Politika Sv. Trojica • Bo občina tožila državo? O Stran 4 Politika Majšperk • Pravice do debate si ne pustijo vzeti O Stran 5 Kronika Kidričevo • Država naj občino razglasi za degradirano območje Z> Stran 24 Ptuj, torek, 2. septembra 2014 letnik LXVII • št. 68 Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, lbra 2014 # # /II • št. 68 C w - g jo tajerski RADIOPTUJ 89,8 »98.2 «104,3 www.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Podravje • Začetek šolskega leta v srednjih šolah Prazne učilnice biotehniške šole Šport Nogomet • Trikrat v prečnik, dvakrat v gol O Stran 11 Tenis • Zidanškova po treh letih prva Slovenka na mladinskih grand slamih O Stran 13 V novo šolsko leto so precej neobetavno vstopili v ptujski biotehniški šoli, ki deluje pod okriljem ŠC Ptuj. V petih oddelkih so imeli za novince razpisanih 124 vpisnih mest, vpisalo se je samo 35 dijakov. Gre za zelo slab vpis, morda celo najslabši med vsemi srednjimi šolami na območju celotne Slovenije. Na preostalih štirih srednjih šolah na ŠC Ptuj so podatki o vpisu dijakov v prvi letnik izobraževanja relativno ugodni. Z zadovoljstvom pa vstopajo v novo šolsko leto v ptujski in ormoški gimnaziji. O Stran 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik 20. Ptujski športni vikend • Igre brez meja, aerobika, ples, tobogani ... O Stran 12 Vedno več beračev v naših krajih O Stran 8 in 9 Neznanec prerezal potomko najstarejše trte v Sv. Trojici O Stran 24 Zbornik skoraj spodnesel središki rebalans O Stran 4 in 5 Kako to znajo narediti Hrvati! O Stran 15 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 2. septembra 2014 Slovenija, Podravje • Nič več poletne brezskrbnosti, šola se je začela Porazen vpis v biotehniško šolo - mladih k Čas poletnih počitnic se je iztekel. V šolske klopi na območju celotne države je včeraj sedlo 167.751 osnovnošolcev in okoli 75.500 srednješolcev. Število osnovnih šol se letos ne spreminja. Še naprej jih bo 450, od katerih so tri zasebne. Imamo tudi 330 podružničnih šol, 76 glasbenih šol (od tega 13 zasebnih) in 16 zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Na ptujsko-ormoškem, bistriškem in lenarškem območju deluje 41 osnovnih šol, od tega tri za otroke s posebnimi potrebami (Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica). Nekatere osnovne šole imajo tudi svoje podružnice. Na območju, ki smo ga definirali, so štirje srednješolski izobraževalni zavodi: Srednja šola Slovenska Bistrica, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Ormož in Šolski center Ptuj, pod okriljem katerega delujejo štiri srednje šole: ekonomska, biotehniška, elektro in računalniška ter strojna. Na vseh 41 osnovnih šolah je skupno več kot 2.000 zaposlenih (pedagoških in drugih delavcev). Ker sta v nekaterih zavodih šola in vrtec pod isto streho, je v seštevku tudi število zaposlenih v vrtcih. Štiri srednješolske izobraževalne ustanove na našem območju zaposlujejo blizu 340 ljudi, od tega jih je največ (204) Uvodnik zaposlenih v Šolskem centru (ŠC) Ptuj. Podatki o številu zaposlenih so povzeti iz baze Ajpes, veljajo za junij 2014, vključujejo vse zaposlene, po kolektivni in ne po kolektivni pogodbi. Drugošolci se bodo učili tujega jezika V osnovnih šolah novo šolsko leto prinaša največ sprememb pri predmetniku. V skladu z leta 2013 spremenjenim zakonom bodo v 2. razred osnovne šole letos začeli uvajati prvi tuj jezik. V 4. razredih bodo začeli uvajati neobvezne izbirne predmet, v 7. razredih in nato v naslednjih dveh letih, še v 8. in 9. razredih, pa bodo uvajali drugi tuji jezika kot neobvezen izbirni predmet. Novost v letošnjem šolskem letu je tudi ta, da star- Nismo novinarji krivi za stanje v družbi Minuli konec tedna sem po dolgem času srečala dobrega prijatelja iz srednje šole. Pa me je kar malo okrcal, da pišem samo o negativnih stvareh, da s tem pri ljudeh vzbuja m še večje nezadovoljstvo iti apatijo. Strinjam se, da zgodbe, v katerih se razkrivajo nepravilnosti in v katerih se opozarja na krivice, bralcem ne morejo vlivati posebnega življenjskega optimizma. Štajerski tednik izhaja na 24 straneh, dve strani sta običajno rezervirani za aktualnosti iz lokalnega okolja, torej za udarne in eksklu-zivne članke. 22 strani časopisa je lepih zgodb. Takšno je običajno razmerje. Lahko je tudi drugačno, odvisno je od vsebine člankov. Nadalje me je prijatelj ostro pogledal in dejal, da zakaj sem postala takšna. Češ, da sem po naravi dober človek, in da to, kar se kaže skozi moje vrstice, ki jih prebira v časopisu, nisem jaz. Seveda to nisem jaz. Novinarstvo je samo moja služba, ki jo opravljam vestno in odgovorno. Problem je v tem, ker je v okolju toliko nepravilnosti, pred katerimi si ne morem zatiskati oči. Nismo novinarji krivi za nezaupanje v sistem in politiko. Slovenska politika si je to nezaupanje med ljudmi ustvarila sama. Voditelji naj bi bili narodu za vzgled. Sami razmislite o tem, kakšen vzgled nam dajejo, kaj počnejo in kaj govorijo. Od sobote do ponedeljka zjutraj, ko so nastajale te vrstice, sem razmišljala, kaj bi lahko napisala lepega. V družbenem okolju je pozitivnih praks žal izredno, izredno malo. Povsod, kjer se deli javni denar, poskuša nekdo nekaj prigospo-dariti še za lastni žep. Ljudi, ki so na vodilnih položajih, pri delu ne vodi motiv po ustvarjanju skupnega dobra ampak želja s čim manj truda in dela zaslužiti čim več. Posli pod mizo so realno dejstvo. V zasebnem in službenem času srečam ogromno ljudi. Poznam njihove zgodbe, prisluhnem vsakemu, ne glede na njegov družbeni status ali položaj. Vem, da ljudem ni enostavno preživeti. Pa zato nismo krivi novinarji. Če bi se oblast otresla lumparij, bi bilo vse lažje. In tudi članki bi lahko bili bolj prijazni. Mojca Zemljarič šem več ne bo treba oddajati vlog za uveljavljanje subvencij za malice in kosila, saj bodo šole podatke o tem pridobile od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Do zdaj so namreč šole podatke prejemale iz odločb o subvenciji, z junijsko spremembo zakona o šolski prehrani pa jih bodo prejemale iz odločb o otroškem dodatku. Je pa oddajanje vlog za subvencije potrebno, če družina do 1. septembra ne bo imela veljavne odločbe o otroškem dodatku. Še vedno je potrebna tudi sama prijava za malico in kosilo v šoli. V letošnjem šolskem letu v veljavi ostajajo učbeniški skladi, ki jih uporablja 97 odstotkov učencev. Po mnenju ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala tovrstni skladi pomenijo svojevrstno socialno komponento, zato ne preseneča, da je ministrstvo za omenjene sklade namenilo podobno višino sredstev kot lani, in sicer nekaj več kot 1,3 milijona evrov. Kmetovanje ni služba od sedmih do treh ... Foto: Črtomir Goznik Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj: »Kmetovanje zahteva celega človeka, je način življenja, v katerem prevladuje čustveni odnos do tradicije, zemlje in okolja. Živeti in delati v naravi je prednost in ne omejitev. Žal so med mnogimi mladimi na podeželju, in tudi med starejšimi, še vedno prisotni stereotipi, da je bolje poiskati zaposlitev v drugi dejavnosti z delovnim časom od sedme ure zjutraj do tretje popoldan, delo na kmetiji pa je zgolj neka dopolnilna priložnost za »prosti čas«. Mladim nehote vcepljamo prepričanje, da kmetijstvo ni perspektivna dejavnost ter ni primerno za mladega in ustvarjalnega človeka. Izkušnje in številni primeri kažejo, da je kmetovanje sodobna oblika podjetništva, ki zahteva predvsem veliko temeljnega znanja, zlasti pa veliko podjetniške spretnosti.« Skoraj prazne učilnice biotehniške šole Po 113 letih so vrata podružnične šole na Polenšaku včeraj, na prvi šolski dan, ostala zaprta. Učenci, ki so polenško šolo obiskovali še do konca lanskega šolskega leta, bodo izobraževanje nadaljevali na matični šoli v Dornavi. Precej neobetavno so v novo šolsko leto stopili na ptujski biotehniški šoli, ki deluje pod okriljem ŠC Ptuj. V petih oddelkih so imeli za novince razpisanih 124 vpisnih mest, vpisalo se je samo 35 dijakov. Gre za zelo slab vpis, morda celo najslabši med vsemi srednjimi šolami na območju celotne Slovenije. »Razlogi za nekoliko slabši vpis v kmetijske programe so številni in raznovrstni ter so nedvomno povezani s splošnimi razmerami na področju kmetijstva v državi (pomanjkanje razvojne strategije in ukrepov za spodbujanje razvoja) in v regiji. Čeprav v »ptujski regiji« nenehno govorimo, da sta prav kmetijstvo in turizem razvojni priložnosti, na tem področju ni zaslediti razvojnih spodbud in ukrepov, ki bi kazali pozitivne rezultate. Ugotavljam, da je naša regija v zadnjem obdobju v nekakšnem »razvojnem krču«, ki se kaže tudi v tem, da nosilci razvoja in posamezniki ne prepoznajo niti tistih možnosti in priložnosti, ki bi jim zagotavljale ekonomsko preživetje, kar pridelava hrane nedvomno je. Skupaj z drugimi šolami šolskega centra razmišljamo tudi o novih izobraževalnih programih s področja turizma, gostinstva in oskrbe, s katerimi bi vsaj zadostili lokalne potrebe po kadrih v teh dejavnostih,« je dejal ravnatelj ptujske biotehniške šole Vladimir Korošec. Kmetijstvo kompleksna dejavnost, ki zahteva veliko inovativnosti »Seveda si v šoli s kakovostnim delom nenehno prizadevamo povečati vpis v programe kmetijstva, hortikul-ture in okoljevarstva, saj smo prepričani, da so na podlagi naravnih potencialov in tradicije prav te dejavnosti naj- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 2. septembra 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 metovanje ne zanima pomembnejše razvojne priložnosti v naši regiji, ki zaradi različnih razlogov niso povsem izkoriščene. V šoli smo zagotovili razmeroma dobre materialne pogoje za pedagoško in strokovno delo; imamo 45 ha kmetijskih površin, povsem obnovljene vinogradniške in sadjarske površine, tehnologijo za skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov, dijake seznanjamo in usposabljamo za pridelavo, predelavo in trženje kmetijskih pridelkov, storitev in izdelkov, za varstvo okolja ter uporabo in recikliranje odpadkov. Danes je namreč kmetijstvo izjemno kompleksna dejavnost, ki zahteva veliko inovativnosti, poslovne spretnosti, zlasti pa veliko znanja. V šolskem letu 2014/2015 res vpisujemo v začetni letnik nekoliko manj dijakov kot v preteklem letu, vendar se skupno število dijakov na šoli bistveno ne znižuje. Zlasti smo veseli tistih dijakov, ki prihajajo s kmetij in med srednješolskim izobraževanjem spoznajo, da so kmetijstvo, hortikultura in okoljevarstvo prav tako perspektivne dejavnosti z dobrimi poslovnimi priložnostmi. Nedvomno je pedagoška dejavnost oz. izobraževanje mladine najpomembnejša dejavnost ptujske biotehniške šole, vendar poleg tega opravljamo vrsto dodatnih strokovnih dejavnosti, kot so usposabljanje odraslih, testiranje škropilne tehnike, razvojno in projektno delo. Takšna organizacija dela omogoča prerazpore-janje kadrov s pedagoškega področja na drugo strokovno Foto: Črtomir Goznik Na ptujski biotehniški šoli so v novo šolsko leto stopili zelo slabo. V petih oddelkih so imeli za novince razpisanih 124 vpisnih mest, vpisalo se je samo 35 dijakov. Razlogi za nekoliko slabši vpis v kmetijske programe so številni in raznovrstni ter so nedvomno povezani s splošnimi razmerami na področju kmetijstva v državi in v regiji. delo in obratno,« je še pojasnil Korošec. Na preostalih štirih srednjih šolah na ŠC Ptuj so podatki o vpisu dijakov v prvi letnik izobraževanja relativno ugodni. Nekoliko nižji vpis beležijo na programu mehatronik operater (elektro in računalniška šola) ter na programih inšta-later strojnih inštalacij in pomočnik v tehnoloških procesih na strojni šoli. Gimnaziji Ormož uspel veliki met, korak v prihodnost je lahko optimističen Z zadovoljstvom pa v novo šolsko leto stopajo v Gimnaziji Ormož, kjer so se jim lani novembra ob soočanju s problematiko nadaljnjega obstoja šole še pošteno tresla kolena. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MZIŠ) je ormoški gimnaziji dodelilo dodatni program predšolska vzgoja in oddelek jim je uspelo napolniti. Prav tako jim je uspelo v prvi letnik vpisati dovolj dijakov za program splošne gimnazije. Ravnateljica Branka Erhartič: »V šolskem letu 2014/2015 bo Gimnazijo Ormož obiskovalo 125 dijakov. Novincev je 41, vseh dijakov pa je v primerjavi z minulim šolskim letom večje za 28. V tem letu bo skupno zaposlenih 18 profesorjev, od tega 11 na matični šoli, devet za polni delovni čas, dva profesorja bosta svojo obvezo dopolnje- vala na sosednjih gimnazijah. Sedem profesorjev je matično zaposlenih na sosednjih gimnazijah, srednji strokovni šoli in osnovni šoli v deležu ter dopolnjujejo svojo obvezo pri nas. Število profesorjev je glede na lansko šolsko leto ostalo popolnoma enako, dodatno nismo zaposlili nikogar, pa tudi odpuščati ni bilo treba.« O tem, kako so na šoli pripravljeni na izvedbo novega programa, ravnateljica Erharti-čeva pravi: »Priprava na izvedbo novega programa je zahtevna naloga in terja veliko priprav in dodatnega izobraževanja. Ob veliki angažiranosti profesorjev smo med drugim oblikovali izvedbeni predmetnik, grobe in fine kurikule, katalog znanja za odprti kuri-kul. Posamezni profesorji že ima izkušnje s poučevanjem v srednjem strokovnem programu, celo v programu predšolske vzgoje, tako da smo združili strokovna in didaktična znanja. Presojam, da smo za izvajanje programa predšolska vzgoja ustrezno pripravljeni, seveda pa je to proces, ki ga bomo izkušenjsko in strokovno nadgrajevali. Odgovorno se bomo trudili dijakom zagotoviti kakovosten pouk, jim pomagali pridobivati splošne, poklicne in druge kompeten-ce ter jih predvsem pripravili na poklic in življenje. Učitelji, ki bodo poučevali v novem programu, so strokovnjaki za svoje predmetno področje, dijakom bodo suvereno predajali znanje in jih učili spretnosti v skladu s sodobnimi didaktičnimi usmeritvami.« Mojca Zemljarič Sl. Bistrica: ekonomska smer nezanimiva Srednja šola Slovenska Bistrica ima letos pet oddelkov dijakov v prvem letniku, in sicer dva oddelka (60 dijakov) gimnazije, po eno skupino v programih ekonomski tehnik (12 dijakov) in prodajalec (13 dijakov) ter en oddelek (17 dijakov) v programu ekonomski tehnik, poklicno-tehniški 3 + 2). Kot prvi razlog za slabši vpis je pomočnica ravnateljice Mojca Vrečko navedla nenaklonjenost širše javnosti do izobraževanja v ekonomskih programih zaradi prevelikega obsega izobraževanja v preteklih letih. »To sovpada z gospodarsko krizo in posledično z zmanjševanjem potreb po zaposlovanju ekonomskih kadrov. Se bo pa zaradi izrazitega upada vpisa v ekonomske programe potreba po teh kadrih v nekaj letih bistveno povečala,« je dejala Vrečkova. Septembra je vrata bistriške srednje šole prestopilo 460 dijakov. Poučevalo jih bo 32 profesorjev, ki imajo polno delovno obvezo, ter trije, ki delajo krajši delovni čas. V primerjavi z lani se je obseg zaposlitev zmanjšal za štiri odstotke ali enega zaposlenega in pol. Vpis v ptujsko gimnazijo stabilen Gimnazijo Ptuj bo v tem šolskem letu obiskovalo 577 dijakov, od tega je v prvem letniku v pet oddelkov vpisanih 119 novincev. 106 jih bo obiskovalo program splošne in 13 program športne gimnazije. »Poučevalo bo 58 učiteljev, od tega jih ima 48 polno delovno obvezo, deset pa nepolno (v različnih deležih). Število zaposlenih učiteljev se je v primerjavi s predhodnim šolskim letom znižalo za tri,« je povedala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. MZ in MV Ptuj • Za šolski center ne ravno rožnati časi Manj dijakov in manj prihodkov, stroški pa visoki Foto: Črtomir Goznik 3.166 evrov stane v ŠS Ptuj izobraževanje dijaka v enem šolskem letu. Podatek velja za leto 2013. V ŠC Ptuj - štiri srednje in ena višja strokovna šola - je bilo v letu 2013 215 zaposlenih, od tega 147 pedagoških delavcev. Med zaposlenimi jih je največ starih med 50 in 60 let. Zavod je lani ustvaril slabih 7,7 milijona evrov prihodkov, kar je približno 900.000 evrov manj kot leto prej. Prihodki so se v prvi vrsti znižali zaradi zmanjšanja financiranja iz državnega proračuna oz. šolskega ministrstva. Že nekaj let se zavod sooča tudi z upadom vpisa. »Upad izobraževanja mladine na srednješolskem nivoju smo skozi desetletje uspeli delno kompenzirati z umestitvijo višješolskega izobraževanja, dodatno smo pridobili možnost dopolnjevanja naših zaposlenih na sorodnih srednješolskih institucijah. Žal pa smo morali tudi zaustaviti zaposlovanje in zmanjšati število zaposlenih,« med drugim v poslovnem poročilu za leto 2013 navaja direktor ŠC Ptuj Branko Kumer. Od leta 2009 do konca lanskega leta se je število zaposlenih na ŠC Ptuj zmanjšalo za 20. Objekt na Volkmerjevi energetsko potraten, denarja za obnovo nimajo Ptujski šolski center je v letu 2013 zabeležil stroške v višini dobrih 7,6 milijona evrov. Najvišji delež vseh stroškov predstavljajo stroški dela: 6,2 milijona evrov. Stroški storitev so znašali 826.000 evrov in stroški materiala 516.000 evrov. Pri stroških materiala najvišji delež predstavljata toplotna (226.000 evrov) in električna energija (101.000 evro). Da visoki stroški energije za poslovanje zavoda predstavljajo veliko breme, priznava tudi direktor Kumer. »Objekt na Volkmerjevi je star več kot 35 let in ima trenutno neustrezno energetsko izkaznico. Treba bi ga bilo celovito energetsko sanirati, kar bi pomenilo za 50 odstotkov manj porabe energije. Ta predlog smo navedli tudi med prioritetna investicijsko-vzdrževalna dela, in če bo objavljen ustrezen razpis za sofinanciranje investicije, se bomo nanj tudi prijavili. Ker so objekti stari in oprema zastarela, so obratovalni stroški nekajkrat višji, kot bi bili, če bi sistem posodobili. Ogrevalni sistem je že začel kazati trajne poškodbe.« MZ 4 Štajerski1TEDNIK Politika torek • 2. septembra 2014 Sveta Trojica • Z 28. redne seje Bo Sveta Trojica tožila državo? Člani trojiškega občinskega sveta so na minuli 28. redni seji obravnavali 10 točk dnevnega reda. Župan občine Darko Fras je med drugim dejal, da občina resno razmišlja o ustavni presoji glede prepolovljenih sredstev po 21. členu ZFO, ki so po njihovem mnenju formalno-pravno sporna. Sicer pa je svetniški zbor, kljub nestrinjanju nekaterih svetnikov, med drugim potrdil sklepe modernizacije dveh cestnih odsekov v naselju Osek. Slišati je bilo namreč očitke, da cestno problematiko rešujejo le v Oseku. Na minuli seji je župan občine Sveta Trojica Darko Fras večkrat poudaril, da občina vseh obveznosti v načrtovanem obsegu ne bo mogla izvesti, saj dodatnih državnih sredstev za investicije ne gre pričakovati. »Kot veste, nam je država po 21. členu prepolovila sredstva, zato vseh večjih obveznosti v tem letu ne bomo mogli prevzeti,« je povedal župan Fras in še dejal, da to ni v skladu z zakonom, zato razmišljajo o ustavni presoji: »Še vedno veljavni Zakon o financiranju občin (ZFO) jamči, da bi letos občine prejele 6 % sredstev glede na primerno porabo kot dodatna sredstva za investicije. Že v preteklih letih je Državni zbor (DZ) na predlog Vlade brez spremembe ZFO z zakonom o izvajanju proračuna ta sredstva zmanjšal na štiri odstotke. Letos pa so sredstva še dodatno znižali na 2 %, za kar v osnovnem zakonu ni pravne podlage. Če bi DZ z zakonom o izvrševanju proračuna to želel spremeniti, bi moral hkrati spremenit tudi ZFO, ki to pravico občinam daje. Tega niso storili, zato menimo, da je stvar tudi formalno-pravno sporna. Iz tega razloga preučujemo pravne možnosti, kako bi te svoje pravice uveljavili.« Škodo bo utrpelo tudi gospodarstvo Po besedah župana Frasa pa se bodo posledice zmanj- šanja sredstev po 21. členu ZFO prenesle tudi na izvajalce projektov. Škodo bi tako lahko znova utrpelo gospodarstvo: »Problem je tudi v tem, da so občine pri pripravi projektov upravičeno računale na sredstva, ki bodo zdaj prepolovlje-na in povrhu izplačana v dveh delih - del v letošnjem in del v naslednjem letu. To občinam povzroča velike težave pri realizaciji projektov. In lahko pomeni - če se občine ne bodo mogle dodatno zadolžiti - zamude pri plačilih ter dodatne posledice.« Fras je sicer zagotovil, da v njihovi občini neporavnanih obveznosti zaradi tega ne bo. Bodo pa zato iz občinskega načrta padli nekateri projekti. Svetniki na različnih bregovih Sicer pa so svetniki in svetnice na seji med drugim obravnavali sklepa o potrditvi modernizacije dveh cestnih odsekov v Oseki, ki jih načrtujejo v prihodnjih dveh oziroma treh letih. Za rekonstrukcijo cestnega odseka Brengova-Zibote (Železnica) v dolžini 1.335 m predvidevajo porabiti 280.000 evrov. Za modernizacijo odseka Gomila - Osek (odsek Jelen-Kocbek) v skupni dolžini 725 m pa okrog 140.000 evrov. Pri obravnavi omenjenih točk se je med člani občinskega sveta vnela debata. Svetnik Dušan Fekonja je kot prvi oči- tal, da cestno problematiko rešujejo le v naselju Osek:»Nihče drug kot samo Osek. V tem štiriletnem mandatu noben drug ni prejel niti kapljice. Če ne bi imeli Lenarta, še marsičesa ne bi imeli.