap Peričnik in ob njem prirejajo koncerte, izdali so nov katalog v nakladi pet tisoč izvodov, izvedli čistilno akcijo, tradicionalni večer na vasi, šest slovenskih večerov za goste skupaj z razvojno zadrugo Dovje, brezplačne izlete za goste v Radovno, na Babo, v sotesko Kloma ... Kot je v uvodu dejal predsednik, je turistično društvo z odprtimi rokami sprejelo novega lastnika mojstranške žičnice z Dolenjskega Boža Andol-ška, ki je vlečnico že usposobil in napeljal umetno zasneževa-nje, prav tako podpirajo domačina Iva Skumavca, ki je kupil že nekaj časa zaprto gostišče pri slapu Peričnik. Društvo je organiziralo dva jezikovna tečaja, turistično informativna pisarna dela ves dan, v njej sta zaposleni dve študentki. Pomembna novost je označevanje vseh kmetij na Dovjem in v Mojstrani s starimi, domačimi imeni. Na keramične ploščice bodo zapisali vsa imena in jih ob soglasju z lastniki nato pritrdili na posamezne hiše, ki so nekdaj nosila ta domača imena. Otroci iz turističnega krožka, ki deluje na osnovni šoli v Mojstrani, so zbrali kar 200 domačih imen. Turistično društvo je izdalo tisoč izvodov pripovedi o delu triglavskih nosačev. Delo je nastalo v sodelovanju z Alojzom Lipovcem iz Zgornje Radovne. Zgledno sodelujejo z ostalimi društvi v kraju. Tudi naslednje leto bodo poskusili odpraviti črne točke v obeh krajih in prosili domačine, ki ne skrbijo dovolj za okolje, naj počistijo okoli svojih hiš. Skrbeli bodo za sprehajalne poti in si prizadevali za izgradnjo kolesarske steze od Rateč do Mojstrane. Podelili so priznanja: Alenki Dovžan, ki skrbi za mladi rod smučarjev, Franciju Lahu, ki pridno dela na Prodih, lastniku žičnice Božidarju Andolšku, Mariji Lotrič z Belce za skrb za okolje in trem mladim domačinom, ki so očistili jezero v Kredi. Darinka Sedej Kadar tekmujemo, tudi zmagamo Preddvor - Da imajo pred-dvorski strelci ostro oko in mirno roko, je znano že dolgo časa. Strelsko društva je staro 70 let, mladi strelci pa dokazujejo, da se bo tradicija zagotovo še nadaljevala. Letos je šlo v Preddvor devet naslovov državnih prvakov, tako v tekmovanju z zračno puško kot z malokalibrskim orožjem, posameznih in ekipnih, med njimi so ekipno zmagali tudi pionirji Mitja Ziž-mond, Jernej Žižek in Aleš Bolka. Prejšnji teden je državne prvake v kategoriji pionirjev (fantje so stari 15 let) skupaj z njihovim trenerjem Zdravkom Zižmondom (ki še vedno tudi tekmuje in je bil letos drugi v državi v streljanju z ostrostrelno puško na 400 metrov) sprejel župan občine Preddvor Franc Ekar in jim čestital za letošnje izjemne dosežke. Prvič v zgodovini preddvorskega strelstva so bili letos deležni še enega laskavega naslova, Mitja Žižmon-da so v njegovi starostni kategoriji letos proglasili za strelca leta 2003. Fantje so od občine prejeli grafike, na katerih je simbolično upodobljena tarča, v nji' hovem imenu pa se je zahvali' Zdravko Žižmond, ki je med drugim dejal, da kadar Pred-dvorčani tekmujejo v strelstvu, vedno tudi zmagajo. D**4 Koledniki so voščili srečo Spodnje Duplje - Člani folklorne skupine Društva upokojence^ Naklo so se minuli petek zvečer preoblekli v stara ljudska oblaci in kot koledniki obiskali vas Spodnje Duplje. Pred Dupljah graščino so se jim zahvalili za dobre želje pred prihodom n°ve^0 leta člani Kulturno turističnega društva Pod krivo jelko Duplje- ki^ kul- goste obdarili s klobasami. Domačinke so postregle mn zbranih s pecivom in čajem, druženju pa so dodali tudi ščepec ture. Zunaj so pripravili kulturni program otroci iz domačega vrtca in osnovne šole. Lastnika graščine Metka in Matjaž Mauser sta obiskovalce povabila še na ogled priložnostne razstave slikarski«1 del v pritličju stavbe. Na prireditvi so spet ponudili praznične voščilnice, ki so jih izdelali otroci. Zbrali so 57 tisočakov, ki Jlh bodo namenili vrtcu za nakup igrač. Stojan Saje, foto: Gorazd Kavč* VESELI DECEMBER v Kranju in novoletna naročniška akcija Gorenjskega Glasa Ne Čakaj, Upaj ali uKaj... večHia čaka te%av>tukaic:7 Zadovoljni z letošnjim delom Dejavnost odsekov in sekcij je bila dobra, so ocenili na zadnji seji vodstva Planinskega društva Kranj. Izpolnite prijavnico, naročite Gorenjski glas. „ Letna naročnina na Gorenjski glas je lahko domiselno novoletno darilo za vaše najdražje. xVse, ki boste do 25. decembra naročili ^Gorenjski glas, bomo v soboto, 27. decembra (povabili na večerjo s skupino Čuki. J r~ Prijavnica Ime Priimek www.veseli-*^^mhe|\Mm Naslov Kranj - Društveno delo na vseh področjih nekoliko šepa, kar je značilno tudi za planinstvo, je na nedavnem srečanju članov upravnega in nadzornega odbora PD Kranj z oskrbniki koč in žičnic ocenil predsednik Franc Ekar. Kot je ugotovil, so glede na take razmere lahko zadovoljni z delom večine odsekov in sekcij v njihovem društvu. Članarino je plačalo okrog 1200 planincev, kar je v okviru pričakovanj. Z investicijami bogato lansko leto se ni moglo ponoviti. Ponosni so, da so vse njihove koče že priključili na čistilne naprave. Koče so bile dobro obiskane; prvič so Ledine po obisku presegle Kališče, le na Krvavcu so imeli manj gostov v poletni sezoni, ko ni obratovala žičnica. Prizadevni markacisti so skrbno vzdrževali poti. Obnovili so poti v Mlinarici in Taški, Rudi Lanz in Stane Rotar pa sta skrbela za prevoz opreme s helikopterji na skupne akcije. Planinci iz Preddvora so nadaljevali urejanje poti na svojem območju. Dobre obete za prihodnost jim vliva delo z mladino. Pionirski odsek, ki ga vodi France Bene-dik, je pripravil tri izlete in povabil k vpisu v planinsko šolo. Alpinistični odsek povezuje okrog 150 alpinistov in športnih plezalcev; med prvimi so dosegli odmeven uspeh člani odprave v Tien Shan Anže in Tine Ma-renče ter Aleš Česen, vidne rezultate na tekmovanjih pa dosegajo tudi športni plezalci. V postaji GRS je 51 članov, ki so opravili na smučišču Krvavec SO blizu 300 dežurstev. Ob tem sodelovali na izobraževanj m vajah. Le v vodniškem odseK delo zastalo, zato je prevze denje Jože Škorc. Kot je P da jo kliče na svojo pot, ar tega klica takrat ni vzela vend ^stio, čez dve leti je zopet za-'JUd i.'^ala Marijin klic in s skupino \ se je prvič odpravila v ^ e^Jugorje. Tam je začela z njo ^niunicirati in predajati njena poročila. Marija jim je rekla, je k° ^e vaD''a v Medjugor-Čii er Jlrn 00 predajala sporo-i • in takrat se jim je tudi pri-• ala. vsj ljudje z avtobusa so ljudje z avtobusa so Sl. 11 videnje, svoj znak pristno- itiieli paJim je dala tudi pri nasled- Vsakič, ko so se v Slovenijo, je Marija Ire-U rek'a, naj gre še na Kurešček, Sv3e ali kako drugo Marijino ^ lSce, kjer je zopet predajala lrVr°Čiia- V vseh teh ,etin J'e HQ a dodobra spoznala Mariji- ijj^nost, ki jo je oblila ob vsa- t0^, Predajanju sporočil. Za le- novo leto je Marija Ireno 'Hi. ^iv ljudi, ki spremljajo in Marijina sporočila, že . Jstič povabila v Medjugorje. »Pni _ .......... 0(j^na sporočil, ki jih je Irena bj|^arije v teh letih dobila, so Povezana s spreobrnjenjem ljudi in da naj končno naredimo nekaj za planet: "K naši skupini se je obračala s prošnjo, da pomagamo rešiti človeštvo, ki tone in tone. Govorila nam je o tem, kje delajo ljudje napake in zaradi česa se stvari odvijajo tako, kot se. Stalno nas je opozarjala. Ne samo na napake, ampak tudi na politiko, zavajanje ljudi. Pravi, da se je potrebno pogovarjati o delovanju destruktivne sile, ki jo cerkev imenuje hudič. Nekateri ljudje so zmedeni in ne razumejo, kaj točno pomeni. Stalno nas je prosila, naj molimo, prosimo, naj se z vso pozornostjo usmerjamo k ljudem in da naj oznanjamo ljudem, naj gredo ven iz greha. Da naj naredimo kaj za mladino, ki nima staršev ali skrbništva, da ne znamo dosti ceniti življenja, ki ga imamo in ga preveč razmetavamo za materialnost, ne dajemo pa pozornosti duhovnemu stiku. Predajala je tudi individualna sporočila, velikokrat pa so bila vezana na Slovenijo in njeno poslanstvo. Govorila je o tem, da smo Slovenci od Marije izbrano ljudstvo in daje naša naloga, da širimo v svet luč. Sloveniji se ravno zaradi tega, ker je v njenem okrilju, ne bo nič zgodilo, ampak, da bi se ljudje morali bolj potruditi, da bi se med ljudi zaneslo več ljubezni. Bila je razočarana nad slovensko državno politiko in nas je velikokrat prosila, naj molimo prav za vrh. Da so Slovenci naivni, da nimajo dosti trdnosti, hrbtenice in da se zaradi tega premalo postavimo za sebe in za svoje pravice. Da Irena Lovše prejema Marijina sporočila vsak teden v kapelici na Brezjah. bi morali Slovenci stopiti skupaj, se združevati in predvsem odpraviti s sovraštvom in zamerami, ker je to edina možna reši- tev, da se v nas razvije srčnost." Da pa bi prišli ven iz greha, bi morali postati manj sebični, ne-zamerljivi in ne bi smeli stvari jemati osebno, kar nam nekdo reče, pravi Irena: "To je velikokrat govorila. In da smo preveliki perfekcionisti. Da preveč hočemo od sebe in od drugih, da so popolni, in da zato nastajajo napetosti, ker si ne odpuščamo. Ne dopustimo drugačnosti, preveč ocenjujemo po sebi in težko sprejmemo, da ljudje čutijo in mislijo drugače, in ker so drugačni, jih avtomatično zavrnemo in zavržemo. Pa tekmovalnost, da se stalno primerjamo. Tudi to je značilnost Slovencev, da ne bi bil kdo slabši kot drug. Tudi to ustvarja napetosti." Posebno pozornost je namenjala tudi otrokom, vzgoji in staršem: "Marija ves čas govori, da ljudje zaradi pomanjkanja ljubezni, ki ga čutijo, ljubezni potem ne znajo dati naprej. Iz tega stališča vedno govori, da so starši tisti, ki naj bi prvi sprejeli Marijino ljubezen, ker je to pogoj, da bodo tudi svojim otrokom in bližnjim lahko dali ljubezen. Naj se starši obrnejo k njej po tisto, kar pogrešajo in bodo pri njej našli in dobili največ, kar lahko dajo naprej. Prihaja čas, ko naj bi na površje bolj prišle duhovne vrednote, kot pa to, da se nekaj doseže, ter da se okrepi zaupanje v božanski načrt." Ireno zdaj Marija pokliče na Brezje vsak teden, kjer ji predaja sporočila, spodaj napisano pa je namenjeno nam vsem. Marija bo Slovence nagovarjala tudi v bodoče, saj bi jim rada predala veliko pomembnih sporočil. Katja Dolenc Dragi Slovenci in Slovenke! Obračam se k vam in vas prosim za blagor otrok. Želela bi, da se s posebno pozornostjo obrnete na otroke, vaše otroke, ki čakajo, da Z vami lahko govorijo, se igrajo in vas učijo: Otroci so neprecenljiv dar, od katerih imate v življenju veliko bogastvo, če ga le hočete videti. Vaši otroci so pogosto zanemarjeni in zapuščeni, ker ste preobremenjeni in ker se s svojimi otroki ne ukvarjate. Jaz. pa vam pravim: ljubite in učite jih, zaradi njih ste na svetu in zaradi njih je vaše delo, ki ga opravljate kot starši, veličastno. Dragi starši! Ne pozabite na to, da otroci čakajo vaš nasmeh, vaš objem in vaše meje. Učite jih živeti. Zaradi njih se vam je vredno potruditi, da opustite svoje slabe navade in da se bolj kot materialnemu svetu posvetite duhovnim vrednotam. To vas naredi srečne in zadovoljne. Ker so dnevi praznikov pred vami, se v teh dneh še posebej spomnite, da je družina božja celica, v kateri se razvija ljubezen in Spoštovanje, zato jo gojite s pozornostjo in spoštovanjem. Mati Marija, Brezje, 15. december 2003 GORENJSKI GLAS -12. STRAN ČESTITKE / info@g-glas.si Vsem občankam in občanom želimo vesele praznike in srečno novo leto 2004. Župan občine Vodice Brane Podboršek, Občinski svet, Uprava občine Vodice Vesele praznike in zdravja, uspehov ter sreče v letu 2004 želimo vsem občankam in občanom občine Kamnik župan Tone Smolnikar, Občinski svet, Uprava občine Kamnik. Vesele praznike, srečno novo leto 2004 želijo vsem občankam in občanom občine Komenda župan Tomaž Drolec, Občinski svet, Uprava občine Komenda. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE NAKLO ŽELIMO VESEL BOŽIČ, V NOVEM LETU 2004 PA MNOGO ZDRAVJA, SREČE IN USPEHOV. Župan Ivan Štular, Občinski svet in Občinska uprava Vsem občankam in občanom občine Cerklje voščimo vesele božične praznike, obilo sreče in zadovoljstva v letu 2004. Župan Franc Čcbulj, občinski svet in občinska uprava i N i v.. V času Mračnih praznikov Vam ™f?fP '' da bi Luč miru iz Betlehema, ki poraja.mjr^dblrAs, pJgoVort.strĐftć^'s in TJ^ovezuje ter spodbujaj^artrti^f^ prfHisla tudi v prihajajočem letu vHfsiko notr< To so vrednote ki jirf^otrebujeJfcO, i da^j-uresniclti upanja— |f v ki smo iih||pži|j^ Srečno ih uspešno leto 2004 ga^aaovol ■ "1' i w Igor Draksler, vaš župan Ob prihajajočih praznikih Vam želim zvrhan Koš božičnih radosti in obilo uresničitev novoletnih želja. LTTohor Bogataj, univ dipl. org., župan STestne občine Kranj Želimo Vam mirne in vesele božične praznike, v letu 2004 pa naj Vas spremljajo sreča, zdravje, uspeh in osebno zadovoljstvo. Zupan, občinski svet in uprava Občine Železniki J >: |jH IT 1 m 5 žk'. T CESTNO PODJETJE KRANJ nie družba za vzdrževal in gradnjo cest, d. • Jezerska cesta 20 4000 Kranj tel, 04/280 60 00 fax:04/204 23 3" Veliko sreče, zdrav/a, uspehov in srečno vožnjo v letu 2004 TRGOVINA: LESNI PROGRAM, HOBBY PROIZVODNJA: POHIŠTVO, LESNI ELEMENTI M;l IN U::;I1 f;NO MirkaVadnova 14, Kranj, tel O-iinusoao, tax. 04?oim.u:' PEKARNA MAČEK FRANC MAČEK, s.p. /f\ BRITOF 99, KRANJ, W j/*XCElO TEL: PEKARNA, TRGOVINA ' NAROČILA: 04 234 14 40, FAX: 04 234 14 41 ČRNI KRUH JEZERKO PRIPOROČAMO Zamesen iz moke T 850, ržene moke, . polnovredne pšenične moke in za zboljšanje armatičnosti kruha je dodana tudi ajdova moka. Kruh ima Podaljšano svežino in se pri rezanju ne arobi. v naši ponudbi so tudi doma izdelani keksi, narejeni so ročno s pouaarkom na pridihu domačnosti. Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 5.30 - 14.00, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od 5.30 do 12. ure. Leto se končuje, sreča srečo kuje, prejmite jo tudi vi, naj vas spremlja leto dni. Vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto 2004 želi vsem strankam in krajanom KlimaBelehar Hrastje 74, 4000 Kranj, tel.: 04/235 20 40 KLIMATSKE INSTALACIJE JOŽE BELEHAR. HRASTJE /A. Kronj d.d. ^^^-g^**^^' Cankarjeva i> 4260.Bled Veseli december v Kompas hotelu na Bledu: SREDA, 2 1 1 Svečana božična večerja (1M00 Sil' ČETRTEK, 25. 12., SAMOPOSTREŽNI BOŽIČNI StAJTRKf/^OO StT) OD ČETRTKA., 25. 12, DO SOBOTE, L I. Mil) 15,00 iN 1 -.00 1'RO DOMAČA SLADKA s KAVO SAMO .p)0 SIT ^HOTA, 28. 12. IN NEDEgA, 29.12^ MED I<).00 - 2r.00 URO HAPPV HOUKS - PRIZNANE PIJAČE I*0 MINI CENAH 1 DREK, J0.1 SLOVENSKI VEČER Z NARODNO/ABAVNO C. LAMU > OD I9.3O URE DALJE - SILVESTROVANJE S TRIOM MAJ (sitimsTftiiKA večb^ia ~ 18,900 SiT) ČETRTEK, l.l , NOVOl 1 1 NI HLADNO TOPI l BIFE v DRUŽBI CtTRARRE GOSPE VlDIi UČAKAR (&80>Q SIT) 1/ n vst DOM vri si vš( u \kni Vam nudimo: • PRAZNIČNE IMŠKOi I • M \NO PECIVO • POTICI • rORTG ZA B USNE PRILOŽNOSTI ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ TLU SREČNO, yZDRji VO NOVO LETO 2QQA mesarija KEPIC PREDELAVA MESA IN PRODAJA Krvavška 14, 4207 Cerklje, tel.: 04/252 69 00 Poslovalnica Primskovo, tel.: 04/204 26 59 Planina Tržnica, tel.: 04/233 12 23 Cenjenim strankam žetimo vesele božične praznike ter srečno,; zdravo in zadovoljno novo leto 2004. Obenem se Vam \ zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo vnaprej. | ^ueiele (Oozicne •,:jp K > -..■■■Si I S maznim in irecno .v letu 2004 INDUSTRIJSKO LIČARSTVO ZUPAN Tekstilna ul. 14, 4000 Kranj tel./faks 04/204-26-22 (ob podjetniškem centru) ELEKTROSTATIČNO, KLASIČNO, PRAŠNI /~ lakiranje radiatorjev In ostalih kovinskih predmetov v komorni peči VSEM OBČANOM IN CENJENIM STRANKAM ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO' šsštmš> mm$kš&t®&3m 'Jop/o Aptfiftf in stihi r očeh sknito če/i/no r.i»i r pturničnih .hhi 111 Mi i vih houuikor itckcto oohliti thiSitb tenmi nun ho - V< \ i ■ !Bi v/i m ■ pi. u//tke m srečno noro ho1 A 2) CADEZ mesarstvo ;■■■■ .1 ■ .;-1-""' ■" .............1 •"■--——1------.......■ '.' . ' 1 1 ' " ' .---<■"■"» ^ V prihajajočem letu 2004 Vam želimo veliko lepih trenutkov s tistimi, ki Vas osrečujejo! Avtocenter Vrtač # ■P^Bj Visoko pri Kranju T fk j tel.: (04)27 59 111 e-mail: acvrtac@ac-vrtacsi SOJLK1 teo€ ijotcli'opucc bVUa -filed 0 K-iriiChcniofm*^'' Schafoi OOUiti KAMPBLtDJ.il. Najboljša sta Dejan Košir in Jolanda Čeplak Društvo športnih novinarjev Slovenije je na včerajšnji slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo priznanja najboljšim slovenskim športnikom in ekipam, nagrado za fair play pa je dobil namiznotenisač Bojan Tokič. VATERPOLO Ljubljana - Leto 2003 je bilo za slovenski šport znova eno izmed uspešnih let, čeprav na sporedu ni bilo ne letnih in ne zimskih olimpijskih iger. Vendar pa so slovenski športniki dosegli kopico odličnih rezultatov, tako tudi ni čudno, da je bilo na listi kandidatov za najboljšega slovenskega športnika kar enaindvajset imen v moški konkurenci, sedemnajst imen v ženski konkurenci ter štiri ekipe v kolektivnih igrah in tri v individualnih športih. Glasovalo nas je 120 športnih novinarjev, ki smo odločili, da je najboljši slovenski športnik leta 2003 deskar Dejan Košir, član ASK Kranjska Gora. Dejan je namreč dobil 117 točk (prvo mesto na glasovnici je prineslo tri točke, drugo dve in tretje eno) pred drugo uvrščenim atletom Primožem kozinu som, ki je zbral 115 točk, tretji pa je bil z 98 točkami jadralec Vasilij Žbo-gar. Glasove so dobili še: strelec Rajmond Debevec, smučarski skakalec Primož Peterka, nogometaš Ermin Šiljak, plavalec Peter Mankoč, veslač Iztok Čop, gimnastičar Mitja Petkov-šek, alpski smučar Aleš Gorza, biatlonec Janez Maric, padalec Roman Karun, gimnastičar Aljaž Pegan, košarkar Rašo Nesterovič, balinar Jasmin Ča-ušovič, strelec Robert Marko-nja, padalec Uroš Ban, kolesar Tadej Valjavec, smučarski skakalec Rok Benkovič, plavalec Igor Majcen in kolesar Jure Golčer. Kljub tesni zmagi pa si je 31-letni Kranjskogorec Dejan Košir prvo mesto na lestvici najboljših še kako zaslužil, saj je -po že prej odličnih nastopih in uvrstitvah na največjih tekmovanjih - ravno v zadnji zimi dočakal svoj vrhunec. 13. januarja je namreč na Kreischbergu v sosednji Avstriji premagal vso svetovno deskarsko konkurenco v paralelnem veleslalomu in postal svetovni prvak. V konkurenci športnic je bila po štetju glasovnic zmaga Jolande Čeplak bolj prepričljiva, saj je naša odlična atletinja za 2. mesto na svetovni lestvici teka na 800 metrov in dve zmagi na mitingih zbrala kar 201 točko, njena najbližja konkurentka na lestvici najboljših, judoistka Raša Sraka, pa je dobila 154 glasov. Na tretje mesto se je z 79 glasovi uvrstila naša najboljša plavalka Alenka Kejžar iz Kranja, sicer pa članica Plavalnega kluba Radovljica. V konkurenci najboljše ekipe v kolektivnih igrah so z veliko prednostjo (98 točk) zmagale rokometašice Krima, ki so letos osvojile naslov evropskih klubskih prvakinj. Nekaj točk (4) so dobili tudi člani naše nogometne reprezentance in košarkarji Union Olimpije, eno pa tudi rokometaši Prul 67. Bolj je bilo izenačeno glasovanje za najboljšo ekipo v individualnih športih, kjer sta zmagali jadralki Vesna Dekleva in Klara Maučec (45 točk), ki sta osvojili srebrno kolajno na evrop- Kranjčanom je uspelo Maribor - S povratnim srečanjem, ki se je minulo nedeljo zvečer odigralo v Mariboru, je Kranjčanom uspelo osvojiti naslov vaterpolskega pokalnega zmagovalca, pa čeprav je srečanje dobil Branik, a le z dvema zadetkoma razlike, kar je bilo premalo, da bi presenetili in osvojili naslov. Srečanje so bolje začeli gostitelji, ki so po petih minutah že vodili z 2:0. Omeniti pa je potrebno, da Triglavanom v teh petih minutah ni uspelo niti dvakrat izkoristiti prednosti igralca več v vodi. V nadaljevanju je vaterpolistom Triglava Živil sicer uspelo rezultat izenačiti na 3:3, a so zadnje minute druge četrtine pripadle domačim, ki so na polovici srečanja vodili za dva zadetka. V tretji četrtini smo videli izenačeno igro v vodi, v zadnji četrtini pa je vaterpolistom Branika uspelo celo narediti razliko treh zadetkov, s tem rezultatom pa so bih že na pragu k osvojitvi naslova pokalnega zmagovalca. Vse račune pa jim je trinajst sekund pred koncem pokopal najboljši strelec pokalnega tekmovanja Žiga Balderman, ki je postavil končni rezultat 8:6 (3:2, 2:1, 2:2, 1:1). Pokalni zmagovalec seje tako odločil na prvem srečanju v Kranju, kajti če bi Branik izgubil z dvema zadetkoma in ne s tremi (10:7), kot je bilo v Kranju, bi naslov pripadel vaterpolistom iz štajerske metropole. Jože Marinček NOGOMET Deskar Dejan Košir iz Kranjske Gore si je naslov najboljšega slovenskega športnika zaslužil z zlato kolajno iz svetovnega prvenstva v paralelnem veleslalomu. skem prvenstvu v jadranju v olimpijskem dvosedu 470. Precej točk, kar 33, so zbrali tudi člani naše padalske reprezentance, 27 točk pa je dobila tudi ekipa naše ženske teniške reprezentance. Mercator Skoči in zadeni! evropsko rokometno prvenstvo za moške Slovenija 22.1. -1.2.2004 Ljubljana / coljfi / kopni / vfilnnje *V*SJK? ^B^p ......—i j ™J_ Posebno nagrado za zamejske športnike je dobila kotalkarica Tanja Romano, nagrado za fair play pa si je s športno potezo na turnirju v Južni Koreji, ko je priznal svojo napako in s tem ovrgel sodniško odločitev v svojo korist, prislužil namiznotenisač Bojan Tokič. Na včerajšnji večerni prireditvi v ljubljanskem Cankarjevem domu so podelili tudi priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije, velike statue in zlate plakete, ki so jih prejeli športniki za letošnje vrhunske športne dosežke. O teh bomo pisali v novoletni številki našega časopisa. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Jeseničani v pokalu s prvaki Ljubljana - Minuli četrtek so, v okviru tradicionalnega novoletne ga srečanja Nogometne zveze Slovenije, opravili žrebanje polnna nih parov pokala NZS. Jeseniškim nogometašem, ki so se med l1 najboljše ekipe uvrstili kot največje presenečenje, saj igrajo v tre J slovenski ligi, je žreb namenil prvake, ekipo Maribora Pivovar Laško. Prva tekma bo 14. aprila v Mariboru, povratna pa 21. apfl na Jesenicah. Drugi polfinalni par sta Ljubljana in Dravograd. ' . Vabila, prireditve Državno prvenstvo v smučarskih tekih - Tekaški smučarski klub Merkur Kranj bo 29. in 30. decembra organiziral državno prvens v smučarskih tekih - šprint in šprint štafet. Prvenstvo bo ob ug0® snežnih razmerah za štadionom v Kranju, sicer pa na Pokljuki ah ^ zerskem. Na njem organizatorji pričakujejo prek sto najbolj slovenskih smučarjev tekačev in triatloncev. 4. januarja bodo Mer* ^ jevci pripravili tudi tekmo slovenskega pokala v smučarskem teku Jezerskem. of Novoletni turnir v malem nogometu - Športni center Protene* ganizira tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu, ki D° nedeljo, 4. januarja, z začetkom ob 8. uri zjutraj. Prijave sprejem J po telefonu 041 945 399 do petka, 2. januarja, ko bo opravljen žre ^ Tečaj za nogometne sodnike - Društvo nogometnih s0<^nl,0(j. Gorenjske bo v začetku januarja pripravilo tečaj za nogometne s nike - pripravnike. Potekal bo v prostorih MNZG in DNSG Kranj olimpijskim bazenom, vsi, ki vas tečaj zanima, pa pošljite P0"^/^ kratkim življenjepisom do torka, 30. decembra, na naslov: Dj p.p. 174, 4000 Kranj ali po elektronski pošti mnzg-kranj@siolnet Smučarski tečaj za otroke na Starem vrhu - Smučarski Alpetour in prodajalna Elan Škofja Loka bosta med božičnimi p nicami organizirala smučarski tečaj. Trajal bo od 26. do 30. de ^ bra, zanj pa se je moč prijaviti v klubskih prostorih SK Alpetourna \ športni dvorani Poden v sredo od 19. do 20. ure, v prodajalni ^an Mestnem trgu (tel, 041 681 018) ali v turistični poslovalnici potova agencije Alpetour. V primeru slabih snežnih razmer bo tečaj zimskimi počitnicami. a. Dvanajst ur namiznega tenisa - NTK Merkur Kranj bo o ^ ključku leta pripravil družabno srečanje namiznoteniških n dušencev. Potekalo bo to soboto, 27. decembra, poleg druženja ^ moč kar 12 ur igrati za zelenimi mizami. Odeji tretje mesto v pokalu Škofjeloške košarkarice so se v nedeljo v Sežani veselile zmage nad domačo ekip° Tedi Legrad Sežane in končnega tretjega mesta v slovenskem pokalnem tekmova 144r Bebi čoko 178r Grizli flips s kikirikijem 50 g Jabolčni nektar brik / liter Pomarančni nektar brik / liter Frutabela Žita mleko ....... n........... 6x22 g 168, 194r Top Flips Pizza 50 g Knorr Mineštrone 104 g 1 Helimann's majoneza 0,33 litra 129.- l209r ■Pl 137- 1.229.- Akcijska ponudba velja od 16.10.2003 do 1.2.2004 v v vseh prodajalnah Skupir itorjevih franšiznih prodajalnah. Cene so v SIT in v času ponudbe veljajo za orne Sežana, Kranj - Minulo soboto in nedeljo so se košarkarice pomerile na finalnem turnirju slovenskega pokala v Sežani. Nanj so se uvrstile tudi igralke Odeje iz Škofje Loke, ki so se v polfinalni tekmi pomerile z ekipo Radia Center Maribor in izgubile s 75:67. V drugi polfinalni tekmi je, ekipa Merkur Celja z rezultatom 105:41 premagala ekipo Tedi Sežane. Tako sta se za tretje mesto pomerili ekipi Odeje in Tedi Sežane, boljše pa so bile Škofjeločanke, ki so slavile s 66:52 in na koncu zasluženo osvojile 3. mesto. V tekmi za 1. mesto je ekipa Postaje center Maribor z rezultatom 77:65 premagala ekipo Merkur Celja. Tako so pokalni naslov osvojile Mariborčanke, lovoriko pa jim je podelil predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Še-šok. Poleg košarkarjev v ligi Goo-dyear so konec tedna na slovenskih igriščih igrali tudi košarkarji v 1. ligi, l.B ligi in 2. slo- venski košarkarski ligi. V 1. SKL je ekipa Triglava gostovala pri Hopsih na Polzeli in po zelo solidni igri na koncu izgubila s 93:88 (79:67, 46:45, 28:26). Ekipa domžalskega Heliosa je gostovala v Sežani pri ekipi Kraškega Zidarja in slavila 80:82 (59:66, 42:41, 18:24). Na lestvici v l.A SKL pred prazničnim odmorom, ki bo trajal do 7. januarja, vodi ekipa Heliosa s 23 točkami, kolikor jih je zbrala tudi ekipa Pivke Perutninarstva. Triglav ima na petem mestu 19 točk. Ta teden bo na sporedu četrtfinale pokala Spar, kamor seje uvrstila tudi ekipa Heliosa. Domžal-čani bodo prvo tekmo igrali danes ob 20. uri v Kopru z ekipo Kopra. V l.B SKL je ekipa Radovljice še enkrat izgubila. Tokrat je bila boljša od domačinov Litija, ki je slavila s 67:88. Poraz pa so tokrat pred domačimi gledalci doživeli tudi igralci Loka kave, ki so jih v dvorani na Podnu v nedeljo zvečer premagali ko- šarkarji Maribora Branika kar 66:94. Na lestvici še vedno vodi ekipa Parkljev Bežigrad, ekipa Loka kave je s 17 točkami tretja, Radovljičani pa so jfe vedno zadnji. Med tednom m konec tedna bo na sporedu 11 krog v l.B SKL. Ekipa Radovljice bo že danes gostovala p'1 Novi Gorici, ekipa Loka kave pa bo v soboto igrala pri Aj- dovščini. so Z državnim prvenstvom konec tedna nadaljevali tudi košarkarji v 2. SKL. V skupi**1 zahod je ekipa Jesenic z SS:62 Premagala Kolpo, ekipa Gorenje vasi pa je "bila s 76:84 slabša od vodilnega Šenčurja. šarkarji v 2. SKL bodo s tekmovanjem nadaljevali po n°' vem letu, ta konec tedna pa bo-sta na sporedu še dve tekmi v h SKL za ženske. Ekipa Jeseni bo v soboto ob 18. uri v domači dvorani OŠ Prežihovega V°' ranca na Jesenicah gostila ekipo Ilirije. Odeja je prosta. Vilma Stanovnik Slovenska zlata ribica je Alenka Kejžar Članica PK Radovljica Alenka Kejžar si je še kako zaslužil naslova najboljše plavalke zadnje sezone, v moški članski konkurenci pa sta nagradi za najboljša skupaj prejela llirijana Peter Mankoč in Blaž Medvešek. ODBOJKA Ljubljana - Šampioni evropskega prvenstva v plavanju v Dubl inu so na svečani podelitvi Priznanj najuspešnejšim slo« Venskim plavalcem iztekajoče-8a se leta minuli petek v Ljubljani zasluženo dobili tudi na-Zlv najboljših slovenskih plavalcev" leta 2003. Seveda si naslova najboljših na sončni stra-ni Alp niso zaslužili zgolj z ^daljami z zadnjega tekmovala, kjer se je Alenka Kejžar Veselila zlate medalje na 200 petrov mešano in srebrne me-^alje na 100 metrov mešano, Peter Mankoč zlate medalje na '00 metrov mešano in bronaste na 200 metrov mešano ter Blaž Medvešek zlate medalje na 200 metrov hrbtno, ampak so dosegali svoje najboljše čase in Uvrstitve tudi na drugih domačih in mednarodnih tekmova-nJih, vključno s svetovnim pr-Venstvom v Barceloni. Prav tako so se zasluženih Priznanj in nagrad ob koncu 'eta razveselili naši mladi pla-yalci. V mladinski kategoriji sta bila namreč za najboljša Uglašena Jeseničanka Anja Mlinar, članica PK Radovljica, kije na evropskem mladinskem prvenstvu v Glasgovvu kar dvakrat premagala vse vrstnike in postala evropska mladinska prvakinja v disciplinah 400 in 200 metrov mešano. Anja je priznanje prejela skupaj s trenerjem Miho Potočnikom. Za najboljšega med mladinci je bil izbran Jernej Godec, tretji evropskega mladinskega prvenstva na 100 metrov prosto, ki se je priznanja veselil skupaj s trenerjem Borutom Klincem. Gorenjci pa smo bili na petkovi prireditvi ponosni tudi na najboljša slovenska plavalca v kategoriji kadetov, saj sta se priznanj zasluženo veselila Urška Mohorič, članica Triglav Merita iz Kranja, in Nejc Pogačnik, član PK Radovljica. Prav tako sta priznanji dobila njuna trenerja Bojan Bešter in Aleš Rebec. "Danes ima Slovenija kar pet pokritih 50-merskih bazenov: Kranj, Maribor, Radovljica, Kodeljevo in Koper, tako da so se možnosti za treniranje bistveno popravile. Vse te pridobitve pa so nas spodbudile, da je Plavalna zveza Slovenije kandidirala za organizacijo ml- Trije so najboljši slovenski plavalni par: Peter Mankoč, Alenka Kejžar in Blaž Medvešek. adinskega evropskega prvenstva leta 2006 v Mariboru in mladinskega evropskega prvenstva v maratonu leta 2005 na Bledu," je ob slovesni podelitvi priznanj poudaril predsed-; nik Plavalne zveze Slovenije Jure Prosen in dodal, da so ponosni tudi, ker je že devet plavalcev kandidatov za nastop na olimpijskih igrah drugo leto v Atenah. Selektor naših pla- valnih reprezentanc Ciril Glo-bočnik pa je povedal, da so njegove napovedi o možni kolajni na največjem športnem tekmovanju po zadnjih uspehih naših plavalcev še kako uresničljive. Če bo, seveda, ob trdem delu plavalcem v novem letu namenjen tudi kanček sreče. Vilma Stanovnik Risi najboljši v Mariboru, "riski" tretji v Berlinu Člani naše hokejske reprezentance so slavili na turnirju v Mariboru, naši mladi hokejisti pa so osvojili tretje mesto na prvenstvu v Nemčiji. Maribor, Bled - Minulo soboto se je v štajerski prestolnici končal mednarodni hokejski tur-nir- Na njem je naša oslabljena rePiezentanca (manjkali so Mar-^1 Rodman, Ivo Jan, Dejan ^ontrec ...) dosegla lep uspeh, ^aJ so varovanci trenerja Karija ^avolainena po vrsti premagali Vse nasprotnike. Tako so bili naj- prej s 5:1 (2:0,2:1, 1:0) boljši od ekipe Nizozemske, nato so s 4:0 (3:0, 1:0, 0:0) premagali ekipo Italije, za konec pa so se v soboto pomerili še z ekipo Madžarske in slavili s 4:2 (2:1, 1:0, 1:1). Tako so z vsemi šestimi točkami osvojili prvo mesto. Po tri točke so zbrali Italijani in Madžari, brez točke pa so iz Slovenije od- '^oterapevt slovenske hokejske reprezentance Haris Babic je včeraj 6čer v svoji novi "čevabđinici" z imenom Harambaša v Trnovskem r'stanu v Ljubljani na novoletnem srečanju gostil slovenske rise. ^ed mladimi hokejisti najboljši Čehi p^senice - Za popestritev decembrskih dni, ko na ledeni ploskvi v rodmeŽakli skorajda ni tekem državnega prvenstva in mednarodne . *eJske lige, so poskrbeli člani Hokejskega društva - mladi. Orga-1 Zlrali so kakovosten mednarodni turnir dečkov do 14 let. Nastopi-<,.Je sest ekip iz Italije, Madžarske, Češke, Srbije in Crne gore ter genije. ^ i^gala je ekipa Čeških Budjcjovic, ki je bila zanesljivo naj-L Jsa. Z drugim mestom so lep uspeh dosegli mladi domači igral-l ironija. Dosegli so štiri zanesljive zmage, le mladi Čehi so bili pretrd oreh. . aJrx)ljši strelec turnirja je bil Josef Rezek (Češke Budjejovice), ^Jboljši vratar Aleksander Petrov, najboljši napadalec Jure \.°linšek (oba Acroni) in najboljši branilec David Kiss (Alba °lan). j.r. potovali hokejisti Nizozemske. Pred aprilskim svetovnim prvenstvom našo reprezentanco čaka še nastop na turnirju v Avstriji ali Belorusiji. Z osvojenim končnim tretjim mestom pa so se iz Berlina vrnili naši mladi hokejski upi, ki so nastopali na svetovnem prvenstvu divizije I. Naši "riski" so na prvenstvu doživeli poraza proti ekipi Danske s 5:3 (1:1, 1:2,3:0) in Nemčije z 1:8 (0:1, 0:1, 1:6), premagali pa so moštva Madžarske s 5:0 (3:0, 2:0, 0:0), Kazah-stana z 2:3 (0:1, 1:0, 1:2) in za konec še ekipo Latvije s 6:4 (2:2, 4:1, 0:1). Prvo mesto na turnirju so osvojili domačini, Nemci, ki so zbrali 8 točk, Danci so imeli na koncu 7 točk, naši na tretjem mestu pa 6 točk. Tretje mesto pa je bilo premalo, da bi se naši hokejisti uvrstili v najvišji kakovostni razred svetovnega mladinskega hokeja. Vilma Stanovnik UMETNOSTNO DRSANJE Gregor Urbas brez konkurence Jesenice - Tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice so dosegli nov uspeh. Na Pokalu Slovenije v umetnostnem drsanju v Ljubljani so dosegli tri zmage. Pri članih Gregor Urbas ni imel prave konkurence in je z dovršenim programom dokazal, da je tudi v novi sezoni najboljši slovenski tekmovalec. Pri članicah je zmagala Teodora Poštič, pri mladinkah pa Kaj a Otovič. Uspeh je s 4. mestom dopolnila Silvana Kovač. J.R. KEGLJANJE NA LEDU V vodstvu ekipa Turbo HIT Bled - V drugem krogu državnega ekipnega prvenstva v kegljanju na ledu je nastopilo devet ekip iz Maribora, Rateč, Loga pod Mangartom, Jesenic in Bleda. Najboljša je bila ekipa Turbo Hit Jesenice v postavi: Milan Radanič, Borut Berčič, Branko Štefelin in Ivan Čelik. 2. je bila ekipa Tromeja in 3. EM STAR, obe Rateče. Pri članicah je zmagala ekipa Bled dame, za katero so nastopile: Marija Čutar, Dragica Kučan, Anica Kosar, Silva Erman in Valerija Štefelin. J.R. HOKEJ__ V petek atraktivna tekma hokej istk Jesenice - Računalniška družba Izid Jesenice bo v petek, 26. decembra, ob 17. uri že drugič organizirala dobrodelno hokejsko prireditev. Tokrat bodo moči na ledu merila dekleta in nekaj znanih moških imen. Ekipi deklet HK Acroni in Izid bosta okrepljeni z legendo jeseniškega hokeja Rudijem Knezom, blejskima veslačema Lukom Špikom in Janijem Klemenčičem ter smučarkami Alenko* Dovžan, Špelo Pretnar in Natašo Bokal. Celoten prihodek od tekme bo družba Izid namenila Pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice in varovancem Doma Matevža Langusa v Radovljici. J.R. Presenečenje v Kamniku Kamnik - Odbojkarji Calcita Kamnika so zaradi zasedenosti svoje dvorane tekmo zadnjega kroga v 1. DOL v letu 2003 odigrali že v petek in pripravili svojim navijačem neprijetno presenečenje, saj jih je premagal novinec v ligi, novomeška Krka. Resda so gostje zaigrali izvrstno in so bili Kamničani še utrujeni od sredine pokalne tekme v Kanalu, a kljub temu si državni prvaki ne bi smeli privoščiti takega spodrsljaja: Calcit: Krka 1:3 (-21,14, -22, -22). Blejci so gostovali v Kanalu, vendar se tokrat tradicija ni nadaljevala, saj so bili domačini boljši in niso dovolili, da jim gostje povzročajo preveč težav: Salonit Anhovo : LIP Bled 3:0 (21, 20, 19). Šest krogov pred koncem rednega dela, ki se nadaljuje 17. januarja, so praktično že znani finalisti, saj imajo Calcit, Salonit Anhovo, Svit in Šoštanj Topolšica že tolikšno prednost pred LIP Bledom in Krko (7 točk in več) daje le še teoretično možna sprememba na enem od prvih štirih mest. V ženski konkurenci bodo leto 2004 na prvem mestu dočakale odbojkarice Sladkega greha Ljubljana, ki imajo tudi po 12 krogih 3 točke naskoka pred Novo KBM Branik in že kar 12 točk več od HITa Nova Gorica. Po prvem delu pa zelo dobro kaže tudi odbojkarjem Termo Lub-nika v 2. DOL. Skofjcločani so tokrat dokaj zanesljivo dobili tudi tekmo z Žužemberkom: Termo Lubnik : Kekooprema Žužemberk 3:1 (18, 20, -22, 12) in so po jesenskem delu na drugem mestu, ki prinaša napredovanje v prvoligaško konkurenco. Na prvem mestu je Prvačina, ki se je letos dobro okrepila pred začetkom prvenstva, vendar je najpomembnejše za Ločane dejstvo, da imajo že 3 točke naskoka pred SIP Šempetrom. Slabše pa gre odbojkarjem Astec Triglava, ki zaostajajo za svojimi načrti. Kranjčani so tekmo zadnjega kroga odigrali že v četrtek in doma izgubili s četrto-uvrščeno Mežico, ter tako zdrsnili na sedmo mesto. Ker Kranjčanom grozi tudi odvzem nekaj točk zaradi igranja z igralci, ki so bili suspendirani s strani svetovne federacije FIVB, se Kranjčani kaj hitro lahko znajdejo v krogu celo ogroženih ekip: Astec Triglav : TAB Mežica 1:3 (-26, 19,-24, -21). Slabo pa so jesenski del prvenstva končale tudi vse tri gorenjske ekipe v ženski konkurenci 2. DOL, saj so vse tri izgubile. Je-seničanke niso dobile prave priložnosti, da se razigrajo, saj so vodilne igralke Evi Vitala v tem trenutku pač premočne: Evi Vital : Mladi Jesenice 3:0 (18, 20, 20). Bled je doma gostil drugo ekipo Ljubljane in po dveh gladko izgubljenih nizih v tretjem povzročil gostjam kar obilo težav, pa vendar Blejke ostajajo le pri enem dobljenem nizu in so še vedno dvanajste: Bled : Ljubljana II 0:3 (-12, -17, -27). Kamničanke so zaradi zasedenosti dvorane tekmo odigrale kar v Solkanu, domačinke pa so bile neusmiljene in Kamničanke ostajajo z eno zmago na 11. mestu: Solkan: Broline e-ŠS Kamnik 3:6 (17, 14, 21). V vodstvu je Evi Vital (32), pred Intervalom A Izola (28), sledita pa Solkan (25) in Mladi Jesenice (21). V 3. DOL pri moških so odbojkarji Telemach Žirovnice v Lipnici prepričljivo dobili tekmo proti Iskri Mehanizmi Kropa (0:3), Odbojkarji Elmont OK Gorje so bili prosti, po jesenskem delu pa so v vodstvu Žirovničani, ki so tako na dobri poti, da se vrnejo v dru-goligaško konkurenco. Žirovničanom, ki imajo 19 točk, sledi Salonit Anhovo II (17), Elmont OK Gorje je na šestem mestu (9), Iskra Mehanizmi Kropa pa je na 8. mestu še brez osvojene točke. Pri ženskah so igralke ZOK Partizan Šk. Loka nepričakovano doma izgubile z Luko Koper mlade (1:3), tako da imajo v drugem delu le še teoretične možnosti za prvo mesto, saj so trenutno na 5. mestu, za vodilnim ŽOK Šentvidom (31) pa zaostajajo že 8 točk. Pizzeria Morena iz Žirovnice je na gostovanju v Črnomlju prišla do dveh novih točk z minimalno zmago s 3:2 in bo drugi del prvenstva začela z 9. mesta, Žirovničanke pa imajo 8 osvojenih točk. B.M. Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/02 in 08/03) in 23. člena Statuta občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 2/95) župan občine Preddvor sklicuje PRVO PROSTORSKO KONFERENCO o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje občine Preddvor (Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor) I. Z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi Občine Preddvor, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti glede priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje od 1986 do 1990, za območje občine Preddvor (v nadaljevanju: Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor), je sklicana tokratnja prva prostorska konferenca. Prostorska konferenca bo danes, v torek, 23. 12. 2003, ob 15.00 uri v prostorih sejne sobe Občine Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor. Občina Preddvor se je odločila, da pristopi k kompleksnemu urejanju prostora občine, upoštevajoč potrebe po sistemski širitvi površin za poselitev, območij turizma in ostalih dejavnosti, ki so potrebne za usklajen razvoj lokalne skupnosti. V ta namen bo kritično preverila dosedanje planske usmeritve ter možnosti za nadaljnji razvoj, zavedajoč se potrebe po sonaravnem urejanju prostora. III. Vabimo vse zainteresirane predstavnike gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti in lokalne skupnosti, da se prostorske konference, ki je namenjena tudi pridobitvi konstruktivnih sugestij za razvoj občine, udeleže v čim večjem številu ter tako aktivno prispevajo k oblikovanju prostora, v katerem bivajo in delujejo. Vabljeni! Župan Občine Preddvor mag. Franc EKAR Varčevanje energije v bolnišnicah Ministra za zdravje in okolje sta podpisala dogovor o izvajanju projekta, s katerim bodo zmanjšali porabo energije v bolnišnicah. Od leta 2004 do 2012 bodo bolnišnice letno prihranile 300 milijonov tolarjev. Ljubljana - Minulo sredo sta ministra za zdravje in za okolje, prostor in energijo Dušan Keber in Janez Kopač podpisala dogovor, da bodo slovenske bolnišnice do leta 2012 zmanjšale porabo energije za 15 odstotkov. S tem bodo letno prihranile 300 milijonov tolarjev, zdaj jo porabijo za okoli 30 odstotkov preveč, in hkrati prispevale k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Po podatkih za leto 1999 porabijo bolnišnice letno za nakup energentov 2,2 milijarde tolarjev, v ozračje pa gre približno 95.000 ton ogljikovega dioksida. Po kazalcih učinkovitosti rabe energije, poraba slednje presega priporočene vrednosti, ki jih uporabljajo v Evropski uniji za 30 odstotkov, kar predstavlja 600 milijonov tolarjev letno, ki bi jih bolnišnice lahko prihranile. V bolnišnicah ogrevajo 700.000 kvadratnih metrov površin. Mi- nistrstvo za zdravje se je odločilo za model gospodarjenja z energijo. Prva faza izvajanja projekta Učinkovita raba in zmanjšanje stroškov za energijo v bolnišnicah bo trajala šest mesecev, v tem času pa bodo energetiki v vseh bolnišnicah opravili energetske preglede, zmanjšali bodo porabo in stroške za energijo v bolnišnicah ter znižali emisije toplogrcdnih plinov. Našteto naj bi stalo 8 milijonov tolarjev, vsako od obeh ministrstev Ministra za zdravje in za okolje, prostor in energijo Dušan Keber in Janez Kopač sta podpisala dogovor o izvajanju projekta, s katerim bodo zmanjšali porabo energije v slovenskih bolnišnicah. bo zagotovilo polovico denarja. Minister Kopač je ob podpisu Po pediatrih ogroženi tudi ginekologi Ljubljana - V Sloveniji je za zdravje žensk dobro poskrbljeno, ženske imajo neposreden dostop do ginekologa in za pregled ne potrebujejo napotnice. Razvitost primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva v Sloveniji je primerljiva z razvitimi evropskimi državami, dobro razvejana je mreža ginekoloških ambulant, s projektom Zora pa ženske spodbujajo k rednim ginekološkim pregledom, s katerimi učinkoviteje odkrivajo bolezni rodil. Po mnenju Združenja za ambulantno ginekologijo SZD je zdravljenje zunaj bolnišnic cenejše, učinkovitejše, ker preprečuje prezgodnjo invalidnost in umrljivost žensk zaradi reproduktivnih vzrokov, predvsem pa hitrejša pot do prave diagnoze in ukrepanja. Bela knjiga reforme slovenskega zdravstva vizije razvoja reproduktivnega zdravja žensk ne omenja. Nova zdravstvena reforma predvideva, da bi skrb za zdravje otrok namesto pediatrov prevzeli družinski zdravniki, ženske pa naj bi pri slednjih opravile ginekološke preglede. V Sloveniji ima kar 73 odstotkov žensk izbranega ginekologa, ki skrbi za njihovo reproduktivno zdravje, zato v Strokovnem združenju ginekologov menijo, da tega dejstva snovalci predvidene reforme ne morejo prezreti. "Pozivamo, naj tisti, ki želijo te spremembe, pojasnijo ženskam, da za tem ne stoji "enotna stroka", ampak argument moči ter s tem javno prevzamejo odgovornost za vse nastale negativne posledice. Taka sprememba bi resno ogrozila tudi izvajanje državnega programa za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu Zora," so v izjavi za javnost zapisali v Združenju za ambulantno ginekologijo. Predlagane spremembe bodo ženskam odvzele dostop do ginekologa, ki bo mogoč le s plačilom ali z napotnico družinskega zdravnika. V združenju menijo, naj bi ženske tudi v prihodnje ohranile izbranega ginekologa in dostop do njega brez napotnice, ukinitev osebnega izbranega ginekologa pa presega "strokovne" argumente, saj posega v pravice žensk. Renata Škrjanc dogovora povedal, da bodo za zmanjšanje porabe energije v bolnišnicah za 15 odstotkov potrebovali dodatne investicije v vrednosti 2,2 milijarde tolarjev, ki pa jih ne bo mogoče zagotoviti z javnim financiranjem. Varčevalni projekt bodo dopolnili s projektoma vzpostavitve borze za pogodbeno zagotavljanje znižanja stroškov energije v vzhodni Evropi, ki poteka v okviru programa Save. Za doseganje naštetih ciljev bodo poskušali vključiti tudi zasebna sredstva prek pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Bolnišnice, ki bodo leta 2004 izvedle ukrepe za zmanjšanje porabe energije, bodo izbrali na podlagi rezultatov prve faze projekta, največji prihranek si obetajo v bolnišnicah, ki imajo slabo toplotno izolirane stavbe, v projekt pa niso vključeni zdravstveni domovi. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid Darovanje (4) "Vsi modri ljudje si delijo skupno lastnost sposobnost poslušanja." (F. Tyger) Ob cesti nas pozdravljajo plakati z mislijo "podari trenutek" in menim, da so v tem času še kako primerni, ko se bomo spraševali kaj in komu bomo podarjali trenutke, čas, pozornost. Bomo zadnje dni v letu preživeli v norem hitenju, v nakupovalni mrzlici ali se bomo ustavili, da z vsemi čutili zaužijemo ta čas? Bomo podarjali darila iz srca ali bomo kupovali darila iz vljudnosti? Bomo naredili iskreno inventuro preteklega leta ali bomo srečni le zato, ker so drugi bolj nesrečni? Podari trenutek ... Ko razmišljam, kako naj bi podarjeni trenutki izgledali, si predstavljam ljudi, ki so mi blizu in s katerimi rada delim svoje življenje. Poleg tega, da jih imam rada, je pomembno, da tudi nekaj vem o njih. Kaj jih veseli, kdaj jih duša boli in kaj jih dela boljše. In to zvem le tako, da dajem. Dajem svoja ušesa na poslušanje, brez sojenja, kritiziranja in vmešavanja ali je to dobro ali slabo. Samo dati ušesa in biti ob človeku je včasih težka naloga. Ker potem so usta zaprta in naš ego se dolgočasi, ker ni glavni, prvi in v sredinu pozornosti. Zato si želim, da bi bilo leto, ki prihaja leto poslušanja-Moja usta so utrujena od govorjenja in moja ušesa si želijo slišati- V poplavi tujih in svojih besed le težko ujamem tiste prave besede, ki nahranijo mojo dušo. V vrtincu občutkov, misli in dogodkov včasih še sebe ne slišim več. In tega me je pravzaprav malce strah. Da se izgubim. Zato si toliko bolj želim leto poslušanja. Ker to pomeni, da bom nekoliko bolj poslušala tudi sebe. Telo mi vsak dan sporoča, kaj se dogaja in kakšno hrano hoče ali noče. Vpije po vodi, ki t" odplaknila strupe in me prosi za počitek. Hoče na zrak, hoče da tečem, migam in si želi, da ... sem kdaj pa kdaj tudi tiho. Pa ga ne slišim vedno. Pogosto ga utišam, naj počaka, naj ne sitnari, samo še malo naj potrpi. Podari trenutek ... Sebi, svojim bližnjim, naključni gospe, ki j° srečaš na ulici. Vzemimo si čas za te trenutke in ne dovolim0-da nas preplavi in odplavi ta nora hitrost. Recept je preprost. Potre' bujemo le prava srca, ki bijejo v zdravem in ljubečem ritmu do sebe in do drugih. Tone Pavček, moder človek in meni zelo ljub človek je to že zdavnaj lepo povedal in naj vas njegove besede pospremi)0 v te dni. "Treba je mnogo preprostih besed, kakor kruh, ljubezen-dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota' Treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali gjj* tihi, plahi, pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in nji*1 veličine, sredi krivic in vojska, sredi vsega tega, kar ni ne kruh. °e ljubezen in ne dobrota. Tišine, tišine. Srca samo naj merijo čas-kažejo pota." Grega je dobil svojo sobo Lions klub Bled Golf je zbral denar in material za obnovo sobe v hiši Leše 31, kjer živi družina z invalidnim Gregorjem. Leše pri Tržiču - Valjavčevi prebivajo na skromni domačiji v spodnjem delu vasi Leše. Majda in France sta postavila na noge pet otrok. Najmlajši, Gregor, je bolehal na srcu. Družina je bila srečna, ko je uspešno prestal operacijo v Angliji. Veselilo jih je, da se je po okrevanju pridružil vrstnikom v šoli. Žal sreča ni trajala dolgo. V 4. razredu je Grega ponovno doživel srčni napad. Tri mesece so trepetali za njegovo življenje. Ko se je zbudil iz kome, ni več govoril, pa tudi gibati se ni mogel. Od takrat je odvisen od pomoči drugih. "Maja prihodnje leto bo pet let, odkar je naš Gregi v postelji. To je bil hud udarec za vse nas. Samo pol leta prej sem se upokojila. Potem se je življenje iznenada povsem spremenilo. Grega potrebuje vso nego, pri z možem sva v pokoju. Pokojnini sta skromni in tudi na kmetiji ni veliko zaslužka. Zato smo bili veseli odločitve dobrotnikov, ki so prisluhnili naši želji za ureditev Gregove sobe," je povedala Majda Va^avec med Četrtkovo svečanostjo. "Zahvala gre vsem, ki so med letošnjo Šuštarsko nedeljo na naši stojnici darovali skupaj 184.000 tolarjev. Okrog 200 tisočakov so prispevali ELEA d.o.o., DINERS Slovenija in Mestna občina Ljubljana. Material so zagotovili Lions klub Trbovlje, družbe Teran, Kokalj& Šparovec in Kontakt P iz Tržiča ter Adria pool iz Kranja. Dela so opravili domači obrtniki Boštjan Česen, Andrej Rutar, Uroš Klemenčič, Anton Zaplotnik in Pero Pušič. Opremo je daroval LIP Bled, ki je poskrbel tudi za montažo," je pohvalil dobrot- čemer mi največ pomaga mlajša hči Marjetka, ki končuje srednjo tekstilno šolo. Tomaž ima že svojo družino, Franci študira farmacijo v Ljubljani, Maja pa se je po šoli za frizerstvo odločila še za trgovski poklic. Oba nike Primož Kapus, predsednik Lions kluba Bled Golf. Andrej Polajnar iz LIP Bled je izrazil zadovoljstvo, da so lahko polepšali Gregorjevo sobo in staršem življenje. Stojan Saje Obdaritve, ki so prižgale iskre upanja Že mlade je treba naučiti, da znajo prisluhniti stiski drugih, so prepričani v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju in še marsikje, kjer so pred novim letom obdarili revnejše in manj srečne. Kranj - Petošolci, ki v Jenkovi šoli obiskujejo kuharski krožek, so se namreč povezali z Rdečim križem v Kranju in pred novim letom s svojimi izdelki iz medenega testa obdarili kranjske brezdomce in druge, ki vsak dan obiskujejo razdelilnico hrane. Teh je po besedah vodje raz-delilnice Boža Bajta pozimi kar 35 dnevno, največ v času kosila med pol dvanajsto in pol eno. Božo, ki je tega dne delil zelen-javno-mesno enolončnico in riž, po zaslugi obiskovalcev pa tudi pecivo in banane, se je takoj potegnil za svoje kliente: "Žal nam v tem prostoru, kjer delimo hrano, manjkajo tuši, da bi se naši obiskovalci lahko uredili bolje, kot se lahko sedaj ob umivalniku. Od 12 do 15 brezdomcev pa bi, razen vsakodnevnega toplega obroka, potrebovalo zatočišče, o katerem v Kranju že nekaj časa razmišljamo in upamo, da se bo prihodnje leto v proračuni našel denar zanj." Eden od obiskovalcev, srčni bolnik, nam je potožil, da bo vsak čas ostal brez barake, v kateri živi. 3. januarja jo bodo podrli, pa ravno si jo je lepo uredil in opremil s pečjo. Šest let že živi v njej. Za ljudi, kot je on, bi bilo zatočišče prava rešitev. V razdelilnici pa imajo poleg tople hrane obiskovalci tudi možnost, da jim pomagajo sestaviti prošnje za zaposlitev, za kar sicer ni veliko zanimanja, vendar so katerega med njimi že rešili popolnega propada. Vse pa skušajo vključiti, kadar je treba v razdelilnici opraviti kaka preprosta gradbena in vzdrževalna dela. Takrat se vidi, da imajo obiskovalci pozitiven odnos do mesta, kamor vsak dan prihajajo na topel obrok. Pozornosti otrok so bili vsi veseli. Otroci pa so ob novem letu želeli razveseliti tudi vrstnike, ki živijo v revščini. Na šolah Simona Jenka, Matije Valjavca v Preddvoru, v Stražišču in tudi v' vrtcu v Mavčičah so zbirali igrače, ki jih je Rdeči križ nato nekaj namenil otrokom v Osnovni šoli Helene Puhar, nekaj Pomagajmo mladeniču Kranj - Naša bralka nas je opozorila na družino na Planini, ki živi v hudi stiski, iz katere se ne morejo izkopati. 23-letni Jure je brez službe, preživlja se le z občasnimi deli, njegova mama in stara mama zaradi invalidnosti nimata možnosti zaslužka. Pred novim letom bi si fant rad kupil vsaj zimske čevlje, zato bralka predlaga, naj mu pomagamo. Kdor bi želel pomagati z denarjem ali z uporabno obutvijo in zimskimi oblačili (Jure nosi čevlje številka 41, visok pa je 183 centimetrov), naj pokliče gospo Hermino po telefonu 04/232-40-78. Otroci so obiskali kranjske brezdomce v razdelilnici hrane. pa otrokom v socialno ogroženih družinah. Nekateri otroci pa so zaradi različnih razlogov prikrajšani za družinsko življenje. Živijo v vzgojnih zavodih, zavodih za usposabljanje in rehabilitacijo, v rejniških družinah ali pri skrbnikih. V okviru akcije Tudi za naše otroke je Center za socialno delo Kranj pripravil novoletno prireditev z obdaritvijo. Otroke sta zabavala lajnar Rast-ko Tepina in plesna skupina iz društva Skala Ljubljana z motom Otroci za otroke. Na otroke v rejniških družinah pa so mislili tudi člani Lions kluba Bled Golf, ki so na Centru za socialno delo Radovljica priredili obisk dedka Mraza in otroke obdarili z obutvijo, ki jo je podarila družba Peko. 18 deklic in 13 dečkov bo tako lažje zakorakalo v zimske dni. Isti klub pa že začenja novo akcijo. V soboto je v sredico Kranja postavil stojnico, P0' strcgel s čajem, kuhanim vinom »n sladkimi dobrotami, obisko-va'ci pa so prispevali za dobrodelne namene. Po Gorenjcem se je v prazničnih dneh uvrstilo še več prireditev in obdaritev. V soboto je dedek v Žirovnici obiskal otroke tt Sončka Zgornje Gorenjske, društva za cerebralno paraliz0' Območno združenje RK Skot-ja Loka pa je obdarovalo okoh 80 otrok iz večjih in socialno kejSih družin. Prireditev je ie tradicionalna, letos jo je pohvil lutkar Cveto Sever in seveda dedek Mraz, darilne zavitke V vrednosti kiri tisoč tolarjev pa)e Pomagal napolniti Mercator Gorenjske. Danica Zavrl Žleb* Pritožbe tudi po elektronski pošti Konec februarja bo začel veljati nova zakonska ureditev v zvezi s pritožbenim postopkom nad delom policije. Po novem bo mogoče pritožbo podati pisno, ustno ali kar s pomočjo elektronske pošte. Ljubljana - Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je na Petkovi novinarski konferenci razložil novosti pri postopkih ^Sevanja pritožb nad delom policije, ki bo po novem poteka-'° na dveh ravneh. Dopolnitve zakona o policiji na tem področju prinašajo vrsto novosti, •ned njimi je pomembna prcd-Vsem tista, ki prenaša odločanje 0 Pritožbah izven policije. Slovenski policisti so pri svodni delu dolžni ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati •n varovati človekove pravice, ^d pomembnimi spremembami za doseganje tega cilja pa je tudi zakonska ureditev učinkovitega demokratičnega nadzora nad policijo in novega pritožbenega postopka. Pritožbe tistih, ki se ne bodo strinjali s policijskimi postopki, bo na prvi ravni preveril vodja organizacijske enote policije, v največ primerih je to komandir policijske postaje, ki bo opravil tako imenovani pomiritveni postopek. V njem naj bo pritožnik obveščen o ugotovljenih dejstvih in pristojnostih policije, s čimer se bo lahko strinjal in s tem zaključil pritožbeni postopek, kar bo potrebno potrditi s podpisom zapisnika. V vsakem primeru mora biti postopek pri vodji organizacijske enote policije končan v 15 dneh. V primerih, ko pritožnik in policija ne bosta našla skupnega jezika, bo pritožba romala na ministrstvo, takšna pot pa bo prišla v poštev tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum kaznivega dejanja policista. Na drugi stopnji bo pritožbo reševal tričlanski senat, ki ga bo vodil pooblaščenec ministra, vanj pa bosta vključena tudi predstavnika javnosti. ,Bistvena razlika med staro in novo ureditvijo je v tem, da je senat po novem izločen iz policije, prav tako pa se Napovedani sneg ni presenetil Na Gorenjskem sneg ni povzročil večjih preglavic. Prometni policisti bodo do konca teta izvajali poostren nadzor in preganjali predvsem tiste, ki bodo za volan sedli opiti. Kranj - Kljub napovedim vre-^etioslovcev, da bi v ponedel-•Jek na območju Gorenjske lahko ZaPadlo do 20 centimetrov sne-se to ni zgodilo. Snežiti je Začelo šele v jutranjih urah, Zaradi temperature okoli ničle Pa se moker in težak sneg ni °Prijel cestišč. Po podatkih sanjske policijske uprave do dopoldneva na gorenjskih ces-tan tudi ni prišlo do hujših Prometnih nezgod, ponekod je paradi neprevidne vožnje prišlo e do zdrsov, v katerih je bila Poškodovana avtomobilska plodina. V nižinskih predelih Gorenj-s^e je zapadlo od 4 do 7 cen-'•nietrov snega, ki se je na cestah večinoma sproti topil, na °ziščih pa se je nabirala le "Polzka brozga. Cestarjem so tokrat pomagale temperature, ki niso bile tako nizke, da bi Povzročile poledico ali snežno esko, je pa zmrzal mogoče Pričakov ati v prihodnjih dneh. eč previdnosti je potrebne pri hoJi po pločnikih, ki so bili v Ponedeljkovem jutru večinoma nevarno spolzki. /Tako kot njihovi kolegi po vsej rZavi tudi gorenjski policisti že °d 16. decembra izvajajo poost-reti nadzor prometa v okviru ak- |Je Natakar, taksi prosim. Ak-ClJa je usmerjena proti prepreče-yanju vožnje opitih voznikov, ki Drugo letošnje sneženje je minilo brez opaznejših prometnih težav, kar pa še ne pomeni, da je zima rekla zadnjo besedo. Previdnost v prihodnjih dneh bo potrebna predvsem zaradi verjetne poledice. jih je zaradi znanih decembrskih veseljačenj običajno več kot med letom. Dosedanje izkušnje gorenjskih policistov kažejo, da je med povzročitelji prometnih nesreč 13 odstotkov opitih. Poostren nadzor prometa so v večjem obsegu opravili v noči iz minulega petka na soboto, ko so med 18. uro zvečer in 2. jutraj na območju Kranja in Radovljice ustavili 168 voznikov. Pri šestih je naprava za merjenje prisotnosti alkohola v krvi pokazala vsebnost nad dovoljeno mejo, enega voznika, ki se z rezultatom alkotesta ni strinjal, pa so poslali na strokovni pregled. Najbolj opitega voznika so "ujeli" na cesti proti Brniku in mu izmerili 2,05 promila alkohola. Pojasnilo kršitelja je bilo zanimivo, saj je policistom povedal, da se je alkoholu vdal v znak proslavljanja vrnitve iz že zdavnaj pokojne jugoslovanske armade. Policisti opozarjajo na previdno in strpno vožnjo tudi v prihodnjih dneh, ko se lahko zaradi vremena občutno poslabšajo razmere za vožnjo, prav tako pa gre računati na zgoščen promet v mestnih središčih in v bližini večjih nakupovalnih centrov. Matjaž Gregorič, loto: Tina Doki OSMRTNICA V 63. letu nas je zapustil naš dragi oče, mož, brat in dedek RIZO NEKOVIĆ Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 23. decembra 2003, ob 15. uri na pokopališču Lipica v Škof j i Loki. Žalujoči: žena Kima, sinova Ekrem in Orhan hčerke Ermina in Suada, sestre Muzafera, Fikreta in Izeta ter ostalo sorodstvo OSMRTNICA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi oče VILJEM PERKO iz Tržiča, Preska 15 zadnja leta je bival v Domu Petra Uzarja, Tržič. Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 24. decembra 2003, ob 15.30 uri na pokopališču v Tržiču. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI spreminja način odločanja. Doslej je imel zadnjo besedo vodja senata, ki je bil predstavnik policije, medtem ko po novem senat odloča z večino glasov. Seja senata je javna, razen v primerih, koje potrebno javnost izključiti zaradi varovanja tajnih podatkov. Na sejo senata sta vabljena tako pritožnik kot policist, zoper katerega je bila podana pritožba, oba lahko med obravnavo povesta svojo plat zgodbe, oziroma predstavita dejstva iz pritožbe. Pritožnik mora biti z odločitvijo senata seznanjen pisno, odgovor pa mora vsebovati jasno stališča glede pritožbenih razlogov in vseh dru-' gih relevantnih in razumnih trditev oziroma očitkov vložene pritožbe. Če pritožnik z odgo- vorom ni zadovoljen, mu preostaja še uporaba vseh pravnih in drugih sredstev za Varstvo svojih pravic in svoboščin. Spremembe v zvezi s pritožbenim postopkom bodo začele veljati 27. februarja prihodnje leto, tiste, ki bodo pritožbe vložili do tega datuma, pa čaka obravnava po stari zakonodaji Nekoliko drugačen postopek je predviden pri reševanju pritožb na dejanja policistov, s katerimi ne bodo kršene pravice in svoboščine posameznika, na primer policistova neurejenost, nevljudnost in podobno. V teh primerih velja uredba o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami, pritožbe pa obravnava vodja organizacijske enote, kiji pripada policist. Pri- tožnik mora dobiti odgovor najkasneje v 30 dneh, če je pritožba vsebovala tudi njegovo ime, priimek in naslov. Če z odgovorom ni zadovoljen, se lahko neposredno obrne na nadrejenega vodje, kije sestavil odgovor. Policija letno obravnava med 1100 in 1200 pritožb na delo njenih uslužbencev, skoraj tri četrtine pritožb pa leti na delo policistov pri obravnavi prometnih kršitev. Upravičenost pritožb je bila ugotovljena le v petini primerov. Morda se bo Struktura pritrdilnih ali negativnih odgovorov i novim načinom spremenila, saj bodo odpadli očitki policiji, da pristransko obravnava svoje zaposlene. Matjaž Gregorič Previdno z raketami in petardami Kranj - Bliža se čas božičnih in novoletnih praznovanj, s tem pa je povezano tudi pokanje petard, šviganje raket in delovanje drugih pirotehničnih sredstev. Policisti so že v predprazničnih dneh izvedli nekaj preventivnih nalog, da bi preprečili nepravilno uporabo in kršitve javnega reda in miru ter prispevali k zmanjšanju telesnih poškodb. Praznična pirotehnična sredstva so po novem zajeta v zakonu o eksplozivih, ki časovno omejuje dovoljeno prodajo sredstev, ki pri aktiviranju povzročajo pok, na čas od 1. do 31. decembra, medtem ko jih je dovoljeno uporabljati le od 26. decembra do 2. januarja. Aktiviranje petard, raket in podobnega je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih javnega potniškega prometa in na površinah, kjer potekajo javna zbiranja. Mladoletniki, ki še niso dopolnili 15 let, lahko petarde in svetlobne rakete uporabljajo le pod nadzorstvom skrbnikov ali staršev. Kazen za nepravilno uporabo je najmanj 100 tisoč tolarjev, kazni za prodajalce in odgovorne osebe, ki prodajajo pirotehnična sredstva zunaj določenega časa in mladoletnikom pa so precej višje. Najhuje je, če se pri uporabi zgodi nesreča. Zato policisti, ki nimajo namena preprečevati pravilne uporabe, svarijo predvsem starše mladoletnikov, naj poskrbijo za pravilno in varno uporabo. M.G. Malček sam odšel na potep Kranj - V petek v zgodnjih jutranjih urah se je srečno razpletla nenavadna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila je namreč dvajset minut pred drugo uro zjutraj ob cesti opazila hoditi pomanjkljivo oblečenega majhnega otroka. Ustavila je in malčka vzela v avto ter ga odpeljala v kranjski zdravstevni dom, kjer so ga zaradi bojazni, da je podhlajen, pregledali dežurni zdravniki. Hkrati so poklicali tudi dežurno socialno delavko, preko policijske evidence pa so odkrili tudi starše. Malček, ki hi moral ob takšni uri sladko spati, je dve leti star M.B. iz Kranja, ponj pa je prišel oče, ki je povedal, da se je otrok prebudil, odklenil vrata in odšel od doma. M.G. IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, . ki je vredna zaupanja zavarovancev, išče novega sodelavca/sodelavko v PE Predstavništvo Kranj ZASTOPNIK ZAČETNIK. Če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju. Pogoji: • srednješolska izobrazba • eno leto delovnih izkušenj • vozniški izpit B-kategorije • komunikativnost, dinamičnost, organizacijske sposobnosti Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom. Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za razvoj zaposlenih. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. 