« Mnenju Fekonje sta se pridružila tudi svetnik Janez Herič in Aleksander Blažič. »Treba bo razmisliti, da obstajajo tudi druga naselja, kot le Trojica in Osek,« je bil sarkastičen Blažič. Župan pa je očitke prevalil na člane občinskega sveta: »Tak je bil sklep večine. Ta zadeva je posledica odločitve občinskega sveta, s katero je del članov z amandmajem posegel v veljavni načrt razvojnih programov in s tem izločil projekt Zgornji Porčič in je spet težišče glede cestne problematike v Oseku. In s tem smo zaupanje ljudi porušili.« Na drugi strani pa je svetnik Srečko Poštrak dejal, da je cestni odsek Gomila-Osek v katastrofalnem stanju: »Jaz sem bil na tej cesti. In ko je odneslo del gramoza s ceste, so se lahko vozili edino s terenskimi vozili. Če ne bi imel lastnik za hišo betona, bi vse skupaj odneslo. Odsek je nujno urediti.« Da gre za najbolj problematičen odsek v občini, se je strinjala tudi svetnica Jasmina Trojner Kraner. Tem besedam pa je pritrdil tudi župan Fras. Svetniki in svetnice so na glasovanju s petimi glasovi za in dvema proti omenjena sklepa sprejeli. Monika Levanič Na tokratni seji so nekateri svetniki očitali, da cestno problematiko rešujejo le v Oseki. Zupan je krivdo prevalil na občinski svet. Majšperk • Vroče z avgustovske seje Pravice do javne Svetniki in svetnici občine Majšperk so na avgustovski seji minuli teden potrdili rebalans proračuna, dva odloka o načinu, predmetu in pogojih za opravljanje javne gospodarske službe za odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter se kritično odzvali na zapis v Štajerskem tedniku o nezadovoljstvu z delom koncesionarja Jožefa Žolgerja. Tako je svetnica Ida Lorber opozorila, da so članku sledili negativni odzivi in da so bili ljudje zgroženi nad pisanjem, saj je Jožef Žolger občan in bi morali tudi svetniki drugače pristopiti do koncesionarja, je dejala. »Vsi lahko potrdimo, da je Žolger fejst možakar, toda mi smo govorili o košnji trave ob cestah. Kar je dobro, pa je dobro,« je dejal Vekoslav Širec. Zlatko Žnidar pa je najprej poudaril, da člankov ne pišejo svetniki. Nato je dejal: »Ne predstavljam si sej, če svetniki ne bomo smeli razpravljati. Žolgerja nisem grajal za stvari, ki jih je dobro naredil, temveč za stvari, ki jih ni naredil. Če gospod Žolger ne more kositi trave, naj se to izvzame iz koncesije in se da to komu drugemu ali si sam najame po-dizvajalca.« Žnidar je še dodal, da si pravice do debatiranja ne pusti vzeti. Ob tem pa je opozoril: »Po vseh javno dostopnih podatkih ustvarja občina Majšperk 26 % prometa Jožefu Žolgerju. Želim, da ima občina status znotraj tega.« Pogovor o prispevku, ki je temeljil na izjavah svetnikov, je končala županja Darinka Fa-kin: »Že toliko besed smo izlili glede košenj. Naj spomnimo, da smo najprej zavirali košnjo. Marsikdaj se ne zavedamo, kaj pomeni, da imamo človeka v občini, ki se odzove tudi sredi noči za vsak klic, vsako zgodbo. Seveda pa ste svetniki zato, da opozarjate na napake.« Pomisleki glede poslovnega poročila Komunalnega podjetja Ptuj Pod točko vprašanja in pobude svetnikov je Anica Rejec spomnila na julijsko glasovanje občine na skupščini Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, d. d.. Dejala je, da je bilo pred skupščino dovolj časa, da bi se občina s Komunalo pogovorila o perečih točkah. »KP deluje racionalno in gospodarno ter uspešno, predvsem v zadnjem obdobju. Občina bi se lahko kot solastnik malo drugače vedla. V prid vsem nam, Središče ob Dravi • Seja občinskega sveta Zbornik skorajda spodn Na avgustovski seji občinskega sveta v Središču ob Dravi, ki naj ne bi bila zadnja v tem mandatu, so imeli svetniki na mizi rebalans letošnjega proračuna, ki sta ga pripravila župan Jurij Borko in finančnica v občinski upravi Blanka Kočevar. V Središču ob Dravi so občinski proračun za leto 2014 sprejemali konec leta 2012, ko so potrdili dvoletni proračun, razlog za tokratni rebalans pa je največja investicija, ki jo trenutno peljejo v občini - izgradnja kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo. »Lani smo dobili odobren projekt izgradnje kanalizacije sistema in čistilne naprave. Glede na pogodbe z izvajalci smo se z ministrstvom dogovorili, da zapremo to finančno konstrukcijo v letih 2013, 2014 in 2015. Seveda je bila leta 2012, ko smo sprejemali letošnji proračun, ta finančna konstrukcija malo drugačna,« je obrazložil Borko. Tako z rebalansom, ki so ga svetniki po daljši razpravi potrdili, skupni prihodki letošnjega proračuna znašajo 5.888.896 evrov, kar je 10 % več, kot so predvidevali ob sprejetju proračuna, skupni odhodki pa 5.988.625 evrov, kar je za 12,9 % več od sprejetega proračuna. Sicer pa je realizacija proračuna za obdobje od januarja do konca junija letos, predvsem zaradi nerealiziranih transfer-nih prihodkov, izredno nizka (26-odstotna na prihodkovni in 29-odstotna na odhodkovni strani). Županu svetujejo isti meter za vse Preden so svetniki dvignili roke za predlagani rebalans, so se dlje časa zadržali predvsem pri županovih prerazporeditvah proračunskih sredstev. V prvih šestih mesecih je prvi mož središke občine med proračunskimi postavkami prerazporedil 25.664 evrov ter na strani splošne proračunske rezervacije 11.848 evrov. Svetnike iz Liste za razvoj občine Središče ob Dravi, ki imajo v občinskem svetu večino, je zmotila predvsem odločitev Pravne podlage za krajevne knjižnice Na tokratni seji občinskega sveta v Središču ob Dravi so svetniki med drugim potrdili spremembe odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, katerega ustanoviteljice so vse tri občine z območja upravne enote Ormož. Razloga za spremembo odloka sta predvsem vzpostavitev krajevnih knjižnic, med drugim tudi v Središču ob Dravi, in financiranje teh krajevnih knjižnic, kar bo na podlagi določil tega odloka dogovor med ustanoviteljicami. Samo za del plače knjižničarja, ki bo delal v krajevni knjižnici, bo treba letno zagotoviti več kot 10.000 evrov. n ii..»u Foto: ML torek • 2. septembra 2014 Politika Štajerski TEDNIK 5 debate si ne pustijo vzeti Županja Darinka Fakin in direktor občinske uprave Gorazd Ladinek Foto: Mojca Vtič zaposlenim, ki bi bili bolj ponosni na občino,« je dejal svetnica. Županja je o glasovanju na skupščini povedala, da občina z razlogom ni glasovala za in da bodo svoje glasovanje s pisnim odgovorom pojasnili. »Odgovore pripravljamo. Ker gre za predvolilni čas, nismo želeli pompozno odgovarjati. Za nas sta komunala in vo-dooskrba najpomembnejši. Zato smo zelo občutljivi za to podjetje. Nismo zadovoljni z vsem, pomisleke imamo glede poslovnega poročila in imamo razloge, da smo bili zadržani pri volitvah. Ne želimo nobenemu nagajati, bo pa treba nekatere stvari dati na mizo. Tako želimo, da podjetje ostane enovito, za kar ste svetniki glasovali, in da za vse občine izvaja koncesijo.« Za prevoze osnovnošolcev 10.000 evrov manj Občinski svet je na seji potrdil rebalans proračuna. Prihodki v rebalansu so se zmanjšali s 4.760.017 evrov (veljavni plan) na 4.595.599 evrov, prav tako so se zmanjšali odhodki s 4.961.922 evrov (veljavni plan) na 4.776.020 evrov. Na odhodkovni strani so med največjimi spremembami višina denarja za komunalno urejanje industrijske cone, predračun projekta je namreč za 29.000 evrov nižji, kot je bil predviden, ob tem so se znižali tudi odhodki za agromelioracijo Majšperk, in sicer za 38.588 evrov. »Sredstva za projekt agromelioracij kmetijskih zemljišč na območju dokončanega postopka komasacije bodo letos porabljena delno zaradi zakasnitve objave razpisa s strani kmetijskega ministrstva,« so pojasnili na občini. Odhodki občine so se znižali tudi za šolske prevoze, in sicer s 199.623 evrov na 189.623. Občina je pogodbo podpisala s podjetjem Arriva. Dodaten denar pa je namenjen izgradnji zbirnega centra, saj naj bi bila ta investicija izvedena še letos. Tako se je ta postavka z 10.000 evrov zvišala na 46.000 evrov. Posebna pravila za parkiranje Ta teden bo namenu predano parkirišče na Bregu, ki je namenjeno avtobusom in tovornim vozilom. Da bi imeli red na parkirišču, so občinski svetniki sprejeli Odlok o javnih parkirnih mestih, danih v najem v občini Majšperk, v katerem so zapisana pravila, kdo ga lahko uporablja in pod kakšnimi pogoji. Prednost imajo lastniki tovornih vozil in vozniki, ki živijo v občini Maj-šperk in nimajo zagotovljenega ustreznega prostora in možnosti za parkiranje. Cena najema za en teden znaša šest evrov, za en mesec bodo vozniki odšteli 20 evrov in za eno leto 160 evrov. Svetniki in svetnici so na seji pred občinskim praznikom še potrdili dobitnike priznanj. Marjan Novak, predsednik komisije za priznanja in odlikovanja, je povedal, da je komisija letos prejela tri predloge za priznanja, za prejemnika plakete pa nobenega, zato je tudi ne morejo podeliti. Mojca Vtič iesel rebalans Sledi še pravilnik Potem ko so pred kratkim svetniki na izredni seji potrdili predlog odloka o programu opremljanja ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje te občine, so na tokratni redni seji potrdili čistopis tega pomembnega dokumenta. Tako bo na primer za novogradnjo hiše v Obrežu v velikosti 127,4 kvadratnega metra tlorisne površine na parceli veliki 617 kvadratnih metrov treba odšteti natanko 4.037,02 evra komunalnega prispevka. V tem mesecu, še pred lokalnimi volitvami, nameravajo v Središču ob Dravi svetniki na izredni seji potrditi pravilnik, v katerem bodo med drugim zavedene tudi olajšave in oprostitve plačila komunalnega prispevka. Foto: Miha Soštarič Z delom dobička ormoške lekarne, katere ustanoviteljica je tudi , občina Središče ob Dravi, se bo, tako je razvidno iz rebalansa | proračuna, obnovila stavba občinske uprave v Središču ob Dravi. župana, da je v proračunu s prerazporeditvami našel sredstva za zbornik z naslovom Iz preteklosti vzhodnoprleškega konca. Gre za dodatek pred leti izdane središke kronike. Občina, ki je zbornik založila, je zanj namenila 2.565 evrov. Kot so obrazložili člani posameznih občinskih odborov, naj bi se o financiranju izdaje zbornika govorilo na seji občinskega sveta, kar pa se ni zgodilo. Župan Borko je svetnike spomnil, da je bila izdaja zbornika predvidena že leta 2013, glede na to da ni dobil pripomb na vsebino zbornika, pa je ocenil, da lahko gre zbornik v tisk. Dogša je županu Borku tudi očital, da je preveč sredstev - v proračunski prerazporeditvi je zavedeno 2.258 evrov - dodatno namenil za mednarodno dirko Slovenija Classic, ki so jo v Središču ob Dravi organizirali ob letošnjem občinskem prazniku. »Vi, župan, bi morali imeti isti meter za vsa društva in tiste, ki delujejo v nekem javnem interesu v občini. Mi smo bili obveščeni, da bo ta dirka v okviru praznovanja, nihče pa ni povedal, koliko bo to stalo, kdo bo to financiral in na kakšen način,« je dejal Dogša. Po nekajminutnem posvetu članov omenjene liste, za kar je bil primoran župan prekiniti sejo, so z večino glasov rebalans proračuna, ki je vseboval tudi županov amandma, potrdili. Z županovim amandmajem so se zagotovila sredstva v višini 11.000 evrov za sanacijo vodotoka Črnec, ki je letos povzročil dve veliki povodnji. Miha Šoštarič Hajdina • 8. seja sveta občine Sofinanciranje potrdili brez »novega« gradiva Hajdinski svetniki so na 28. seji razpravljali o enajstih točkah dnevnega reda. Pri sklepu o plačilni dinamiki sofinanciranja izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj je razpravljal le svetnik DeSusa Anton Cestnik. Dejal je, da se pri sprejemanju tega sklepa nič ne mudi. »Kmalu bo prišla nova oblast, zakaj bi hiteli, potrebnih sredstev za sofinanciranje v letošnjem proračunu ni, zagotovila se bodo šele v letu 2015 in 2016. Poleg tega je moteče, da ob tej točki ni bilo nobenega gradiva. V drugih občinah so svetniki ob tej točki dnevnega reda imeli na voljo veliko gradiva. Tako se ne dela!