'fftte»dl ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI GORENJSKI GLAS -18. STRAN NOMINATOR / gorazd. sin i k@g-g las. si Petek, 23. decembra 2003 Gorazd Šinik Lunca dela, ane, "seka k sto m,..."Se mi zdi, da je tokrat zagrabila že vsaj tri dni prej. Ali pa jo tokrat bolj dovzeto čutimo, ker se tako radostno veselimo prihajajočih praznikov. No, morda pa je kriva le koledarska zima. Tlotninator„ Darja Švajger "Biti nominiran, imenovan, je prijetno, častno doživetje, toda potrebno je graditi tudi na drugačnih temeljih," sem si zapisal na šest strani dvakrat prepognjenega A4 lista ob govoru Zlatka Kavčiča, predsednika uprave Gorenjske banke. Ja, leto je naokoli in GB je imetnike zlate Ac-tive povabila na tradicionalni novoletni sprejem. Tokrat je zbranim zapela imenitna Darja Švajger, Štajerka, ki si je svoje glasbeno znanje do- polnila v Gradcu. Šarmantna, ni kaj. Darjin pevski nastop je bil malce krajši kot lanska izjemna predstava Jureta Ivanušiča, prav tako Štajerca. Je izbor naključje? Če ni, v banki dobro izbirajo. Jure je trenutno angažiran v Kongu, novi igralnici v Grosupljem, kjer vodi zabavni praznični program. "Vsak, ki pomaga vzpostaviti vzdušje, da je človek srečen, mu je potrebno reči hvala!" je svoj ponovno odličen nastop začel Zlatko Kavčič in se s temi besedami zahvalil Darji Švajger in delil veselje ob srečanju na Brdu pri Kranju. Ponovno odličen govor, sproščen in nasmejan, temeljit in dovolj informativen, na koncu takten. Parada dobrih misli! "Verjeti vase in v svoje sodelavce, nič ni enostavno samo po sebi, samo dobri rezultati so temelj podobnih srečanj," je le ne- Franc Lotrič in Aleš Klement nost Gorenjski. "Rad bi še dolgo govoril,..." je tokrat vidno sproščen Zlatko Kavčič nasmejal prisotne. "Pravijo, da sem naporen, daje težko zdržati z mano,..." se ni dal in se spoštljivo zahvalil so- Zlatko Kavčič VRTIMO GLOBUS Ivan Kristan in Miro Pinterič kaj i/, ravno prav dolgega govornega nastopa. V družbi, ki ima čvrsto lastniško strukturo, prvih deset delničarjev ima dobrih 75 odstotkov lastništva banke in je edina v povsem slovenski lasti, ima uspešno in stalno rast, nekaj mednarodnih priznanj, je vredno biti lastnik. In prav skozi to lastniško strukturo se čuti pripad- delavcem, letos še posebej vsem zaposlenim na bančnih okencih. Zloglasna "sigma" je nadlegovala tudi v Gorenjski banki in to najbolj podrobno vedo prav tisti pri bančnih okencih. Hm! Še to. Pripadnost Gorenjski in posebni pogoji za druženje na Brdu, ki ga je bila deležna GB, pač ne gredo skupaj. OK. Heidi Klum bo mama 30-letna nemška manekenka Heidi Klum in njen 53-letni partner Flavio Briatore, vodja Renaultove ekipe formule l, pričakujeta prvega otroka. Ena najbolj znanih nemških manekenk je zaslovela predvsem s fotografijami za revijo Sports II-lustrated in z nastopi na modnih revijah za znamko spodnjega perila Victoria's Secret. Heidi je po predstavitvi svoje najnovejše modne kolekcije prejšnji teden v Hamburgu povedala, da bi rada postala mati in imela dva ali tri otroke. Dodala je, da ne namerava vzeti dolgega porodniškega dopusta, ni pa razkrila otrokovega spola oziroma kdaj naj bi se otrok rodil. Obtoženi Jackson Ameriški pevec Michael Jackson, ki je bil v zadnjih tednih deležen velike medijske pozornosti zaradi domnevnega nadlegovanja dečkov, mlajših od 14 let, je bil pred dnevi tudi uradno obtožen. Kralju popa, ki vse obtožbe zanika, grozi do 24 let zapora. Pop zvezdnik je bil aretiran pretekli mesec, a so ga po plačilu 3 milijonov dolarjev varščine izpustili, takrat so policaji tudi opravili preiskavo na njegovem posestvu. Pojavljajo se dvomi o verodostojnosti mladoletne žrtve, ki je pred letom dni trdila, da sta z Jackso-nom spala v isti postelji in da gre za povsem nedolžno zadevo, a si je novembra letos premislila in začela trditi, da gre za spolno nadlegovanje. Jackson naj bi dečka spoznal kot bolnika z rakom in mu plačeval zdravljenje, zato Jacksonov odvetnik vztraja, da je glavni motiv obtožbe denar. Največja žičnica na svetu Minuli konec tedna so v smučarskem središču Paradiski v francoskih Alpah odprli največjo žičnico na svetu. Žičnica, ki jo sestavljata dve kabini, lahko naenkrat prepelje 200 ljudi in teče na dolžini 1,8 kilometra. Moderna žičnica bo lahko v eni uri prepeljela 4000 smučarjev, vožnja pa traja štiri minute. Tržna raziskava je pokazala, daje kar 70 odstotkov smučarjev navdušeno nad projektom, investicija, vredna 15 milijonov evrov pa se bo povrnila že, če bo novo žičnico uporabljajo 20 odstotkov smučarjev. Sperma za brezplačne počitnice Avstralska klinika za pomoč pri zanositvi v Novem Južnem Welsu se je zaradi zakona o ukinitvi anonimnosti darovalcev soočila s pomanjkanjem sperme, zato se je osebje klinike domislilo "nenavadne ponudbe, kako privabiti nove daroval-' ce. V študentskem časopisu kanadske univerze v Calgarvju so pozvali morebitne darovalce, stare od 18 do 40 let, naj v zameno za dvotedenske brezplačne počitnice v Avstraliji oddajo s\tojo spermo. V kratkem času se je prijavilo kar petnajst kandidatov, ki so pripravljeni darovati svoje seme za brezplačno letalsko vozovnico, hotelsko namestitev in dodatne stroške. Kanadski študenti bodo sicer morali prestati ustaljeno testiranje krvi in sperme, a ne bodo imeli nikakršnih zakonskih obveznosti do svojih avstralskih potomcev. Biznis. Razumem. A se mi dozdeva, da bo tovrstni biznis drugo leto kje drugje na Gorenjskem. O muzanju in privoščlji-vem smejanju in sprenevedanju nekaterih z Brda ne bi. Kritika. "Kje je penina, kaj čakamo?" Ja, s temi besedami se je končal govor prvega v banki. "Kvarni" detajl. Bilo pa se je prijetno srečati in se pomenkovati v gorenjski druščini pomembnejših in uspešnih. Nasmejanega Mira Pinteriča, predsednika Nadzornega sveta Gorenjske banke in prvega slovenskega klobučarja, direktorja Šeširja, je vedno zanimivo srečati. Kup zanimivih, tudi vicev. Tokrat mu je družbo delal dr. Ivan Kristan, oba sta iz Škofje Loke in imela sta si kaj povedati. Ivan Kristan je med zadnjimi Slovenci, ki je zrl v oči in se pravno prepletal s Slobodanom Miloše-vičem, saj je bil pred časom "gost" sodišča v Den Haagu, kjer je pojasnjeval nekdanjo jugoslovansko ustavo in vso razprtijo. Sam pa sem Miloševiču gledal v oči skozi objektiv prav na Brdu, ko so predsedniki republik modrovali, še preden je počilo. Mira Pinteriča je nadvse navdušila Darja Švajger in kar ni in ni se odtrgal od nje. Smeh in preplet štajerščine in gorenjščine. Zavarovalnica Triglav je prav tako delničarka GB, zagotovo pa imata Franc Lotrič, nekdanji direktor PE Kranj ter Aleš Klement, sedanji direktor Triglava v Kranju, zlato Activo. Franc Lotrič je bil vse do lanske upokojit- Bine Kordež ve član Uprave Zavarovalnice Triglav pod Nado Klemenčič, ki se je uradno poslovila letos. Na slovesu za izbrane v Hiši kulina-rike družine Jezeršek, kjer so imeli "zadnjo večerjo" Nade Klemenčič se je z govorom v imenu uprave in zaposlenih poslovil Franc Lotrič. Bojda hudo domišljena zadeva. Zagotovo se mu je zdaj v pokoju prijetneje smejati. Manjkala sta dva največja lastnika GB, "omagana" zaradi bolezni, predsednika uprav družb Sava in Merkur, Janez Bohorič in Bine Kordež. Pa mi je prvega v Merkurju uspelo srečati nasmejanega, čeprav se mu še vidi, da ga "vleče" išijas. V Podvinu sem sicer poslušal spomine piscev prve slovenske ustave izpred 13 let, ker pa Grad Podvin in restavracija JB nista velika, smo se srečali. Merkur v polni postavi, vsa uprava in nadzorni svet s pred- sednikom Jakobom Piskerni-kom, članom Zlatkom Kavčičem in drugimi. Vprašam, pri katerem krožniku so in prosim za dovoljenje za kako dobro sliko. Smeh. "Zakaj pa ne?" odvrne Bine Kordež, res skoraj vedno nasmejan. Aleš in Janko Kastelic Zlatko Kavčič gre med prvimi, v družbo me pripelje Jakob Pi-skernik, ki tokrat ni bil videti dobre volje. Pozdravim in poprosim za sliko. "Ja, kaj pa je zdaj to?" vprašujoče pogleda gospa, ki ji zagotovo nisem mogel biti všeč. Predstavitev ni uspela, gospe je bilo to moje početje brez zveze in tečnobnost je šla še na- Ker je čas poslovnih srečanj ob zaključku leta, so si za večerno druženje izbrali restavracijo JB kar sami lastniki, torej družbi Triglav DZU in Triglav FD. Ideja o skupni sliki zaposlenih, sliki za spomin in predsednik uprave Triglav DZU Janko Kastelic mi je s svojo avtoriteto prišel še kako prav, da so se za sliko nasmejani lepo postavili. Slika je v "cenzuri", JB pa jih je navdušil z dobrimi krožniki in sveže zakurjenim kaminom. Ni bilo brez veze ! Kdo ima večjega? Ni pregrešno ali celo nesramno vprašanje-Kje pa! Bog ne daj. Gre za krompir. Za srečo. Za srečo v novem kranjskem "casinoju", ralnem salonu, ki so ga poimenovali Nebotičnik. Kdo ima večjega je dobro zasnovan slogan in grafična akcija Studia Pet za lastnika igralniške koncesije družbe Živila. Skromno, brez pompa so ob koncu tedna odprl' prijeten salon s 30 "mašinarni in igralno mizo - ruleto. Le igra' li nismo tisti dan. Tudi za poku- Branko Remic, Petra Koblar in Gorazd Trček prej. Čeprav me je Bine Kordež povabil na sladico, ki naj bi pripadla Zlatku Kavčiču, sem se navdušen nad črnolaso gospo zadovoljil s penino v drugi družbi. Sem bil res tako netakten ali je v nadzorni svet zlezla slaba volja zaradi spretne piarovske "ofenzive" pred časom v Merkurju še opevanega Jurija Schollmaver-ja. V 21-tem Nominatorju iz za- šino ne. Smo se pa dali poduči«-kako se gre, da imaš največjega-Petra Koblar, vodja casinoja je podučila Branka Remica, * vedno prvega v Živilih, in G°' razda Trčka, ki je bil v tem Pr0' jektu glavni. Gorazd Trček Je kmalu "iztrčao", sam sem m1/1'1' da po kako dovoljenje, da priirie-mo z "gamblingom", pa -s0 01 razložili, da v biznis 'objem Boris in Polona Nahtigal, Marjan Rožič, Majda in Safet Brčvak Jadranke Ema Bratovž in Tomaž Juvan četka leta so na okusni novinarski večerji pri Krištofu še nasmejani nazdravili skupaj, ob Juriju Bine Kordež in Viktor Vauh-nik, šef marketinga in tujih trgov ter član uprave Merkurja. Hm. "piar" je res nekaj boljšega pri nas na Gorenjskem. Ja, in mi Ema Bratovž, žena kuharja "džejbija" predstavi novega direktorja družbe Grand hotel Podvin, ki upravlja z restavracijo, v kateri gostuje JB. Triglav finančna družba, ki v okviru Triglav Družbe za upravljanje lastniško nadzoruje Podvin je pred tednom postavila Tomaža Juvana za novega direktorja. Tomaž, ki mu sorodstvene vezi gredo tudi v Železnike, se bo spopadel z novimi izzivi v Mošnjah in optimistično čakal, da mu odvežejo mošnjo za prepo-trebno prenovo hotela Podvin. simpatične gospe Vsak petek. No, pa ga imamo-Se en casino. Veliko sreče, vsak dan, 24 ur na dan privoščim- Poslovne sreče je privoščil tudi dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, ko je pred dnevi prerezal otvoritveni trak prenovljenega Motela Medno in nasmejan segel v roke novim lastnikom m upravljavcem, družinama Borisa Nahtigala in Safeta Br&»-ka. O samem odkupu so bili poslovno skrivnosti, v prenovo so že vložili 600 tisoč EUR- Kup idej imajo pripravljenih za nadaljnji razvoj in upati gre, daj}** na tako izjemni lokaciji velika investicija res uspe. O zabavi in gorenjski zasedbi na otvoritvi kdaj drugič. Prijeten božič in okusnih po"c> Sreče tudi l Izgubljeni v vesolju Gospe in gospodje - zmeda je P°polna. Kakšna zmeda? Zmeda z obdarovanjem. V tej deželi m nič več ne ve, kateri od treh decembrskih obdariteljev je tisti Pravi: ali pisati sv. Miklavžu ali °°zicku ali dedku Mrazu ali Vsem trem ali nobenemu, ker se bo tako ali tako nekaj že znašlo P°d s mre ki co. Res je, da je otrokom čisto vse-eno, ker je pravljičnost pravljic' n°st, obdaritelji pa se včasih že Praskajo za ušesi: o kom pove-dati lepo pravljico? Kako Pride? Ali ima parke Ijne ali je-fačke, zvezdice ali snežinke ? so starši raje tiho, ker bi *ohko nastala še hujša zmeda. Oirocj bi lahko oporekali: trši- ca v vrtcu je pa rekla ... Naj bodo, vsi trije, dokler je le še kaj denarja za darila. Kakor nas svarijo pesimisti, nimamo kaj lepega pričakovati od našega vstopa v EV - kaj veš, kaj se bo izcimilo iz skupnosti, v kateri gre pri nekaterih vprašanjih že zdaj na nož. Tozadevno je bil oni dan prav poučen pogovor na radiu z nekim Slovencem, ki že desetletja živi na Finskem. Možakar, vnet zagovornik slovenske osamosvojitve, ni in ni mogel prepričati sprašujočega novinarja, da je Evropska unija pravzaprav en papirnati tiger. En napihnjen administrativni balon, ki lahko zdaj zdaj poči. Pok, pa ga ni. horoskop tanja in marica - 090 43 77 k ALEMARS sp, 252,10 SIT/min Oven (21.3. - 21.4.) Prijatelji vas bodo spravili v slabo voljo, ker ne boste našli skupne oporne točke in to pri zadevi, ki je za vas več kot pomembna. Zavest, da se najbolj lahko zane-sete sami na sebe, vas bo le trenutno šokirala. Bik (22.4. -20.5.) Izogibali se boste nepotrebnim pogovorom in s tem povezanimi vprašanji. Nasmeh poslovnega partnerja vas ne sme zavesti, saj bodo njegovi nameni nepošteni. Varčevali boste z energijo za vas bolj pomembne stvari. Dvojčka (21.5. -21.6.) Veselili se boste nepričakovanega denarja. Prijateljem boste pomagali reševati težave. Na delovnem področju vam bodo končno prišle prav vaše dolgoletne izkušnje. Kljub skromnosti boste ponosni na sebe. Rak (22.6. -22.7.) Vedno manj znate uživati v vsakdanjih drobnih, lepih trenutkih. Sreča je, le vidite je ne vedno. Vzemite si čas zase in se odpočijte. Ne razglabljajte preveč o minulih dogodkih. Življenje je lepo! Lev (23.7. - 23.8.) Sami sebi ne obljubljajte in nalagajte si še novih obveznosti. Zadnje čase vam primanjkuje časa čisto za vse. Zato si zadev nikakor še ne poslabšujte. Raje se poveselite v družbi prijateljev, ki vam jih nikoli ne zmanjka. Torek bo vaš srečen dan. Devica (24.8. -23.9.) Ob srečanju s starim znancem boste zelo prijetno presenečeni. Obnovili boste stare vezi in sklenili tudi nove. Snidenje bo ravno ob pravem času, saj ste ravno sedaj najbolj potrebni pravega zaupnika in prijatelja. Pri financah boste rahlo razočarani. Tehtnica (24.9. -23.10.) Na čustvenem področju se boste prav kmalu znašli med dvema ognjema. Takemu preobratu boste kar težko sledili. Enkrat nič, drugič preveč. Reši vas vaša razsodnost in modrost. V družbi sorodnikov se boste prijetno počutili. Škorpijon (24.10. - 22.11.) V prihodnje boste imeli veliko energije, kar boste s pridom uporabili. Če se boste odločali o kakšnem sodelovanju, vam je uspeh neizbežen. Sami s sabo boste karseda zadovoljni. Glejte, da ne boste pretiravali. Strelec (23.11.-21.12.) Čeprav se zelo izogibate biti v središču pozornosti, se vam bo to kar nekajkrat zgodilo. Poskusite se izogniti, da ne prizadenete ljubljene osebe z neumestno pripombo. Res, da resnica boli, a še bolj lahko boli krivica. Kozorog (22.12.-20.1.) - Okoli sebe si naredite tišino in bodite malo sami s seboj. S tem si boste ustvarili nov pogled in prihodnost se vam bo zdela veliko bolj prijetna in svetla. Izogibajte se zunanjih vplivov, saj vam to zgolj škoduje. Vodnar (21.1. - 19.2.) Dnevi, ki prihajajo, vam prinašajo rešitve, take in drugačne. S tem pa je pred vami obdobje miru in sožitja. V bližnji prihodnosti boste začeli spreminjati krog svojih prijateljev, saj boste končno spregledali. Pripravite se na zabavo. Ribi (20.2. - 20.3.) Obetajo se vam romantični časi. Oseba, ki se vam je v preteklosti izmikala, vam pripravlja prijetno presenečenje. Vaši osamljenosti se iztekajo zadnje minute. Na delovnem mestu se raje preveč ne izpostavljajte, osta-nife v ozadju. FAN.JA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA J PRILOG GORENJSKEGA GLASA MOJA GORENJSKA! Od Evropske unije ne boste imeli nič drugega kot eno navadno škodo. Mar vam ni tisti vaš Potočnik povedal, da ste neto plačniki v evropski proračun? Tako je govoril in ostal živ - trezno, preudarno, izkustveno. Nobenih reakcij pri spra-šujočem ali pač: ko si je ta naš slovenski Finec zaželel glasbeni komad, se je odločil za Bijelo Dugme. Bijelo Dugme - je presenečeno zategnil novinar nacionalnega radia? Kaj niste bili za osamosvojitev Slovenije in odcepitev od Jugoslavije? Gosta bi seveda lahko tudi kap: pa kaj ima glasba s politiko - se je glasno zasmejal, poslušalci pa smo. si mislili: le kaj imajo nekateri "novinarji" z novinarstvom ? Tako je to: trgovci so nas stisnili za vrat in nas futrajo s potrošništvom, posebno božičnim nakupovanjem, da je groza in strah, mediji pa nas bodo takoj po novem letu začeli evforično pripravljati na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Pohodi bodo in shodi, proslave in slavja: naj poka, naj visijo zastave, čeprav bi se bilo veliko bolje stisniti v en kot in reči: oh adijo, vse luštno in fletno, bilo je kratko in sladko. Čemu tak bav bav pred evropsko združbo? Vsakomur, razen Slovencem, je logično, da majhnost tu ni nobena prednost. Ma kaki! Larifari. Le kdo pa bo tam v elitnem Bruslju sploh mislil na Blejsko jezero in naše Alpe? Alp imamo tako ali tako samo 7 odstotkov in še to je obrobno območje Alp. Edino, kar velja, so veliki in močni, ne pa majhne pikice na zendjevidu. Da taka mnenja nisot osamljena, me je oni dan prepričal nekdo, ki je napisal mnenje koroškega Slovenca. Ni prijetno, da iz-padeš butelj, če kar naprej butaš, da se bomo utopili v evropskem loncu 25 držav in da se lahko zgodi, da bomo že v 21. stoletju po malem začeli izginjati. Na tak ali drugačen način. Izgubljeni v vesolju. Ne le zgoraj omenjeni slovenski Finec, tudi Vinko Ošlak je namreč že pred desetimi leti v Celovškem zvonu zapisal, da "bodoče človeštvo ne bo izgubljalo časa z jokom nad nekim slovenskim narodom, ki ni znal dovolj razumno in značajno poskrbeti za svojo ohranitev in se je izgubil nekje ob prehodu v 21. stoletje. Takega izginotja svet ne bo registriral kot katastrofo, ampak kot zanemarljiv sociološki, demografski in kulturni izbris, ki bi marsikomu v Evropi celo olajšal življenje." Ne bi bilo torej odveč malo več kritičnosti in manj samovšečnosti in samozagledanosti. Kot orel bi morali bedeti nad tem, kje nas lahko kdo ogrozi. Če bi seveda imeli vsaj kakršnokoli državno gospodarsko in družbeno strategijo. Pa je seveda ni -še pri prodaji premoženja ne, kaj šele pri varstvu kulturne identitete. Ali kot je v Odmevih prostodušno dejal naš mladi ekonomist, ko so ga vprašali, kaj misli o prodaji banke tujcem: "Potem se bo pa zgodilo: veži konja gdje ti gaz.da kaže!" Darinka Sedej Brigita Bergant iz Škofje Loke. Foto: Janez Pipan ŠTIRI TAČKE Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 19. do 16. decembra 1903 Četrta obletnica Gorenjca Kranj, 24. december 1903 - Najboljši gorenjski tedenski list Gorenjec končuje z današnjim dnem četrto leto svojega obstoja in stopi prihodnje leto v svoj peti letnik. Kakor prejšnja štiri leta, se bo naš list tudi v prihodnje boril za pravico in resnico. Kakor dosedaj, bo tudi v bodočem letu krepko, moško in neustrašno branil ljudske koristi v političnem, narodnem in gospodarskem oziru. Kar se tiče berila, bo Gorenjec tudi vnaprej nudil svojim čitateljem raznovrstno berilo, skrbel bo za točna in zanesljiva poročila z vseh krajev Gorenjske in zaradi splošne želje bo objavljal tudi več novic iz raznih domačih in tujih krajev. Istotako prosimo tudi vse svoje dosedanje naročnike, naj nam ostanejo zvesti in nam pridno pridobivajo novih naročnikov, ker čim večji bo naš krog, tem lažje bomo vršili dano nam nalogo za ljudski in narodni blagor. Končno voščimo vsem svojim dopisnikom, podpornikom, naročnikom in prijateljem lista vesele božične praznike in srečno novo leto 1904. - Uredništvo in upravništvo Gorenjca Decembrsko kopanje v Savi Kranj, 20. december 1903 - Janko Fric, vrvarski pomočnik v Kranju, se je ta teden kopal v ledeni Savi. Seveda je šlo za stavo med fanti, ki so v gostilni nekoliko preveč popili. Junak je s prijatelji stavil za sod vina, da upa kadarkoli skočiti v ledeno Savo. Junak je resnično skočil v ledeno vodo in plaval vse od Savskega mosta do klavnice, in to kar v obleki in čevljih, ker se je bal, da bi mu ju kdo ne vzel. Vsekakor je ta Fric zelo trdne narave, da seje drznil konec decembra plavati v ledeni vodi, zato mu, kljub alkoholni spodbudi, za pogum čestitamo. Drobiž z Gorenjskega Naš presvetli cesarje ubogim pogorelcem v Srednji vasi v Bohinju podaril 3.000 kron za obnovo svojih domačij. Vaščani, katerim so pogorele hiše in hlevi, so bili prijetno presenečeni, da se je na njihovo nesrečo spomnil sam cesar. - Gasilsko društvo iz Stražišča je letos dokazalo, da gasilci lahko priredijo tudi kulturne predstave in ne le vaške veselice po čemer so ponavadi najbolj znani. 24. decembra so namreč priredili lepo božičnico z bogatim kulturnim programom, gledališko igro in nastopi pevcev. - Na Breznici pa vabi tamkajšnji pevski zbor 27. decembra na gledališko predstavo, spored pa naj ostane presenečenje. - Janez Ciotto, sedaj zidar na Bohinjski Beli, je bil obsojen na pet mesecev težke ječe, ker je skozi okno gostilne streljal na zunaj stoječe fante. Svet pred sto leti Linčani župan Kunešovci - V Kunešovcih na Češkem so kmetje obdolžili župana, da je krivično razdelil državne podpore prizadetim ob naravnih ujmah. Kmetje so se zbrali pred občinsko hišo in zahtevali, naj župan vrne denar in odstopi. Župan se je pojavil na balkonu in kmete ozmerjal, naj gredo raje delat, kakor da postopajo na cestah. To pa je zbrane tako razkačilo, da so v naskoku napadli in vdrli v zaklenjeno občinsko hišo, poiskali skritega župana in ga zvlekli na piano, kjer so ga pretepli do nezavesti. Ko se je množica razšla, so hudo ranjenega župana sodelavci odpeljali v bolnišnico, a je med prevozom umrl. V mestu je sedaj uvedena policijska preiskava o okoliščinah in o ozadju linča. Novi pariški običaj Pariz - Kakor so dosedaj v posebnih časopisnih oglasih ljudje naznanjali zaroke, poroke, krste in podobne vesele dogodke, tako so aristokratski pariški krogi v zadnjem času začeli z objavljanjem ločitev. Prvi je ta običaj uvedel neki P. Davvis, ki je v posebnem oglasu sporočil svojim prijateljem veseli dogodek na sledeči način: "P. Davvis ima čast vsem naznaniti, da seje sodba na sodišču z dne 12. oktobra 1903, s katero se loči od M. Luize R., izrekla njemu v prid". Njegovi znanci pa so mu v naslednji izdaji časopisa odgovorili: "Najodkritosrčnejše čestitke"! Od takrat naprej seje ta novotarija razširila po Parizu in časopisi so polni podobnih oglasov. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (december 1903) Ana Bešter Svetovna prvakinja v' Agilitvju Na severu Francije smo Slovenci pred tremi meseci dobili svetovno prvakinjo v agilitvju. Na 8. svetovnem prvenstvu v agilitvju, ki je septembra potekalo v Franciji, je med več kot 285 tekmovalci, ki so prišli iz 31 držav, naši tekmovalki Silviji Trkman uspelo skorajda nemogoče. S svojo pirenejsko ovčarko Sim-ply the Best-La je v kategoriji srednje velikih psov osvojila 1. mesto. Šlo je za najpomembnejši svetovni dogodek v tej kinološki disciplini, ki že' vrsto let dosega velik razmah ne le v Sloveniji, ampak tudi v dru-gih državah. Za S i 1 v i j o je bil tako velik us- peh res lepo presenečenje, saj je bila njena psička celo najmlajša na tekmovanju in od nje tako dobrega rezultata ni pričakovala. Ob svetovni prvakinji psički La ima Silvia tudi podprvakinjo, prav tako pirenejsko ovčarko, z imenom Lo. Kljub temu, daje z zmago na svetovnem prvenstvu v agilitvju dosegla nekaj, kar doslej še ni uspelo nobenemu Slovencu, je bila zelo presenečena in počaščena, ko jo je prejšnji petek, 19. decembra, sprejel predsednik republike dr. Janez Drnovšek. Na Brdu pri Kranju pa je psička La s svojo spretnostjo in živahnostjo navdušila vse zbrane na sprejemu, saj je pritisnila en moker poljubček celo predsedniku dr. Drnovšku. Silivia Trkman, vodja reprezentance Silvester Škcrget, tehnični vodja Sašo Novak in Jože Vidic so ob tej priložnosti predsednika seznanili tudi s slovenskimi uspehi na svetovnem prvenstvu ter razvojem agilitvja pri nas. Gospod Novak je predsedniku ob koncu Svetovni prvakinji v agilitvju Silvija Trkman in njena psička La na sprejemu pri predsedniku republike dr. Janezu Drnovšku. podaril sliko slovenske reprezentance na prvenstvu ter knjigo Agilitv v Sloveniji ter ga povabil na eno od domačih tekmovanj. Predsednik, ki se je pred leti tovrstnega tekmovanja že udeležil, je obljubil, da si bo spretnosti šampionke La in psičke Lo z veseljem ogledal. Seveda v spremstvu Brodija. Med obdarovanji in religijami "Vloga, ki jo imajo sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz, se je spremenila. Časi so drugačni, ljudje so večinoma bolje situirani. Včasih otroci Miklavža niso imeli vsak dan, obdarovanje enkrat na leto je bilo zato velik praznik. Če je nečesa preveč in je na razpolago prepogosto, vrednost naglo pada. Pripovedovanja starejših ljudi so dovolj zgovorna," pravi Ksenija Šajn, ki je raziskala navade decembrskih mož. V letopisu Gorenjska 2003/04, ki ga je prejšnji teden izdal Gorenjski glas, lahko med drugim preberete prispevek o sv. Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu - treh možeh, ki v decembrskih dneh obiskujejo domove. Avtorica besedila je Ksenija Šajn, ki je v diplomski nalogi raziskala navade decembrskih mož v Šenčurju, in sicer za čas pred drugo svetovno vojno, za obdobje med vojno in za povojni čas. 27-letna diplomirana nemcistka in profesorica sociologije z Visokega, ki zdaj pripravlja magistrsko nalogo na temo Islam in ženska v družbi, smo povabili na božični pogovor, pogovor o dobrih možeh, njihovem poslanstvu, o islamu in religijah na splošno. Zakaj vsi trije možje obiskujejo naše domove prav decembra? "Preprosto. Dnevi so kratki, sivi in mrzli. Nekaj toplega in svetlega potrebujemo. Vsi trije možje naj bi torej bili tudi prina-šalci pozitivnega razpoloženja, medsebojne povezanosti, ... Poleti, ko so dnevi ponavadi sončni, še več sonca nekako ne potrebujemo." je bilo zato velik praznik. Če je nečesa preveč in je na razpolago prepogosto, vrednost naglo pada. Pripovedovanja starejših ljudi so dovolj zgovorna." V diplomski nalogi si raziskala prisotnost treh obUarovalcev v Šenčurju. Kaj si ugotovila? "Za vse ugotovitve in zanimivosti tu nimamo prostora, je pa res, da je glede na podeželsko prebivalstvo in katoliško narav- Se ti zdi, da se je njihov pomen v današnjem času izrodil oziroma se je izrodilo bistvo obdarovanja? "Vloga, ki jo imajo, seje spremenila. Časi so drugačni, ljudje večinoma bolje situirani. Včasih otroci Miklavža niso imeli vsak dan, obdarovanje enkrat na leto nanost prevladoval svetnik Miklavž, in sicer v vseh treh obdobjih. Spreminjali so se njegovi obhodi, ker je bil med vojno npr. prepovedan in je moral ubrati drugačne poti. Danes hodijo po Šenčurju kar tri odprave Miklavža. Obleke si kupijo sami ali pa sijih sposodi- jo v župnišču. Morda bi lahko rekla, da najredkeje potrka na vrata in okna dedek Mraz." Dedku Mrazu so torej šteti dnevi... "Tega ne morem trditi, hitro bi me kdo popravil, češ, to ni res, v našo hišo prihaja samo on, dedek Mraz. Prav tako ne moremo predvideti družbenih tokov, ki tudi niso vedno predvidljivi." Imam občutek, da Božiček vseeno izpodriva Miklavža, ker njegov obstoj ni versko pogojen. "Božiček je dobrodušen, okro-gloličen gospod, oblečen v rdeča oblačila, ki so simbol za pozitivnost in voljo, ki jo decembrski dnevi včasih hitro črpajo iz nas. Miklavž je v tem kontekstu njegovo nasprotje - koščen, visok, v spremstvu hudičev, predstavlja grožnjo oziroma kazen za neupoštevanje določenih zapovedi in pravil." Kateri od treh mož je tebi najbolj pri srcu? "Težko vprašanje. Če ima nekdo dober namen in me njegovo sobivanje oziroma obisk osrečuje, mi je vseeno, čeprav je krokodil." Tudi spoznavanje svetovnih religij je ena tvojih strasti. "Zanima me veliko, preveč različnih stvari. Bojim se, da vsega ne bom uspela narediti. Se pa vedno lotevam nalog, ki so na neki način povezane s kulturo bivanja, mišljenja, ustvarjanja, z ljudmi. Del kultur pa so vsekakor religije, ki slikajo naravo posameznega tipa družbe. Seveda so še drugi dejavniki, a vseh hkrati ni mogoče odstirati. Religija me spremlja že od ranega otroštva, vendar ne na tak način kot sedaj. Kot otrok se pač ne moreš sam odločiti, pripad- nik katere religije boš, če sploh katere. V tvojem imenu se odločijo vzgojitelji. Preko študija razviješ drugačno miselnost, sam odločaš in preceniš, kaj ti je blizu in kaj ne." Zakaj so nastale različne religije? "Osebno menim, da je ljudstvu potrebno predstaviti določen sistem vrednot, iz katerega si potem vsak izbere svojo, kolikor mu to uspeva, seveda. Jasno je tudi, da je tudi ideologija močnejša od represije, kar potrjuje dejstvo, da seje Cerkev obdržala na oblasti, kljub zanjo včasih napornim okoliščinam. Religija je ideologija in od tod njena moč. Drug razlog za nastanek religij je bil na eni strani neznanje oziroma nepoznavanje naravnih pojavov, ki so se jih bali in jih poosebili. Na drugi pa je vprašanje, v kakšne namene so religijo uporabljali in izrabljali verski voditelji." Kaj pa magistrska naloga? Se ti je tema zanjo porodila po 11. septembru? "Ne: Julija 2001 sem bila v Turčiji. Kultura je bila drugačna od naše, a znotraj nje momenti, ki so mi bili bližji kot nekateri v naši družbi. Takrat sem vedela, da bo študij povezan s Turčijo. Ko sem se vrnila domov, je z religijo ni bilo težko povezati." Katera religija je blizu tebi? "O bližini posamezne bi težko govorila, katoliško, ki je v Sloveniji zaenkrat najbolj razširjena, najbolj poznam, ukvarjam pa se, kot že rečeno, tudi z islamom." Islam je danes na slabem glasu... "Temelj vseh religij je graditi na nečem dobrem, pozitivnem, vzgajati in kultivirati neko višjo raven zavedanja. Prihaja pa seveda do izrabljanj. Tudi vrh Cerkve izrablja sveto pismo, ki je sama po sebi čudovita knjiga, a pogosto napačno interpretirana. Kdor pravi, da se otrokom nižjih razredov pri verouku zgodbe svetega pisma predstavljajo kot pravljice, zgolj zaradi pedagoških pristopov, je smešen, spomniti bi se moral kaj bolj izvirnega. Otroke in mladino moramo naučiti kritično razmišlja- beralne in razlik ni več ali so lete neznatne in povezane s prazniki. Drugače je v Iraku, Iranu in drugih deželah skrajnega Vzhoda. Tam se moški lahko hodijo v mošejo klanjat, od žensk pa se pričakuje, da bodo ta del svoje naloge opravile doma. A prepovedi niso namenjene le ženskam. Kadar ji*9 moški' npr. pomaga pri kakem delu, se z njimi ne sme zapletati v pogovor itd. Takih drobnih, a pomembnih pravil je še veliko- ti in ne zgolj slediti ponujenim idejam, pri tem pa dovoliti črednemu nagonu, da naredi svoje." Islamske ženske so v podrejenem položaju. Ali je to zgolj splošno prepričanje? "Kot precej stvari, je tudi podrejenost relativna. Neka ženska se počuti podrejeno, če mora skuhati kosilo in pospraviti stanovanje, druga se čuti posebej od Boga blagoslovljeno, če se lahko pokriva z ruto in rodi osem otrok. Karikiram, a tako je. Pri nas islam sicer ni več tisto, za kar ga mnogi še vedno imajo, ženske so bolj li- Govorila si z muslimanka^ Sloveniji in Nemčiji. Kako V ske, ki živijo v zahodni aru doživljajo svojo podrejenost- "Najbrž mislite, kako dozivj^ jo svoje poslanstvo [^e0. ženske. Zelo različno. V i ^ čiji nekatere nočejo nositi ' spet druge je nočejo od c> Vedenje niha med obema i^ nostma. Ker so daleč od a° ^ nekatere s svojo zunanjosj ^ izraziteje poudarjajo svoje nine, druge se navzven reia hitro socializirajo in P"'af "uje, Simon£UM.č foto: Gorazd KaV večini. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Iz Kokre na Bled Po desetih letih v Kokri in pred sedeminštiride-setimi, kijih je naposled preživel v Ratečah, je bil Lavtižar le eno leto za župnika na Bledu. "Preden sem zapustil Kokro, je pregledal kranjski dekan Anton Mežnarec moje župnijsko poslovanje in našel vse v redu. Mesto mene je prišel v Kokro za župnika Anton Nemec, kaplan v Šenčurju pri Kranju. " Zadnjo noč je moral prespati kar na tleh. "Kako pusto je bilo župnišče v Kokri, ko smo izpraznili stanovanje! Zadnjo noč sem počival na tleh, in zvesti Lavdon poleg mene. Drugo jutro sem ob štirih zjutraj odpotoval in po treh urah pešhoje došel v Kranj. Lav dona je sprejel tačas prijatelj v varstvo, jaz pa sem se peljal v Ljubljano. To je bilo 28. novembra 1895. Pri inštalaciji so mi rekli, da blejska župnija ne pripada dobrim župnijam, zato pa je njena okolica tako lepa, da jo Prešeren imenuje 'podobo raja'. Za idealista dobra tolažba." A tudi za realista ni bilo slabo. "Župljani so bili veseli mojega prihoda. Spoznal sem, da gre 'farna' pred človekom in mu odpira ali zapira srca. Nekateri so me poznali še kot bivšega kaplana v Gorjah. Toda takrat so bila mladostna leta, sedaj pa so se kazale že sive nitke ob sencih. Dušni pastir seveda ne upošteva tega, saj je sprememba v minljivih stvareh neizogibna; upoštevati mora le dolžnosti, ki mu jih naklada stan, da vneto izvršuje dušno oskrbo sebi izročenega ljudstva. " Nova fara je bila kljub vsemu nekaj posebnega. "Dušno pa-stirstvo na Bledu je otežkočeno v tem oziru, ker dohaja tja^ veliko tujcev, z njimi pa tudi marsikaj slabega. Želel sem si takih lastnosti, da bi bil vsem koristil... Delo mije bilo polajšanp radi tega, ker sem pri ljudstvu dobil ljubezen - ljubezen, kije naj-milejši pojav v človeškem življenju. " Zdi se mi, da danes od tistih, ki nismo Blejci, le še malokdo ve, da se tisti del Bleda, kjer je jama cerkev, po starem imenuje Grad. "Nekdaj je imela blejska župnija (njeno pravo ime je Grad) veliko večji obseg kot dandanes. Pripadale so ji podružnice: Bohinjska Bela, Kupljenik, Ribno, Bode-šiče, Mati božja na otoku, Spodnje Gorje, Rečica in Blejska Dobrava. Ko je župnikoval v Gradu Miha Šešek, so župnijo 1. januarja 1787 zelo omejili. Spodnje Gorje z vasmi Radolna, Laze in V/'-šelnica je dobila župnija Gorje. Blejsko Dobravo (St. Stephan arn Hart) so spojili z župnijo grofa Lamberga v Zasipu. L. 1788. je postala tudi Bohinjska Bela samostojna duhovnija z vasmi Kupljenik, Obrne in Slamniki. Še ne dovolj. Eno leto pozneje so ustanovili v Ribnem duhov-nijo z vasmi Selo, Koritno in BodešiČe. Kakor so nekdaj skopuhi obrezovali zlatnike, tako je doba cesarja Josipa II. obrezala grajsko faro na vseh koncih in krajih, da ji sedaj pripadata samo mati božja na otoku in Rečica. " Že takrat je bil špetir zaradi cerkve na edinem slovenskem otoku. "Pa tudi cerkev na otoku, ki jo je posvetil prvi ljubljanski škof Žiga grof Latn-berg 15. decembra 1465, ni imela dalje časa miru. Ko je podaril cesar Henrik II. 1. 1004 briksenškemu škofu Al-buinu blejsko graščino z velikimi posestvi, je bilo določeno, naj dobivajo po Albuinovi smrti dve tretjini dohodkov briksenski škofje, eno tretjino pa briksenski kanoniki. Od tega časa je bila zgodovina otoka v vedni zvezi Z Briksenom. Nastal je prepir, kateri škofiji otok pripada: ali V*W^ briksenski. Stvar so pora l. 1688. To spričuje M . hranjena v tfrfcrv« tw amicabilis t.j. p yrafJči-sporazum. Škof Janez šek iz Briksena in f0Jh[jalH> grof Herberstein ^Lj^Lda sta se zedinila, da T r^. otok ljubljanski škofija . senski škofje imajo P™ sko co na otoku nositi opravo kakor v svoji ^ Danes pripada otoK .ptnPci ski državi, v cerkvi na n}e^s0 imajo ljubljanski J^opra Škofij1-slove njemPa Razgaljeno ljudstvo v "podobi raja". pravico nositi škofov- ^ vo. Razmere so se tore) merjavi s starodavni ki so cerkvi tako bll*u'tLv» menile, poslabšale pa 0, ne. Blejski otok je po >yedifl' ravi in zgodovini r ^. stven, zato je nedopustno, da bi ga kd°r 0 sred-tiziral. Naj ostane v lasti države in s. tem P ^. no tudi vseh državljanov. Podoba raja je , lika, da jo je dovolj za vse; da seje - vsaj lahko dotakne vsak. Slovenski železarji skupaj pozitivni Kljub težkim tržnim razmeram zaradi recesije in zelo dragih surovin v Slovenskih železarnah pričakujejo, da bo poslovanje sistema v letu 2003 z dobičkom. GOSPODARSKI KOMENTAR Ljubljana - Konec koledarskega leta je že čas za prve obračune P ocene poslovanja, kar so storili tudi na Holdingu Slovenske Železarne. Kljub izredno neugodnim razmeram, zlasti na jeklarskem trgu, kjer je v letu 2003 zavladala močna recesija, hkrati pa so se močno podražile surovine, pričakujejo, da bodo v seštevku aktivne družbe Slovenskih železarn ustvarile za 110 bilijonov tolarjev dobička. Poslovni sistem Slovenske že-jezarne trenutno sestavljajo tri Jedrne družbe: Acroni Jesenice, ^etal Ravne in Noži Ravne; Proizvodna družba Elektrode pšenice in dve invalidski podaji, saj seje slovenska vlada po Posebnem programu prodaje odvisnih družb Slovenskih žele-Zarn odločila prodati energetske družbe, železarska stanovanjska P°djetja ter družbe Sistemska tehnika, Stroji in Oprema ter Kovani Valji. Zaradi neugodnih JrŽnih razmer pa so letos ustavi-u Prodajo večinskih državnih deležev, saj so ocenili, da ni pomembna le ponujena cena za Prevzem, pač pa tudi kakšne j^zvojne perspektive nudijo *upci. Omenjeni sistem naj bi P° ocenah, ki temeljijo na podanih za 11 letošnjih mesecev v letu 2003, ustvaril za 71 milijard tolarjev prihodkov, pri čemer °aJ bi bilo za 110 milijonov čilega dobička, pri čemer je upoštevano, da bosta dve druž-bi: Metal Ravne in SUZ Jeseni- e; poslovali z izgubo. Navedeni Pričakovani poslovni rezultat °eenjujejo kot uspešen, saj je letošnje leto, ko se je občutno podražila nafta, predvsem pa so ue, zaradi izrednega povečanja Proizvodnje jekla v Aziji, dražje Se surovine. Na drugi tržni "Tanj pa je gospodarska recesija ,v Evropi, kije glavni izvozni trg naših jeklarjev, zmanjševala povpraševanje in s tem začela pritiskati na cene. Kljub navedenim razmeram pa se lahko slovenski železarji pohvalijo s krepitvijo učinkovitosti poslovanja, saj bodo letos napravili količinsko za 13 odstotkov več kot lani, po podatkm za 9 mesecev pa se je vrednostno niju - 49 milijonov tolarjev, Nožih 88 milijonov in Elektrodah 71 milijonov; izgubo pa v Metalu 70 milijonov in SUZ 32 milijonov tolarjev. Kot sta napovedala predsednik uprave Slovenskih železarn, d.d., Tibor Šimonka in direktor Acronija Jesenice prof. dr. Vasilij Prešern, bodo v prihodnjem letu v Slovenskih železarnah nadaljevali s stroškovnim prestrukturiranjem in nadaljnjo specializacijo pri proizvodnji jekel. Trga za rentabilno prodajo navadnih jekel za slovenske že-lezarje po njunem mnenju pre- prodaja povečala za 19 odstotkov. Izvoz jeklarskih izdelkov predstavlja 72 odstotkov prodaje in je za 20 odstotkov višji kot v letu 2002. Število zaposlenih je bilo konec septembra za dobrih 12 odstotkov manjše kot leto poprej, dodana vrednost na zaposlenega v proizvodnih družbah pa je bila z 23.493 evri na zaposlenega za 3 odstotke višja od lanskega povprečja. Dobiček napovedujejo v Acro- prosto ni več. Kdaj se bo država ponovno odločila za prodajo naših jeklarn, ni znano, ocenjujejo pa, da bo to, ob sedanjih razmerah, odloženo vsaj za leto ali dve. Njihova naloga naj bi v tem času bila, da jeklarske družbe spravijo v čim boljšo kondicijo. Z dosedanjo prodajo družb so poplačali dve tretjini dolgov, eno tretjino pa družbe Slovenskih železarn redno servisirajo. Čeprav v drugi polovici prihod- njega leta na jeklarskih trgih pričakujejo začetek konjunkture in v vseh družbah tudi povečano proizvodnjo, pa v vseh družbah poteka tudi kadrovska reorganizacija, pri čemer naj bi zlasti v režiji, ki je doslej ostala nedotaknjena, na mehak način zmanjšali število zaposlenih. V Acroniju za 150 in v Metalu za 100, kar naj bi razbremenilo stroške dela za približno 900 milijonov tolarjev. Pričakujejo, da se bo rast cen surovin v prihodnjem letu ustavila, kar pa ne velja za električno energijo, ki je že sedaj dražja kot pri konkurentih drugod po Evropi. Slovenske elektrarne zahtevajo podražitev 16 do 17 odstotkov, medtem ko v Slovenskih železarnah ocenjujejo, da bo vsaka podražitev, višja od 9 odstotkov, nujno pomenila ustavitev nekaterih programov in nadaljnje odpuščanje delavcev. Naknadno smo izvedeli, da bodo predvidoma danes podpisovali pogodbo o oskrbi jeklar-ne Acroni z električno energijo. Kot kaže dan prej, se bodo sporazumeli za okoli 10 odstotkov višjo ceno, s tem, da se bodo morali v jeklarni tudi zelo potruditi za odjem energije, ko je ta na razpolago, in ustavitev, ko bo nuklearna elektrarna v Krškem v remontu. Štefan Žargi O obdarovanju Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Če bi te dni okrog božiča in novega leta kakšno zunajzemeljsko bitje obiskalo katerikoli slovenski (vele)trgovski center, bi se verjetno zelo čudilo, le kaj je ljube Slovence tako obsedlo, da trumama oblegajo te na prvi pogled nič kaj zanimive zgradbe, povzročajo prometni kaos ter kupujejo bolj ali manj precej nekoristne stvari. In ko bi se to bitje dalo nekoliko bolje poučiti o navadah obdarjevanja za praznike ob koncu leta, bi se naprej vprašalo, ali ima takšno početje, razen za trgovce, sploh kakšno ekonomsko korist in kakšne so širše posledice obdarjevanja. S čisto ekonomskega vidika se zdi, da je obdarovanje precej nerazumna človekova dejavnost. Ob predpostavki, da si z vsemi najbližjimi sorodniki in prijatelji izmenjate relativno enakovredna darila, pridete na koncu do spoznanja, da se je sicer bogastvo znotraj vaše skupine prerazporedilo, a končni učinek je tisto, čemur ekonomisti pravimo igra z ničelno vsoto, ko so vsi udeleženci na koncu na istem nivoju bogastva kot na začetku. Če imate na primer štiri prijatelje in vsakemu od njih date darilo v vrednosti 42 evrov, vsak od njih pa vas prav tako obdari z darilom v vrednosti 42 evrov, ste na koncu, vsaj v denarnem smislu, tam, kjer ste bili pred obdarovanjem. A darila ponavadi izbira darovalec, čigar poznavanje obdarjenčevih okusov je vedno nepopolno, kar naprej pomeni, da nekatera darila točno ustrezajo željam in okusom obdarjenca, spet druga pa nedotaknjena končajo na dnu kakega predala ali omare. To dejstvo pa kaž.e, da je obdarovanje, gledano z ekonomskega stališča, neučinkovita dejavnost, saj bi lahko vsak od vas in vaših štirih prijateljev tistih 168 evrov porabil na način, ki bi mu prinesla največjo možno koristnost. A ker veČina stvari v življenju ne poteka po strogo logično-mate-matično-ekonomskih zakonitostih, je zgornja analiza nepopolna, saj ima obdarovanje poleg ekonomske še bistveno bolj pomembno socialno razsežnost sklepanja medčloveških vezi. Velikokrat pozabljamo, da pri obdarovanju ne gre zgolj in izključno za predmet izmenjave (darilo), pač pa za vez med ljudmi, ki ob tem nastane ali se neguje. Medčloveški odnosi pa niso igra z ničelno vsoto in ko nekomu daste darilo, lahko običajno pričakujete, da vam bosta hvaležnost in odnos s to osebo prinesla več, kot vas je to darilo stalo v čisto ekonomskem smislu, in to z vidika tako sedanjega kakor tudi prihodnjega zadovoljstva zaradi odnosa s to osebo. Če na primer svoji ljubljeni osebi podarite škatlico njenih najljubših čokoladk, imenovanih po kakšnem slavnem skladatelju, obojestransko zadovoljstvo ob tem daleč presega vse ekonomske stroške tega dejanja. Zato lahko povzamemo, da je obdarovanje v svojem bistvu bolj metoda komunikacije, kot pa čista ekonomska transakcija izmenjave dobrin. In čisto za konec še nekaj hudo pomenljivega. Najlepših daril tako ali tako ni možno kupiti. Iščejo strojnike, izobražujejo ekonomiste Raziskava pričakovanih potreb v gorenjskem gospodarstvu je pokazala, da se potreba po kadrih in trend izobraževalnih usmeritev tepeta. Kranj - Po prvih, še neurad- ^ rezultatih raziskave kadrov- Kln potreb gorenjskega gospo* ^stva, ki so ga gorenjske obči- Je naročile pri BSC, Poslovno Podpornem centru iz Kranja, °do gorenjska podjetja v na-sied njih letih največ povpraše- la po naslednjih poklicih: stro' " (ki vin 'Jni tehnik, ekonomski tehnik ornercialist), oblikovalec ko-Prodajalec in zidar. j^nketa, na katero je odgovori-, 201 podjetje, v katerih dela °raJ polovica vseh zaposlenih j * Gorenjskem, je torej pokaza- ' da se potrebe gospodarstva v ^Cej razlikujejo od izobraže-^. n,h navad gorenjskih dijakov. n Se v .zadnjih letih najmnožič-* Je vpisujejo v splošno izobrazi an,ie (gimnazija), ekonomske qC 'n splošno-strokovne šole. cenjena anketa je le eden iz-^ o številnih projektov, ki jih je QC§ionalna razvojna agencija H^renjske oziroma njena nosil-°rganizacija BSC izvedla v EKOLOŠKO Kurilno oue letu 2003. Na predstavitvi opravljenega in načrtovanega dela so tako izpostavili pripravo razvojnega programa občine Šenčur za obdobje 2004 - 2013 in pripravo na izvajanje preko-mejnega programa lterreg III A, ki bo nadomestil program Phare. Agencija je uspela na enem mestu razviti tudi paket podpornih storitev za podjetja, v katera sodijo vavčersko svetovanje, podjetniške delavnice za mlade, prvi lokalni grozd na Gorenjskem (grozd kovinoplastike), mikro krediti za podjetnike začetnike, garancije za rast podjetji, prostori v inkubatorju. Pripravili so tudi Razvojni program podeželja in operativni program Gorenjska košarica in tako kmetom omogočili kandidiranje kmetov, zadrug in občin za sredstva SAPARD. Med pomembnejše projekte sodi tudi projekt Podeželsko razvojno jedro, s katerim želijo razviti razvojni center, ki bo po- 5c TFCO O/i. 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI ^•o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. SAKEM NAROČILU NAD 1000 UTROV PREJMETE PRAKTIČNO DARILO. magal brezposelnim in podza-poslenim s podeželja k alternativnim oziroma inovativnim oblikam zaposlovanja. Vredno je omeniti tudi prenovljene strani BSC-ja, na katerih boste našli tudi bazo z elektronskimi naslovi podjetij in drugih institucij na Gorenjskem. Simon Šubic Novo glasilo ELGO Kranj - V petek je izšla prva številka novega poslovnega glasila Elektra Gorenjske ELGO vestnik, ki na 40 straneh popisuje, poleg poslanic, zahval in voščil, vse najpomembnejše dogodke v iztekajočem se letu. In teh ni bilo malo, saj je Elektro Gorenjska letos praznoval 40-letnico ustanovitve in podrobneje so opisane vse letošnje pridobitve, posebej pa še izgradnja distribucijskega centra vodenja. Srečno novo leto sta vsem zaposlenim zaželela prva dva moža -člana nove uprave Jože Knavs in mag. Andrej Šušteršič, pozornost pa so namenili tudi nekaterim posebnim osebnostim in upokojencem. Glavni in odgovorni urednik glasila ELGO vestnik je Drago Papler. Š.Ž. Preveri v novem igralnem salonu casino Na Bleivveisovi 7a v Kranju vas pričakuje 22 igralnih avtomatov tn elektronska ruleta, ki vam bodo od 19. decembra dalje 24 ur na dan pomagali izzivati srečo. Načrt za obvladovanje cen Vlada je na četrtkovi seji sprejela načrt za uravnavanje reguliranih cen za naslednji dve leti. Stop naročila Kranj - Načrt predvideva, da skupno povišanje reguliranih cen prihodnje leto ne bo preseglo 3,5 odstotka, v letu 2005 pa ne treh odstotkov. V izračun so že vključili predvidena povišanja trošarine za tekoča goriva za prevoz in ogrevanje, povračila za uporabo cest ter komunalnih taks in povračil. Načrt zajema cene pod neposrednim vladnim nadzorom (elektrika za tarifne odjemalce, železniški prevoz potnikov, RTV prispevek, stari in novi učbeniki in cestnina), cene pod nadzorom občin (osnovne komunalne storitve in neprofitne najemnine), cene, ki se oblikujejo na podlagi modelov (naftni derivati, zemeljski plin iz transportnega omrežja in daljinsko ogrevanje) ter davčne in druge dajatve, ki vplivajo na oblikovanje reguliranih cen oz. so njihov sestavni del (trošarine in prispevek za obvezne rezerve pri naftnih derivatih, takse in povračila pri komunalnih storitvah in povračilo za uporabo cest). Vlada se bo zavzemala, da skupna rast reguliranih cen tudi v prihodnjih dveh letih ne bo presegla rasti cen, ki se na trgu oblikujejo prosto, in da od tega ne bodo bistveno odstopala tudi posamezna povišanja; povišanje davčnih obremenitev pa naj ne bi preseglo ciljne rasti tečaja evra. Pri cenah, ki jih družbe oblikujejo v sodelovanju z neodvisnimi regulatorji, pričakujejo, da se bodo tudi v prihodnje pred svojo odločitvi- jo posvetovale z vlado in preučile vpliv cen na inflacijo. Načrt že vključuje zakonsko določeno povišanje trošarin na tobačne izdelke januarja in julija 2004 in 2005, ki bo po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj prihodnje leto prispevalo k inflaciji 0,3 odstotne točke, letos kasneje pa 0,2 točke. Povišanje cen, ki se spreminjajo na pobudo pristojnih ministrstev, načrtujejo predvsem v mesecih, za katera so značilna ugodna sezonska gibanja. Načrt temelji na predvidevanjih, da se bo inflacija prihodnje leto znižala na raven od 3,5 do 4 odstotke in v letu 2005 pod tri odstotke; upošteva pa še nekatere predpostavke. Povprečna cena nafte naj bi se prihodnje leto v primerjavi z letošnjo Probanka posluje z dobičkom Letos naj bi dosegla 692 milijonov tolarjev dobička, prihodnje leto pa 884 milijonov. Kranj - Finančna skupina Probanka, ki jo sestavljajo banka, odvisne in povezane družbe ter skladi v upravljanju, je v letošnjih prvih desetih mesecih dosegla načrtovani obseg poslovanja v vrednosti 179,5 milijarde tolarjev, s čimer je za 13 odstotkov presegla finančne rezultate v enakem lanskem obdobju. Banka, ki ima na slovenskem trgu 1,9-odstotni tržni delež, poslovno enoto pa tudi v Kranju, je v tem obdobju "rasla" hitreje od povprečja celotnega bančnega sistema v Sloveniji, še posebej pri porastu bilančnega poslovanja in vlog nebančne-ga sektorja. Povečala je delež čistih obresti v prihodkih, njen letošnji bruto dobiček pa bo predvidoma znašal 692 milijonov tolarjev in bo za 15 odstotkov večji od lanskega. Donosnost na povprečno vloženi kapital presega 9 odstotkov, kapitalska ustreznost pa 10 odstotkov. Pri kreditiranju gospodarstva in prebivalstva je beležila 12-odstotno rast, z najetjem sindiciranega deviznega posojila v znesku 10 milijonov evrov pa je strankam zagotovila dostop do konkurenčnih vi- rov financiranja. Pri uvedbi transakcijskih računov nit bilo zapletov, njihovo število so povečali na 15.535, velik poudarek so dali tudi nadaljnjemu razvoju elektronskega bančništva. Pri borznem poslovanju so v letošnjih prvih devetih mesecih zasedli peto mesto in med upravljavci vzajemnih skladov drugo, premoženje njihovega posebnega vzajemnega sklada Alfa pa je preseglo 10 milijard tolarjev. V finančni skupini Probanka načrtujejo za prihodnje leto povečanje obsega poslovanja za 15 odstotkov (na 214 milijard tolarjev), poleg tega pa tudi povečanje čistih prihodkov za osem odstotkov in bruto dobička za devet odstotkov (na 884 milijonov tolarjev). Pospešeno bodo razvijali dejavnost upravljanja z osebnim premoženjem in s skladi ter svetovanje pri naložbenih odločitvah strank in oblikovanju varčevalnih shem. Ustanovili bodo delniški vzajemni sklad Beta, ki bo vlagal predvsem na tuje trge, njihov cilj pa je tudi razširitev poslovanja na trge nekdanje Jugoslavije. CZ. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC; d č. 7 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 07.01.04; SONJA D.O.O., JAMOVA UL. 14, BLED BOLNIČAR; d. č. 12 mes.; do 30.12.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR PEK; d. č. 12 mes.; 8 mes. del. izk.; do 26.12.03; PERC D.O.O., KRANJSKA C. 15, RADOVLJICA MIZAR; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; kat. B; Pisne vloge poslati: SLOVENIJA-LES D.D., SEKTOR ZA KADROVSKE ZADEVE, DUNAJSKA 22, 1511 LJUBLJANA; do 23.12.03; SLOVENIJALES GRADBENI MAT. LJ. PRODAJNO MESTO KRANJ, MIRKA VADNOVA 9, KRANJ ORODJAR, KLEPAR - DELO V AVIACIJI; d. č. 6 mes.; kat. B; do 27.12.03; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ KLEPAR - KROVEC; d. č 7 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 07.01.04; SONJA D.O.O., JAMOVA UL. 14, BLED STAVBNI KLEPAR - KROVEC; d. č 7 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 07.01.04; SONJA D.O.O., JAMOVA UL. 14, BLED MONTER VODOVODNIH NAPRAV; ned. č.; slov. j. - gov.; do 14.01.04; OVSENIK JANEZ - VODOV. INŠTALATERSTVO, JEZERSKA C. 104A, KRANJ STROJNI MEHANIK - ELEKTROVARI-LEC, VODOV. INAŠTALATER, KLJU-ČAV., STROJ. MEHANIK; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; do 10.01.04; HIDROREMONT D.O.O, C. SLAVKA LIKOVIČA 4A, JESENICE ELEKTRIKAR ENERGETIK; ned č.; 2 1. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 30.12.03; ELEKTROINSTALACIJE URBANO ZDRAVKO SP, ZALOG 12, GOLNIK ELEKTROINŠTALATER; ned. č; 1 I del. izk.; kat. B; do 26.12.03; ELVO INŽENIRING D.O.O., GRAJSKA C. 44, BLED; št. del. mest: 2 ELEKTRIKAR ELEKTRONIK; ned. č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 26.12.03; TOKOS TRŽIČ, CANKARJEVA C. 9, TRŽIČ TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE; d č 6 mes.; 12 mes. del. izk.; do 26.12.03; ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI TESAR; d. č. 7 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 07.01.04; SONJA D.O.O., JAMOVA UL. 14, BLED NATAKAR; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov.; do 23.12.03; VOLK JANEZ SP., GLAVNI TRG 8, KRANJ STROJNI TEHNIK - DELAVEC NA CNC OBDELOVALNEM STROJU; ned. č; 3 I. del. izk.; do 24.12.03; ŠIBO D.O.O, KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK - MEHANSKI TEHNOLOG; ned. č.; 3 I. del. izk.; do 24.12.03; ŠIBO D.O.O, KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK - TEHNIČNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO NA TERENU; ned. č.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. -gov.; delo s preglednicami - zaht., uporaba l-neta-osn.; kat. B; do 17.01.04; RAP-POLD VVINTERTHUR BRUSILNA TEHNIKA D.O.O., MIRKA VADNOVA 19, KRANJ USNJARSKO PREDELOVALNI TEHNIK -VOZNIK TOVORNJAKA, SERVISER USNJAR; d. č. 6 mes.; ročne spretnosti, natančnost; kat. C; do 02.01.04; ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139, ŠK. LOKA EKONOMSKI TEHNIK - PISARNIŠKI REFERENT (TAJNIK); d. č. 8 mes.; 20 ur/teden; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; do 26.12.03; OŠ 16.DECEMBRA MOJSTRANA, UL. ALOJZA RA-BIČA 7, MOJSTRANA EKONOMSKI TEHNIK - ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; d. č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; lahko druga smer V. st.; do 30.12.03; SLOVENICA ZAVAROVALNIŠKA HIŠA D.D. LJ., PODRUŽNICA KRANJ, KOROŠKA C. 2, KRANJ EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK -ADMINISTRATOR; d. č. 12 mes.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov.; delo s preglednicami - zaht., uporaba l-neta - osn.; kat. B; do 17.01.04; RAPPOLD VVINTERTHUR BRUSILNA TEHNIKA D.O.O, MIRKA VADNOVA 19, KRANJ UPRAVNI TEHNIK - ADMINISTRATOR, BLAGOVNI KNJIGOVODJA; d. č 6 mes.; 4 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; natančnost, org. dela v manjših skupinah; kat. B; do 23.12.03; ABENA TRADE D.O.O, VIRMAŠE 139, ŠK. LOKA GIMNAZIJSKI MATURANT - SPREMLJEVALEC GIBALNO OVIRANEGA UČENCA; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 30.12.03; OŠ STRAŽIŠČE, ŠOLSKA UL. 2, KRANJ VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK - VIŠJA MEDIC. SESTRA; d. č. 12 mes.; 9 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 10.01.04; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA - TEHNIČNI DIREKTOR; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B; do 26.12.03; L - PLAN D.O.O., BREZNI-CA 1, ŽIROVNICA MAGISTER FARMACIJE, DODIPLOMSKI - FARMACEVT; ned č.; do 26.12.03; ROZMAN - LOGAR MERI SP, DETELJICA 10, TRŽIČ UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA; d. č. 12 mes.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. -gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 24.12.03; DOMINVEST D.O.O., C. MARŠALA TITA 18, JESENICE UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA; ned č.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -zaht.; kat. B; strok, izpit; do 24.12.03; DOMINVEST D.O.O., C. MARŠALA TITA 18, JESENICE UNIV. DIPL. EKONOMIST - PROJEKTNI VODJA I.; ned. č.; 24 mes. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil -osn., delo s preglednicami - zaht.; do 26.12.03; PLANIKA D.D., SAVSKA LOKA '21, KRANJ UNIV. DIPL. EKONOMIST; d. č. 12 mes.; nem. j. - gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - zaht., urej. besedil - osn.; do 30.12.03; PLANIKA D.D., SAVSKA LOKA 21, KRANJ UNIV. DIPL. PRAVNIK - NOTARSKI PRIPRAVNIK; d. č. 12 mes.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 30.12.03; PINTAR VOJKO, NOTAR, NAZORJEVA UL. 1, KRANJ PROF. ANGLEŠČINE - UČITELJ ANGL. J.; d. č. 12 mes.; do 30.12.03; OŠ STANETA ŽAGARJA LIPNICA, UPNICA 12, KROPA DR. MEDICINE SPECIALIST SPL. MEDICINE - ZDRAVNIK SPL. / DRUŽINSKE MEDIC; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; licencazdr. zbornice, strok, izpit; do 31.12.03; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ znižala za 2,2 dolarja za sodček, na 26 dolarjev, kolikor naj bi bila cena tudi v letu 2005. Tečaj ameriškega dolarja naj bi prihodnje leto porasel za 2,1 odstotka in leto kasneje za 1,2 odstotka. Tečaj evra naj bi v letu 2004 porasel za 1,4 odstotka, v začetku leta 2005 pa naj bi se rast tečaja ustavila. Cveto Zaplotnik Višja trošarina Kranj - Po zakonu o trošarinah se mora trošarina za cigarete s 1. januarjem toliko povišati, da bo predstavljala 57 odstotkov drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret, za katere bo po podatkih izdelovalca z novim letom treba odšteti 390 tolarjev za zavojček z dvajsetimi cigaretami. Vlada je zato na nedavni seji že spremenila uredbo, po kateri bo specifična trošarina za zavojček cigaret znašala 57,46 tolarja, proporcionalna pa 42,2667 odstotka drobnoprodajne cene. Uredba tudi določa, da bo treba popisati zaloge cigaret zunaj trošarinskega skladišča ter plačati razliko med že plačano in novo, višjo trošarino. Z začetkom novega leta se obeta še ena sprememba, takrat bodo namreč začeli uporabljati zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje prodajo neustrezno označenih cigaret. CZ. V enem izmed naših prispevkov smo že pisali o vrstah naročil, kijih lahko stranka odda svojemu borznemu posredniku na domačem trgu kapitala. Danes se bomo osredotočili na dve vrsti naročil, ki sta povprečnemu slovenskemu vlagatelju bolj ali manj neznani. Gre za v tujini precej pogosto uporabljena "stop " ter "omejena stop " naročila- Na začetku naj na kratko ponovimo, kakšne možnosti imamo na Ljubljanski borzi- "Tržno" naročilo borzni posrednik izvrši takoj, m je vneseno v borzni trgovahu sistem, po trenutni najugodnejši ceni Tudi pri drugi vrsti naročila gre za dnevno naročilo, a borzni posrednik naročilo "tržno s preudarkom " izvrši v trenutku in po ceni, ki sta po njegovi osebni presoji znotraj trgovalnega dneva najugodnejša za stranko. Določeno ceno, pod/nad katero ne želite prodajati/kupovati, pa si zagotovite z "omejenim " naročilom. Pri tem naj opozorimo, da ni nujno, da do posla na podlagi omejenega naročila sploh pride. Zaradi lažje predstave bomo bistvo in vsebino "stop" ter "omejenin stop " naročil predstavili na konkretnem primeru. Predpostavimo, da je trenutna tržna cena delnice 10 EUR. "Stop" naročilo s ceno EUR pomeni, da se v primeru padca tržne cene na 8 EUR (ali nižje) delnica proda po naslednjem tržnem tečaju. Z "omejenim stop' na~ ročilom s ceno 8 EUR in limitom 7 EUR, pa smo ob padcu cene delnice na 8 EUR to delnico pripravljeni prodati le, če tečaj ne pade p° 7 EUR. Razlika med omenjenima naročiloma je torej v tem, ali se o padcu vrednosti delnice do vrednosti, določene v naročilu, naročij "aktivira" v tržno ali omejeno naročilo. Na nek način ti dve naroc1 lahko označimo kot "prednaročili", saj se aktivirata in dejanskop° staneta naročili šele ob izpolnitvi določenega pogoja (ob z.ni'al^u vrednosti delnice na v "naročilu" določeno vrednost). ., Prffv tako omenjeni vrsti naročil lahko uporabljamo pri nakupa odločitvah. Zopet vzemimo trenutno tržno ceno 10 EUR. Dvig trzne cene na 12 EUR bo pri "stop " naročilu s ceno 12 EUR povzročilna kup delnice po naslednjem najbližjem tržnem tečaju. Ta tečaj je la ko mnogo višji (in tudi nižji) od 12 EUR oziroma teoretično je lan njegova vrednost enaka plus neskončno ali nič. Da bi se v tem prl meru izognili nakupu delnice po precej višji ceni od 12 EUR, UP° m bimo "omejeno stop" naročilo, kjer določimo limit (ceno), nad kate^ rim nismo pripravljeni kupiti delnice (npr. 14 EUR). To pomeni, daj naročilo izvrši le v primeru, če je novi tečaj delnice 14 EUR alir11^!' "Stop" ter "omejena stop" naročila lahko uporabljajo investitor)1' ki preprosto nimajo časa spremljati sprememb tečajev vrednost papirjev ali zaradi drugih razlogov ne spremljajo teh gibanj. Zel°P0^ gosto se tovrstna naročila uporabljajo pri aktivnem trgovanju in .a cer pogosto na dan, ko pričakujemo objavo kakršnekoli novice P° jetja, ki bi lahko bistveno vplivala na ceno (npr. objava polletnih P° slovnih rezultatov). Takrat smo namreč pogosto priča velikim sPre membam tečajev, v kolikor novica odstopa od pričakovanj investi jev. .i David Melihen, GBD A-a' DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA PRAVICE IN DOLŽNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV Naloge Davčne uprave RS obsegajo odmero, obračun, nadzor in izterjavo davkov ter drugih da jatev in so določene v Zakonu o davčni službi (ZDS), davčni organ pa pri opravljanju svojih na|oy postopa v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZdavP) in Zakonom o splošnem upravnem P°" stopku (ZUP) ter v skladu z drugimi predpisi. Davčni zavezanci imajo v odnosu do davčnega organa določene obveznosti, pa tudi pravice. Davčni zavezanci so v prvi vrsti upravičeni do sprotnega informiranja in pomoči pri izpolnje^ nju obveznosti in uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz davčnih predpisov, da bodo lahko pravilno in P vočasno napovedali, obračunali in plačali davek. Vsak davčni zavezanec mora imeti možnost, da se vnaprej seznani s svojimi davčnimi obvezn°st mi (pravica do gotovosti), te ne morejo biti predpisane za nazaj. Vsakemu davčnemu zavezancu mora biti zagotovljena nepristranska in pravična uporaba davc nih predpisov. Vsak zavezanec ima pravico, da plača le toliko davka, kot je določeno z zakon » možnost zmanjšanja obveznosti obstaja, vendar je vezana na oseben položaj ter dohodke zave ca in jo je možno dopustiti le v skladu s predpisi. Od davčnega organa zavezanci lahko upravičeno pričakujejo, da jih davčni organ ne bovznej1^ jal, če pravilno in pravočasno napovejo, obračunajo in plačajo davčne obveznosti. S tem davčni gan davčnim zavezancem zagotovi pravico do zasebnosti. Vsak davčni zavezanec lahko od davčnega organa pričakuje, da bodo podatki, ki jih je davčni gan pridobil o njem med trajanjem davčnega postopka oziroma jih je davčni organ o zavezancu P dobil v zvezi z njegovo obveznostjo, obravnavani kot davčna tajnost. S tem davčni organ zag Ija pravico do zaupnosti in tajnosti. Davčni zavezanci imajo z zakonom zagotovljeno pravico do pritožbe ali ugovora, če se ne sV njajo z odločitvijo davčnega organa, prav tako imajo davčni zavezanci v davčnem postopku P co določiti svojega zastopnika ali pooblaščenca in s tem uresničiti pravico do zastopanja Vsak delavec davčnega organa mora svoja ravnanja in obnašanja prilagoditi kodeksu etike đ ^ nih delavcev, na podlagi tega je slehernemu davčnemu zavezancu zagotovljeno, da bo davc lavec do njega vljuden. vni zave* Ob pravicah, ki jih imajo davčni zavezanci v odnosu do davčnega organa, pa imajo daven zanci tudi temeljne obveznosti do davčnega organa. jmero in V prvi vrsti so davčni zavezanci dolžni davčnemu organu dati vrsto podatkov v zvezi z oou ^ izterjavo davčne obveznosti. Dolžnost dajanja podatkov se nanaša tudi na davčne zavezan tretje osebe, ki razpolagajo s podatki o davčnih zavezancih. Slovenski davčni sistem je samoobdavčitveni, davčni zavezanci so dolžni izpolnjevati Pre<^P' , ne obrazce, s katerimi si sami obračunajo davek in na podlagi katerih davčni organ ugotovi vo davčno obveznost. Davčna številka je identifikacijski znak, ki označuje davčnega zavezanca in se uporablja ^ ^ tno opredelitev in povezavo podatkov v davčnih evidencah, ki jih vodi davčni organ o daven ^ vezancu. Dolžnost davčnih zavezancev je, da dodeljeno davčno številko uporabljaj0 in gotavljajo pravilno ugotavljanje njihove davčne obveznosti. Najpomembnejša obveznost davčnih zavezancev je plačevanje obveznosti v pravilnem predpisanem roku. znesku in Vir: Zgibanka: Pravice in obveznosti davčnih zavezancev direktorica Zahtevke bodo zavrgli Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ne bo izplačala subvencij za površine in živali, ki jih je prijavilo več kmetijskih gospodarstev, ampak bo takšne vloge v spornem delu zavrgla. Ljubljana - Agencija je letos prejela tisoč vlog za neposredna Plačila več kot lani, skupno 67.243, med njimi je bilo nekaj več pot sto prepozno oddanih. Do 4. decembra je vlagateljem izda-,5> 56.443 odločb in jim do konca prejšnjega tedna izplačala bli-2u H,9 milijarde tolarjev, ob konca meseca pa bo število izdanih odločb še za nekaj manj kot štiri tisoč višje. Kot so povedali na nedavni n°vinarski konferenci, izplače-Vat\je neposrednih plačil poteka t dveh delih. Iz letošnjega državnega proračuna bodo izpla-*a'i 70 odstotkov izračunanega Zneska subvencij na površino in na žival (eko 0) ter v celoti vsa ,zravnalna plačila za območja z °iriejenimi možnostmi za kme-Hjsko dejavnost (eko 1) in za ukrepe Slovenskega kmetijsko Poljskega programa (Skop), Preostalih 30 odstotkov eko 0 Plačil pa bodo kmetijska gospodstva prejela iz proračuna za Prihodnje leto. Na obdelavo čaka še okrog 6.500 vlog, med tei je približno 3.800 takšnih, Pn katerih so ugotovili, da sta 'sto površino oz. žival prijavila dva vlagatelja ali še več. Takšne v'°ge bodo v delu, kjer se podatki prekrivajo, zavrgli, to pa poceni, da za površine in živali, ki So jih vlagatelji prijavili večkrat, JJe bodo prejeli subvencije oz. jo °odo lahko uveljavljali v pritož- enem postopku. Tudi reševanje pri katerih so inšpektorji na terenu odkrili, da se dejansko Slar>je razlikuje od navedenih Podatkov, bo zahtevno in dolgo-trajno. Obdelava takšnih vlog in l2daja odločb se bo zavlekla v Prve mesece prihodnjega leta, Pravijo v agenciji in napovedu-JeJ°, da bodo v prihodnje vlaga-telje pozivali k dopolnitvi vlog le enkrat. ^a podlagi uredbe o tržnem i ' 1 H mm redu za goveje meso so v agen- si do začetka oktobra prejeli Približno 66 tisoč zahtevkov za Posebne in klavne premije. Od- Mag. Sonja Bukovec ločbe za zahtevke, ki jih je dobila v prvi polovici leta, bodo začeli izdajati januarja, ministrstvo za kmetijstvo pa bo denar zagotovilo v proračunu za leto 2004. Zahtevke za posebne in klavne premije bo možno vlagati še do 15. januarja. Ob delu z zahtevki za neposredna plačila, posebne in klavne premije iri za dodelitev koruze iz blagovnih rezerv za pomoč govedorejcem ob letošnji suši so v agenciji letos izvajali še šestnajst ukrepov iz nacionalnega programa za preobrazbo kmetijstva in podeželja, ukrepe v okviru predpri-stopne pomoči Sapard in različne intervencijske ukrepe v poljedelstvu in živinoreji, vodili pa so tudi postopke za dodelitev podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg ter za izvoz vina in sadja v promocijski embalaži. Kot .je povedala direktorica agencije mag. Sonja Bukovec, so pri obravnavanju vlog ugotovili na nekaterih področjih precejšnjo neurejenost, ki bo ovirala uspešno