« je poudaril. Spomnil pa je tudi na sklep pred sedmimi ali osmimi leti, da se bodo sredstva za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka zagotovila s prodajo bivše počitniške kolonije občine Ptuj Biograd na morju. Kot mu je znano, ta sklep še vedno velja, ker ga ni nihče preklical. Župan Stanislav Glažar je povedal, da sklep o sofinanciranju ni prvo gradivo o izgradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka, na svetu občine pa so vsa gradiva, vezana na to izgradnjo, potrdili. Mudi pa se zaradi zagotovitve dodatnega državnega deleža denarja. V tem primeru bo znašal delež za občino Hajdina skupaj 101.946 evrov. Polovico bo občina kot soustanoviteljica poravnala v letu 2015, drugo polovico pa v Foto: Črtomir Goznik Asfaltiranje ceste od I. mitreja do Mariborske ceste je stalo skupaj 66.000 evrov. Ob tem izjemnem spomeniku kulturne dediščine bodo napeljali še elektriko in vodo ter uredili sanitarije. Parkirišče pa so že uredili. letu 2016. Če pa pogodb letos ne bo, se bo ta delež povečal za slabih 40.000 evrov samo za občino Hajdina. Sklep o sofinanciranju izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka je podprlo 13 hajdinskih svetnikov, proti je glasoval le Cestnik. Brez razprave pa so svetniki potrdili soglasja za dodatna dela pri gradnji kanalizacije v višini slabih 64.000 evrov. Gre za nepredvidena dodatna dela pri rekonstrukciji lokalnih cest. Ko so v Dražencih in Gerečji vasi urejali cesto po kanalizacijski izgradnji, je stroka ugotovila, da če bodo asfaltirali samo zgornji ustroj, bo že čez eno leto treba cesto znova sanirati. Zato je župan Stanislav Glažar svetnikom predlagal, da zagotovijo dodatna sredstva za strokovno rešitev, kar so tudi naredili. Svetniki občine Hajdina so se na 28. seji seznanili tudi z izvrševanjem proračuna občine Hajdina v prvem polletju letos. Realizacija je pokazala, da so ga realno načrtovali, vse investicije, ki so jih načrtovali, bodo do konca leta tudi izvedene. V tem obdobju se tudi niso dodatno zadolžili. MG G Štajerski TEDNIK Gospodarstvo torek • 2. septembra 2Q14 EU • Ruski embargo siabi kmetijstvo EU Posledice bod(m)o čutili vsi Poročali smo, da je Rusija 7. avgusta uvedla popolni embargo na uvoz večino hrane iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, vendar dobrih štirinajst dni pozneje skrajšala seznam prepovedanih živil. Z dekretom je tako s seznama umaknila mladice lososa, mleko in mlečne izdelke brez laktoze, semenski krompir, sladko koruzo, grah, prehranska dopolnila in vitamine. Sicer pa na seznamu ostajajo govedina, svinjina, perutnina, sadje, zelenjava, ribe in sir. Embargo je odgovor Rusije na sankcije, ki jih je proti tej državi uvedla EU zaradi ruske nezakonite priključitve Krima in destabilizacije Ukrajine. Sicer pa je za EU Rusija tretja najpomembnejša trgovinska partnerica, v katero je lani izvozila za 120 milijard evrov blaga in 28 milijard evrov storitev. »Z ruskimi ukrepi je prizadetega dobrih 12 milijard evrov evropskega izvoza, kar predstavlja desetino evropskega izvoza na tržišče ruske federacije. V kmetijstvu je najbolj prizadet sektor sadja in zelenjave. Embargo je tako zaustavil izvoz 30 odstotkov sadja in 20 % zelenjave iz EU. Gre za velik delež pridelkov, ki se jim je sedaj zaprl trg,« je pred kratkim v Gornji Radgoni povedal Anton Jagodic iz sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije. Ruska prepoved uvoza določenih kmetijskih in živilskih proizvodov iz EU v Rusko federacijo že povzroča probleme na trgih EU ter tudi na drugih svetovnih trgih. Evropska ko- misija je tako že ustanovila posebno delovno skupino, ki že preučuje učinke prepovedi na kmetijske trge in možne ukrepe za zmanjšanje učinkov, poleg tega pa budno spremlja razvoj stanja na trgih. Zaradi embarga bodo najbolj prizadeti izvozi jabolk, hrušk, nektarin in breskev, rdečega sadja in paradižnikov. Evropska komisija trenutno težko oceni neposredni učinek ruske prepovedi, saj se nekateri proizvodi lahko shranijo dlje časa in se jih lahko tudi preusmeri na druga tržišča. Slovenija: Ogrožena ena tretjina izvoza v Rusijo »Za Slovenijo je ogrožena ena tretjina izvoza kmetijskih pridelkov v Rusijo, v lanskem letu je ta izvoz znašal dobrih 30 milijonov evrov, kar pomeni dober odstotek izvoza na ruski trg. Ta embargo in ukrepi direktne posledice na slovenske izvoznike, ki izvažajo kmetijske izdelke na tuje trge, nimajo tako močnega vpliva, se pa pričakuje posredni učinek embarga, kar pomeni, da so vsi ti izdelki, ki so bili namenjeni doslej na ruski trg, na zapori in se poveča pritisk na domači trg.« Kot je dejal Jago- dic, se že iščejo novi trgi, na katerih bi se ti proizvodi prodali ter s katerimi se bo omilila nastala situacija. Ruski embargo ne bo prizadel najpomembnejšega slovenskega izvoznega arti- kla - proizvodov za otroško hrano. Slednji se niso znašli na seznamu prepovedi. Slovenija je namreč v lanskem letu v Rusijo izvozila za 11 milijonov evrov otroške hrane. Strokovnjaki napovedujejo, da zaradi nizkega deleža proizvodov, za katere je ruska stran uvedla omejevalne ukrepe, v celotnem slovenskem izvozu v Rusijo ne bo občutnejšega, zlasti pa ne takojšnjega vpliva na slovensko gospodarstvo. Foto: arhiv Zaradi ruskega embarga pada- in zelenjave. Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine Sklenite nezgodno zavarovanje že danes in si zagotovite poletno zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco CORIS. Poleg tega pa lahko sodelujete še v nagradni igri za bogate nagrade. Več na www.as.si www.as.si 080 11 10 as Strnišče pri Kidričevem • Ustanovili ekoregijo Zanamcem moramo v čimboljšem stanju V nekdanji Boldirjevi jami, ki jo je občina Kidričevo sanirala ter v njej uredila učilnico avgusta ustanovili ekoregijo Ravno polje, njeno vodenje pa zaupali Aleksandru Golje Kot je dejal župan občine Kidričevo Anton Leskovar, so pred dobrimi štirimi leti v Boldirjevo jamo krajani vozili še smeti, a občini je uspelo, da so nekdanje divje odlagališče odpadkov sanirali ter preuredili v učilnico v naravi: »To je lep primer tega, kaj je možno narediti iz nekoč degradiranega okolja za naše otroke in zanamce. Naša generacija je imela srečo, saj so nam naši starši zapustili naravo še dokaj čisto. Žal pa jo je prav naša generacija zelo onesnažila. In zadnji čas je, da krivci za onesnaženo naravo storimo nekaj za to, da bomo naravo spet spravili v tako stanje, kot smo jo sprejeli. Zato je prav, da danes ustanovimo ekoregi-jo Ravno polje. Ponosni smo in obenem hvaležni, da nam svojo prakso predajajo kolegi iz sosednje Avstrije, ki so eko-regijo Kaindorf ustanovili že leta 2007 in danes že žanjejo uspehe. Verjamem, da bomo tudi mi prav kmalu priča prvim pozitivnim rezultatom.« Ustanovitev ekoregije je pozdravil tudi župan sosednje občine Starše Bojan Kirbiš, ki je izrazil prepričanje, da bodo v ekoregiji skupni rezultati dveh sodelujočih občin še bogatejši. Izkušnje iz ekoregije Kaindorf v sosednji Avstriji je predstavil Friederich Loidl, ki je poudaril, da so leta 2007, ko so ekoregijo ustanavljali, sicer imeli eko-vizijo, a niso vedeli da bo tako učinkovita: »Vodila nas je le misel, da moramo zanamcem zapustiti svet v čim boljšem stanju. To pa lahko dosežemo le, če v vseh pogledih živimo bolj eko-življenje. Veseli smo, da nam že uspeva in, da je ideja o ekoregiji prestopila mejo ter našla nove ljudi, nove prostore ter nova upanja za lepši jutri.