koriščenje denarja Evropske unije. Pogost razlog za zavrnitev vlog so neurejena lastniška razmerja. Ker denacionalizacij ski problemi niso rešeni, upravičenci ne morejo dobiti zemlje v večletni najem. Pogoj, da bodo kmetijska gospodarstva, živilsko predelovalna industrija, zadruge in drugi lahko kandidirali za denar, je doseganje tehničnih, tehnoloških, ekoloških, veterinarskih in zdravstvenih standardov in normativov. Do nepovratnih sredstev bodo upravičena le ekonomsko in finančno učinkovita podjetja, ki bodo z naložbo zagotavljala večletni donos na vloženi kapital. Agencija že tretje leto izvaja ukrepe slovenske kmetijske politike, od predlani upravlja tudi z denarjem predpristopne pomoči Sapard, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa bo izvajala okoli sto ukrepov skupne kmetijske politike unije, za kar pa mora pridobiti še evropsko akre-ditacijo. V agenciji so za to letos pripravili nekaj tisoč strani dokumentacije, gradivo že preverja revizorska hiša KPMG, ki je pozorna predvsem na kadrovsko usposobljenost, zagotavljanje varnosti in ažurnosti podatkovnih baz, vsebinsko skladnost s pravnim redom Evropske unije in na potrebne administrativne podpore. Cveto Zaplotnik Sava Tires SjOLLKI I2/JFULDA ^DEBICA Oljarici naziv Hiša kakovosti Red sv. Fortunata je na slovesnosti na Brdu podelil Oljarici Kranj naziv Hiša kakovosti. Sprejeli zakon o lovstvu ^jub^jana - Državni zbor je v Petek z 51 glasovi za in 16 proti% SPrejel zakon o divjadi in lov-?.tVu- Sprejetje zakona so podpr-1 Poslanci koalicijskih strank UDS, ZLSD in DeSUS, opozi-ClJskih SMS in SNS ter tudi tri-'z SLS, nasprotovali pa so mu P°s'anci SDS, NSi in ostali iz Po novem zakonu bo divjad (tako kot že doslej) državna stnina, lovska pravica bo pridala državi, bistvena novost Je koncesija, ki jo bodo Pravljavci lovišč (lovske druži-morali plačevati državi. Iz , rane koncesijske dajatve bodo ^kovali sklad za plačilo ško- te ^° na 'cmellJs'cin zem" ^/eih in v gozdovih povzročala , Jad. V Sloveniji bo tudi enajst Wc s posebnim namenom, ed njimi Triglav Bled in Ko- zorog Kamnik. Medtem ko bo s Triglavom lahko še naprej upravljal zavod Triglavski narodni park, bo upravljanje Kozoroga prevzel Zavod za gozdove Slovenije. Državni svet bo danes, v torek, na zahtevo interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev odločal o zahtevi za sprejem odložilnega veta na zakon. Če ga bo izglasoval, bo državni zbor moral o njem ponovno odločati, takrat pa bo potrebna večina glasov vseh poslancev, torej 46. Zakon je po oceni Sindikata kmetov Slovenije škodljiv za naravo in lastnike, uzakonil pa naj bi tudi grobo kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine, saj predvideva pridobivanje državnih prihodkov na zasebnem premoženju. CZ. Britof - Družba Oljarica Kranj, ki je vodilna slovenska izdelo-valka jedilnega olja, ukvarja pa se tudi s predelavo krompirja, je prejela to redko mednarodno priznanje zaradi prizadevanj za zdravo prehrano in varovanje okolju. Red Sv. Fortunata je v šestem stoletju v Franciji ustanovil Škof Fortunatus Venatius z namenom, da bi izboljšal življenjske razmere revnih ljudi in prehran-sko kulturo. Pozneje je red zamrl, v začetku 20. stoletja ga je v Parizu obnovil pisatelj in arhitekt Prosper Montane, zdaj deluje v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Sloveniji, na Poljskem in na Hrvaškem, ponovno pa ga oživljajo tudi na Madžarskem. V Slovenijo gaje 1984. leta razširil znani blejski turistični delavec Štefan Spilak, v njem so mnogi ugledni Slovenci, med njimi tudi vsi dosedanji predsedniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot mednarodno združenje za kakovost podpira kulturo, znanost in umetnost, spremlja dosežke različnih ustanov in posameznikov ter gostinskim in živilsko predelovalnim obratom in vinskim kletem podeljuje naziv Hiša kakovosti. Na nedavni slovesnosti na Brdu so takšen naziv podelili Hotelu Slon in Oljarici Kranj. Kot so zapisali v obrazložitev, v Oljarici dobro skrbijo za zdravje potrošnikov in za varovanje okolja. Z lastnim znanjem so razvili visoko kakovostna rastlinska olja, ki so nepogrešljivi del t.i. varovalne hrane. S sodobno tehnologijo in proizvodnimi postopki ohranjajo v oljih snovi (beta karoten in vitamin E), ki preprečujejo oksidacijo olj, kar je pomembno zlasti pri oljih za cvrtje in pri daljšem skladiščenju. Da bi gostincem plačevanje *rašičev sln*ifnj - Kmetijska svetovalna rejc Va^' re-ice' *e Posebej pa w e Plemenskih svinj, na preda-EaiT ^0rnaža Petka iz kranjske-0 k triei'Js'co gozdarskega zavoda Ši£ eVlJcenju in označevanju pra-* ?C* Odavanje bo v ponedeljek vdy etk°m 00 desetih dopoldne len °Fam zavoda v Kranju (na Je-^jVem klancu). Udeleženci se \^ Seznanili z novim pravilniji & ^.'dentifikaciji in registraci-červ ev ler ° možnostih koriš- Subvencije prihodnje leto še po starem storitev zavoda. CZ. Ljubljana - Vlada je na seji prejšnji teden sklepala o načinu razdeljevanja neposrednih plačil v kmetijstvu ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ker bo Slovenija med vsemi državami pristopnicami najbolj uresničevala skupno kmetijsko politiko unije, bi bilo po oceni vlade najprimernejše, če bi tudi prihodnje leto nadaljevala z izvajanjem t.i. standardne sheme, ki z delitvijo plačil na površino (hektar) in glavo živine usmerja denar h kmetij- skim gospodarstvom z večjim obsegom pridelave. Če bi se v Sloveniji odločili za t.i. poenostavljeno shemo, to je za enotno plačilo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, bi govedorej-ska gospodarstva dobila manj denarja, več pa tista z velikimi površinami. To bi povzročilo prevelik dohodkovni šok za rejce govedi in pridelovalce žit, hkrati pa bi še zmanjšali njihovo konkurenčnost v primerjavi s kmetijskimi gospodarstvi iz držav ev- ropske petnajsterice. Prehod na t.i. poenostavljeno shemo že v letu 2004 bi bil tudi praktično neizvedljiv, saj bi to zahtevalo pripravo novih pravnih podlag in izvedbenih postopkov. Ker bo Slovenija do uveljavitve reforme skupne kmetijske politike EU leta 2005 morala sprejeti nekatere odločitve o ponujenih rešitvah! bi bilo tudi nesmiselno menjati shemo neposrednih plačil samo za obdobje enega ali morebiti dveh let. CZ. Ob podelitvi naziva: Boris L. Lieber, Božo Dolenc, Štetan Špilak in Otto Eckart. in gospodinjstvom olajšali pripravo različnih jedi iz krompirja, so ponudili na trgu tudi kuhan, že deloma pripravljen delikatesni krompir s trimesečnim rokom trajanja. Ker je toplotno obdelan po pakiranju v plastično folijo, to ugodno vpliva na manjšo izgubo predvsem mineralov in vitaminov. Z lastno čistilno napravo in ohranjanjem steklene embalaže v proizvodnji olja dobro skrbijo tudi za okolje. Medtem ko iz repičnega olja in aditivov že izdelujejo bib razgradljivo olje Verigol, načrtujejo še izdelavo obnovljivega goriva biodiesel. Kot je povedal direktor družbe Božo Dolenc, sicer tudi član Reda sv. Fortunata, bodo letošnje poslovno leto bržkone sklenili s pozitivnim rezultatom, približno petino proizvodnje so prodali na tuje, v novem obratu pa so predelali štiristo ton večinoma gorenjskega krompirja. Za prihodnje leto načrtujejo okrepitev izvoza in še dodatno naložbo v proizvodnji»kuhanega krompirja in zelenjave. Pisanje nekaterih časopisov in agencij, da se za nakup Oljarice Kranj zanima avstrijski trgovec z živilskimi surovinami, je Dolenc označil za špekulacije, saj o tem nič ne vedo ne lastniki in ne uprava. Cveto Zaplotnik Odbor za srečanje kmetov vabi vse kmete in kmetice iz občin Naklo, Kranj, Preddvor in Jezersko na 12. srečanje kmetov, ki bo na sv. Štefana, 26. 12. 2003, v Pivnici Marinšek v Naklem, z začetkom ob 11. uri. SVET GOREfUSHIH SinPIHflTOj/ Iz glasila članic Konfederacije Sindikatov 90 Slovenije Združenje managerjev Slovenije Najboljši slovenski "sindikat" Za njimi pa veliko ne zaostajajo: Gospodarska zbornica Slovenije, Vlada, Državni zbor, Državni svet. O tem v svojem novoletnem komentarju v Dialogu piše predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Jože Antolin. Znati je treba in odločen moraš biti, če je potrebno, tudi nesramen, da v tem sistemu spremeniš stvari. Ja, kaj pa morala? Dajte no, saj nismo na simpoziju. Govorimo o naši realnosti, o našem vsakdanjem delu, kjer je morala že skoraj v celoti izgubila svoje domovanje. Zato ne opletajmo in ne zavajajmo delavstva z njo. Dejstvo je, da samo s poštenjem, nenehnim stokanjem in prosjačenjem ter z opisovanjem razmer stvari ne spremeniš na bolje. In oni, ki so nekako naši izbranci, tega ne počnejo tako. Oni vedo, kaj hočejo, so odločni - tudi nesramni in so mimo nas odkorakali v Evropo. Pa da ne bo pomote, velika večina njih ni zanimiva za Evropo, tam so veliko bolj cenjeni in potrebni naši delavci. To pa za njih ni niti toliko pomembno, pomembno je le to, da oni sedaj živijo po evropsko, to je bogato, da se zbirajo na elitnih plesih, številnih Jože Antolin sprejemih, da se družijo v raznih klubih, da se čim pogosteje gledajo v časopisih, daje njihova plača skladna najmanj z njihovimi potrebami, da si večkrat lahko delijo dobičke in nagrade, da lahko za zasebne namene uporabljajo razkošne službene avtomobile, da so visoko rentno zavarovani, da dobijo visoko odpravnino in da prejmejo še čimveč drugih, včasih tudi zelo spornih prejemkov. Kaj pa delavstvo in njihovi sindikati? Tarnamo in se še naprej obnašamo po balkansko. Sem ter tja se sicer malo razjezimo in ne preveč glasno zarobantimo. Vedno bolj in bolj pa nas razjeda huda zavist. Toda oni vsega tega ne delajo kar tako na pamet ali celo po metodi vzemi, kolikor potrebuješ. Pri njih je vse lepo urejeno in dogovorjeno. Vse poteka v skladu z njihovimi sprejetimi kriteriji, pravilniki, pogodbami, oziroma "pravili lepega obnašanja". In če izločimo ekstremne primere nesprejemljivega in pohlepnega obnašanja posameznikov, ki bi brez dvoma morali odškodninsko odgovarjati za svoja početja, moramo priznati, da se podobnim pre- Novoletna voščilnica Poslavljamo se od zadnjega leta slovenske samostojnosti, neodvisnosti in suverenosti. V letu 2004, s 1. majem, se bodo ti pojmi pisali z drugačnimi črkami, imeli bodo drugačen pomen. Tako je odločilo ljudstvo. O tem, kaj se nam obeta v prihodnjem letu, v svojem uvod-nikuv Dialog piše Boris Maza-lin, predsednik Konfederacije sindikatov 90. Veliko neznank je v zraku. Nekatera neljuba dejstva so znana že danes. Na delavski strani ne primanjkuje strahu zaradi napovedi o zaostrenih tržnih pogojih, ki nas bodo neposredno udarili po žepih ali kako drugače prizadeli naš socialni in ekonomski položaj. Velika pozitivna pričakovanja goji predvsem politična in ekonomska elita. Drugi smo bolj ali manj zadržani, če ne že kar.ustrahovani. Greje nas upanje, da bo to pomenilo priključitev razvitim državam. Prve posledice ne bodo samo prijetne. Vstopnico bo treba plačati. To spoznanje je že prisotno, zato ni naključje, da so Tone Rop, Dušan Mramor in Mitja Gaspari samo dobrih pet mesecev pred pragom EU na v Evropsko unijo drveči slovenski voz navrgli še odločitev o prevzemu skupne evropske valute evra do leta 2007. Kaj to pomeni za slovensko državo, kolikor bo od nje še ostalo, bomo videli. Neposredni učinki odločitve slovenske vlade o vstopu v "čakalnico EM-R2" za delavce pa so že vidni. Omenjeni gospodje so pred nedavnim seznanili sindikate in delodajalske organizacije o tej nameri in pri tem poudarili, da "poti nazaj ni". Slovenija se je zavezala prevzeti evro s pred' pristopno pogodbo. Vprašanje je samo, ali v prvem terminu do 2007 ali nekaj let kasneje. Glede na "ugodne okoliščine", ki bi se kasneje težko ponovile, se je vlada odločila za takojšen vstop v "čakalnico", kjer bo pridno "čakala" na poziv. Medtem bo Boris Mazalin Združeni smo ugodnejši Upravni odbor sindikalnega sklada je ocenil delo v preteklem obdobju in ugotovil, da sledi cilju zagotavljanja enakih storitev in enakih ugftdnosti vsem članicam in članom sindikalnega sklada pri Svetu gorenjskih sindikatov. V zadnjem obdobju je vključil nekaj novih članic, vendar še vedno vabi vse članice, ki še niso povezane v sindikalni sklad, da se vanj vključijo. Združeni smo lahko ugodnejši, trdijo v sindikalnem skladu, kjer za svoje člane organizirajo posamezne akcije. Glavni cilji sindikalnega sklada so gospodarnejše ravnanje in namenska uporaba sindikalne članarine. Člani sindikalnega sklada so deležni naslednjih ugodnosti: pridobijo lahko ugodnejša kratkoročna in dolgoročna posojila (subvencija sindikalnega sklada pri obrestih in delno plačilo zavarovanja), omogočajo preventivno okrevanje za svoje člane (akcija poteka vse leto, razen v času letnega dopusta in šolskih počitnic), ugodneje lahko nakupijo cenejše kurilno olje in pridobijo namensko ugodno posojilo za plačilo, zanje je cenejše tudi letovanje prek turistične agencije Sindicom, prav tako organizacija sindikalnih izletov (sindikalni sklad za svoje člane subvencionira 5-odstotni popust), cenejši je tudi nakup smučarskih kart za Krvavec, Cerkno in Stari vrh. Tudi letos je upravni odbor na osnovi vlog odobril finančno pomoč članom ob elementarnih nesrečah in finančno pomoč svojcem ob smrti članov sindikalnega sklada. Ob izteku leta pa že pripravljajo kvote kreditov za članice za leto 2004 in kvoto članov, za koriščenje preventivnega okrevanja v letu 2004. Predsedniki članic bodo o tem obveščeni januarja. Podrobnejše informacije v zvezi z akcijami, ki jih organizira sindikalni sklad, pa člani dobijo pri svojem predsedniku sindikata. predvsem delavska stran tenko piskala. Omenjena sveta trojica je na seji Ekonomsko socialnega sveta sredi novembra jasno povedala, da pričakuje naše sodelovanje pri zbijanju previsoke inflacije. To, kar je finančni minister zahteval jeseni, so sedaj vsi trije samo ponovili: "Slovenija potrebuje deindeksacijo plač", "Slovenija mora zbiti inflacijo na raven, ki jo zahteva prevzem evra." Hitro zbijanje inflacije ima tudi svoje neželene ekonomske in socialne posledice. Ne glede na dosedanje realno zaostajanje plač za porastom življenjskih stroškov, igra relativno visoka inflacija ali njeno postopno zniževanje vendarle tudi vlogo socialnega amortizerja, ki se zna pot pritiskom dveh bremen (vstopa v EU in hitrega prevzemanja evra) tako stisniti, da bomo čutili vsak najmanjši tresljaj. Ne samo v plačilni kuverti. Pod vprašaj pridejo delovna mesta, nadomestila za socialne transferje, pokojnine ... V tem smislu piše tudi o napovedani zdravstveni reformi, pa o zmanjšanju socialnih pravic, povišanju davkov, o čemer si lahko podrobneje preberete v zadnji letošnji številki Dialoga. Na koncu pa pravi: Želimo si, da bi skupaj z optimizmom, zdravjem in kančkom sreče prekoračili še en zgodovinski prag v razvoju Slovenije in našim sanjam o državi blaginje za vse. Ker pa vse želeno ne pride samo, se v sindikatih obvežimo storiti vse, kar je v naši moči, da uspešno zavarujemo interese delavcev in si zaželimo pri tem obilo uspeha. Vsakemu posebej pa predsednik Konfederacije sindikatov 90 vošči srečno in zdravo novo leto! Bo vsaj novoletno darilo? Večini presežnih delavcev Planike je delovno razmerje prenehalo sredi julija, a še vedno čakajo na odpravnine. Kljub zagotovilu predsednika uprave Milana Bajžlja, da bodo presežnim delavcem njihove terjatve poplačane najkasneje do konca oktobra 2003, slednji še vedno čakajo na svoj denar. Ob vsakokratnem ponovnem poizvedovanju je odgovor enak: "Do konca tega tedna." Teh koncev tedna je bilo že precej, zato sindikati in delavci že dolgo ne verjamejo več. Delavci so zaradi stečaja upravičeni le do dveh odpravnin in do regresa za letni dopust za leto 2003. To so razmeroma majhni zneski, če pomislimo, da so nekateri delali v Planiki 30 let in več. Sindikat od delodajalca kljub zahtevam ne uspe dobiti ustreznih podatkov, zato dvomi, da ravna v skladu z zakonskim določilom, da pripada delavcu odpravnina v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Program presežnih delavcev je bil namreč obravnavan še po stari zakonodaji in zato se vsi postopki uvedeni pred dnem uveljavitve novega zakona, dokončajo po starem zakonu. Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti pa določa, da morajo biti odpravnine presežnim delavcem izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. Pravega vzroka za "tako zavlačevanje in kršitev pravic delavcev sindikat ne pozna. Mogoče bo moral o tem svoje povedati še inšpektorat za delo, oziroma sodišče, da se bo ta mukotrpna zgodba vendarle končala. jemkom in bonitetam verjetno tudi sami ne bi odrekli, če bi jih le imeli priložnost dobiti. Povsem naravno in človeško se je boriti za boljše življenje in za boljši standard. V to so usmerjena tudi vsa naša sindikalna prizadevanja. Žal pa ugotavljamo, da smo sindikati v tem veliko bolj nespretni kot oni. Problem niso visoke plače, pravi problem so sramotno nizke plače delavcev, posebej še tiste v prvih tarifnih razredih in ne njihovi visoki prejemki. Za to stran z zavistjo in sindikalno naivnostjo. Ne zaletavajmo se v njih in v njihove prejemke. Odgovorni smo za to, da poskrbimo za boljše plače in boljše življenje delavcev, naših članov. Zmanjšati moramo prevelike razlike med prejemki po individualnih in kolektivnih pogodbah in to najmanj za 30 odstotkov v korist delavcev. Če je denar zanje, mora biti tudi za delavce. Tako kot so si oni, si imajo tudi delavci pravico zagotoviti boljši, evropski standard. Kako nam bodo oni, ki imajo platno in škarje v rokah, to zagotovili, je povsem njihov in nikakor ne naš problem. Potrat-nosti je v naši mladi državi več kot preveč. Neresnične in povsem zavajajoče so njihove trditve, da bi zaradi povišanja delavskih plač postalo naše gospodarstvo nekonkurenčno. Podatki kažejo, da so plače naših delavcev nekajkrat nižje od evropskih. Podobno je tudi urna postavka vseh stroškov dela v predelovalni industriji pri nas nekajkrat nižja kot v evropskih državah. Zato je vzroke za ne-konkurenčnost našega gospodarstva potrebno iskati drugje, ne pa pri plačah delavcev. Uporabiti moramo radikalnejše ukrepe Končno je potrebno ugotoviti; da dosedanji dialog o plačah m prinesel želenih rezultatov in gj zato ni smiselno nadaljevat'-Uporabiti moramo radikalnejše sindikalne ukrepe. Če bo p°~ trebno, tudi skrajne. Preučiti bi morali tudi zadnjo referendum-refe- sko izkušnjo in morda na rendumu povprašati slovensko delavstvo, ali je za vi$l* plače in za zakon o udeležb' delavcev na dobičku. Seveda pa brez koordiniranega in skupnega nastopa vse" slovenskih sindikatov pričakovanega uspeha zanesljivo ne bo. Združiti moramo moči in pozabiti na morebitne medsebojne zamere, različnosti v organiziranju, velikosti in P°. membnosti. Po več kot desetin Že uso- letih bi sindikati končno morali spoznati, da nam je i*0" jeno skupno delovanje, ker edino to lahko privede do večjeg3 združevanja, sedaj še velikeg3 števila tako ali drugače samostojnih sindikatov. Če vsega tega v prvi vrsti ne bodo sp°* nali funkcionarji si ndikalnih central in če stvari ne borno . peli spremeniti na bolje, ^ vsi skupaj odvrženi-na smeU zgodovine. ^jji O številnih drugih vpr" ašanj' stani- in problemih delavstva os mo še naprej odprti za dia komerkoli, ki se je PriPraVgIl0 kaj dogovoriti in dogoVOO« spoštovati. Prekinimo pa na -'nji dialog takoj, ko ugotovi ali nas izigi"1 hromi ali smeši. 0tre^°\ed da nekdo drži figo v žepu' na kakršenkoli način _ se mlačnosti in dvignimo ug delavski organizaciji- <£»a ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 gubljene živali 18.20 Čestitke 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti ™20 Kultura 19.30 Vasovanje s Podokni-carjem 24.00 SNOP *GORENC Rajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. ^TRIGLAV ^•30 Minute za narodnozabavno glasbo "•0° Jutranji razgled s Triglava 6.05 ce- ste vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 reme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah •00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere ^cestah, vreme 7.22 Popevka tedna •30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi '•50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -^dnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 pestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 ^tualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka mese-Ca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Slovenija praznuje 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.00 Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - O zvitem zajčku 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi R SORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Božično-novoletna voščila 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 13.00 Osmrtnice 13.10 Božično-novoletna voščila 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Božično-novoletna voščila 18.00 Planinska oddaja 19.00 Božično-novoletna voščila 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikroton 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.30 Potovanja 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLovtop 13, glasbe- na lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova -Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Oddaja ob 80-letnici priključitve Prekmurja mariborski škofiji 10.00 O vrednotah - prispevki 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Voščila 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Od petka pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost: Pavla Ferjančič, upokojena medicinska sestra 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja -nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj: Joga v vsakdanjem življenju, 4. del 18.10 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program SOBOTA, 27. DECEMBRA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih Postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, *ranj in Sora - RADIO CELJE *KRANJ ^■30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice ■20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Če-Pke 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro Pjl Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 ^tura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 j^vice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Ozi-arn° se (ceste, vreme, izgubljene živali, Ritnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 'stre glave vedo odgovore prave - ftOVDr £,ne želje 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 'stre glave vedo odgovore prave - novo-TO« želje 10.45 Kaj danes za kosilo J0.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Čestitke 1.45 Temperature doma in po svetu '1.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Mali *j9lasi 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 2.40 Prispevek - Kmetijsko svetovalna ^daia 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + "?s|ušejbl tega tedna 13.10 Bio vremen-m napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 plitke 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 .r'sPevek 14.50 EPP 15.00 Novice Vreme, ceste 15.30 Aktualno , MS Pregled današnjih kulturnih dogodki 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Iz-«?r Pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice Ep'd° testitke 17-45 Vreme. ceste 17-50 Sj/, 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali ]g-20 Čestitke 18.50 EPP 19.00 Novice v, -'O Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 24rlka oddaJa 19-50 EPP 20.00 Glasba đi 7° Skupni nočni program iz studia Ra-Ia Kranj GORENC Rajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo 6 url ^'nute za narodnozabavno glasbo 5,7° Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ce-Drfik me in Robert Bohinc 6.15 Da vas 6^>udimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 0 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je noveli Porodnišnicah 7.00 Druga jutranja t6<] a 7-20 Vreme, ceste 7.22 Popevka ^Ooi3 7,25 NaP°ved oddai čez dan 7-3° /\L?'ed v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 24^alno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih Ur 8-05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Rumeno na modrem 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarjamo 12.50 Aktualno: Podarim dobim 13.00 Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15"Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motor-ci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - Ko pride čas 20.00 Aktualno 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in ltaly 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.30 Radijski kviz 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Božično novoletna voščila 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Božično novoletna voščila 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 13.00 Osmrtnice 13.10 Božično novoletna voščila 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Božično novoletna voščila 19.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Božično novoletna voščila 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro ju- tro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 RGL na ogledih 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Nagovor za praznik (p. Branko Cestnik) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.00 Prenos svete maše 11.30 Vsi sveti - o škofu Držečku 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.f5 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.00 Vsi sveti - slovenski kandidati 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Vsi sveti -Teharje 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost: dr. Darja Krhin 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Nagovor pred nedeljo (p. Branko Cestnik) 21.15 1. Gospod, ponovitve 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Luč iz Betlehema 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Coca cola airplav charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni program NEDELJA, 28. DECEMBRA 2003 U0st skupni nočni program radijskih 0§ i^i v Sloveniji vsak dan od 00.00 do *W na frekvencah Radia Triglav, CL"1 Sora - RADIO CELJE S 3 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice ^ern 0reniska nocna kronika 6.25 BIO ■ ska naP°ved. sonce, luna 6.30 Na 8s2srjji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? Vii p 700 Novice 7-i5 Kultura 740 MjJed tiska 7-50 EPP 8.00 Novice 8.15 st6 dneva - citat 8.20 Oziramo se (ce-izgubljene živali, osmrtnice) 9,00 Novice 910 Predstav|ia~ ^siarila ta film v sjz * lovanju z najstnico Nikki Reed, ki igra V j' Evie. Zgodba je pristna, pretresljiva, ne da 11 ' dihati in tako resnična ter univerzalna, da vsako sodobno družbo kjerkoli na svetu. N'k J predstavila svojo zgodbo, svoje videnje na f&J niška leta. Film se nas zaradi tega nepričakov dotakne in morda je še najbolj priporočijo' starše, ki si v njem lahko ogledajo, o čem hovi najstniki nikoli ničesar ne povedo. Bolm V anoreksija, tri ure Učenja zjutraj, aerobika-ness, sex in borba za prvo mesto pri priljuplje' ti so teme, ki so v pogovorih z. odraslim' Posledice pa se kažejo v drogah, splavih' bavnih motnjah in trajnih telesnih poško KINO Petek, 26. decembra_ CENTER amer. otroško igrano anim. film LOONEY TUNES: PONOVNO V AKCIJI ob 15. uri, amer. akcij. trii. S.VV.A.T. - SPECIALCI ob 17. in 21. uri, slov. kom. ljub. drama KAJMAK IN MARMELADA ob 19. uri; STORŽIČ druž. anim. kom. REŠEVANJE MALEGA NEMA ob 16. in 18. uri, amer. kom. FILM, DA TE KAP 3 ob 20. in 22. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, kungfu film UBILA BOM BILLA ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA mlad. akcij. kom. MALI VOHUNI 3D ob 18. in 20. uri; ŽIRI Pihalna godba Alpina BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ob 19. uri. Sobota. 27. decembra_ CENTER amer. otroš. igrano anim. film LOONEY TUNES: PONOVNO V AKCIJI ob 17. uri, amer. akcij. trii. S.VV.A.T. -SPECIALCI ob 19. in 21. uri; STORŽIČ druž. anim. kom. REŠEVANJE MALEGA NEMA ob 16. uri, amer. kom. FILM DA TE KAP 3 ob 18. in 22. uri, angl. kom. DEKLETA S KOLEDARJA ob 20. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, kungfu film UBILA BOM BILLA ob 18. uri, športna drama SEABISCUIT ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA amer. drama SEABISCUIT ob 18. in 20.30 uri; ŽIRI amer. kom. GIN IN ČOKOLADA ob 20. uri. Nedelja. 28. decembra CENTER druž. anim. film MEDVEDEK PU IN PUJSKOVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 15.30 uri, amer. otroško igrano anim. film LOONEY TUNES: PONOVNO V AKCIJI ob 17. uri, amer. akcij. trii. S.VV.A.T. - SPECIALCI ob 19. in 21. uri; STORŽIČ druž. anim. kom. REŠEVANJE MALEGA NEMA ob 16. uri, amer. kom. FILM, DATE KAP 3 ob 18. in 20. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA športna drama SEABISCUIT ob 18. uri, akcij, kungfu film UBILA BOM BILLA ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA mlad. akc. kom. MALI VOHUNI D ob 18. uri, amer. drama SEABISCUIT ob 20. uri; ŽIRI amer. kom. GIN IN ČOKOLADA ob 17. uri, pihalna godba Alpina BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ob 19. uri. Ponedeljek. 29. decembra CENTER amer. otroško igrano anim. fim LOONEY TUNES: PONOVNO V trii. amer. akcU S.VV.A.T. - SPECIALCI fj^ro. 20.30 uri; STORZIC druz. A knm Tier-Žiri) kom. REŠEVANJE ob 17. uri, amer. kom. Fl^,p|"arTier ,x a o o .u m ;„ oi uri: Z|n' mj KAP 3 ob 19. in 21. uri ris. RISANKA (Turistično dru ob 17. uri. CENTER amer. otroško igrano film LOONEV TUNES: PONOVNO V AKCUi ob 16.30 uri, amer. akcii- &* S.VV.A.T. - SPECIALCI ob 18.30 J> 20.30 uri; STORŽIČ druž. «WjJ kom. REŠEVANJE MALEGA NEW °b 17. uri, amer. kom. FILM, DA JJ« KAP 3 ob 19. in 21. uri; ŽIRI a** mlad. fj|m BOŽIČEK 2 (Turisticr>° društvo Žiri) ob 17. uri. ^reda^31. decembra^____- CENTER in STORŽIČ Danes Ž&*[ Četrtek, \^^—^nO ŠKOFJA LOKA rom. drarr* NJENIM OKNOM ob 20. ui • o DECEMBER v Kranju 20, - 31. december ^ o ( ' 20. - 27. december: Božični sejem na Glavnem trgu |-» Sobota 27.12. Q 17:00 PRAVLJIČNA VAS: delavnice za otroke Čuki za najmlajše 21:00 ČUKI O q o Nedelja 28.12. 17:00 PRAVLJIČNA VAS: delavnice za otroke Damjana Golavšek 21:00 PETAR GRAŠO O 3 k « tj la a * ; 'C v. IQ a o > E Ponedeljek 29.12. 17:00 PRAVLJIČNA VAS: delavnice za otroke čarovnik Grega 21:00 MAMBO KINGS Torek 30.12. 17:00 PRAVLJIČNA VAS: delavnice za otroke Gledališče Unikat: Gremo na vlak 23:00 »HIŠA« house disco zabava z DJ in animacijskim programom Mw)i)w**rmB VESELI DECEMBER v 27—3 r. decembra 200 Parkirišče pred Merkurjem na Primskovem www.veseli-december.com Ana Cergolj Veselja Energičnosti Smeha Edinosti Ljubezni Bližine Otroškosti Živahnosti Igre Čarobnosti AHA' Otfolfea pvr&Sa Bozic - cas , upanja in veselja Zadnje čase je prav zares težko praznovati božič: že najmanj mesec dni prej nas namreč s TV ekranov, revij, plakatov, radijskih oddaj in še kje začnejo "bombardirati". Z nasveti o tem, kako je letos moderno praznovati. Z nasveti o božičnih darilih, najnovejši pojoči božični jelki, novih okraskih, najlepše praznično okrašeni mizi, popolni božični večerji, božičnem vzdušju ... In potem, ko vse to poslušamo, beremo in vidimo, potem kot nori hitimo: po nakupih, ob pospravljanju stanovanja, zavijanju daril, kuhanju večerje - in zmanjka časa za božično vzdušje. Ampak božič naj ne bi bil čas daril, naglice in živčnosti, ampak čas družine, upanja in veselja. Kakorkoli ga že praznujete: z jaslicami ali brez, z božično jelko in darili ali brez njih, v krogu družine ali s prijatelji - poiščite tisto, kar naredi božič vaš praznik. Božiček Bela brada, črni škornji, kapa dolga, tiho hodi. Obleka rdeča, polna vreča, HO HO HO, globoko reče. V kočiji prav posebni, vozi se po cesti nebni. Jeleni sprožijo to silo, ki poganja čudežno vozilo. Vsako leto me obišče, v množici otrok poišče. Z darili ves obdan in prešerno nasmejan. Darila pod jelko nam nastavi, zjutraj pa: "Brž, vstani!" Ko odpremo vsa darila, navda nas sreča mila. Ko pa čas božični mine, pusti prelepe nam spomine. Barbara&ati, OŠ Škofja Loka - Mesto Sreča Ste kdaj imeli srečo? Ste jo občutili, ste jo v srcu nosili, ste jo v solzah potlačili? Sreča je toplina, prijatelj in družina. Sreča je lahko moteča, za tistega, ki je nikoli ne sreča. Ko srečo v rokah držiš, se veselo smejiš. Sreča so prazniki pozimi, kijih preživimo v družini. Kaja Šiberle, 5.d, OŠ Škofja Loka - Mesto Otrokom za srečo Mesec december je mesec veselja, kot da okrog mene vrti se vsa zemlja. Komaj Miklavž mi darila prinese, pa že Božiček sneg z veje otrese, zopet darila in pesem z neba, kot da edini otrok sem sveta. Zato pa dragi dedek Mraz, ne ustavi letos se pri nas in vsa darila in želje iz srca odnesi otrokom na drugi konec sveta. Tjaša Berčič, 7.b, OS Škofja Loka - Mesto Trije dedki - zimski čas Bela jasa, travnik bled, zima k nam prišla je spet. Božiček, Mraz, Miklavž hitijo, da darila podarijo. Miklavž pa prvi nas obišče, "zapisnik" čim več napak poišče. Nato še ati na kavču zaspi in mamico še bolj skrbi, saj se parkeljnov še vedno boji. Skozi dimnik se spusti Božiček s svojimi sanmi. Pod smreko vedno nekaj odloži, nato naprej že pohiti. Če pa pride dedek Mraz, prinese bonbone, krofe in sladice naravnost iz mamine pečice. Vedno pa ga razveselimo, če zimsko veselje še z drugim delimo. Maja Dolenc, 7.b, OŠ Škofja Loka - Mesto Jaslice in jelka Postavljanje teh dveh simbolov božiča je lahko prava družinska zabava. Okrašena jelka postane v teh prazničnih dneh središče hiše, zato pri razporejanju in izdelovanju okraskov pokažite čim več domišljije. Če imate navado postavljati tudi jaslice, so figurice, mah, lučke, drevesne korenine in ostali elementi, ki sestavljajo vaše jaslice, še ena čudovita priložnost, da se izkažete. Diši po ... Prazničnih poticah, piškotih, kolačih, seveda. Pa ne po tistih iz trgovine, ki so vsi enako veliki, enakih oblik in ravno prav pečeni. Hiša diši po tistih, ki jih spečemo doma - vsak zavit malce po svoje, piškoti nekateri polomljeni in malce zažgani. Ampak ko se dom napolni z vonjem pravkar pečenih dobrot, je, kljub temu, da vas čaka še gora nepomitih pekačev, praznik. In še kaj poiščite - kar naredi praznik nekaj posebnega. Hi pa tnislitno fofeo Šaljive opise strojev V' »s si je tokrat izmislil Jošt Prevc iz PS Dražgoše. HLADILNIK: je štirikotna žival, ki zamrzne vse, kar poje. ŠTEDILNIK: to je žival, ki ji postaviš lonce na glavo in začne bruhati ogenj. PRALNI STROJ: to je žival, ki je obleke in pljuva vanje vodo, potem pa jih skozi oko i/pljuva. Študentje kritični do vlade ,gr*t? reVim otroiZ V krovni študentski organizaciji opozarjajo, da so sami svoj del dogovora glede sodelovanja med njimi in vlado že izpolnili, enako zdaj pričakujejo od slednjih. Kranj - V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) v zadnjem času izražajo veliko nezadovoljstvo nad pripravljenostjo vlade oziroma šolskega ministrstva za sodelovanje pri reševanju Študentske problematike. Kritični so tudi do uredbe o financiranju visokošolskih zavodov. Menijo, da ni v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva, ki med drugim zagotavlja, da bodo za slovensko visoko šolstvo iz državnega proračuna do leta 2004 namenili 1,4 odstotka bruto družbenega proizvoda - ta čas se za visoko šolstvo namenja 1,2 odstotka bruto družbenega proizvoda. "Po sedanjem predlogu uredbe tega cilja ne bo mogoče doseči niti do leta 2008," so prepričani v ŠOS in dodajajo, da vlada torej nadaljuje politiko podfi-nanciranja celotnega visokošolskega prostora, in ne zagotavlja zadostnih sredstev za kakovostno izvajanje študijskega procesa. "Prepričani smo, da mora vlada, če želi slediti na znanju temelječi razvojni strategiji, v Znanje tudi vlagati in visoko šolstvo postaviti v vrh proračunskih prioritet." Pri ministrstvu Za šolstvo, znanost in šport odgovarjajo, da omenjena uredba ureja le področje študijske dejavnosti. "V nacionalnem Programu pa govorimo tudi o Študentskih domovih, podiplomskem študiju, raziskovalni dejavnosti ... Za to namenjamo sredstva iz drugih postavk ministrstva," so opozorili. Predstavnike študentske organizacije Pa je zmotilo tudi, da jih niso Povabili v strokovno delovno skupino za pripravo novega finančnega predpisa o financiranju visokega šolstva, zato niso ttiogli sodelovati pri oblikovanju končnega predloga uredbe. Pri šolskem ministrstvu so pojasnili, da zakon o skupnosti študentov določa, o katerih vprašanjih se morajo izreči študenti. "Gre za vprašanja, povezana s statusom študenta, so-cialno-ekonomska vprašanja in pogoje študija. Uredba pa ureja postopke in način financiranja javne službe, ki niso neposredno povezani s statusnimi vprašanji študentov." Zato študentov niso imenovali kot člane v delovno skupino za pripravo uredbe, povabili pa so jih, da svoje mnenje o uredbi povedo v javni razpravi o tej temi na senatih vseh treh univerz. V ŠOS vladi in ministrstvu očitajo tudi, da še vedno niso obravnavali in podpisali deklaracije o sodelovanju med vlado in študenti, o besedilu katere so se sporazumeli že v začetku lanskega decembra. "Medtem ko ministrstvo in vlada ne kažeta posebnega interesa za podpis omenjenega dokumenta, pa sta kazali veliko pripravljenost za uresničevanje tistega dela dogovora s ŠOS, ki se nanaša na uvedbo dodatne koncesijske dajatve za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, na podlagi česar bomo študentje do leta 2009 zagotovili devet milijard tolarjev za gradnjo študentskih domov in opremljanje univerz." Menijo, da so torej študentje svoj del dogovora že izpolnili, enako zdaj pričakujejo od vlade. S šolskega ministrstva so glede tega sporočili, da je deklaracija popolnoma usklajena, niso pa se še dogovorili za datum podpisa. V zvezi s tem naj bi bili tudi v stalnih stikih z vodstvom ŠOS. Mateja Rant Tržič - V več slovenskih krajih pred novim letom poteka projekt z naslovom Mladi mlajšim. Na Gorenjskem so vanj vključeni na Jesenicah, Kranjski Gori, Radovljici, Kamniku in Tržiču, gre pa za akcijo Mlade liberalne demokracije Slovenije. Zraven so tudi člani lokalnega odbora Mlade liberalne demokracije Tržič, ki tako kot drugje v Sloveniji zbirajo igrače za otroke iz socialno ogroženih S Flupijem do čistejšega okolja Kranj - Majhna simpatična žival Flupi je osrednji junak v projektu, ki so ga na ministrstvu za okotje, prostor in energijo zastavili z namenom okoljskega ozaveščanja najmlajših. Skupaj z Evropsko komisijo in evropsko mrežo za okoljsko komuniciranje Zeleni pajek so zato izdali okoljsko knjižno-igralno zbirko, ki nosi ime po omenjenem junaku. Namenjena je izobraževanju otrok od tretjega do desetega leta. Zbirka vključuje dve knjižici za otroke od 3. do 8. leta starosti, to sta Flupi in voda ter Flupi in zrak. S pomočjo preproste zgodbice o Flupiju, ki živi v čistem ribniku, lahko pa tudi leti kot ptica ali hodi po tleh, otroci spoznavajo okoljske prob- leme in načine za njihovo reševanje. V zbirki je še igra Flupi domina, namenjena otrokom od 3. do 10. leta, v kateri nastopajo "dobre" in "slabe" domine. Dobra prikazuje dober primer, kako moramo skrbeti za okolje, recimo vožnja s kolesom, med slabimi primeri pa je denimo, da ne ugasneš luči, ko greš iz sobe. Del zbirke je še ročna lutka Flupi, plakata s Flupijem v vodi in zraku, ki ga obkrožajo dobre in slabe stvari za okolje, ter nalepke z okoljevarstvenimi nasveti. Zgodba o Flupiju sicer izvira iz Belgije, pri predstavitvi projekta pa ministrstvo sodeluje z zavodom za šolstvo in društvom Doves, ki izvaja program Ekošol. M.R. družin, da bodo tudi ti deležni nekaj radosti in pozornosti za praznike. Akcija pa je namenjena tudi zbujanju občutka solidarnosti med mladimi, saj gre za vrednoto, ki jo je treba graditi že v mladosti in nato utrjevati vse življenje. Zbiranje igrač je potekalo ves prejšnji teden, ko so na več zbirnih mestih v Tržiču (pri knjižnici, v nekaterih kavarnah in pri vratarnici podjetja Peko), prek plakatov, letakov in medijev pa so organizatorji spodbujali ljudi, naj sodelujejo. Jutri bodo zbrane igrače predali centru za socialno delo v Tržiču, kjer najbolje vedo, kdo potrebuje pozornost drugih ljudi. V Tržiču so socialne razmere še posebej težke, zato bodo mnoge družine, ki si tega sicer ne morejo privoščiti, lahko otrokom s pomočjo mladih, otrokom ob novem letu podarili tudi igrače. Nič ne de, če ne bodo nove, tudi stare lahko prinesejo veliko veselja. Na sliki: eno od zbirališč starih igrač v Tržiču. D.Ž. Foto: Tina Doki Torek, 23. decembra 2003 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si GORENJSKI GLAS • 30. STRAN Test: Mazda3 Sport 1.6 TE Ofenzivna osvajalnost še ne pojenjuje Japonski lastovki Mazdi se velikopotezni načrti in cilji trenutno uresničujejo z veliko hitrostjo. Potem ko so tudi na evropskih tleh uspeli z mazdo6, ponovno vstopili v razred kompaktnih malčkov z mazdo2, vmes pripravili še unikantnega športnika RX-8, je zdaj čas za mazdo3, novinko v najbolje zasedenem avtomobilskem razredu v Evropi. za volanom brez težav zagotovijo ustrezen položaj. Prednja sedeža sta sicer dobro odmerjena, bočna oprijemljivost je za kanček prešibka, vzdolžni pomik pa povsem zadovoljiv. In kar ni nepomembno, tudi pri skrajnem pomiku nazaj potnikom na zadnji klopi še vedno ostane kar precej prostora in hkrati nimajo težav z bližnjimi srečanji glav in strehe. Zadnja deljiva klop je namreč precej pogreznjena, kar gre tudi na račun prtljažnega prostora, ki pa je, milo rečeno, zgolj povprečne velikosti, v praksi pa za največji razredni avtomobil skoraj nerazumljivo majhen. Ob zgolj 300 litrih osnovne prostornine tudi povečevanje s podiranjem klopi na MAZDA3 1.6 TX in bližnji tekmeci model maloprodajna cena RENAULT MEGANE 1.6 16V DYNAMIQUE PACK 4.113.000 SIT PEUGEOT 307 XS 1.6 16V 3.923.000 SIT FORD FOCUS 1.6 GHIA 3.689.277 SIT ****/* Zunanjost: Novinka v Mazdinih vrstah s svojo športno podobo kaže, da je pripravljena na napad. Agresiven sprednji del z značilno petkotno masko, je razprostrt v samozavesten zagoneten nasmeh, kar najbrž ni golo naključje. S celostno podobo se lepo ujemata tudi privihnjena žarometa z mo- dernim gladkim prekrivnim steklom, nekoliko bolj samosvoje po japonsko in zato manj vznemirljivo pa je ukrojen zadnji del, ki s klinasto obliko odbijača in prtljažnih vrat le težko zadosti vsem okusom. Svoj delež prispevajo še večja 16-palčna kolesa, na katerih so aluminijasta platišča (serijsko pri paketu TEHNIČNI PODATKI Vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev Mere: .....................d. 4,220 , š. 1750, v. 1,460 m Medosna razdalja: ......................... .2,640 m Prostornina prtljažnika:........................300/635 I Teža praznega vozila: ...........................1190 kg Dovoljena skupna teža: .........................1695 kg Motor:......................... .štirivaljni, bencinski, 16V Gibna prostornina: ...........................1598 cem Moč:......................77 kW/105 KM pri 6000 v/min Navor: ..........................145 Nm pri 4000 v/min Najvišja hitrost:..............................182 km/h Pospešek od 0 do 10'0 km/h: ......................11,Os Poraba EU norm.: ..................9.3/6,0/7,2 1/100 km Maloprodajna cena: .......................3.995.000 SIT Zastopnik: .'............................MMS, Ljubljana UGODNA NOVOLETNA PRILOŽNOST opreme TX) in če bi bil na zadnjem delu strehe še kakšen zračni stabilizator, bi umolknili tudi največji tečneži. ****/* Notranjost: Pri mazdi3 sport si je potrebno zapomniti, da ima največjo me-dosno razdaljo v tej velikostni skupini, to pa obljublja zgledno prostornost potniške kabine. Že širok odpiralni kot vrat obljublja, da v tem avtomobilu ni težav s sedenjem, tudi dolgini si 635 lirov ni ravno zavidanja vredna številka. Pogled na voznikov delovni prostor razkriva mešanico nostalgije in zadnjih modnih oblikovalskih krikov. Tri vdolbine za dobro berljive, a zoprno rdečkasto osvetljene merilnike so skoraj takšne kot pri italijanski lepotici alfi 147, tri-kraki volan je pravšnje velikosti in debeline, na stikala in ročice se ni potrebno dolgo privajati. Glavni del sredinske konzole je posvečen sofisticiranemu radij- Nissanova Micra tudi zgoraj brez AVTO MOČNIK, d.o.o., Britof 162, Kranj tel.: 04 204 22 77 PRIHRANJIE-500.000,00 S Pri japonskem Nissanu so prižgali zeleno luč za serijsko proizvodnjo micre C+C, ki bo mešanka med kupejem in kabrioletom. To bo prvi Nissanov tovrstni avtomobil, narejen v Evropi, in pomembna dopolnitev modelne palete. Razvojno delo je bilo opravljeno v evropskem tehničnem centru NTC-E, v tesnem sodelovanju z nemškim podjetjem Karmann, ki slovi kot specialist za razvoj strešnih sistemov in nišnih modelov. Karmann bo v Nissanovi tovarni v britanskem Sunderlandu namestil dodaten obrat za sestavljanje strehe in prtljažnega pokrova. Konceptna micra C+C je bila prvič prikazana lani na avtomobilskem salonu v Parizu, serijska proizvodnja pa se bo začela šele jeseni 2005. Vrednost Nissanove investicije je 140 milijonov evrov, letno bodo izdelali 20.000 avtomobilov. M.G., foto: Nissan v. skemu sistemu, poleg vrtljivih gumbov, ki lahko zmedejo voznika, ga krasijo tudi bliskajoče rdeče lučke, ko voznik nastavlja glasnost ali druge funkcije. ****•& Motor: Bencinski šti-rivaljnik z 1,6 litra gibne prostornine je s 105 konjskimi močmi dobro kos avtomobilovi teži, vendar ne zmore takšne silovitosti, da bi jemalo sapo. Čeprav je najvišja točka navora šele pri sorazmerno visokih 4000 vrtljajih, priganjanje v višje območje NA KRATKO * Renault bo s 1. januarjem 2004 preko svojih hčerinskih družb v Sloveniji in Hrvaški uvažal in distribuiral tudi vozila znamke Nissan za države jadranskega območja, ki zajema tudi Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, Makedonijo ter Albanijo. Obe podjetji bosta spremenili naziv in sicer v Renault Nissan Slovenija in Renault Nissan Hrvatska. Spremembe so rezultat celovite politike partnerske podpore v okviru Zveze med francoskim in japonskim avtomobilskim proizvajalcem. Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od f). do 13. ure Znamka in tip 11 Renault 19 Adaggio Hvundai Lantra l,6glsi air,sv,cz,es Fiat Cinquecento Ford Mondeo l,8clx kar. cz,es,abs VW Polo 1.6 2xair,sv Suzuki Baleno 1.6 2xair,sv,cz,es Šafrane 3,0 V6 k,abs,sv,cz,es... Fiat Bravo 1.4 air,sv,cz,es Opel Astra 1,6 diamond k,2xair,sv,cz,es Polo Classic 1,4 2xair,cz,sv R-Kangoo 1,4 RN cz,sv,air Renault Laguna 2,0 RXE k,abs,sv,cz,es Letnik-barva Cena V Sit 1995 črna 440.000,00 1995 bela 520.000,00 1995 črna 530.000,00 1994 bela 640.000,00 1996 bela 840.000,00 1997 modra 870.000,00 1994 rdeča 899.000,00 1998 rdeča 999.000,00 1996 rdeča 999.000,00 1997 modra 1.070.000,00 1999 bela 1.090.000,00 1996 bela 1.190.000,00 RENAULT vvvvvv.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PRLIZKUS ♦ 1)2 TOČK kontroli; NA VOZILU ♦ TEHNIČNO kontrolo vozila po 2000 PRLVOŽLNIH KILOMLTRIH ♦ POMOČ NA (ISTI, VI£K0 Al J POPRAVIIO ♦ 1)0 12 MESEČNO TIIINIČNO ' OARANCIIO LEGENDA: - I, MI/II II / (iAKANCIIO k KUMA s\ SBRV0 VOLAN - CZ: CENTRALNO ZAKLEPANJE H imun IS I.I.IMK UMI, Sil kl I \IK MRBA0 Vse za vaš avto na enem mestu: D.D. KRANJ SKRVISNO PRODAJNI Cl NTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Prodaja vozil Renault ♦ VzdrŽevanje vozil » Nii jem vozil » Propis vozil ♦ /aviiniviinj«! i" rojiislriioijii vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tohniimi prebledi osobnih, tovornih In priklopnih vozil M HONDA ŽIBERT DIESEL ACCORD 2.2 CTDI • nt V JANUARJU ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Britof 173, 4000 Kranj, tel.: 04/23 43 100 skoraj ni potrebno, kar je nenazadnje tudi zasluga dobro preračunanega in natančnega petstopenjskega menjalnika. Motorni zvok je prijetno rezek in tudi v višjih vrtljajih še znosno glasen, žal pa ta pogonski stroj ni med vzorno varčnimi, saj v povprečju zahteva 9,3 litra bencina na 100 kilometrov. ***** Vozne lastnosti: Skoraj nepričakovano dobro obnašanje na cesti je posledica natančno nastavljenega' podvozja. Lega v ovinkih je izjemno zanesljiva, zdrsavanja zadka skoraj ni čutiti, če pa se že zgodi kaj nepredvidenega, priskoči na pomoč elektronika, ki popravlja voznikove napake in skuša preprečiti, da bi avtomobil zdrsnil 1 začrtane smeri. Vodljivost je odlična, volanski servoojačeval-nik s progresivno podporo pa najbrž najboljši v tem razredu. Tudi zavore se ne glede na dolgotrajnost obremenjevanja kažejo z učinkovistostjo, kar samo še dopolnjuje več kot solidno voznost. ****/* Končna ocena: Dvomov torej skoraj ni: nova japonska trojka želi pometati tudi z najuspešnejšimi evropskimi tekmeci, pri čemer je poleg prepričljivih lastnosti vključena tudi cenovna umestitev. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****&dobro ***&•& povprečno * * -m-^zadovoljivo *'fr'fr'M"frslabo / vmesna ocena * Porsche Slovenija prihod novega volksvvagna golfa napoveduje za prve dni februarja. Izhodiščna cena za osnovno različico z 1,4- litrskim motorjem bo 14.400 evrov. Ta cena še ni evropsko harmonizirana, pravijo pri zastopniku. * Italijanski Fiat je na nedavni avtomobilski razstavi predstavil dve novosti in sicer osveženi fiat stilo, ki so mu poleg rahlih zunanjih in notranjih kozmetičnih sprememb namenili tudi posodobljene motorje ter že napovedano pando s štirikolesnim pogonom. Obe novosti bosta p" nas naprodaj spomladi. * Mercedes - Benz Actros je osvojil laskavi naslov tovornjaka leta 2004 (Truck of the Year 2004), ki ga podeljuje mednarodna žirija specializiranih novinarjev iz 19 evropskih držav. Prenovljeni tovornjak je ta naslov osvojil že v svoji prvotni izvedbi leta 1996, letos so ga precej posodobili. * Hvundai je po ocenah razis- kave revije Automotive Europe o zadovoljstvu kupce zmagovalec med avtomobilskimi znamkami. Raziskavo so naročili avtomobilski proizvajale in je bila sprva namenjena le interni uporabi. Zajela je 194-4U kupcev novih avtomobilov n petih najmočnejših evropskih gib in 145 različnih modelov a -tomobilov. M«^' KOMUNALA JAVNO PODJETJE, d.o.o. Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj OBVESTILO OBČANOM Komunala Kranj obvešča občane, da odpadkov ne bomo odvažali na božič, 25. decembra 2003, pač pa naslednji dan, v petek, 26. decembra. Tudi na novo leto, 1. januarja 2004, odpadkov ne bomo odvažali, ampak bomo odvoz opravili naslednji dan, v petek, 2. januarja 2004. Za razumevanje se najlepše zahvaljujemo in vsem želimo prijetno, uspešno in zadovoljno leto 2004. Naj v tetu 2004 vse ovire postanejo premostljive, vse, kar je bito predateč dosegljivo, vse, kar je bilo nemogoče, možno, vse, česar nismo imeli, pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Vesel božič in srečno, zdravo in uspešno novo leto 004. Elektromotorji in gospodinjski aparati* Otoki 21, 4228 Železniki, Slovenija www.domel.ši Zahvaljujemo se pokroviteljem koncerta Misa Glavni pokrovitelj: Pokrovitelj koncerta: Medijski pokrovitelji /m »js bi-lc/inm vas! Želimo vam srečno in uspešno leto 2004! 1*1 MrtVrtl EThli flAlA IfrtKIfFDT SIMFONIČNI ORKESTER CAMERATA LABACENSIS 1.1.2004 ob 19.uri /at 7p.m. Festivalna dvorana Bled Generalni pokrovitelj Gorenjska Banka Kongresno Turistična Agencija BLED - SLOVENIJA GLAS Solisti: racelj, Katja Perger, Mirjai liro Solman, Zdravico Perg v* Dirigent: Igor Svara m Kalin ler Prvih 45 naročnikov Got en jskeaa glasa, ki bo poklicalo na tel. ševilko 04/201-42-00, in sicer jutri, v sredo, 24.12.2003, med 9. in 10. uro, bo prejelo vstopnico za koncert. Cena: 5000.- SIT Predprodaja vstopnic: Turistično društvo Bled tel.: 04 5/4 I 1 22 Agencija Kompas Bled, tel.: 04 5741 515 Agencija Globtour Bled, tel.: 04 5741 82 I Organizator: Turizem Bled A REGENERACIJA d.o.o. BLED GOi ! KAMP BLED HOTEL AST0KIA ogo t.o Potova/m agtvtcj/a d.d. i Umi VBdnoxn D, *0O0 KRANJ Grand Hotel Topuce BLED. SLOVENIJA ★ ★ ★ ★ ■mil* Wrp PARK HOTEL Medeni kakiji za energijo Mehek in sladek je dober za ledvice, jetra in prebavo, trpek pa za marsikaj. Kakiji so znanilci pozne jeseni in zime.-V času, ko zunaj postane sivo in golo, kakšen človek pa zaradi turobnih dni kar malo depresiven, se na policah znajdejo kakiji, ki s svojo žarečo oranžno barvo ter sočnim, slastnim in okusnim poživljajočim mesom v trenutku dvignejo razpoloženje, zbistrijo misli in prebudijo življenje. Kaki je eden tistih sadežev, ki zaradi velike količine sladkorjev, kar 20 odstotkov, telo hitro oskrbi z energijo. Ima tudi veliko beta karote-na, vitamina A (dnevne potrebe pokrijeta dva kakija) ter drugih vitaminov in rudnin, med njimi precej kalija, magnezija in fluora. Z rednim uživanjem se izboljša stanje jeter in ledvic, užit za zajtrk pa poskrbi za dobro prebavo. Nezrel in trpek kaki pa je še bolj zdravilen in se uporablja za različne namene. Seveda ne v prehrani, kot poudarja Dario Cortese v knjigi Sadje, moč naravne hrane, ampak: "S prerezanim nezrelim plodom si v Afriki pri vnetih dlesnih in paradontozi redno drgnejo dlesni. Presneto trpek sok lajša težave s herpesom na ustnicah, kot močan adstringent preprečuje krvavitve iz manjših ran kot po britju, krvavitve iz dlesni, pri čemer se sok nanaša s kosmom vate. Sok blaži tudi začetne težave s krčnimi žilami, tako da ga večkrat na dan z vato nanesemo na obolela mesta in postopek ponavljamo vsak dan. Po izkušnjah afriškega ljudskega zdravilstva zanesljivo odganja črevesne zajedavce vseh vrst. Spiti pol kozarca na prazen želodec zjutraj in zvečer, dokler se paraziti ne izločijo iz telesa, pa je precejšen podvig." Še dve zanimivosti: kakijeve vejice so koristne za krepitev zobne sklenine, iz kakijevega lesa se izdelujejo palice za golf. Katja Dolenc Za vas izbira Danica Dolenc ZA BOZIC PA LE NAJ BO POTICA Potica, šunka, pa tudi kaj lažjega Brez potice naj ne bo božiča, pa tudi brez dobre mesnine ne. Ce se že ne bomo lotevali gorenjske prate, ki zahteva kar nekaj dela, preden vse sestavine narežemo in še svinjsko mrežico moramo imeti pri roki, ali pa si privoščili celega, nadevanega purana, bomo vsaj malo večjega piščanca malo drugače pripravili, denimo, s posebnimi dišavami, pa bo praznično vzdušje pri mizi. Miza bo svečano pogrnjena, s smrekovimi vejicami in svečkami, z rdečimi pentljami in zlatimi ali srebrnimi bunkica-mi, družina bo zbrana. Ta večer pozabimo na televizor, tudi na stare zamere, raje naj steče vesel pogovor, se lotimo starih igric, kot je "človek ne jezi se", pa "špana" in kaj podobnega. Imejmo ves večer zase. Tokrat predlagam za božične praznike nekaj lažjih jedi, ki ne bodo preveč obtežile želodce, vi pa izberite, ali bodo za božični večer ali pa za božično kosilo naslednji dan. Piščanec s koriandrom 1 velik piščanec (ca 1,5 kg), 2 do 3 stroki česna, 1 do 1,5 žlice stolčenih semen koriandra, nekaj vejic svežega peteršilja, 5 žlic sezamovega olja, 800 g krompirja, 1 žlica črnega sezama, 2 žlici olupljenega belega sezama. Piščanca razpolovimo, mu s prsti dvignemo kožo in jo po- rinemo na hrbet. Meso solimo, natremo s stolčenim koriandrom in obložimo z na ploščice narezanim česnom ter z lističi peteršilja. Nato kožo potegnemo nazaj, jo lepo naravnamo in zataknemo z zobotrebci. Piščanca pomažemo s sezamovim oljem (ali kakšnim drugim). Krompirje pod tekočo vodo temeljito operemo in okrtačimo, narežemo na pol cm debele ploščice, jih solimo, naoljimo v preostanku sezamovega olja ter razporedimo po naoljenem pekaču. Piščanca položimo v sredino pekača, okrog naj bo razporejen krompir v ploščicah. Krompir potresemo z obema vrstama sezama. Pečico za prvih 10 minut segrejemo na 200 stopinj C, nato pa pečemo 35 do 40 minut pri 170 stopinjah C. Lahko pa piščanca pečemo posebej, na zgornjem nivoju, na mrežici, in krompir posebej, na spodnjem nivoju pečice; kakor ste bolj vajeni. Piščanca in krompir ponudimo skupaj na plošči z rezinami limone. Postrv v alu foliji Na osebo potrebujemo 1 postrv, težko ca 300 g, 30 g zeliščnega masla, pol del belega vina, kos alu folije, 1 do 2 žlici olja za mazanje folije, sol. Postrv očistimo, jo osolimo in v trebušno odprtino damo zeliščno maslo. Ribo položimo na z oljem pomazano folijo. Folijo na koncu dobro zvijemo, a pri glavi pustimo tolikšno odprtino, da lahko v notranjost vlijemo še vino. Nato folijo tudi na tem koncu zvijemo tako, da nikjer ne more nič uhajati ven. Tako pripravljeno ribo položimo na pomaščen žar ali v litoželezno ponev. Na eni strani jo pečemo ca 10 minut. Temperatura plošče ali žara mora biti 180 stopinj C. Pečeno ribo le delno odvije-mo, jo s folijo vred položimo na krožnik in ponudimo s krompirjem v koscih. Zeliščno maslo Maslo v skodelici razmešamo, dodamo poper in sesekljan pe-teršilj ali drobnjak. Potička z makovim nadevom Testo: 350 g moke, 25 g kvasa, 70 g sladkorja, 100 g masla, 2 rumenjaka, sol, limonina lupinica, mleko po potrebi. Makov nadev: 400 g maka, 60 g medu, 3,75 dl mleka, rum, cimet, naribana limonina lupinica. Kvašeno testo za potice moramo pripraviti po hitrem postopku, v 30 minutah, priporoča na primer kuharski mojster Peter Andlovič, zato ne "postavljamo" kvasa. Moko presejmo v skledo ali na desko. Omehčano maščobo, sladkor, rumenjaka, limonovo lupino in sol dobro umešamo in dodamo moki. Dodamo tudi v mleku stopljen kvas. Iz vseh surovin hitro ug-netemo testo. Testo takoj razval-jamo, namažemo z nadevom in potico zavijemo; pri tem pazimo, da sta testo in nadev enakomerno razdeljena. Za nadev prekuhamo med in mleko, ter dodamo zmlet mak. Ko se zmes ohladi, dodamo še ostale sestavine. Nadev mora biti sočen. Če je nadev presuh, je potica rada luknjičava. Model namasti-mo in potresemo z moko: testo naj seže do polovice modela. Ko je testo zadosti vzhajano, speče-mo potico pri temperaturi 180 do 200 stopinj C. m alples Alples d.d., 4228 Železniki tel.: 04 51 18 100, www.alples.si Sr. Bitnje 70, 4209 Zabnica tel.: 04 231 20 00 fax: 04 231 23 31 Vesele božične praznike vam želimo! Ve* r:\ Božič in pi ij trn praznike vam želi L«. I:.,J K /\ I EE» K o ._ ZJ .1 ff 05'5 z: a. "O to >o o C '"~ O >co 9 2 i -° (D CO _ CO CO to ■O C ■I P o C N g J* N E I !B - O O C C "D 0 > o 0 > O co ^ si s -2 lil S TJ CO a. tj O ~ o c p O :7? O 0 cd d) > ca ca EC CU o. t? 2 s 0 0- S1 O .E o ca E Jr 0 •co -g C C ■- -o X o 5 -x S co to N t- cm co m co ^ rz-T iS S ol'B c to a> 8 ~ c c a3 TJ TJ N ca ca cd lil 5 co n .2, 0 ° o 0) cd S ;n 2 .— CO ® iS io O 3 C .6 !± CD -o o. "a -8 o o < e .S. 5 fc ca ca '57 C CD CO • SS, 0 O rt W C O X č ca — v CD 'O Q) o S la co I * ■« i II -s i •O O CD m -C0 C N S c iS S. cd C TJ Dl,n 0 C CD .co N _ C w ^ n o 0 > 0 o co ja "> 0 to 3 cd S 5 1 0 2 ca iti >CO £ o S o »_ 'O C0 X O 'O 0 O) <5 co co co co co oo r c\i a> co m . - ■<* ca S O S 1-2. ^ CO lis oo cd co CM CM O oJ \ O rt CM ■t O CZ 00 h oi o ._-■co « cm :« TJ >C0 O . °- 00 ca a: z co co S a: — m CM j2 O S != I* i - o° 5 >to O co 0 •C0 8 I C0 'O 'CO 3 s ni N Z Z m S g v> O lil * m n §21 S O 3 > o £ CO ^ co 0 C 0 £ ** 0 W 0 3 i i 0 19 11 cd 5" a o o ~ n" čo 0_ C d W II «1 g 8. C 0 »O ~, 00 E 0 o N _Q ca 2 D) n g I 1 s "co _o ca g 2. i -3 ca ca c <3 o N 0 gl I c^ iS 0 co % — ca .2. N o E ^§ 0 o o o 0 "O C0 C 0 E ™ a o E 03 iS co co o co "5 5 co a c ca [j lE 2 E 0 N CO O) 0 C .a I c •o -■ co CM O) 0 0 co P 9 iS ^ 10 ao u 0 E -si 0 E ■o c 01 i •2, co ca >U r- > o ~ .92, ^ . 'c o d 0 o. e £ N C 0 0 S C S O c x ca ^ » d i s i o 2 m £ N rti 0 -S ~3 J 0 .® fl 5 o en o. _ N C/) O) ^, .9i % s ¥ J? CO CO ■9 ca co O c c g i 0 "O >o ^ C0 O) O) o a> > .N C0 ._, C ;° E 1 1 o co o >o Is] II ca o ca 0 cd C 0 0 N S E rt — R ca c n .« § ca .2, JD *- (D TJ C aT g — >to CJ) 0" 3 £ ^ :z s 33 ca £ O X! co r- > ca E ca .*= B to .E o "E a) n C r- ^c? o a N co "° ® 0 0 co co E cj e N CO £ d) C0 TJ i1 N F O č o 2. čo o O O TJ > O) ca O r; TJ 2 co I O) XI 0 TJ ■CO a o iS c: T. 0 •CO ._ 0 to 1 o f cx.5CTJc:o0p OJ 0 — O c o •=» ni n « w ČO .Si 03 2 9 i &l ==■ N C0 1 j T N cd a rt CJ co JS rt o xi o. z. co S § f|| 23 o ca ca o c^ o c N CO ca x . N c « CJ) « i 0 X, s P XT TJ E ca oj a >co TJ 0 co _ O) N O 15 C0 O TJ CO XI O) cz CO CD CO TJ c C0 C" 0 — CZ O -iI a 1 X O N 0 2 ® co o>0 fl "S s Is to o I čF TJ O OJ 0 > .g CO & c 5 0 co "S « O 0 co "55 co «S 'O cz :^ > co E 0 0 N »O co o i -g O li 1 g 6 2 o. . w — CD TJ CD 'O n TJ >C0 U ~ = 0) co E 'ŽJ tž5 IS o 0) 1 II co x Si r. CZ 9) > E 0 W C0 to ti o JS • c cz ~ S CD CO co cn „ 0 S £ CbS > »to CO CD C0 o O X cd a cz o S tali £ j> CD >CO C0 _ is S TJ o -e £? co _r >— CO C0 > TJ V> ii co co 0 O 01 O) C CZ C C C CD X o a 90.. J E ^ ■o ca 'O ■ cz o cn . *1 N E o o 0 - TJ Č X il ca co = 'O 0 0 E E C0 C0 0 0 0 E E E ca ca ca ^ .'U, c a c c C W CO >>>>>> o o v) co o o a a o o o S co co co >o 0000 a a a a < m o o ni ii o 0 N O.O fl C0 .0 c o 0 rt tj ca II cb 0 M t! >^ 0 5 1 o TJ CO O to 0 a •S 2 0 a £i -E *s f i1 i* d C g 0 S E o co ca co w - S ;Č3 co 2 c ta o. ca > o 0 °-c ca 2 c ca > o c ca O o. a E 11 >co _o > w ^ 0 ■o o a -i —1 co co cz S >o « co fl 0 TJ n _cg 0 ^ C co •CO CO ^ 1 O a o ._ a tj 0 3 cz o 0 '0 .9 0 co •to .E 5 E o fl T=i CO d 6 o a D) 0 S* •o o •W C0 ._: Sil ca co § £ x co n 3 B -O. £ TJ >co 7= 0 o Z co P 0 O 0 ČZ a > .9i o to 3 E S* ca S x o o 0 g &1 II o- > S ^clc E o > g i I CO o o ■1,5 > o .52 o CO cz 'O O 0 « s O CD a čz ca S N E 03 cn;« c ^ > 0 9- 2 o P a c o cd S ^ cz iS co x 000 tj a tj . O O o UL O O w CD 0) n I- a 3 c •O J3 rt CO 5> o Ql c a> tj o n CJ) 'E 5 ca 0 o 0 O o «> O to 1 ,w c .to .2. E 0 :=- O _0 to co ^ rt CQ O $ E co 0 "2 'n1 ™ CM < ^ CO o '§■£ II •co c O > a co 3 ČF ca tj 'O r- x "g co to CD iS 0 .2, © 'g e 1 O) O 0 a> . _ -6 6 co co O) d co ^ 11 ca 0 a x Z3 o 0 o co ca cz .co a tj o n TJ 0 r- X ~ CD CZ *= « o 0 S ~ ca co X . o o c0 0 •e ca ca ca I a i 3 ca 0 ■§ i N co x .E N TJ co ° ca 'OT TJ 53 c W o E c C 0 h co 'co c 0 O s I 6 » E c CD •N CŽ CD E .E 2 C0 § d 0 X 11 CO co ~ 1 '2 -S to E o ■S o i5 g rs J) t co > co rt. k_ ca co co ca 2 to CL O iS č 0 s X TJ CO CD c S 5 ^ p co co °> 5 0 Cl o 'CO TJ 2 £ O F .E co _ C i: ca co > 5 co ■S co .E 0 0 >co > I iS, o 0 c — ca co co rt co r- w . iS 0 S C0 P TJ ^ CL C0 .2, iS 0 co c co ta V O .E o. ca co o 2, Q 0 CO CO -» 0 C-TJ ca 0 II 3 0 n ja 0 cz CO c O0000000f~. cococococooo^^ 1 C0 -K 0 co I! II .fc! o •a tj O N 0 C0 » ČF _C0 TJ Si co 0 o « TJ TJ C0 2 co «0 O C TJ O O) _ 3| Z3 ~ TJ •O > CD co ca -55 2 'co i I .N X 0 0 •S, o ZJ X •c 0 to 1 TJ i .s 1 ™ iS, rt C F/ O si.I« 1 lil co 2 o tj p a a E ca o 11 0 o tj 9- rt CO :E O C C0 cz ca 0 E 1 i TJ iS co O CO CO .■& 0 co c ni CD 1 ^ p C 2, 0 .CD TJ ca 3 ca cz > ca x m E o 0 > S o" & cz t; co cl a. iz ■^-CMCOrtujcor^ooO) i) X ca o 11 0 s? N 2S fl o.co co^S E co p 0 .2 0 -o c •o _ X o o CO N E E 8 II čo o. o co p co c: .E o > E o tf E -o .2 II £ i 0 o X c TJ .E CD C š I io I 0 •o w o ca K LLI > S! CD > W O = > "X N I 8 0)X I2 2 S E x {.S co o Z E s i Torek, 23. decembra 2003 GORENJSKI GLAS • 33. STRAN Na podlagi točke 7.3. Statuta družbe Agromehanika, proizvodnja in trgovina, Kranj, d.d, Hrastje 52 a, uprava in nadzorni svet družbe sklicujeta 4. sejo skupščine Agromehanike, d.d. ki bo v petek, 23. januarja 2004, ob 15. uri v prostorih Agrokluba, Hrastje 52 a z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepa: izvoli se predsednik skupščine in preštevalca glasov 2. Uporaba bilančnega dobička in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu Predlog sklepa: a) Skupščina se seznani z letnim poročilom uprave in pisnim poročilom nadzornega sveta za leto 2001 in 2002. Skupščina na podlagi pozitivnega mnenja nadzornega sveta k predlogu uprave o uporabi bilančnega dobička sprejme sklep, da celotni bilančni dobiček v višini 150.562.215,00 SIT, od katerega preostanek čistega dobička za poslovno leto 2002 znaša 23.113.322,37 SIT, preneseni dobiček iz prejšnjih let pa znaša 127.448.892,63 SIT, ostane nerazporejen. b) Skupščina podeljuje razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovni leti 2001 in 2002 3. Imenovanje novega člana nadzornega sveta Predlog sklepa: Ugotovi se, da je članu nadzornega sveta predstavniku delničarjev Janu Šinkovcu prenehal mandat dne 24. 12. 2002 zaradi prevzema funkcije uprave. Za člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev se za čas do izteka mandata ostalim članom nadzornega sveta 19. 12. 2005 imenuje Bojan Gril. 4. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic družbe Predlog sklepa: Osnovni kapital družbe se od dosedanjega zneska 110.696.000,00 SIT zmanjša na znesek 102.526.000,00 SIT. Zmanjšanje osnovnega kapitala se izvede z umikom 8.170 lastnih delnic z nominalno vrednostjo 1000 SIT v breme bilančnega dobička družbe. Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala v nominalnem znesku 8.170.000,00 SIT se v kapitalske rezerve družbe odvede znesek 8.170.000,00 SIT. Delnice in pravice iz lastnih delnic, ki so predmet umika, se razveljavijo. 5. Oblikovanje sklada za nakup lastnih delnic Predlog sklepa: Po predlogu nadzornega sveta se oblikuje sklad za nakup lastnih delnic za namen prodaje zaposlenim v višini 10 % osnovnega kapitala družbe. 6. Sprememba in uskladitev dejavnosti družbe Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se dejavnost družbe spremeni in uskladi s standardno klasifikacijo dejavnosti v predlagani vsebini. 