« Po tem, ko so na ustanovni skupščini sprejeli sklep o ustanovitvi društva Ekoregija Ravno polje, so izvolili 11-članski upravni odbor, v katerem so občani iz območja občin Kidričevo in Rače, za predsednika pa so izvolili Aleksandra Goljevščka. Ta je poudaril, da se bodo pri svojem delu zavzemali za trajnostni razvoj življenjskega okolja: »V vsaki želji po napredku, ki je sicer pozitiven, se običajno kopija zalomijo na realnosti, da je ob tem treba tudi preživeti. Zato smo vse pogosteje soočeni z željami po tem, da bi živeli čim bolj ekološko, biološko, vzdržno in trajnostno naravnano življenje, vendar vedno ne znamo izbrati prave poti. To kar smo videli pri naših kolegih v Avstriji, v ekore-giji Kaindorf, se zelo razlikuje od tega, čemur smo bili do sedaj priča pri naših ekoloških torek • 2. septembra 2014 Gospodarstvo Štajerski FEDNIK 7 »Največji učinek se bo najbrž pokazal pri pritiskih na cene in na zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih pridelovalcev, učinek pa najbrž ne bo kratkoročen in bo še kar nekaj časa zamaknjen v prihodnost, ker se bodo potrošniki založili s temi cenejšimi proizvodi, ki bodo sedaj preplavili evropsko tržišče ter posledično tudi slovenski trg,« je dejal Jagodic. Sadje in zelenjava gnijeta ter izgubljata ceno In kako se z ruskim embar-gom spopadajo druge države EU? Nizozemci, ki pridelajo 16 % paradižnika in paprike na območju EU, zaradi embarga pospešeno iščejo nove trge, pozivajo pa evropsko komisijo, da čim prej sprejme ukrepe, saj je situacija, kar zadeva sadje in zelenjavo, izredno kritična. Na Poljskem čaka na prodajo več kot milijon ton sadja in zelenjave. Poljaki so doslej v Rusko federacijo letno izvažali 20 odstotkov svoje proizvodnje jabolk. Sedaj razmišljajo, da bi ta jabolka dali otrokom v šolah, zavedajo pa se tudi padca cen sadja in zelenjave. Za Španijo embargo prav tako pomeni resen vpliv. Pri njih poseben problem predstavljajo breskve, sicer pa so že v preteklosti viške sadja podarjali dobrodelnim organizacijam. Francozi menijo, da bo sadje sedaj pristalo na preostalih trgih EU, cene pa bodo padle. Napovedujejo, da bodo morale sedaj pomembno vlogo odigrati socialne ustanove. Po izračunih Italijanov so cene breskev in nektarin padle za 30 % in še padajo. K Italijanom sedaj pošiljke že prihajajo nazaj, ker pa gre za pokvarljivo robo, bi jo bilo treba čim prej plasirati na drugi trg. Tudi za Grke je Ruska federacija eden glavnih trgovskih partnerjev, saj kar 65 % izvoda sadja in zelenjave na območje Ruske federacije pride iz Grčije, kjer so zaradi hude gospodarske krize številni izgubili delovna mesta, embargo pa lahko poskrbi še za dodatno povečanje brezposelnih. Njihovi trgovci in ustanove za sedaj odvečno sadje in zelenjavo nimajo kapacitet. Vpliv na trg je velik in prihaja do padca cen, pa sporočajo Madžari, za katere je Ruska federacija prav tako pomembno tržišče. Med tistimi državami, ki direktnega vpliva ne bodo občutile, je Romunija, ki pa bo embargo občutila indirektno, saj so cene sadja in zelenjave sedaj padle tudi do 60 %. Ogrožen je stalež živine Trga svinjskega mesa sedanji embargo Rusije ne bo dodatno prizadel, saj velja zapora za to meso na tržišče Ruske federacije od februarja letos. Takrat je v EU tudi padla cena svinjskega mesa, ki je namesto na ruskem tržišču končalo v Koreji in na Japonskem. Zaradi ruskih sankcij je prizadeto 32.000 ton izvoza govedine, Rusi pa bodo prepotrebno govedino dobili od Brazilcev in Paragvajcev. Glede perutninskega mesa pa je sedaj slabih šest odstotkov izvoza EU pod embargom, Ruska federacija pa ima kar 88 % potreb po piščančjem mesu pokritih z lastno proizvodnjo. Izredne posledice pa embargo prinaša za trg mleka, saj ne velja le prepoved za mleko in mlečne proizvode, ampak tudi za sestavljene proizvode, v katerih je mleko. Izjema je otroška hrana, iz embarga pa sta izvzeta sedaj laktoza in kazein. Embargo bo najbolj prizadel Fince, Latvijce in Li-tovce. Prepoved prizadene kar 66 % finskega izvoza. V glavnem gre za mleko, ki so ga doslej letno v Rusijo izvozili za več kot 50 milijonov evrov. Padec cen mleka na Finskem je sedaj do 20 %. Za Litvo mleko predstavlja 30 % vsega izvoza v Rusijo, so pa cene surovega mleka v Litvi sedaj padle celo za 30 %. Tamkajšnje mlekarne so prenehale odkupovati mleko od kmetov, ker nimajo kam prodati proizvodov. Za Latvij-ce je že zgodovinsko Ruska federacija glavni izvozni partner. Latvijci sedaj poročajo, da so cene mleka padle, začele so se že odpovedi pogodb za oddajo mleka, v bližnji prihodnosti pa se napoveduje padec staleži goveje živine. Miha Šoštarič Ravno polje zapustiti svet v naravi, so po vzoru avstrijske ekoregije Kaindorf konec vščku. projektih; sosedje projekte okolju, zelo pomembno pa je, gradijo od spodaj navzgor, da so ti projekti tudi finančno vanje so vključeni konkretni vzdržni. Zato so naši partner-ljudje, ki živijo v konkretnem ji našli mehanizme, kako je možno spodbujati ekološko kmetijstvo, eko-mobilnost in vse drugo kar je sonaravno, tudi s finančnimi nagradami. Prepričan sem, da bo uspelo tudi nam v ekoregiji Ravno polje, saj so tudi naša prizadevanja usmerjena v eko smer. Naši načrti so jasni, ustvarjati želimo sonaravno okolje, zato bomo ustanavljali eko-delov-ne skupine za posamezna področja, v katere bodo vključene osebe iz našega okolja, ki imajo željo narediti nekaj več zase in zanamce. Prepričan sem, da uspehi ne bodo izostali in, da bodo naša prizadevanja prinesla tudi dodano vrednost.« M. Ozmec Foto: M. Ozmec Predsednik društva Ekoregija Ravno polje je postal Aleksander Goljevšček (levo). Gornja Radgona • Sejem Agra zaprl vrata Tradicionalno svež z rekordnim obiskom Ali prihaja na področju sejemske dejavnosti obetajoča prihodnost ? Po nekaterih pokazateljih optimistična napoved zagotovo velja za 52. mednarodni kmetij-sko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, ki si ga je ogledalo rekordnih128.000 obiskovalcev. Letošnja Agra je posebne poudarke namenila mednarodnemu letu družine in družinskega kmetovanja, ekološkemu kmetijstvu in živilom, gozdu in lesu, trajnostnemu gozdarjenju in varnemu delu v gozdu, turističnim kmetijam z lokalno prehransko ponudbo ter kmetijski tehniki za varno in okolju prijazno kmetovanje. Na sejem se očitno vračajo tudi obrtniki in podjetniki v organizirani obliki sodelovanja. Tokrat so se na skupnem prostoru predstavile območne obrtno-podjetniške zbornice pomurske regije (G. Radgona, Lendava, Ljutomer, M. Sobota), pa tudi sicer številni zasebniki iz Pomurja kot samostojni razstavljavci. V okviru sejma je sekcija gostincev in živilcev pripravila dan pomurske kuli-narike, na katerem je sodelovalo 17 članov sekcije. Odmeven je bil tudi posvet pomurskih obrtnih zbornic s finančno upravo ter carinskim in davčnim uradom o inšpekcijskih nadzorih na podlagi novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. V sklopu Agre se je odvijal 19. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, kjer se je predstavila slovenska papirna in papirno-predelovalna industrija. Na jubilejnem, strokovnem ocenjevanju 35. slovenski oskar za embalažo je sodelovalo 10 podjetij s petnajstimi modeli embalaže. NŠ Kidričevo • Delničarji potrdili dokapitalizacijo Osnovni kapital naj bi znašal prek 21 milijonov Na skupščini družbe Talum so delničarji potrdili dokapitalizacijo v znesku največ 1,9 milijona evrov, pri čemer bo največ sredstev, kar 1,58 milijona evrov, prispeval Elek-tro Slovenija. Preostalim delničarjem je bila dana možnost, da svoje deleže ohranijo s 314.000 evri denarnih vložkov. Na skupščini Talumovih družbenikov so se delničarji seznanili z računovodskimi izkazi za preteklo poslovno leto, oziroma z letnim konso-lidiranim poročilom družbe za leto 2013. Brez pripomb so podelili razrešnico upravi pod vodstvom Marka Drobniča in nadzornemu svetu družbe. Za revizorja letošnjih računovodskih izkazov so potrdili revizijsko hišo Constantia plus iz Ljubljane. Lansko poslovno leto je Talum sklenil z 12 milijoni evrov izgube, negativni izid pa je predsednik uprave Marko Drobnič pojasnjeval z nestabilnostjo v panogi, ki se je odražala v padanju cene aluminija na londonski borzi kovin ter povečevanju obremenitev, dajatev in prispevkov. Sicer pa so Talumovi delničarji letos ponovno odločali o povišanju osnovnega kapitala družbe. Po sklepu skupščine naj bi izvedli povečanje osnovnega kapitala z izdajo največ < 455.137 navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico. Emisijski znesek ene nove delnice bo znašal 22,10 evra, tako da bo skupna emisijska vrednost vseh novih delnic dosegla največ dobrih deset milijonov evrov. Povečanje kapitala za skoraj 1,6 milijona evrov bodo izvedli s stvarnim vložkom Elesa, ki ga predstavlja terjatev tega delničarja do Taluma v vrednosti 8,4 milijona evrov na podlagi pogodbe o dolgoročnem posojilu, sklenjene lani februarja. Z izročitvijo stvarnega vložka in konverzije njegove terjatve v osnovni kapital bo delničar pridobil 379.766 novo izdanih delnic, katerih skupna emisijska vrednost znaša 8,4 milijona evrov. Če se bodo manjšinski lastniki odločili za sodelovanje pri denarni dokapitalizaciji v vrednosti največ 314.000 evrov, bi s tem pridobili največ 75.371 novoizdanih del- nic, katerih skupna emisijska vrednost znaša največ 1,67 milijona evrov. Vsak delničar bo lahko vpisal delnice in vplačal denarne vložke sorazmerno s svojim dozdajšnjim deležem. Če bodo svojo pravico do vplačila novih delnic uveljavili vsi delničarji, bo po povišanju osnovni kapital družbe znašal nekaj čez 21 milijonov evrov. Ob tem velja dodati, da je v nedavnem pogovoru za Štajerski tednik predsednik uprave Marko Drobnič povedal, da se cene aluminija na londonski borzi v zadnjih mesecih spet dvigujejo, vendar so glede tega previdni, saj so prepričani, da je rast cen bolj posledica špekulacij velikih trgovcev, bank in finančnih skladov. Vsekakor pa je pozitivno tudi dejstvo, da so v prvem poletju letošnjega leta, vse družbe skupine Ta-lum, z izjemo Taluma Aluminij, izkazale pozitivni rezultat poslovanja. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Na londonski borzi kovin se v zadnjih mesecih cene aluminija spet dvigujejo, vendar so v Talumu previdni, saj menijo da gre za špekulacije. 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 2. septembra 2014 Podravje • V našem okolju vedno več beračev iz tujine V beračenje prisiljeni tudi otroci Ne samo slišati, tudi videti je vse več pripadnikov romske skupnosti, predvsem pred trgovskimi centri in gostinskimi lokali, ki beračijo. Med njimi je tudi veliko mladoletnih otrok, ki beračijo za svoje starše oz. skrbnike, kar je, kot je pojasnil predstavnik PU Maribor Miran Šadl, kaznivo dejanje. Na drugi strani pa prebivalci vasi tožijo o tatvinah, zbiranju odpadnih kovin in prodaji različnega ponarejenega blaga. »Romi neprenehoma beračijo. Tudi po desetkrat in več na dan. Letos jih je res nenormalno veliko. Hodijo okrog gostov in prosijo za denar. In eni so bolj vsiljivi, z drugimi pa se da dogovoriti. Če jim zagroziš s policijo, se nemudoma odstranijo,« je pojasnila lastnica enega izmed ptujskih lokalov, ki ni želela biti imenovana. Kot je dejala, Romi sicer niso tako vsiljivi, da bi odganjali goste. Je pa neprestano beračenje moteče: »Dnevno se, recimo, pojavi okrog pet do sedem Romov. Gre v večini za mlajše ženske, ki so nekoliko bolj vsiljive, včasih tudi žaljive. Beračijo pa tudi otroci, vendar vedno v spremstvu starejše osebe.« Po njenih informacijah pa naj ne bi šlo za Rome iz okolice: »Slišala sem, da jih nekje na Ptuju vsak dan odloži kombi in zvečer pobere. Ponoči jih namreč ni videti nikjer. V centru mesta in pred trgovskimi centri se zadržujejo nekje od 10. ure zjutraj do 16. oziroma 17. ure popoldan. Od kod točno prihajajo, ne vem.« Zakon o javnem redu in miru o beračenju Deveti člen zakona o javnem redu in miru beračenje na javnem mestu opredeljuje kot prekršek. Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 41,73 evra. Obravnavali mlajšo osebo, ki je beračila Na Policijski upravi Maribor smo poskusili poizvedeti, koliko je bilo v zadnjem času zabeleženih primerov vsiljivega beračenja in drugih prekrškov Romov, a nam je predstavnik PU Maribor Miran Šadl dejal, da policija ne vodi posebne statistike glede na narodnost oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih. S Policijske postaje Ptuj so nam sicer potrdili, da je največ beračenja Romov iz različnih držav Evropske unije -bodisi iz Madžarske, Slovaške, Romunije in Hrvaške, predvsem v središču mesta in pred trgovskimi centri. Po besedah Šadla pa samo beračenje še ni prekršek: »Prekršek stori, kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine.« In ptujski policisti so se letos srečali z dvema primeroma vsiljivega beračenja. »V letu 2014 smo obravnavali dva tuja državljana (Republike Hrvaške) zaradi kršitve 9. člena ZJRM-1, ko so kršitelji na vsiljiv ali žaljiv način beračili za denar ali druge materialne dobrine,« je dejal pomočnik komandirja Janko Žnidarič iz PP Ptuj. Po zagotovilih Šadla pa povečanja števila beračev ne opažajo. Beračijo tudi otroci Sicer pa nam je pomočnik komandirja Janko Žnidarič potrdil, da so v preteklosti obravnavali tudi primere beračenja mladoletnih otrok. Nazadnje v maju. »Na območju PP Ptuj smo zaznali mlajšo osebo, ki je beračila. V postopku smo ugotovili, da oseba berači pod neposrednim nadzorom polnoletne osebe, ki je bila v neposredni bližini in so s tem podani razlogi za sum obstoja kaznivega dejanja. V postopku ugotavljanja identitete je bilo ugotovljeno, da gre za družino iz Republike Hrvaške (hrvaške Rome), katerih otroci beračijo na območju Ptuja,« je pojasnil Janko Žnidarič iz PP Ptuj in še dodal: »V nadaljevanju smo z zbranimi obvestili utemeljili kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe, zaradi česar smo zoper roditelja mlajše osebe, ki je beračila, podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju.« Pobiralcev starega železa manj Po besedah Žnidariča pripadniki romske skupnosti izstopajo tudi pri izvrševanju tatvin, zbiranju odpadnih kovin, »starega železa«, ter prodaji ponarejenega blaga, kot so na primer motorne žage, električni vrtalniki, kuhinjska posoda, parfumi in razno dru- v ■ go blago. Še posebej na vaseh. Pobiralci kovin so v večini državljani sosednje Madžarske. Kot nam je pojasnil Šadl, pa samo pobiranje odpadnih kovin in drugih materialov z dovoljenjem lastnika ni kaznivo: »Nenehni obiski 'zbirateljev kovin' so seveda zelo moteči in nadležni. Če taki ljudje naša opozorila upoštevajo in odidejo, to ne predstavlja kršitve. Vseeno pa ljudem priporočamo, da si zapišejo znamko, tip in barvo vozila, s katerim se prevažajo, ter seveda registrsko številko. Ob pojavu takih oseb, še posebej ob sumu, da bi izvrševali kazniva dejanja, naj ljudje takoj pokličejo policijo na telefonsko številko 113. Policisti bodo skušali Vodja medobčinske redarske službe Robert Brkič o beračenju: Beračenje na javnem kraju je po zakonu o javnem redu in miru opredeljeno kot prekršek, ki se kaznuje z globo 41,73 evra, če to poteka na vsiljiv ali žaljiv način. Medtem ko smo berače še do pred kratkim videvali zgolj v tujini, je teh iz dneva v dan več tudi na ulicah in trgih slovenskih mest. Ptuj ni nobena izjema. Kot ugotavlja vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič, naj bi v glavnem šlo za nevsiljivo beračenje. Dokler nekdo drži samo roko in morda doda še kakšno besedo, kot pomagajte ali kaj podobnega, to še ni beračenje. Prekršek pa je vsiljivo in žaljivo beračenje oz. moteče moledovanje za nekaj, kar moti občana, ki zaradi tega lahko poda prijavo. Berači se na ptujskih ulicah pojavljajo v skupinah in kot posamezniki, med njimi še posebej izstopa eden, ki se je na ptujskih ulicah pojavil pred tremi tedni. Po prijavah občanov se obnaša zelo nekorektno in vsiljivo. V tem primeru so podani vsi elementi za začetek postopka o prekršku, ki ga bo medobčinsko redarstvo tudi začelo. Pri skupinskem beračenju pa vsaj za zdaj v medobčinskem redarstvu niso zaznali vsiljivega in žaljivega beračenja, tudi tovrstnih prijav ni bilo. Ostaja sum o organiziranem beračenju Obstajajo pa sumi o organiziranem beračenju, kar je policija v posameznih postopkih že ugotovila. V teh primerih gre za kriminalna dejanja, ko ljudi, berače, pripeljejo na posamezna mesta, po končanem beračenju pa jih zopet odpeljejo. V medobčinskem redarstvu so ugotovili, da ti organizirani berači brskajo tudi po posodah za odpadke, tako v hodnikih objektov kot na ekoloških otokih, iz katerih odnašajo še uporaben odpadni material, ki se lahko proda, ob tem pa ta območja tudi onesnažujejo. Letos v medobčinskem redarstvu niso oglobili še nobenega berača. Od skupine in posameznih beračev iz Slovaške, ki so beračili pred blagovnico na Novem trgu, ker jim niso mogli dokazati vsiljivega ali žaljivega beračenja, pa so zahtevali, da svoje početje prekinejo. Občasno pa se na ulicah in trgih pojavljajo tudi ulični muzikanti, ki prav tako računajo na darežljivost ljudi, ponavadi imajo ob sebi tudi klobuk ali kaj podobnega, v katerem zbirajo darove. Kot pove Brkič, če glasba ni moteča oz. se nobeden ne pritožuje zoper takšno igranje, jih pustijo pri miru. Berači ne polnijo občinskih ali drugih blagajn ... Kljub temu da je beračenje, če je opravljeno vsiljivo in žaljivo, prekršek, za katerega se plača 41,73 evra, je vprašanje, ali bo oseba, ki je kršila določilo zakona o javnem redu in miru, to globo tudi v resnici plačala. Ker je berač, tudi izterjava globe ni mogoča. Če je takšen plačilni nalog izdan tujemu beraču, bi bil možen ukrep zaradi zavarovanja izvršbe oz. plačila globe izdaja sklepa in začasnega zadržanja osebnega dokumenta, kar pa tudi ni nobeno zagotovilo, da bo globa plačana in da tujec tudi v tem primeru ne bo nadaljeval stare prakse, sicer brez osebnih dokumentov. Ob beračih na ulicah in trgih, skupinah, ki brskajo po posodah z odpadki, pa se dogaja tudi vsiljiva prodaja od vrat do vrat. V odloku o javnem redu in miru je zapisana prepoved reklamiranja in prodaje izdelkov po hišah, če to nekoga moti. Občani morajo v vsakem primeru biti pozorni na te prodajalce, še posebej, če jih je več. Najbolj ranljiva skupina občanov so v teh primerih starejši, ki bodisi živijo sami ali so trenutno sami doma, saj znajo biti tovrstni prodajalci zelo prefinjeni in hkrati nadvse goljufivi. Najboljša preventiva v vseh takih primerih je klic na policijsko postajo. MG torek • 2. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 9 Foto: Črtomir Goznik _ V posodah za odpadke se najde marsikaj zanimivega.....Čistilci" zbrani material zbirajo na več mestih .... Sp. Podravje • Usoda gradov Borl in Dornava In potem vse tiho je bilo ... Že večkrat smo se v Štajerskem tedniku spraševali, kakšna usoda čaka gradova Borl in Dornava ter iskali odgovore na kulturnem ministrstvu. Pa je bilo potem po navadi vse tiho ... Ker skupaj z domačini - tako tistimi iz cirkulanske kot onimi iz dornavske civilne iniciative za ohranitev in oživitev domačih gradov - ne odnehamo, smo bili spet radovedni, kaj se v zvezi z gradovoma dogaja. Z ministrstva za kulturo so nam odgovorili: »Ministrstvo za kulturo bo v kratkem ponovno pričelo postopek prodaje gradu Borl po izhodiščni ceni, ki bo temeljila na novo pridobljeni cenitvi. Besedilo razpisa je v pripravi. Obenem ostaja odprta tudi možnost javno-za-sebnega partnerstva. Baročni dvorec Dornava pa ni predviden za prodajo. Ministrstvo za kulturo je prenovo dvorca in parka Dornava uvrstilo v strateške razvojne dokumente - v Nacionalni program za kulturo 2014-2017 in v državni razvojni program investicij. Cilj ministrstva je, da v okviru finančnih zmožnosti dvorec obnovi do te stopnje, da bomo zanj našli primernega upravljavca oziroma upo- rabnika, saj verjamemo, da ima nepremičnina velik kulturni in turistični potencial. V okviru izdelane projektne dokumentacije je predvidena vzpostavitev multikulturnega centra, ki bi gostil številne kulturne prireditve, tako likovne kot glasbene, v dvorcu je predvidena ureditev knjižnice, poleg tega pa še podporne aktivnosti, s katerimi lahko upravljavec zagotavlja tudi gostinsko ponudbo. Letošnjo jesen bodo izvedene predhodne arheološke raziskave v obliki geofizikalnega pregleda in ročnega izkopa testnih sond v parku Dornava. Mikrolokacijska potrditev in pregled lokacij ter razmerij med parternimi polji, potmi in zasaditvami bo namreč podlaga za izdelavo konservatorske-ga načrta parka Dornave.« Nekaj se torej vendarle dogaja. Vsaj v papirni obliki. Ko bomo koga pod pokroviteljstvom države srečali pri delu, pa vam bomo zagotovo javili. jš Komentar tedna take ljudi ustaviti in ugotoviti, kdo so in kakšen je njihov namen gibanja v našem okolišu.« Pobiranje materialov ni kaznivo, prevoz pa In medtem ko pobiranje materialov ni kaznivo, lahko prevoz odpadnih kovin predstavlja prekršek. »Pobiranje oz. posest starega železa (odpadnih kovin) nad zakonsko predpisano težo se skladno s pozitivno zakonodajo šteje za prekršek, za katerega je pristojen prekrškovni organ Carinske uprave RS (CURS),« je pojasnil pomočnik komandirja Janko Žnidarič. Zanimalo nas je še, ali je kaznivo tudi brskanje po smetnjakih. Po besedah Mirana Šadla pa slednje prav tako v primeru privolitve lastnika ni kaznivo: »Če takega dovoljenja ni, gre za tatvino. Enako velja ob tatvinah npr. papirja iz temu namenjenih zabojnikov«. Monika Levanič Ludvik Kotar, Radio Ptuj Foto: Črtomir Goznik Borl čaka kupce, Dornava pa arheologe... Maribor in država Slovenija v ligo prvakov!? Mariboru je znova uspelo, državi Sloveniji pa še dolgo ne bo, če se ne bomo streznili. Uvrstitev v elitno tekmovanje z veliko denarja, pozornosti in promocije ter seveda zahtevnosti in načrtnega dela mi ne vzbuja evforije. Menim namreč, da mora to postati naš vsakdan. Tako moramo živeti in delati, takšen mora biti cilj našega dela. Rezultati seveda ne bodo vedno vrhunski! Vendar cilji morajo ostati vrhunski in vsi moramo delati v tej smeri z razumom in občutkom, ne na silo in brez pokritja. Prevečkrat se nam dogaja, da bi radi bili najboljši, tudi svetovni prvaki, vendar naj namesto nas to doseže nekdo drug, ki smo ga pooblastili, da nam to pribori ali zasluži. Rezultati in izkupiček pa bodo seveda naši. V nogometnem klubu Maribor so si na