7. Sprejem sprememb statuta družbe Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se sprejmejo spremembe statuta v predlaganem besedilu. 8. Imenovanje revizorja družbe Predlog sklepa: Za revizorja družbe za leto 2003 se imenuje Deloitte &Touche, d.d., Ljubljana Skupščine se lahko udeležijo delničarji oziroma njihovi pooblaščenci, če najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine pisno prijavijo upravi družbe udeležbo na skupščini. Pooblaščeni morajo predložiti pisno pooblastilo, ki mora vsebovati poleg zakonskih določil še splošne podatke (ime, priimek, naslov, EMŠO, firmo in sedež) pooblastitelja in pooblaščenca ter podpis pooblastitelja. Vsaka delnica daje delničarju en glas. Gradivo za sejo je na vpogled v PSC Hrastje 52a, vsak delovni dan od te objave do 1.1.2004, od tega dne dalje do 20.1.2004 pa v pisarni pravne službe, med 8. in 9. uro. Prostor za zasedanje skupščine bo odprt 30 minut pred začetkom zasedanja. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje 24. 1. 2004 ob 10. uri v istem prostoru. V tem primeru bo skupščina sklepčna, ne glede na višino zastopanega kapitala. Vljudno vabljeni! Agromehanika, d.d. uprava in nadzorni svet Na podlagi 32. člena Zakona o urejanju prostora - ZuRep (Uradni list RS, št. 110/02), ter 30. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99) izdaja županja Občine Bohinj SKLEP o javni razgrnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin prostorskega plana Občine Bohinj. 1. člen Javno se razgrne Odlok o spremembi in dopolnitvi sestavin prostorskega plana Občine Bohinj. 2. člen Odlok bo razgrnjen v prostorih Občine Bohinj vsak delovni dan od 8. 00 do 15.00 ure, oziroma v sredo od 8. 00 do 17. ure in v petek od 8.00 do 13.00 ure. 3. člen Razgrnitev bo trajala od 29. 12 2003 do 29.01.2004. Javna obravnava bo 15.01.2004 s pričetkom ob 17. uri v mali sejni sobi kulturnega doma Joža Ažmana. 4. člen Podjetja in druge organizacije, organi, društva in občani lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo na Občino Bohinj. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Gorenjskem glasu. Številka: Bohinjska Bistrica, 19.12.2003 ŽUPANJA Občine Bohinj Evgenija Kegl Korošec, univ.dipl.inž.agr. JAVNI ZAVOD "ZAVOD ZA ŠPORT OBČINE ŽELEZNIKI" Otoki 9 a, Železniki Na osnovi odloka o ustanovitvi javnega zavoda "Zavod za šport Občine Železniki" (Ur.l. RS, št. 10/02) svet zavoda razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA ZA ŠPORT OBČINE ŽELEZNIKI za 4-letno mandatno dobo Zahtevani pogoji: - višja ali visokošolska izobrazba, - najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - organizacijske in vodstvene sposobnosti (reference o dosedanjem delu), - komunikativnost in sposobnosti za delo z ljudmi, - poznavanje dela z računalnikom, - znanje tujega jezika (ang. ali nem.), - predložitev programa in vizije poslovanja javnega zavoda. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom delovnih izkušenj ter življenjepisom pošljejo s priporočeno pošto do vključno do 09. januarja 2004 na naslov: Zavod za šport občine Železniki, Otoki 9a, 4228 Železniki, s pripisom: ne odpiraj - razpis za direktorja. Informacije po tel. 04/510-04-10. Predsednik sveta zavoda: Branko Bertoncelj, l.r. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj Trst: 27.12. Vesel božič in srečno ter uspešno Novo leto! J. Accame: BENETKE, DANES ob 19.30, za IZVEN in KONTO, S. Makarovič: SAPRAMIŠKA. 27. dec. ob 17.00, za IZVEN, J. B. P. Mo-liere: SKOPUH - 100. PONOVITEV!. 28. dec. ob 19.30, za IZVEN in KONTO, A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA. 29. dec. ob 19.30, za IZVEN in KONTO, J. Glovvacki: ANTIGONA V NEWYORKU. 30. dec. ob 19.30, za IZVEN in KONTO, rokgre: BLOK. 31. dec. ob 19.00, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN. Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200. www.presernovogledalisce.com. GLASOV KAŽIPOT PROSTA DELA Otepanje Bohinj - Gorenjski muzej Kranj vabi v petek, 26. decembra, na tradicionalno Otepanje v Opleno-vi hiši pod Studorom v Bohinju, kjer vas bodo v obredni šegi obiskali Otepovci. 2. pohod z baklami Kokrica - TD Kokrica vabi v soboto, 27. decembra, na novoletni pohod z baklami po krajevni skupnosti. Zbor bo ob 17.30 uri na parkirišču pri supermarketu Živila. Bakle prinesite s seboj. Hoja za zvoncem Železniki - Člani Turističnega društva Železniki vabijo ljubitelje lepih nabožnih pesmi, da se tudi letos na Božični večer pridružijo krajanom Gorenjega konca pri ohranjanju lepega in starega ljudskega običaja - hoji za zvoncem. Sprevod bo krenil na pot ob 22. uri od Kulturnega doma do plavža in nazaj. Korak pred drugimi Tržič - V Atriju Občine Tržič se bo v petek, 26. decembra, ob 20. uri začela prireditev Korak pred drugimi - zabavna prireditev z ansamblom Čuki, obiskom Božička in ognjemetom. Adventni večer Tržič - V soboto, 27. decembra, se bo ob 19. uri v kapeli sv. Marije Goretti v Bistrici pri Tržiču začel Adventni večer. Veseli december Škofja Loka - V okviru prireditev Veseli december bo v petek in soboto, 26. in 27. decembra, od 9. do 19. ure novoletni sejem na Mestnem trgu s programom za otroke in odrasle; v ponedeljek, 29. decembra, bo dedek Mraz s spremstvom na Mestni trg prišel ob 17. uri, sledila bo otroška predstava Eve Škofič Maurer Klovnesa princesa in voščila učencev OŠ. Gorenja vas - V okviru prireditev Veseli december 2003 v Gorenji vasi se bo v soboto, 27. decembra, od 10. ure dalje odvijala prireditev Veselo dopoldne s študenti in društvi. Novoletni koncert skupine New Swing Ouartet se bo v ponedeljek, 29. decembra, ob 19. uri začel v prostorih Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Prednovoletna prireditev za otroke bo v torek, 30. decembra, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, novoletni pohod na Blegoš pa bo v petek, 2. januarja, ob 8. uri izpred Marmorja na Hotavljah (ob vsakem vremenu). Bled - Jutri, v sredo, bo od 15.30 ure dalje po Bledu hodil Božiček s pevci, v Trgovskem centru bo ob"l6. uri blagoslov Jaslic z ženskim pevskim zborom Pletna, izpred turističnega društva bo ob 17. uri krenil sprevod z baklami ob jezeru, v cerkvi svetega Martina pa se bo ob 24. uri Začela polnočnica. V četrtek, 25. decembra, se bo ob 17. uri na Grajskem pokopališču začela le-9enda o potopljenem zvonu, v cerkvi svetega Martina pa bo ob 20. uri božični koncert Ljubljan- skih madrigalistov. V petek, 26. decembra, se bo na Kupljeniku ob 10. uri začel sejem sv. Štefana z blagoslovom konj, ob 17. uri se bo pred turističnim društvom začel sprevod z baklami ob jezeru, v Festivalni dvorani pa bo ob 20. uri Novoletni koncert Godbe Gorje in slovesnost ob državnem prazniku. V soboto, 27. decembra, bo ponovno z zborom ob 17. uri pred TD sprehod z baklami ob jezeru, v Gorjanskem domu se bo ob 18.30 uri začel Prednovo-letni koncert vokalnih skupin (Gorjanski fantje, ŽPZ Lipa, Mozaik, Otroška folklorna skupina Bled - Gorje in osnovnošolska mladina). V Festivalni dvorani se bo ob 20. uri začela komedija Mi-šolovka. V nedeljo in ponedeljek bo sprehod z baklami zopet štar-tal ob 17. uri izpred TD, v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani še prireditev Veselo po domače. Ura pravljic Škofja Loka - Otroci lahko Pravljicam o božiču, ki jih je pripravila Tina Oman, v škofjeloški knjižnici prisluhnejo danes, v torek, 23. decembra, ob 17. uri. Počitniška delavnica Tržič - Od ponedeljka, 29., do srede, 31. decembra, bo v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja od 10. ure dalje potekala Novoletna počitniška delavnica za otroke. Delavnica za otroke Kranj - V mesecu decembru so v Gorenjskem muzeju pripravili ustvarjalne likovne delavnice za otroke. Izdelovali bodo pisane darilne škatlice v različnih likovnih tehnikah. Pri izbiri motivov se bodo zgledovali po predmetih iz njihove etnološke zbirke. Delavnica je namenjena otrokom od 4. leta dalje, pri mlajših je zaželena prisotnost staršev. Ves potreben material boste dobili v muzeju, po želji lahko prinesete tudi svojega. Praznična muzejska likovna delavnica za otroke bo danes, v torek, 23. decembra, med 16.30 in 18. uro v Mestni hiši v Kranju.Vstop je prost! Veselo po domače Bled - Folklorna skupina Bled vabi na prireditev Veselo po domače v ponedeljek, 29. decembra, ob 20. uri v Festivalno dvorano na Bled. Nastopili bodo številni ansambli, glasbeniki in plesalci folklore. Vstopnice lahko kupite pri Mateji, tel.: 031 656 384 ali vTD Bled. Štefanovanje Srednja vas pri Šenčurju - V petek, 26. decembra, se bo ob 10. uri pri cerkvi sv. Radegunde v Srednji vasi začelo tradicionalno Štefanovanje. Začetek povorke bo ob 9.30 uri, krenila bo izpred znamenja na južnem delu vasi (pri Čuku) proti cerkvi. Po končani maši ob 10. uri bo sledil blagoslov konj. Žive jaslice Radovljica - Pod naslovom Betlehem v Radovljici se bo v Radovljici odvijal program živih jaslic. Danes, v torek, bodo skavti delili luč miru, v ponedeljek, 29. decembra, in v ponedeljek, 5. januarja, vsakič ob 17.30 uri pred radovljiško cerkvijo, pa bodo po- ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-krani.si stavljene žive jaslice. Nastopili bodo mladi igralci pod vodstvom Januše Avguštin, otroška folklorna skupina Kresničke, mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart, januarja pa tudi trije "modri" iz Radovljice. Ligojna - Kulturno-umetniško društvo Ligojna vabi na ogled živih jaslic v naravnem ambientu opuščenega peskokopa v Ligojni pri Vrhniki. Uprizoritve bodo 25., 26. in 28. decembra ter 2. in 4. januarja, vsakič ob 17. uri. Zbor je vedno pred gasilskim domom. Prednovoletno silvestrovanje Breznica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na prednovoletno silvestrovanje, ki bo v soboto, 27. decembra, ob 19.30 uri v dvorani na Breznici. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 580-13-04. Prednovoletno srečanje Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane v soboto, 27. decembra, na prednovoletno srečanje v dvorani Doma krajanov v Šenčurju z začetkom od 18. uri. Dodatne informacije lahko dobite pri organih društva, številke telefonov so na koledarju društva za leto 2003 in 2004. Silvestrovanje upokojencev Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira silvestrovanje v društvenih prostorih. Informacije dobite v točilnici društva. Silvestrovanje invalidov Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka prireja v soboto, 10. januarja, veselo silvestrovanje in sicer v restavraciji Krona v Škofji Loki z začetkom ob 18. uri. Silvestrovanje na Kofcah Planinski dom na Kofcah nudi bogato silvestrsko večerjo in živo glasbo. Silvestrovanje bo v vsakem vremenu, pot bo urejena. Je še nekaj prostih mest, informacije dobite pri oskrbniku Petru Vogelniku po tel. 041/236638. Večer čarovniških veščin Slovenski Javornik - Delavsko prosvetno društvo Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabi na večer čarovniških veščin čarovnika Silvana, ki bo 26. in 27. decembra ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Vsak večer se bo čarovnik predstavil z drugačnim programom. Otroke bo obiskal tudi dedek Mraz. Potop božičnega drevesca Preddvor - Turistično društvo Preddvor vabi vse občanke in občane Preddvora in okolice na potop božičnega drevesca 25. decembra ob 17. uri k jezeru Črna-va. Potop bodo že tretjič zapored izvedli člani Potapljaškega kluba SOM iz Kranja. Božično-novoletna sejma Bled - Na Olimpijskem trgu pred Športno dvorano od 20. decembra do 2. januarja vsak dan od KRČNE ŽILE? 05 640 02 33 15. do 20. ure poteka Božično-novoletni sejem domače in umetnostne obrti. Tržič - Jutri, v sredo, bo novoletni sejem v atriju potekal od 10. do 14. ure, od 13. ure dalje pa bo darovanje igrač in nastopi otrok iz tržiških osnovnih šol. Na drsanje! Kranj - Vabljeni na drsanje na mestno drsališče na Slovenskem trgu - pred gimnazijo vsak dan od 9. do 22. ure. V petek, 26. decembra, bo prišel dedek Mraz, v sredo, 31. decembra 2003, pa bo na drsališču potekalo silvestrovanje na ledu. V soboto in nedeljo, 20. in 21. decembra, se bo odvijala prireditev Kranj v ledu -slovenski pokal v ledenem plezanju (v primeru previsokih temperatur bo prireditev potekala od 31. januarja do 1. februarja 2004). Na Kum Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v petek, 2. januarja, na pohod iz Trbovelj na Kum. Skupne hoje bo okoli 5 ur. Odhod z vlakom iz Kranja ob 6. uri. Dodatne informacije lahko dobite v večernih urah do 21. ure po tel.: 25 31 591. Pohod bo v vsakem vremenu. Na Kum Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v petek, 2. januarja, na pohod na Kum. Srednje zahtevne hoje bo za 5 do 6 ur. Dodatne informacije in prijave na DU Kranj. V Dražgoše Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 10. januarja, pohod v Dražgoše. Hoje bo vsaj za 4 ure. Prijave in informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Silvestrovanje na Jakobu Kranj - Planinski društvo Iskra Kranj vabi na silvestrovanje v njihovi koči na Jakobu. Za dodatne informacije pokličite Nika Ugrico po tel.: 041 734 049. Novoletno Medjugorje Irena Lovše, ki že vrsto let predaja Marijina sporočila vsem, ki si tega želijo, bo vodila novoletno potovanje v Medjugorje, ki bo trajalo od 29. decembra do 1. januarja. Informacije in prijave Matej 070 611 005. Na tradicionalna izleta Kranj - PD Iskra prireja v zadnjih dneh letošnjega leta in v prvih dneh novega leta že tradicionalna izleta na Štefanjo goro (v petek, 26. decembra) in na Kum (petek, 2. januarja - pohod). Prijave za oba izleta sprejemajo na običajnih mestih. Obvestila ^ Dom na Kališču med prazniki Kranj - PD Kranj obvešča vse obiskovalce Kališča, da bo dom oskrbovan med Božičnimi prazniki in sicer od 25. do 28. decembra, ter za novoletne praznike, od Silvestra 2003 do 4. januarja 2004. Da bo silvestrovanje na Kališču tudi letos nepozabno, bosta poskrbela Boris in Ida. Na novega leta dan bo obiskovalcem Kališča ponudil čaj župan Preddvora mag. Franc Ekar. Osvetljen slap Peričnik Mojstrana - TD Dovje Mojstrana v času božično-novoletnih praznikov vabi na ogled osvetljenega slapa Peričnik, ki bo osvetljen od 25. decembra do 6. januarja med 17. in 19. uro. 29. decembra ter 2. in 3. januarja bo ob 18. uri nastopila tudi vokalna skupina Triglavski zvonovi. Zanimiva darila Dovje - V trgovinici Pr' Katr' na Dovjem lahko kupite zanimiva darila v raznih kombinacijah izdelkov s podeželja. Odprto je vsak petek od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.. Več informacij po telefonu 041/442-994. Svetovanje potrošnikom Kranj - Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, Kranj, obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko dosegljiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mail: info@potrosnik-zdruzenjegor.si. Podljubelj - V soboto, 27. decembra, se bo ob 19. uri v Domu krajanov Podljubelj začel koncert z ansamblom APN. Tržič - V Domu Petra Uzarja bo v ponedeljek, 29. decembra, koncert pevskega zbora DU Tržič. Visoko - Cerkveni mešani pevski zbor Katrca iz Olševka ob petnajstletnici zbora vabi na koncert božičnih in ljudskih pesmi. Koncert bo v petek, 26. decembra, ob 16. uri v kulturnem domu na Visokem. Kranj - Pri sv. Kancijanu se bo jutri, v sredo, 24. decembra, ob 20. uri začela Prva polnočnica. Nastopili bodo Komorni zbor Gallus Kranj, instrumentalisti Ca-ppella Cantiani, na orgle pa bo zaigral Gašper Jereb. Stražišče - Božični koncert Komornega pevskega zbora Osti ja-rej bo v petek, 26. decembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Martina v Stra-žišču. Zbor bo nastopil v sodelovanju s priznano sopranistko Barbaro Tišler in ob spremljavi Katje Frelih Dobrovoljc. Šenčur - Kulturno društvo Pihalni orkester Občine Šenčur vabi na svoj I. Božični koncert, ki bo v petek, 26. decembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Kovor - V petek, 26. decembra, se bo ob 16. uri v župnijski cerkvi v Kovorju začel Božični koncert Cerkvenega mešanega pevskega zbora sv. Janeza Krstnika. Kamnik-V petek, 26. decembra, se bo ob 16. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana v Kamniku začel božični koncert Mešanega pevskega zbora Cantemus. Duplje - ŽePZ Dupljanke in MoPZ Triglav Duplje vabita na tradicionalni božični koncert v petek, 26.12.2003 ob 18. uri v cerkvi Sv. Vida v Spodnjih Dupljah. Tunjice pri Kamniku - V cerkvi v Tunjicah pri Kamniku se bo v petek, 26. decembra, ob 17. uri začel božični koncert, na katerem bodo nastopili člani prvega slovenskega pevskega društva Lira. Kranj - Pevke ŽPZ Lipa pri Društvu upokojencev Kranj in njihova zborovodkinja Draguška Vlašič vabijo na božično-novoletni koncert, ki se bo v Župniji sv. Modesta na Zlatem polju v Kranju začel v soboto, 27. decembra, ob 19. uri. Naklo - V župnijski cerkvi v Naklem se bo v petek, 26. decembra, ob 16. uri začel dobrodelni božični koncert Slovenskega okteta. Vstop je prost. Radovljica, Kropa - Pihalni orkester Lesce prireja božično-novoletna koncerta, ki bosta: 26. decembra ob 19.30 uri v dvorani Srednje Gostinske in turistične šole v Radovljici, 27. decembra pa ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Kropi. Ljubno - Mešani pevski zbor KD Ljubno in Pevski zbor Društva upokojencev Brezje - Mošnje -Ljubno prirejata Božično-novoletni koncert v nedeljo, 28. decembra, ob 16. uri v cerkvi v Ljubnem. Kamnik - V Domu kulture v Kamniku se bo v nedeljo, 28. decembra, ob 20. uri začel tradicionalni novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik z gosti. Rodine - V Jalnovi rojstni hiši so te dni že sedmič na ogled postavili razstavo jaslic. Ogledate si jo lahko do 10. januarja. Škofja Loka - Danes, v torek, bodo ob 18. uri v razstavišču Okrogli stolp Loškega gradu odprli mednarodno fotografsko razstavo Tretja tretjina. Po tri fotografije razstavljajo priznani fotografi v tretji tretjini svojega življenja iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Italije, Luksemburga in Slovenije. Preddvor - Likovno društvo Preddvorski samorastniki prireja prodajno razstavo slik in skulptur na društveni razstavi, ki bo trajala od sobote, 27. decembra, do konca januarja v gostilni Majč sredi Preddvora. Škofja Loka - V Hotelu Transtu-rist bodo danes, v torek, 23. decembra, ob 18. uri odprli razstavo slik in dveh finalnih oblek za Miss Slovenije 2002 in 2003. Razstavo si lahko ogledate do 23. januarja. Kropa - V Kovaškem muzeju v Kropi je na ogled razstava del akademske kiparke Lize Hribar. Zgornje Bitnje - V kava baru Tinkara je odprta prodajna razstava tapiserij Radovana Rakovca - domačina iz Zgornjih Bitenj. Kranj - V kavarni Slonček je do konca decembra odprta prodajna razstava Vena Dolenca. Predstave Sorica - Člani dramskega krožka bodo v nedeljo, 28. decembra, ob 16. uri v Zadružnem domu pripravili igrico Izgubljena snežinka. Po igrici bo najmlajše obdaril dedek Mraz. Železniki - KUD France Koblar Železniki vabi na lutkovno predstavo O zvezdicah, zajčku in novoletni smrečici ter Janko, Metka in Pavliha. Predstavi se bosta v ponedeljek, 29. decembra, ob 17. uri začeli v Kulturnem domu Železniki. Kranj - Priljubljena otroška pevka Romana Krajnčan bo prepevala najljubše pesmice iz njenega bogatega repertoarja v soboto, 27. decembra, ob 10. uri v Prešernovem gledališču. Prišel bo tudi dedek Mraz. Predstava traja 40 minut, vabljeni so otroci od 3. leta dalje. Gorenjska banka pred praznki odprta do 121 ure Krajši delovni čas bo veljal v sredo, 24.12.2003, in sredo, 31.12.2003. Nadzorni svet Združenja bank Slovenije je sprejel sklep o enotnem zapiralnem času med prazniki. Enotni zapiralni čas bo veljal za vse slovenske banke. Gorenjska banka obvešča svoje komitente, da bodo v sredo, 24.12.2003, in v sredo, 31.12.2003, ekspoziture odprte le do 12. ure. Ob tem komitentom banke priporočajo naj svoje finančne zadeve uredijo pravočasno oz. naj med prazniki uporabljajo druge sodobne oblike poslovanja - bankomate, poslovanja prek elektronske banke Link, plačilne kartice ... MALI OGLASI * 201-42-47 «201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure in za objavo v torek, v ponedeljek do 8. ure! DELOVNI ČAS in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure. APARTMA -PRIKOLICE ODDAM APARTMA v Poreču po ugodni ceni. tt 031/460-297 15863 APARATI STROJI VOZNIKI POZOR! Prodam NAPRAVO, ki zmanjša porabo goriva do 27% in zmanjša emisijo škodljivih izpušnih plinov do 60%. tt 040/645 805 14939 Prodam BAZEN za mleko 200 I, dobro ohranjen. tt 59 49 105 15744 Prodam CISTERNO za gnojevko Creina, sa-monakladlko in pajek Sip. P 040/661 859 Prodam BRUSILNIK NA DVA KAMNA. tt 040/206 167 15797 SILAZNO NAKLADALKO Mengele Garant 432, I. 90, prodam. tt 031/387-397 Prodam Varex 180 amp in podarim dva pisalna stroja (delujoča). Perko, Na logu 18, TrŽiČ 15824 ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mi in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO • na Golniku 2S + 2 kabineta. 2. nad., izmere 75,40, starost 39 let; 17,3 mio; • Kranj, Planina II, enosobno, I. nad., delno opremljeno, izmere 52.8 m2, staro 20 let, obnovljeno leta 1999, 15.5 mio SIT; • Stražišče pri Kranju v 75 let stan hiši, obnovljeno manjše 2S, pritličje, izmere 45,2 m2, 12,9 mio; • Kranj. Planina III, 1S + kabinet. II, nadst. izmere 51,8 m2, starost 17 let, cena 15,2 mio SIT; • Kranj, Planina I, manjše 2S, VI. nadstr., izmere 50,7 m2; starost 25 let; cena 14,5 mio. HIŠE ■ PRODAMO • Kranj, Zg. Bitnje, visokopritlična; tlorisa 80 m2; parcela 589 m2; starost 14 let; cena 56 mio; • Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54 ,5 mio SIT; • bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; • Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT; • Brezje nad Tržičem - vas Lese - starejša kmečka, na parceli 80 m2, staro 50 let, 7 mio SIT; • bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13x9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; • Drulovka pri Kranju, vrstna atrijska, tlorisa 17x6 m2, na parceli 182 m2, staro 13 let, 38 mio SIT • bližina Podnarta, polovica starejše hiše - 65 m2 stan površine ter pomožni prostori in vrt v izmeri 390 m2, staro 66 let, 13 mio SIT. • Kokrica pri Kranju, visokopritlična, IV. gradb. faza, na parceli 541 m2, staro 2 leti, 41,3 mio SIT. HIŠE - ODDAMO V NAJEM: • Šenčur, enonadstropna. stara 25 let, velikosti 16 x 10 m, ki obsega v 1 nadstropju štirisobno stanovanje s kabinetom v izmeri 160 m2, v pritličju delavnico za mirno obrt (možnost oddaje ločeno) v izmeri 150 m2, višina delavnice je 3,10 m, mesečna najemnina 195.000,00 SIT; • bližina Podvina^ pritlična, stara cca 50 let, v celoti opremljena, na parceli 1400 m2, najemnina 95.000,00 SIT; • bližina Preddvora; kmečka; 100 let; velikosti cca 160 m2; 60.000,00 SIT/mesec POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranjska gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT, • Križe pri Tržiču, pritličje (primeren za trgovino), izmere 64 m2, parkirišče, star 53 let, 11 mio SIT; • Kranj, Planina I. prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990. cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno: POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: • Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; eno-nadstropni objekt, leto izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995. 116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT; • Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962.120 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM • Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2, stare 22 let, 112 000 SIT mesečno in skladišče 50 m2, cena 35.000,00 SIT/mesečno; • Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2, 116 500 SIT mesečno; VIKEND PARCELA • Kranj, Pševo pod Joštom, izmere 1166 m2, cena 5,5 mio. PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI - podrobne informacije o še prostih stanovanjih na tel. 041 647 433 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam, tt 041/878-494 15827 Prodam motorno KOSILNICO na petrolej 127 cm in rotacijsko obe BCS ter PAJKA SIP. tt 031/311-417 15848 Prodam TELEFAX s tajnico in kopircem. nov zapakiran moedl KX FM 131 BX, gran-cija 20% cenje. tr 040/607 515 15355 Prodam TRAKTOR IMT 539 DE LUXE, I. 89, odlično ohranjen. tt 041/754-635 ČESTITKE POMLADNI VETER VSEM NAŠIM ZVESTIM STANKAM IN DRUGIM ŽELIMO LEPO PREŽIVETJE PRAZNIKOV IN VELIKO LEPIH TRENUTKOV V NOVEM LETU 2004, KATERE VAM UPOAMO, PRINESEMO TUDI Ml! 15836 GR. MATERIAL Prodam in dostavim REZAN LES, OPAŽ, BRUNE. tT 070/451 677, 041/451 677 Prodam OKNO PVC 120x120, peč Tajfun EC 25 1750 m3/h, betonske modele za škarpo in gradbene elemente 100 m2. tt 041/570-877 i5B4b OKNO 160/90, termopan, novo, pro-dam. tt 041/562 892_isaso Prodam masivne stopnice in mizarski ponk. tt 051/202 229 15886 GARAŽE BLED: Alpska, prodamo garažo, I., 1983. Cena: 1.700.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVLJICA: Gorenjska c, oddamo garažo, starost 20 let. Cena: 10.000,00 sit/mesec. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 HIŠE PRODAMO ZASIP-BLED prodam STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, nova gradnja, cena 36,5 mio SIT. tT 279-18-00_13366 LAHOVČE v začetku leta 04 prodamo stanovanjsko hišo 150m2/500m2, start gradnje predviden začetkom leta ter dokončanje do septembra 04. IT 201-2523 15597 ČATEŠKE TOPLICE BRUNARICO opremljeno, takoj vseljivo prodam za 2,5 mio SIT. tt 031/436 795 _,5643 TERME ĆATEŠ ZIDANO VRSTNO HIŠO, zemljiško vknjiženo, prodam za 7 mio SIT. tt 051/245 764_ _,5644 JESENICE - BLIŽINA SODIŠČA, na 1018 m2 parcele prodamo hišo, ki ima tlorisne površine 110 m2 + garaža 24 m2, stara 80 let, delno podkletena, pritličje, 1. etaža, podstreha, brez CK, tel. Priključek, KTV, potrebna obnove, primerna za poslovne dejavnosti, vseljiva po dogovoru CENA: 22.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj. nepremičnine net KRANJ - PŠEVO, na 840 m2 zemljišča prodamo vikend, ki ima 110m2 stanovanjske površine, zgrajen do II gradbene faze, klet, pritličje ter mansarda, star 2 leti, prevzem po dogovoru. CENA: 16.520 000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo, ki stoji na 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 * 8,30, stara 22 let, podkletena, pritličje, 1. nadstropje, balkoni, vsi priključki, vseljivo po dogovoru CENA: 42.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ATRIJ stanovanjska zadruga U* ZE Ljubljana, Vojkova 63. Ljubljana Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92,041/329 179 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE vabljeni na www.sz-atrij.sl KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, velikost stanovanjske površine 256 m2 + 220,80 m2 kleti, 1000 m2 zemljišča, stara 11 let, vsi priključki, CK-olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primerna tudi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 11 mio. sit, Mike &Co. d.o.o , Bleiweisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - OKOLICA - bivalni objekt, st.površine 76 m2, parcela 2048 m2, zgrajeno leta 1961, z nadstreškom za 2 avtomobila, cena 17,5 mio sit, Mike & Co.do.o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si DRULOVKA: prodamo sredinsko hišo, 195 m2 stan. površine, atrij 60m2, 1.1988, cena 32 mio Frast, d.o.o.. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896_ NAKLO: PRODAMO poslovnostanovanj-sko zgradbo, skladišče in delavnico, parcela 1800 m2, 1.1974, cena 69 mio sit. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198_ TRŽIČ: prodamo majhno hiško, 86 m2 stan. površine, parcela 500m2, cena 19.8 mio sit, takoj vseljiva FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 ČIRČE - hiša-dvojček, 101 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena 1.95, parcela 493 m2, cena - 45,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ KRANJ - smer Preddvor: v I 2000 zgrajena hiša, površine 250 m2 v treh etažah, parcela 685 m2, cena - 78,0 mio SIT, urejen vrt z razsvetljavo, mirna lokacija, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - smer Preddvor: hiša, obnovljena 94 leta, površine 80 m2 v eni etaži, parcela 715 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENTURŠKA GORA - stan.hiša v izmeri 9 x 9m (2 etaži in mansarda), I. 67, parcela 2.800 m2, cena = 31,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PODLJUBELJ - počitniška hišica v III. gr.fazi, cca. 70 m2 stan.površine, parcela 637 m2, ravna lokacija, cena = 8,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠKOFJA Loka, center - poslovno stan hiša stara okoli 100 let, cca. 80 m2 v etaži, (klet-delno, pritličje, 1. nad. in podstrešje), cena - 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700__ KRANJ - OKOLICA prodamo manjšo POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO, 3. gr. faza, cena 18.500.000 SIT. tt 031/257-590 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA pomoč za vse šole, svetovanje ter programska podpora. ENAČ-BA-IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991 in 04/253-11-45 KUPIM Kupim talne ploščice 25-30 m2. tt 040/666-806 isbos Kupim LES smreke lubadrice, možen je tudi posek. tt 031/513-709_isau Kupim ohranjeno FRAJTONARICO. tt 040/623-416 issis TROSILEC hlevskega gnoja in BCS kosilnico, kupim. tt 041/841-835 15829 Motorno žago lahko v okvari in otroške smuči 130 cm, pancerje št. 35 kupim, tt 518-26-43 15864 MOTORNA KOLESA Prodam YAMAHA FZS 600 Fazer, I, 2003, 6000 km, odličen, garancija, tt 041/259 269 isas? OBLAČILA Prodam ŽENSKE BARETE dvojne, tt 531 50 50 15712 Ugodno prodam novo žensko črno usnjeno JAKNO št. 40 in JEDILNI KOT. tt 031/883 019 15802 OTR. OPREMA Prodam lepo ohranjen OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK in HOJICO PEG PERE-GO tt 041/496-731, Mateja 15013 OSTALO LESTVE vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22,01/3611-078 isioe Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo, tt 5331-648, 040/88 74 25 15541 Prodam ustrojene OVČJE KOŽE po izbiri. tt 041/532-899_iseoa OVČJE KOŽE od jagnet PRODAM, tt 031/699 145 15849 LOKAL PRODAMO RADOVLJICA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 Tržič: poslovni prostor 53 m2, starost 20 let,cena= 18,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel, 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Jesenice: poslovni prostor 30 m2 v pritličju objekta, starost 24 let, prodaja za 6,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 LOKAL ODDAMO Kranj, Primskovo: poslovni prostor 193 m2 v 2 nad. objekta, starost 3 leta, pisarne, cena ■ 2.360,00 SIT/m2, možnost najema dela, parkirišče, klima, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 LOKAL NAJAMEMO Avtosalon ali lokal, primeren za prodajo vozil, skupaj z delovnimi prostori v Kranju, najamemo. Informacije: 041/352-241 PRIDELKI VINO CVIČEK z analizo ter DOMAČE ŽGANJE, prodam. Možna dostava, tt 041/830-461 1S538 DOMAČE ŽGANJE sadjevec, hruškovo, češnjevo, viljamovo in medeno ugodno prodajamo. AKTUALNO- prodaja žganja s sadeži: borovničevec, marelično, jagodovo, limonino, malinovo in ribezovo. Zganja so tudi v obliki darilnega programa. Kmetija PRINC, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič, 041/747 623 iseoi Prodam SUHO SADJE hruške, jabolka, slive. Nad 5 kg pripeljem na dom. tt 512- 04 95 15654 Prodam rdeče in rumeno KORENJE, KOLERABO in ZEUE v glavah. Praše 14, Mavčiče PODARIM Dobrim ljudem ODDAM ljubkega PSIČKA mešančka. tt 25 45 040 i564i Podarimo 3 mesece stare KUŽKE mešan-čke tt 031/808 218 15352 Pol leta staro PSIČKO, zelo prijazno podarim tt 5961 005 16730 Za simbolično ceno dam GUMI VOZ (kim-pež). tt 031/531-869 15833 POSESTI Prodam ZAZIDLJIVO parcelo v Zg. Bitnjah ob glavni cesti, 967 m2, izredna lokacija, cena ugodna, tt 041/404 960 in 25 72 092 14742 V Lahovčah prodam ZAZIDLJIVO PARCELO za stanovanjsko hišo. tt 201-25-23 TUPALIČE: stavbno zemljšče 1.230 m2 po 14.100,00 SIT/m2, možnost delitve na dva dela, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Prodamo parcelo - 1.484 m2 za poslovno gradnjo v TNC Lesce (Is-trabenz, Renault). Cena 25.000,00 SIT/m2. VVilfan, d.o.o., Slovenski trg 3, Kranj. Inf.: 041/767-360 VISOKO - parcela cca 700 m2 s starejšo hišo za nadomestno gradnjo po 17700,00 SIT/m2, poleg še parcela cca 1.000 m2 po isti ceni, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENTURŠKA GORA: zazidljiva parcela za vikend hišo v izmeri 375 m2 prodamo za 4,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo 463 m2 zazidljive parcele z gradbenim dovoljenjem, ki velja do konec leta 2003, prepis možen takoj. CENA: 18.880.