podlagi osebnih in izkušenj drugih postavili cilje in strategijo za doseganje le-teh. Lahko da se pri ciljih in načinih v vsem z njimi ne strinjam, predvsem mislim na ligo prvakov kot stalni cilj in v tej smeri okrepitev moštva in strokovnega štaba, vendar so tudi z nekoliko bolj konzervativnim ali pogojem primernim načinom prišli do cilja. Čestitke vsem, ki pri tem sodelujejo. Maribor je naredil tisto, kar je normalno v urejenih sredinah, družini, podjetjih, klubih, organizacijah. V zavest nam namreč mora priti, da smo tu zato, da z delom dosežemo rezultat. Če se imamo pri tem tudi lepo in prijetno, toliko bolje. Vendar vedno ni tako. To bolje veste tisti iz podjetij, kjer ne mislijo na spodbudno okolje in dobro počutje zaposlenih. Ko rečem rezultat, ne mislim zgolj na finančnega oziroma delovnega za vsako ceno in s tiranskimi metodami. Ne, to mi ni blizu. Za doseganje rezultatov moramo imeti najprej idejo ali ideje, nato cilje in dolgoročno strategijo ter seveda pogoje. Ob tem je izjemno pomembna organizacija, da bomo to lahko dosegli. Torej tudi prave ljudi na prava mesta. In ne nazadnje biti moramo pravi trenutek na pravem mestu in tisti trenutek izkoristiti. Vse to mora vodja uskladiti in s pametnim prilagajanjem pripeljati k želenemu. Zato morajo biti vsi, najbolj pa vodje, vedno v toku dogajanj ter polni potrebnih informacij iz bližnjega in širšega okolja. Mariboru je znova uspelo, Slovenijo pa to še čaka. Zato me pri sestavljanju nove vlade moti predvsem to, da je vsa pozornost na koalicijski pogodbi, ki mora biti zelo podrobna. Če je tako, potem je Slovenija znova ujetnica strankarskih programom in ministrov ne potrebujemo, če je v pogodbi vse zapisano! Slovenija tudi po mojem najprej potrebuje dolgoročno strategijo, ne od volitev do volitev, nato pa kom-petentno ekipo, ki bo to izvajala. Barvitost ali enoličnost vlad pri tem ni pomembna. Sedaj pa vsak vlada začenja skorajda na novo. Kot da smo od včeraj! Ne, nismo, zato od izvoljenih pričakujem, da o tem krepko razmislijo in ukrepajo. 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 2. septembra 2014 Markovci • Šesti mladinski glasbeni tabor Prepevali in muzicirali Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon je v drugi polovici avgusta pripravilo že šesti mladinski glasbeni tabor pod naslovom Poj z menoj, ki se ga je udeležilo blizu 50 mladih pevcev in glasbenikov, željnih novih spoznanj in izkušenj. Mladinski glasbeni tabor je tokrat potekal šest dni, združil pa je mlade glasbenike iz občine Markovci, nekaterih sosednjih občin ter tudi iz drugih krajev Slovenije. Bivali, ustvarjali in prenočevali so v prostorih župnijske dvorane in ZAF-centra v Markovcih. Kot je pojasnil idejni vodja tabora Gregor Zmazek, jim je v teh šestih letih v veliki meri uspelo uresničiti zastavljeno idejo o izpeljavi in tudi zastavljene cilje tabora: »Otroci so željni novih spoznanj in glas- benih izkušenj, hkrati pa so dneve preživljali skupaj ob prijetnem druženju s svojimi vrstniki in mentorji. Ob tem so seveda veliko muzicirali in prepevali, se glasbeno izobraževali in dopolnjevali.« Zadovoljna je bila tudi men- Foto: M. Ozmec Udeležence šestega mladinskega glasbenega tabora smo zmotili med vajo pevskega zbora ob spremljavi mladih glasbenikov pod mentorskim vodstvom Gregorja Zmazka. torica in vodja tabora Alenka Rožanc, ki je poudarila: »Na taboru so otroci delovali tako, da so bili razdeljeni v štiri skupine, vsako skupino pa je budno spremljal, vodil in jim pomagal kateri od animatorjev. Tabor je bogatilo več delavnic, letos na temo pomoči in prijateljstva, ob koncu pa smo v nedeljo zvečer pripravili tudi lepo obiskan koncert, na katerem smo občinstvu pokazali, kaj smo se naučili in kaj pravzaprav zmoremo. V okviru delavnic je deloval otroški pevski zbor ter mladinski pevski zbor. Pod vodstvom mentorjev so potekale tudi individualne vaje pevske tehnike in instrumentalne delavnice. Vsekakor ocenjujem, da je tudi letošnji glasbeni tabor v Markovcih lepo uspel, zato sem prepričana, da bodo mnogi med njimi kmalu obogatili vrste našega KUD Markovski zvon.« V okviru mladinskega glasbenega tabora vsako leto pripravljajo tudi tematski dan. Letošnja tema je bila »Pomoč«, bodisi prijateljska, zdravniška, duševna, materialna ali pomoč v stiski, ki so jih otroci tako ali drugače deležni v življenju, zato so jo dolžni tudi sami razdajati in pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. -OM Pa brez zamere Videm • Srečanje ljudskih pevcev in godcev Sedem let upokojenskih pevcev S koncertom, na katerem so gostili kar 14 skupin ljubiteljev ljudskega petja in igranja, so ljudski pevci vi-demskega društva upokojencev spomnili na sedem let svojega obstoja. Poleg vodje videmskih upokojenskih pevcev Milice Bedrač pojejo v skupini še Milena Maroh, Lizika Vindiš, Janko in Martin Bedrač. Prijeten glasbeni večer so poleg gostiteljev iz Vidma sooblikovali: Katoliško kulturno društvo Kidričevo, ljudske pevke in pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudski pevci DU Turnišče, ljudski pevci FD Pobrežje, ljudske pevke DU Kidričevo, muzikantje FD Lancova vas, Mejaši iz Repišč, ljudske pevke FD Antona-Jo-žeta Štrafela Markovci, Hišni ansambel DU Markovci, ljudski pevci FD Rožmarin Dole-na, ljudski pevci iz Jablovca, ljudski pevci DU Grajena s frajtonarjem in ljudske pevke KD Sela. Prireditev se je končala s skupno pesmijo in veselim druženjem vseh nastopajočih, ki jih je med drugim pozdravil župan Friderik Bračič, veseli pa so bili tudi poslanke Suzane Lep Šimenko. jš Ljudski pevci Društva upokojencev Videm Foto: jš Majšperk • V okviru občinskega praznika Literarni večer s F. Lainščkom 1 Foto: Mojca Vtič Feri Lainšček ob branju poezije v prekmurskem narečju V okviru 18. praznika občine Majšperk je dramska sekcija UD Ustvarjalec Majšperk minuli petek, 29. avgusta, gostila slovenskega pisatelja in pesnika ter dobitnika nagrade za najboljši roman Ferija Lainščka. »Nagrade so zato, da tudi tisti, ki ne berejo mojih del, vedo, da sem dober,« je dejal pisatelj in pesnik iz Prekmurja. V Majšperku Lainšček ni bil prvič. »Že pred leti sem lazil tu okoli, ko sem se udeleževal pisateljskih srečanj v Štatenbergu,« se je spomnil. Nato pa je ob vprašanjih odtaval v čas svojega otroštva in branja ob petrolejki v iz blata narejeni in s slamo kriti hiši. (Pre)živeti za denar Ko sredstvo postane cilj in cilj sredstvo Kaj si želite? Biti srečni. Živeti v miru. Biti zdravi. To so tri univerzalne želje, ki si jih delimo vsi vsaj malce normalni člani naše vrste na tem planetu. A to vsekakor niso želje, pri katerih bi se posameznikovo hrepenenje in poželenje ustavilo. Že od pamtiveka je za našo vrsto značilno, da si želi tudi moči, razraščanja in utrjevanja svoje pozicije. Ne vem, pripišite to osnovni sli po preživetju, najglobljemu nagonu, ki je vsidran v nas, ali pa čemu drugemu. A tako pač je. Seveda pa se ta težnja v ultramodernem, hipertehnološkem ter turbokapitalističnem svetu razrase, spreminja in dobiva širše konotacije. V svetu, ki ga živimo, namreč osnovna, »primitivna« želja po preživetju ni več omejena na golo fizično preživetje, se pravi, v naravnem okolju ubežati plenilcem ali sovražno na-strojenim pripadnikom svoje vrste, jih premagati/prelisičiti. Ne, naš svet je mnogo bolj zamotan, kompleksen in ne nazadnje tudi bolj nevaren. Hkrati se je naša vrsta skozi relativno kratko zgodovino tudi razvijala (na bolje ali slabše, presoja je vaša) ter ustvarjala nove in nove družbene sisteme. Zato v današnjem času preživeti v svetu še zmeraj sicer pomeni predvsem fizično preživeti, a to seveda ni dovolj. V gospodarsko-političnem sistemu, ki ga živimo, je eno izmed najosnovnejših orodij preživetja tudi denar. Še več -v sedanjosti je denar iz orodja preživetja, iz sredstva za preživetje mutiral v cilj. Pravilo se že kar nekaj časa ne glasi več »imeti denar, da bom lahko (pre)živel«, ampak »(pre)živeti, da bom lahko imel denar« - živeti za denar. To je globok rez in totalna zaobrnitev paradigme. Pomeni namreč, da smo iz pojmovanja denarja kot sredstva, ki nam omogoča doseči cilj, boljše življenje, prešli na čaščenje denarja kot absolutnega cilja, življenje pa degradirali, ponižali v sredstvo, ki naj bi nam ta cilj omogočalo. Ne služimo več denarja, zato da bi bolje in bolj polno živeli, marveč živimo samo še zato, da služimo denar. V sedanjosti smo priča večplastni obesednosti z denarjem. Na eni strani imamo take in drugačne bogatune, ki sicer mislijo, da živijo na veliki nogi, da si lahko privoščijo vse in vsakogar, a so v resnici tlačani denarja, saj ga nikoli ni dovolj in pač »denar mora delati denar«. Po drugi strani imamo »navadne« ljudi, ki prav tako mislijo, da živijo, a pravzaprav niso nič manj sužnji obsedenosti z denarjem kot tisti prvi - le da na drugačnem nivoju. Ti slednji namreč (če imajo srečo) hodijo v službo, da služijo denar, da bodo lahko plačali položnice, zavarovanje, kredit in tako dalje. Skratka, stvari, ki jim omogočajo vsaj koliko-tolko dostojno življenje in zdravje. Življenje za kaj? Zato, da bodo še dalje lahko hodili v službo in dobivali denar, ki jim bo omogočal plačilo položnic, zavarovanj, kreditov in tako dalje. In tako je začarani krog sklenjen. Potem imamo še ljudi, ki so na pragu revščine ali pod njim. Ti prav tako sanjajo o tem, da bi imeli boljše življenje, kar se večinokrat šteje kot »imeti več denarja« - a te nesrečneže je seveda še najlažje razumeti. Denar je že kar nekaj časa tista prava religija, pravo božanstvo, ki ga časti malodane ves svet. Vse druge religije so v službi mamona financ. Pa da v podporo napisanemu ne omenjamo spet zablodelih in pokvarjenih poslov slovenske RKC v Mariboru, omenimo le trenutno aktualne muslimanske blazneže na Bližnjem vzhodu. Ti masovno ugrabljajo tuje novinarje, pravzaprav vsakogar, ki jim pride pod roko (nož). Ter v zameno za njihovo izpustitev zahetevajo - ne morda priznanja Mohameda kot najvišjega preroka, ne več pravice za trpeče brate v Palestini, ne svetovne širitve islama. Nak - vi nam samo pošljite denar, da bomo mi, voditelji, sredi svojega abotnega kalifata lahko živeli v izobilju in še naprej tiranizirali vse živo. Polmesec ohranja svojo obliko, a dodani sta mu dve prečni črti, tako da postane evro (€). Živimo v čudni dobi; dandanes brez denarja še domnevno transcendentno ni več mogoče. Kaj transcendentno - še pošteno podelati (na vse