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net NOVO, hišeVelox- bio masivne energijsko varčne, topel in varen dom, hitra in protipotresno grajena hiša na ključ, za 120 nr' je neto cena samo 16.500.000,00 SIT. Praznični popust v mesecu decembru z možnostjo pridobitve kredita. Dodatne informacije na tel. št. 01/428 93 99 ali 041 617-707 BALETA - SATLER in drugi d.n.o., Ob dolenjski železnici 12, Ljubljana GORICE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12 980,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net V okolici Bohinjska Bistrica : kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 MAVČIČE - PODREČA, prodamo 1927 m2 zazidljive parcele kot celoto ali po delih, prepis možen takoj. CENA: 40.843.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net MLAKA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA; 12.440.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si DRULOVKA. prodam PARCELO za stanovanjsko hišo 550 m2. tt 201-2523 15698 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! tt 531 48 39, 070/302-014, GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica POZNANSTVA Ženitovanjska posredovalnica ZAUPANJE ureja resne, poštene zveze za vse starostne skupine, tt 031 /505 495 15828 POMLADNI VETER vabimo Gorenjke, mlajše in starejše,ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za občasna srečanja, da pokličete 031/612 541 ali 041/899 442 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! POMLADNI VETER 32 letno dekle, 46 letna gospa in 59 letna upokojena gospa, vse želijo spoznati primernega moškega za prijateljstvo. Gospodje prosimo pokličite 090 54 24 ali 090 54 25 (186 SIT/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo! Pokličite tudi drugi. 16838 RAZNO PRODAM Prodam suha mešana DRVA tudi razža-gam. tt 51 86 043, 031/378 946 15798 Prodam OKNA in balkonska vrata, postelje z jogiji ter elektromotorje, tt 041/884- 279_15825 Prodam suha bukova DRVA. Gros, Sr. vas 16, Golnik, 031/876-542_isaei Prodam BIKCA 140 kg simentalec in suhe mešane DRVA. P 031/343 177 iss76 Prodam novoletne SMREKICE,TELIČKE simentalke 10 sni in PRALNI stroj ter zamrzovalno omaro, tt 5725 042 15882 ODVETNIKI DAMIJAN PAVLIN, POLONA PAVLIN BOHINC in MARKO KLOFUTAR iz Kranja, Stritarjeva ulica 7 ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO vsem svojim strankam, občanom, državnim in drugim institucijam, poslovnim partnerjem, kolegom odvetnikom in notarjem. Denar, namenjen voščilnicam, bomo namenili v dobrodelne namene. BUKOVE BRIKETE za kurjavo, prodam 16 SIT/kg. tt 041/534 798, 510 29 50 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ - najamemo eno ali dvosobno stanovanje, po možnosti s ck, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co si KRANJ - najamemo ,5 ali 2ss, opremlejno, cena do 60.000 sit. Tel.: 041/721-572 STANOVANJA ODDAMO V najem dajemo novo 3 sobno STANOVANJE v velikosti 81 m2 na Orehku, Zasavska c. 27 d, z opremljeno kuhinjo in kopalnico ter pripadajočo shrambo in dvojno garažo, tt 041/73 28 08, 041/774 513 15632 ODDAM SOBO v okolici Kranja s souporabo kopalnice in kuhinje, samski osebi. Mesečno predplačilo, tt 041 /247 862 ODDAM opremljeno GARSONJERO, komplet, 22 m2+klet+garaža, CK, pritličje na Po-savcu. tt 040/647 520, 040/647 521 TRŽIČ- oddamo enosobno stanovanje, 33 m2, adaptirano 2003, 45.000 sit, VODOVODNI STOLP- trisobno stanovanje, 74 m2, adaptirano 1.2000, 71.000 SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 041/ 734 198 04/23 44 080 STANOVANJA KUPIMO Kupim manjše STANOVANJE, vikend ali hišo. tt 041/496-731 1s812 KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BISTRICA pri Tržiču - kupimo 1 sobno stan., do cca 9,5 mio sit, Mike & Co. d, o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si KRANJ: takoj KUPIMO GARSONJERO za našo stranko.FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198_ KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, v nižjem nadstropju, z odprtim razgledom, gotovina. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, 041/ 734 198 ZLATO POUE, ŠORLIJEVO NASELJE: TAKOJ kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 STAN. OPREMA NOVO KUHINJO prodam tt 031/50 46 42 Prodam modni TROSED+ENOSED, teflonska obloga, skoraj nov, ugodno, tt 040/607-515 15854 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka aH pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750460, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Širnunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor ŽALUZIJE zunanje in notranje, lamelne in plise zavese - izdelamo in montiramo RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Not. gorice, tt 01/3651-247, 041/334-247 13823 STOPNICE- notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD, d.o.o., ul.J. Šmida 15, Jesenice, tt 580-60-26 14755 Kompletne ADAPTACIJE STANOVANJ in KOPALNIC. Vsa KERAMIČARSKA DELA, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMI-NATOV. tt 2381-900, 031/379-256. Benjamin Jagodic, s.p., Zlato polje 3 c, Kranj SLO-DOM Zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko,s.p., Suška cesta 28, Šk. Loka, tt 513-40-83, 041/806-751_15106 Izdelujem KVALITETNE USNJENE COPATE s filcem -moške in ženske, tt 202 55 62, Galun Andrej,s.p., Koroškac. 37, Kranj STANOVANJA PRODAMO GOLNIK prodam GARSONJERO v izmeri 31,5-m2. tt 041/385-913 od 16-17.ure__ Začetek leta start gradnje 6 STANOVANJ, Kranj-Mohorjev klanec (40-60 m2). * 201-2523_15599 Na Planini III prodam 1,5 sobno STANOVANJE 51,8 m/2 v 2. nad. lepo vzdrževano, prvi lastniki, cena 15,9 mio SIT. tt 051/386 802_i58if> Prodam 2 sobno stanovanje, 55 m2, jj Kranju, na Savski cesti v pritličju, na mirni lokaciji s parkiriščem, popolnoma opremljeno, vsi priključki, vzdrževano, vseljivo takoj! Cena 11,7 mio SIT. tt 031/230 774 15836 NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja-sed-merček, prosto le še: 91,04 m2 v podpritličju z veliko teraso (274.990 sit/m2), 46,93 in 45,85 m2 v pritličju (324.095 sit/m2), primerna tudi za počitniška stanovanja. Vsi priključki, vselitev julij 2004. ALPDOM, d d Ra-dovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15__, RADOVLJICA: Prešernova ulica, nov stanovanjsko-poslovni objekt, od 61 d° 138 m2, prostih še nekaj enot, vsi priključki, vseljivo novembra 2004, cena v decembru 352.335 sit/m2 ALPDOM, d.d. Radov-Ijica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 __ ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1ss v 2. nad-stropju/mansarda, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM, d.d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 J6_^ ZG. GORJE: 55,85 m2, večje 1ss 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM, d.d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45_1o_ ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet. individualno ogrevanje, nadstandardno opremljeno, prodamo zahtevnemu kupcu Cena stanovanja: 24.700,000,00 sit, nadstrešnica: 500.000,00 sit, oprema po dogovoru. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 53/ 45 00, 04 537 45 16___ V Lescah za znano stranko kupimo enosobno stanovanje v pritličju ali 1 nads,r°PT ju. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 4D 00, 04 537 45 16 ____ POZOR! POZOR' POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! NE KUPUJTE STARIH, DRAGIH STANOVANJ. AGfcNi KRANJ VAM PONUJA NOVOGRADNJO v BRITOFU, 14-NOVIH STANOVANJSKIH ENOT RAZLIČNIH KVADRATUR, VSELJIVA KONEC LETA 2004, CENA V PREDPROD^1 283.200,00 SIT/m2. PONOVNO NOVA Si* NOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠEST STANU VANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRI^'' ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - K* LORIMETRI. NA RAZPOLAGO SE DVE S * NOVANJI, IN SICER: 3 S.S. (77,64 nVJ MANSARDI TER 3 S.S ( 80,24 m2) V PRVfc* NADSTROPJU, STANOVANJA IMATA Tbh* SO OZ. BALKON CENA: 266.680^ SIT/M2, KMALU VSELJIVA. V RAČUN|V£* MEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGEN' KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-3°"' agentkranj. nepremicnine.net__ KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že zna stranke. AGENT KRANJ, tel 04-23-8C-4J ■ 04-23-65-360, agentkranj nepremičnine^ KRANJ - OKOLICA, kupimo več enoso^ nih stanovanj različnih velikosti, za nam znane stranke. AGENT KRANJ. ». 80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nep' micnine.net_____.—- KRANJ - PLANINA I, prodamo enos0bbno° stanovanje predelano v eno in PO' s0 vSj 53,40 m2, staro 28 let, 8.nad., balkon, priključki, kuhinja, dnevna soba, vselF k dogovoru. CENA: 14.000.000,00 o AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 0*-' 65-360 agentkranj.nepremičnine.net T KRANJ - PLANINA I,, II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER,v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2.nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel.priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje v pritličju, 42,70 m2, staro 21 let, atrij, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., vseljivo po dogovoru. CENA: 12.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje velikosti 48,85 m2, staro 18 let, 3 nadstropje/4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 73,40 m2, staro 45 let, pritličje, balkon, CK-plin lastna, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka TELEFON: 04 51 12 600, 04 51 12 652, FAX: 04 51 12 656 SPLETNA STRAN:www.sgp-tehnik.si E-MAIL: stanovania@sap-tehnik.si STAN, PUOK ATEUE. SKONA MKl V Atellelu v Škofji Loki imamo prosto še dvosobno stanovanje s kabinetom velikosti 73m2, trisobno s kabinetom velikosti 105m2 in tri du-plekse (stanovanje v dveh etažah). STAN, BliPK ŠENČUR • 2ss + shramba od 19,9 mio SIT z DDV • 3ss + kabinet ♦ shramba od 26,8 mio SIT z DDV • garsonjera s shrambo od 17,3 mio SIT z DDV POSLOVNI CENTER GORENJA VAS > Lokali v podaljšani III. fazi - Velikosti od 30m2 do 60m2 > Primerni za prodajalno tobaka, časopisov, loterijo > v centru že obratuje trgovina pošta, banka, frizer, avto šola, mesnica ndom p I a n družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 54,40 m2, 1. nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - VAUAVĆEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,1 m2, staro 41 let, CK-plin, balkon, vsi priključki, 4. nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje predelano v trisobno, 58,75 m2, staro 5 let, 4. nadstropje/4, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo trisobno stanovanje v 10. nad./12, 83,80 m2, staro26 let, zastekljen balkon, vsi priključki, lepa razporeditev, vseljivo po dogovoru, možna je menjava za dvosobno stanovanje, lahko višje nadstropje, obvezno dvigalo, do vrednosti 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,13 m2, staro 26 let, 3. nadstropje/7, balkon, možnost nakupa garaže, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.300.000,00 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 2. leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 24.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ZLATO POLJE - Kidričeva - 2 sobno, P/2+M, 73,40 m2, leto izgradnje 1955, v celoti obnovljeno v letu 2000 in delno opremljeno, prodamo za 20 mio sit, , Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605- 114, www.mike-co.si PLANINA I - 2 sobno, I/7, 56 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 17,3 mio sit Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si KRANJ - Bleiweisova, 3 sobno, 68,68 m2, 12. nad., čudovit razgled po Gorenjski, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Ble-iweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - Kidričeva, 3 sobno, 88,90 m2, pritličje, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950.000 sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si PLANINA I - 2 sobno, P/7, 57,90 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 15,5 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA 1: prodamo ENOSOBNO STA-NOVANJE, 44 M2, 1.1981, cena 13,2 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 04/ 23 44 080 041/ 366 896 PLANINA 3: prodam 2 + 2 ss, 84 m2, 2.nad., nizek blok, 1.1986, cena 19,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK: prodam ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, L.1978, CENA 10,5 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 -r» GOLNIK: prodamo stanovanje, 2.nad, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, l.nad, adaptirano 2001, 54m2, cena 16,3 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 3.nad, adaptirano, 53,4m2, cena 15,8 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 HUJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, CK, L. 1954, cena 16,8 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 81 M1, adaptirano, 1.2000, cena 18,8 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 734 198 PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 33m2, 1.1988, cena 11,8 mio Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, 041/ 366 896 04 23 44 080 PLANINA 1: prodamo takoj vseljivo 2 + 2 ss, 89 m2, 1.1980, cena 18 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 PREDDVOR: prodamo 1ss, 41 m2 z atrijem ter nadstrešnico, I. 1983, cena 14 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 04/ 23 44 080 041/ 734 198 BLED - Gorje: prodamo trisobno stanovanje v etaži hiše, 116 m2, adaptirano 2000, 18,2 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 RADOVLJICA: prodamo dvosobno stanovanje, 1.77 49 m2, cena 13,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 TRŽIČ, center- 1 SS 21 m2 v l.nad., obnovljeno 99 leta, vseljivo takoj, cena - 4,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 2. nad., letnik 85, cena = 15,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina III - 2 SS 68 m2 v 3.nad., letnik 85, cena =17,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v l.nad., obnova 2001, nova kopalnica, okna, tlaki, cena - 16,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Savska cesta - 3 SS 72,5 m2 v 4.nad., obnova 92, kuhinja stara 5 let, luksuzno s klima, cena = 23,2 mio SIT, K 3 KE-RN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, gsm 051 320 700 Prodam 1 sobno STANOVANJE, 46 m2 v Kranju. tt 041/510-367 16888 TRŽIČ CENTER - stanovanje v pritličju, 120 m2, možna predelava v 2 sobno stanovanje, ugodno. tt 031/413-062 15872 OSMRTNICA Žalostni sporočamo, da je po hudi bolezni zaspal naš dragi oče, dedek, brat in stric STANE MOČNIK avtoklepar, roj. v Mengšu, umrl v Nemčiji Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 29. decembra 2003, ob 15. uri na pokopališču v Mengšu. Žara bo na dan pogreba od 9. ure naprej v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: otroci Stani, Vijjem in Klavdija ter sestra in bratje z družinami V SPOMIN Vsaka misel, da vas med nami več ni oko nam zasolzi- 22. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila FRANČIŠKA STARMAN roj. Vilfan, Bognarjeva mama iz Pungerta pri Škofji Loki Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate svečke in ohranjate spomin nanjo. VSI NJENI Pungert, 2003 V SPOMIN FRANCU KLINARJU iz Plavškega Rovta 26. decembra bo minilo tri leta, kar te ni več med nami. Hvala za rože in sveče, ki mu jih nosite. VSI NJEGOVI GOLNIK prodamo GARSONJERO 31,5 m2. tt 041/385 913, od 16.-17. ure issas VARSTVO Iščem VARUŠKO za eno leto staro punčko na našem ali vašem domu tt 041/460-922 15818 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. tt 50 50 500 15262 Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko! Takojšnje palčilo, prepis, odvoz. tt 031/770-833 _isse? Tt l:,Hli/ ZAPOSLIM Možnost dodatnega mesečnega zaslužka. IT 041/43 43 83 ali 041/784 151, Posredništvo Edita VVolf.s.p., Kvedrova c. 5, Koper 14966 Redno zaposlimo ZASTOPNIKE in VODJO SKUPINE za direktno prodajo tehničnih artiklov medicinske narave. tt 031/634 584, 041/793 367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 15532 V Cerkljah za pomoč v strežbi zaposlimo dekle. Kavarna Dvor, Karolina Ferjan.s.p., Dvorje 50, tt 041 /931-493 15019 Prodam večjo količino rabljenih gum 031/553 357 1 VIKENDI TERME ČATEŽ opremljen VIKEND 30 m2, prodam za 1 mio SIT. tt 041/504 414 15642 FINOMEHANIKA za delo z mikroskopom pri montaži preciznih instrumentov, zaposlimo. Prijave z dokazili: LE-TEHNIKA, d.o.o., Šuceva 27, Kranj VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). tt 5134-148, 041/632-577 26 ODKUP PRODAJA RABLJENIH VOZIL -uredimo prepis. Mepax,d.o.o., tt 2323-298,041/773 772 14328 GOTOVINSKI ODKUP VOZIL, PRODAJA NA LEASING, MOŽNA MENJAVA IN PREPIS VOZIL. PRIS d.o.o., Sp. Brnik 98, tt 04/25 26 860,041/816-528 14920 WV HROŠČ, I. 1976, vozen, neregistriran prodam ali menjam za moped. tt 041 /446 510 15799 Prodam R 5 I. 87, lepo ohranjen, ugodno. « 041/944-776 (6861 Prodam GOLF diesel,l.88, cena po dogovoru, tt 2561-014 15807 SUBARU IMPREZA 1.6 GL 4 WD, reduktor, I, 96, redno servisiran, lepo ohranjen, prodam. Tt 041/764-235 i58ie MIGflNTflR H^V| Biatov Piapiotnik 10, 4202 Naklo « Tel /Fax: 04/257-605? PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^^P&* AVTOMOBILSKIH ***** BLAI.LCEVmOHROEf Prodam C 15 1.7 D, I. 93, 120.000 km, motor enkraten, cena 120.000 SIT, GSM3110 gratis. Tt 040/607 515 issse R MEGANE 1.6 I. 96, 5 v, vsa oprema, klima, ohranjen, prodam. Tt 040/977-068 15865 ŠKODO FAVORIT SILVER LINE, I. 94, zimske gume, ohranjeno, prodam, Tt 041/341-567 15866 V urejeno delovno okolje gostinskega lokala sprejmemo SODELAVCA ali SODELAVKO. Tt 031/322-499, Bistro Žafranika, J. Platiše 17, Kranj i564o Iščemo VOZNIKA za mednarodni transport iz področja Gorenjske. Tt 51 50 410, Baland.d.o.o., Kapucinski trg 7, Šk. Loka 15789 . Iščemo osebo za razvoz pice ob vikendih iz okolice Cerkelj. Tt 041/692-821, IN-TERTREND, Hotemaže 50, Preddvor 15794 Zaposlimo simpatično žensko starosti do 33 let, samsko vegetarijanko, nekadilko brez obveznosti z dosti časa, za tajniška, nabavna vzdrževalna dela in komunikacijo s strankami. Delo je v Ljubljani, možnost sobe v hiši. Gradimar.d.o.o., Tržaška c. 2 p.p. 4728, 1000 Ljubljana, Tt 031/850 Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru ob vikendih. Tt 031/764-399, Jakelj in ostali d.n.o., Benedikova 1, Kranj 15S5B ZAPOSLITEV IŠČE Srejmem kakršnokoli delo na domu. Tt 041/847 500_išao) Iščem kakršnokoli zaposlitev kot VOZNIK VILIČARJA. Tt 5957-919 isaos Iščem službo PRODAJALKE ali kuharske pomočnice. Imam gostinsko izobrazbo, higienski minimum, lasten prevoz, sem brez obveznosti. Tt 041/571-561_15862 NARODNO ZABAVNI TRIO ali DUO išče delo na porokah, obletnicah, za silvestrovo. 533 10 15 15880 ŽIVALI RJAVE MLADE KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8-17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi. Tt 01 /83 43 586 15752 Prodam črnobele BIKCE ali ŽREBETA za pleme ali zakol. Tt 25 61 047 1,6773 Prodam PRAŠIČE ODOJKE, različno težke, po potrebi tudi očiščene. Tt 041/600- 350 ,5777 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. Tt 041/724-144 15790 Prodam PRAŠIČE težke od 25-50 kg. Tt 25 95 600 15792 Prodam PRAŠIČA težka od 120-150 kg. Cena ugodna. Tt 040/360 563 15795 Prodam dve telički simentalki stari 7 in 20 dni. Eržen, Zabnica 59, Tt 2311-763 iseo4 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca, stara 10 dni. Tt 2522 269_tsaoe Prodam 7 dni starega čb bikca. Tt 041/347 475 15810 Prodam PRAŠIČA 160-180 kg krmljen z domačo krmo. Tt 041/971-508 1 sai 1 Prodam PRAŠIČE domače reje, težke 180 kg, lahko tudi polovice. Tt 02/753-10-21,031/284-482 16817 Prodam DOMAČE PRAŠIČE težke od 100 do 140 kg. Tt 041 /905 557 15321 Prodam 2 BIKCA simentalca, stara en teden. Tt 2591 210 15822 Prodam teden dni starega čb TELIČKA. Tt 041/586 662_15834 Prodam 2 PRAŠIČA, domača krma. Tt 041/881-722 15841 Prodam 10 dni staro TELIČKO simental-ko. Tt 2501 307 1584/ Zelo ugodno prodam večjo količino ovc z jagenjčki. Tt 58 62 484, 040/886-208 15851 Prodam OVCE in MESO ter JAGENJČKE. Tt 031/515-726_ 15859 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Tt 041/935 596 isaeo Prodam mlado kravo 7 mesecev brejo in simentalko, staro 5 mesecev. Tt 596 31 11 15868 Prodam mlade SKOBČEVKE (standard), vajene ljudi, cena 2000 SIT za enega. Tt 041/704-237 . ise/o Prodam 7 dni staro TELIČKO simentalko. tt 25 21 631 15875 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. tt 580 10 94 15879 Poceni prodam KRAVO simentalko za meso. tt 5721 072 issai Prodam KUNCE pasme novozelandec in nitranec za nadaljno rejo. tt 040/834 563 15883 Prodam dve KOBILE haflinger z rodovnikom, tt 5725 091, zvečer 15884 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, krave, teleta, tt 041/650-*75, Mesarstvo Oblak M83? Kupim BIKCA simentalca, starega en teden, tt 041/857-908 18620 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. tt 533 80 54 15823 V SPOMIN Danes, 23. decembra 2003, mineva žalostno leto, kar si nas zapustil FRANC PERHAVEC 1936 - 2002 Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke. VSI NJEGOVI Kranj, december 2003 Odšla je naša IVANKA ŽEROVEC roj. Pavuna Od nje se bomo poslovili v sredo, 24. decembra 2003, ob 14. uri na pokopališču na Bledu. Njeni: Janez, Bojan, Tatjana, Marjeta, Tadej, Katarina, Uroš, Barbara in družine Zerovec, Labernik in Pavuna Bled, 21. decembra 2003 ZAHVALA Sredi adventa je v 94. letu starosti mimo odšla h Gospodu draga mama STANISLAVA ŠLIBAR roj. Perne, p.d. Snarjeva mama iz Kovorja • Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter svete maše v njen spomin. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Tržič. Hvala gospodu župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, pevcem kvinteta bratov Zupan za ganljivo petje ter pogrebni službi. VSI NJENI Kovor, 16. decembra 2003 MLINOTEST PEKS d.o.o. Kidričeva cesta 53, 4220 Škofja Loka tel.: 04/511 08 70, faks: 04/511 08 55 e-pošta: info@peks.si wvvw.peks.si ...........«i. 0 MAui ur Dimi sMlinotestovih nekam Domač kruh je kruh s hrustljavo skorjico in Čarobnim okusom. Takega so pekle naše babice. Danes ga pečejo tudi v Mlinotestovih pekarnah. Predstavljano vam nove okuse. i M t BiU lanski kr/t/i NOVI KRUHI SNEŽNIŠKI Narejen iz več vrst moke, rahel, prepoznaven po večjem obsegu, narejen po novejši tehnologiji. Lahko bi rekli za isti denar več kruha. KORENINA Ročno izdelan kruh iz bele moke. Zaradi posebnega tehnološkega postopka ostane dalj časa svež in ohranja aromatičen okus po domačem. Prepoznaven je po svoji "zvitosti", vsak kos je unikaten. AGATA Kruh, ki je težak 30 dag, dodano mu je več vrst semen: prepoznaven je po lesenih modelčkih, v katerih vzhaja, se peče in pride na prodajni pult. Nagrade: 1. nagrada: Peksovi izdelki v vrednosti 10.000 sit 2. nagrada: Peksovi izdelki v vrednosti 6.000 sit 3. nagrada: Peksovi izdelki v vrednosti 4.000 sit Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 7. januarja 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Izžrebanci nagradne križanke Marije Pravst, s.p., Slovenski trg 1, Kranj so: 1. nagrado: narezek za 10 oseb dobi KATARINA KESIČ, Matije Blejca 10, Kamnik 2. nagrado: ježkovo družinsko torto prejme PAVLA TRILAR, Drulovka 8, Kranj 3. nagrado: dve kosili v restavraciji prejme MARIJA GROS, Zvirče 21, Tržio Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: JAN SCHMITT, Rodine 236, Žirovnica; LENKA BENEDIČIČ, Frankovo naselje 68, 4220 Škofja Loka in MARIJA SUŠNIK, V Čepuljah 24, Zg. Besnica. Prvi trije nagrajenci morajo pred koriščenjem nagrade obvezno poklicati g. Praust po tel.: 23 73 194. ZAHVALA Ni smrt tista, ki nas loči in ni le življenje tisto, kar nas druži. So vezi najmočnejše in zanje ni pomemben ne prostor, ne kraj, ne čas. V večnost je odšel naš dragi MIRKO KRAKER Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gre prijatelju Janezu Udoviču in pripadnikom Gorske reševalne službe Kranj, gorskemu policistu, zdravniku in posadki policijskega helikopterja, ki so pomagali v reševalni akciji, sodelavcem Kolesarskega kluba Sava Kranj in Četrte poti, d.o.o., Kranj za vso izkazano pomoč ob tej težki in boleči izgubi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta VILKA ŠAVS roj. Šporn iz Preddvora Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem ter molitveni skupini za izrečeno sožalje, molitve, darovane sv. maše, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Mihu Lavrincu, cerkvenemu pevskemu zboru, pogrebni službi Navček in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani. Žalujoči hčerki Marjeta in Sonja z družinama in ostalo sorodstvo V SPOMIN Težki trenutki so to, ko nekdo od svojih vzame slovo, delček srca v grob polagaš z njim, saj ga več ni, ostane le spomin... Danes, 23. decembra 2003, mineva 10 let, odkar je nepričakovano odšel od nas nepozabni sin in brat *» SIMON MARKOVIČ iz Strahinja Vsem, ki se našega Simona spominjate in mu prinašate sveče, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, brat in stric JANEZ BOBNAR Zarnkov ata Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebej vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, g. župniku Cirilu Isteniču za res lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, Domu starejših občanov v Preddvoru za nego in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Srednja vas, 12. decembra 2003 V SPOMIN Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da te več med nami ni? 25. decembra 2003 bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, atek, ata, pradedek, brat, stric in tast FRANC MOLJ p.d. Kimovčev Francejj iz Vogejj Mineva leto, odkar ti je zmanjkalo življenjske moči. Sedaj hodimo tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vsak dan gori, saj to je edino, kar ti še lahko damo za vsa lepa leta, ki smo jih skupaj preživeli. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate in prižigate sveče. VSI TVOJI Vog^e, 25. decembra 2003 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je pa hudi bolezni zapustil naš dragi FRANČIŠEK MEDVED iz Jame 25 pri Mavčičah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom ter vsem vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Jesenice za nesebično pomoč v njegovih zadnjih trenutkih. Prav lepa hvala gospodu župniku Janezu Šavsu za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala gre tudi gospodu Ivanu Petriču za njegovo duhovno pomoč. VSI NJEGOVI V SPOMIN Nenadoma ugasnile so tvoje oči, odšel si k svojim staršem. FRANCU URBANČKU 26. decembra 2003 bo minilo leto dni, odkar si nas zapustil, dragi brat, stric in prijatelj. Vsem, ki obiskujete njegov grob in v spomin nanj, prižgete svečo, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Britof - Šenčur, 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JULKE KALAN (Jrogove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijate-Jjem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča MARIJA OBLAK iz Britofa 319 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in »veče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala Birografiki Bori Ljubljana, Merkurju, Mesarstvu Čadež, DU Predoslje - Britof, RK Britof, kolektivu Oljarice. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilni govor ter pevcem za lepo zapete žalostinke. VSI NJENI ZAHVALA Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa je nad mano grob preran. Ur ilH V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric IVAN VETERNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala dr. Tomazinu, g. župniku Grojzdku, g. Marčunu in pevcem, še posebej g. Bitencu. Posebna zahvala družini Mali, ki nam je v teh dneh nesebično pomagala. Hvala tudi sodelavcem Planike in Prometne službe Viator - Vektor, Ljubljana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Breg ob Bistrici, 17. decembra 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si Po Mol>w fe«g/iff!f VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK l J od -3 "C od -8 "C od -10 °C do 0 "C do -2 °C do -3 °C Danes, v torek, se bo postopno zjasnilo. Pihal bo okrepljen severni veter, ki bo ponekod v sunkih dosegel hitrost okoli 80 km/h. Najnižje jutranje temperature bodo v Zgornjesavski dolini do -10, drugod zaradi vetra in oblačne noči od -5 do -1, najvišje dnevne pa od -4 do 0 stopinj C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. V sredo bo še pihal veter, a bo že nekoliko oslabel, v četrtek pa se bo polegel. Zato bo še bolj mrzlo. Loška smučarska zgodovina Minulo soboto so se bogate zgodovine smučanja Ločani najprej spomnili na razstavi na Škofjeloškem gradu, nato pa so Rovtarji v mestu predstavili smučanje po starem. Škofja Loka - Malo kakšen kraj ima tako bogato zgodovino smučanja kot Škofja Loka in okolica. Na to so zadnja leta ponosni tudi člani društva Rovtarji, ki se trudijo, da smučarska zgodovina ne bi bila pozabljena. Kako se smuča po starem, so v soboto zvečer prikazali na snegu (pripeljali so ga tri prikolice) v središču Škofje Loke pred Fi-laverjem in poželi glasen aplavz in (ob atraktivnih padcih) tudi smeh obiskovalcev zanimive prireditve. "Tokrat smo se predstavili v okviru veselega decembra v Škofji Loki, še bolj zanimiva prireditev pa se obeta 24. januarja, ko bomo pripravili mednarodno tekmo starodobnih smučarjev nad občino, pod Škofjeloškim gradom," je povedal Na gradu si je od sobote naprej moč ogledati starodobno smučarsko opremo in se poučiti o zgodovini smučanja na Škofjeloškem. predsednik društva Rovtarji Aci Novine, člani ansambla Suha špaga, ki prav tako v zadnjem letu nastopajo skupaj z Rovtarji, pa so zaigrali nekaj poskočnih, smučarskih. O o o o C/> O Izšel je novi letopis GORENJSKA 2003-2004, ki prinaša veliko zanimivega branja. Vsem naročnicam in naročnikom ga poklanjamo ob koncu leta. Letopis vam bodo poštarji do praznikov prinesli na dom. Prijetne praznike vam želi vaš časopis - Člani društva Rovtarji, ki jih je trenutno okoli trideset, tudi pridno zbirajo smučarsko opremo, v kateri nastopajo na tekmovanjih starodobnih smučarjev doma in v tujini. Letos so se - po petih letih delovanja - odločili, da pripravijo tudi razstavo starodobne smučarske opreme. ki so jo opremili s slikami iz svojih arhivov, arhivov domačinov in domačega smučarskega kluba Alpetour. Najstarejše slike je prispevala domačinka Minka Bevk, stare pa so več kot šestdeset let. Zanimivo razstavo, ki prikazuje tudi uspehe domačih smučarskih asov in so jo na Škofjeloškem gradu odprli minulo soboto, si bo moč ogledali še do konca decembra in ves januar ob koncih tedna (ko je sicer odprt muzej), po predhodnih najavah za šole in ostale skupine pa jo bodo oprli tudi med tednom. Vilma Stanovnik Iz jezera dvignili že peto jelko Kranjska Gora - K otvoritvi zimske sezone v Kranjski Gori spada tudi dvig božične jelke z dna jezera Jasna. Ob jezeru je tako v soboto pozno popoldne veliko ljudi z vzklikanjem in veliko dobre volje spremljalo dogodek. Glavni "krivci" za že tradicionalni peti dvig jelke so bili potapljaško društvo Octopus z Jesenic v sodelovanju z Lokalno turistično organizacijo, lokalno televizijo in številnimi posamezniki. Tik pred dvigom sta potapljača na dnu jezera "prižgala" na jelki kemične svetilke, tako da je "prišla" na površje okrašena in osvetljena. Po končanem dvigu je sledil manjši ognjemet, organizator dogodka pa je v goste povabil tudi Bo- žička, ki je razveselil predvsem otroke. Tako so pozabili na mraz, odrasli pa so ga pregnali s "v ■ * skodelico vročega čaja ali s kozarcem kuhanega vina. Alenka Brun, foto: Tina Doki Gorenjski novorojenčki Gorenjci smo v minulem tednu dobili 22 novih prebivalcev, od tega 15 dečkov in 7 deklic. V Kranju se je rodilo 12 novorojenčkov, med njimi 8 dečkov in 4 deklice. Najtežji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 4.240 gramov, najlažja pa je bila deklica, ki je tehtala 2.830 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 10 majhnih "kričačkov". Rodilo se je 7 dečkov in 3 deklice. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.660 gramov. Najlažji pa je bil prav tako eden izmed dečkov, tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 2.320 gramov. LOTO Rezultati 51. kroga igre na srečo 21. decembra 2003 Izžrebane številke: 1, 3, 16, 27, 31, 35, 37 in dodatna 11 Izžrebana LOTKO številka je: 526570 V 52. krogu za sedmico 90.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 36.000.000 SIT Danes izšli Moja Gorenjska Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa GORENJSKA Ločanka Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane Jurij Brezplačno za občanke in občane občine Šenčur {se firm/ tffMtfft RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA IMA GORENJSKEM