skupaj) se ne morete, saj nimate papirja, da bi si obrisali rit. Gregor Alič Kot je dejal, ga je zgolj radovednost vodila naprej, da je pogledal preko meja svoje vasi in k radovednosti spodbuja tudi otroke ob gostovanju na šolah. Poleg radovednosti pa sta njegovo pisateljsko in pesniško ustvarjanje zaznamovali pokrajina in mamino široko srce. V dve uri trajajočem pogovoru je še razkril, da bo njegov novi roman Strah za metulje v nevihti izšel septembra pri založbi Beletrina, do takrat pa sveža poglavja sproti objavlja na Facebooku. V okviru 18. praznika občine Majšperk so se v minulem tednu zvrstile še številne športne prireditve. Med dru- gim orientacijski tek, kolesarski maraton, meddružinsko strelsko tekmovanje. Pestra paleta kulturnih in športnih dogodkov pa se obeta tudi v dneh do 13. septembra, ko bo osrednja svečanost ob 18. prazniku občine Majšperk z nagovorom županje in podelitvijo priznanj. Mojca Vtič Bovling Banjac zmagovalec turnirja Ptuj Open 2014 Stran 12 Ptujski športni vikend Igre brez meja, aerobika, tobogani, ples ... Stran 12 Nogomet Zapravljali priložnosti in ostali brez točk Stran 13 Tenis Zidanškova v NewYor-ku na prvi stopnički Stran 13 Nogomet Čeh asistiral, Tisaj zabijal Stran 14 Nogomet Žiga Šoštarič bo igral mladinsko Ligo prvakov Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 7. krog Trikrat v prečnik, dvakrat v gol Zavrč - Kalcer Radomlje 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Težak (41.), 2:0 Datkovic (66.), 2:1 Snoj (90.). ZAVRČ: Mrmic, Cvek, Kre-singer (od 80. Brdar), Šafaric, Kelenc, Čeh (od 68. Dedič), Datkovic, Dugolin, Kristic, Matjašič (od 75. Antolek), Težak. Trener: Željko Orehovec KALCER RADOMLJE: Balažič, Cankar, Zavrl, Snoj, Cerar (od 63. Gajič), Stoiljkovic (od 80. Vr-hunc), Zorc (od 63. Avbelj), Bal-kovec, Smrtnik, Rems, Bajalica. Trener: Dejan Djuranovic. Novinci v prvoligaški druščini so prišli na Ptuj oslabljeni (Rems, Jakovljevič ...), kar je ekipo Zavrča še dodatno potiskalo v vlogo popolnega favorita. Kljub temu da je na Mestnem stadionu gostovala najslabša ekipa lige - doslej še ni osvojila nobene točke -, se je v lepem petkovem popoldnevu zbralo skoraj 1000 gledalcev. Glede na tekmo v Mariboru je trener Orehovec opravil menjavo na bočnih položajih: Dediča in Roškarja sta zamenjala Čeh in Dugolin, namesto vratarja Raniloviča (viroza) pa je med vratnici stopil 22-letni Ante Mrmič. Prvi neposredni strel na gol so gledalci videli v 14. minuti, a po poskusu Kelenca ni prišlo do spremembe izida. V 20. minuti je Doris Ke-lenc hitro izvedel prosti strel na sredini igrišča ter natančno podal za zadnjo obrambno vrsto gostov, kjer je žogo Nikola Safaric, kapetan Zavrča: »Vsi so pričakovali našo zanesljivo zmago, a se je ekipa Radomelj pokazala kot čvrsta ekipa. Imajo dobre igralce in igro, a niso konkretni, imajo slab zaključek. Čudim se, da doslej niso osvojili nobene točke. Mi smo bili dovolj strpni, da smo počakali na svoje priložnosti in jih nekatere tudi izkoristili. Na koncu je prišla do izraza tudi naša kakovost, zato lahko govorimo o rutinski zmagi.« Dejan Djuranovic, trener Radomelj: »Zmaga Zavrča je zaslužena, saj so dosegli dva zadetka, ob tem pa imeli še nekaj lepih priložnosti. Na neki način sem zadovoljen z našo igro, manjkala je le zadnja podaja in boljši zaključek akcij. Že celotno prvenstvo imamo težave v zadnjih minutah prvega polčasa - tudi tokrat smo zaradi individualne napake dobili gol točno v tem obdobju. V 2. polčasu smo dobili še en gol iz prekinitve in tekma je bilo bolj ali manj odločena.« Željko Orehovec, trener Zavrča: »Najpomembneje je, da smo osvojili vse tri točke. Kljub temu da je ekipa Kalcerja zadnja, smo morali za zmago odigrati dobro, predvsem v obrambi. Vodilni zadetek smo dosegli v pravem trenutku, tik pred odhodom v slačilnice, kar je bilo odločilno za nadaljevanje. Lahko smo počakali na nasprotne napade in pretili iz prekinitev. Po drugem zadetku smo dobro nadzirali srečanje, čeprav se nam je na koncu zgodil padec koncentracije. Zadovoljen sem, da smo reprezentančni odmor pričakali z zmago.« Foto: Črtomir Goznik Karlo Težak (Zavrč, beli dres) je dosegel vodilni zadetek na srečanju s Kalcerjem Radomljami. sprejel hitri Jure Matjašič, ki se je znašel sam pred Izidorjem Balažičem, vendar z močnim strelom zadel le prečko. Več razburljivosti je bilo znova v zaključku prvega polčasa, ko je Doris Kelenc v 41. minuti podal v sredino, eden od obrambnih igralcev gostov je slabo izbil žogo, ta je prišla do Karla Težaka, ki jo je s približno 13 metrov neubranljivo poslal v gol - 1:0. Domačini bi lahko do konca polčasa še povišali vodstvo, a so slabo izpeljali dva obetavna nasprotna napada. Drugi polčas so bolje začeli varovanci Dejana Djura-noviča, ki so imeli terensko pobudo. Zavrčani so delovali precej medlo, prebudilo jih je šele nekaj ostrejših besed njihovega trenerja. V eni minuti dvakrat v prečnik Tekma bi lahko bila odločena že v 55. minuti, a so domačini v eni sami akciji dvakrat zadeli ... prečko! Najprej je prodor s strelom v prečko končal Nikola Šafaric, po podaji Težaka s strani pa v nadaljevanju akcije še Jure Matjašič, ki je lepo streljal iz »voleja«. V 66. minuti pa so domačini vendarle povišali vodstvo: Prosti strel je izvajal kapetan Šafarič, ki je podal na oddaljeno vratnico, tam je visoko skočil Matija Kristič in podal v sredino, kjer je bil Toni Datkovic povsem osa- mljen in je žogo mirno poslal v gol - 2:0. V nadaljevanju so gostitelji prek Šafarica ter rezervistov Ivana Antoleka in Roberta Brdarja zapravili še tri lepe priložnosti za gol. V zadnji minuti rednega dela so gostje ob statični obrambi domačih izvedli natančno akcijo, ki jo je z močnim in natančnim strelom s strani zaključil Niko Snoj - 2:1. Domačini so do konca tekme brez posebnih težav zadržali minimalno vodstvo in se veselili pete zmage v tem prvenstvu. Do nje so prišli dokaj rutinirano, gostje pa so za morebitno presenečenje pokazali premalo. Sledi dvotedenski prvenstveni odmor, v katerem se bo reprezentanca Slovenije v kvalifikacijah za EP 2015 v gosteh pomerila z Estonijo. Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL Nogomet • Reprezentanca Domžale nočejo z vrha, Maribor se krepi Začetek akcije Euro 2016 PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 7. KROGA: Zavrč - Radomlje 2:1 (1:0); strelci: Težak 41., Datkovič 66.; Snoj 90.; Celje - Olimpija 0:0; Domžale - Maribor 2:0 (1:0); strelca: Šišic 5., Kous 64.; Krka - Luka Koper 1:3 (0:3); strelci: Mojstrovic 73.; Žibert 36., Hadžic 38., Pučko 43.; Gorica - Rudar 1:2 (1:0); strelci: Žigon 35.; Jelic 65., Firer 87./11-m. 1. DOMŽALE 7 7 0 0 10:0 21 2. ZAVRČ 7 5 0 2 9:8 15 3. OLIMPIJA 6 4 2 0 11:3 14 4. CELJE 7 4 1 2 11:3 13 5. MARIBOR 6 4 0 2 10:8 12 6. LUKA KOPER 7 3 0 4 7:8 9 7. RUDAR 6 2 0 4 5:8 6 8. GORICA 6 1 1 4 6:6 4 9. KRKA 7 1 0 6 7:18 3 10. RADOMLJE 7 0 0 7 6:20 0 Najboljši strelci: 4 zadetki: Nik Omladič (Olimpija); 3 zadetki: Aleksandar Rodic (Olimpija), Benjamin Verbič (Celje), Luka Zahovic (Maribor), Ivan Firer (Rudar Velenje). Derbi kroga je bil odigran v Domžalah, kjer so gostovali državni prvaki iz Maribora. Ti so bili za domačine poseben motiv, kar so tudi za vse ostale ekipe 1. lige. Kljub temu Mariborčani običajno takšne tekme odločajo s kvaliteto in boljšo kombinatoriko, ko potrpežljivo čakajo na napake tekmecev. A so tokrat naleteli na izjemno čvrstega tekmeca, ki je vseh 90 minut izjemno agresivno pokrival vse dele igrišča. Tiste redke priložnosti, ki so si jih priigrali varovanci Anteja Šimundža, pa je ubranil izjemni vratar Nejc Vidmar, ki je ostal nepre-magan še na sedmi zaporedni tekmi! V taboru Maribora gredo kljub temu svojo (evropsko) pot, za tekmovanje na dveh tirih pa krepijo zasedbo. Tako so iz novomeške Krke pripeljali vratarja Matka Obradoviča (prej že Olimpija, Koper) ter enega najbolj obetavnim slovenskih mladih nogometašev, 16-le-tnega Martina Kramariča. Drugo mesto po tem krogu zaseda Zavrč. Ta je dosegel peto zmago v sezoni, tokratna je bila še najbolj primerna za rubriko »rutinirano«. Doslej najbolj učinkoviti ekipi lige, Celje in Olimpija, sta odigrala srečanje brez golov. Ljubljančani še naprej ostajajo neporaženi, čaka pa jih še zaostala tekma z Mariborom. Po štirih zaporednih porazih so se v Kopru za sodelovanje zahvalili italijanskemu trenerju Rodolfu Vanoliju, na njegovo mesto je začasno sedel Alen Sčulac. »Šok terapija« je bila uspešna, saj so Koprčani slavili v Novem mestu - vse tri zadetke so dosegli v razmaku sedmih minut. Gorica in Rudar sta med razočaranji letošnje sezone, v medsebojnem srečanju pa so daljšo potegnili Velenjčani, ki so do zmagovitega zadetka prišli v samem zaključku srečanja. Prvoligaše sedaj čaka 14-dnevni reprezentančni odmor, ki ga bo večina izkoristila za osvežitev in dodatno uigravanje. JM Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je v petek v Ljubljani predstavil seznam kandidatov za prvo kvalifikacijsko tekmo za Euro 2016, ki bo 8. septembra v Tallinnu proti Estoniji. Katanec je vpoklical tudi nekatere nogometaše Maribora, ki so se med tednom uvrstili v ligo prvakov, med njimi novinca Damjana Bo-harja in Mitjo Vilerja. Po dolgem času je na seznamu tudi Kölnov branilec Dominic Maroh, prav v obrambi pa na boku zeva vrzel, saj ima Bojan Jokic težave s poškodbo in ga ni na seznamu, prav tako zaradi podobnih težav ni niti Martina Milca. Reprezentanca se je zbrala v ponedeljek ob 12.30 na Brdu pri Kranju. Do sobote bodo fantje opravili predvidoma 11 treningov, od torka do sobote bodo vadili po dvakrat na dan. Tekma z Estonijo bo na sporedu v ponedeljek, 8. septembra, ob 20.45, letos pa jo nato čakajo še Švica v Mariboru (9. oktobra), gostovanje v Litvi (12. oktobra) ter spektakel na Wembleyju proti Angliji (15. novembra). Katančev seznam za Estonijo: - vratarji: Samir Handanovic (Inter), Jan Oblak (Atletico Madrid), Vid Belec (Inter); - branilci: Gregor Balažic (Karpati Lvov), Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko I lic (Partizan), Dominic Maroh (Köln), Miral Samardžic (Rijeka), Mitja Viler (Maribor); - vezisti: Damjan Bohar (Maribor), Josip Iličic (Fiorentina), Kevin Kampl (Red Bull Salzburg), Jasmin Kutric (Sassuolo), Dejan Lazarevic (Chievo), Aleš Mertelj (Maribor), Rajko Rotman (Istanbul Basaksehir), Dalibor Stevanovic (Tropedo Moskva), Andraž Struna (Giannina), Val-ter Birsa (Chievo); - napadalci: Zlatan Ljubijankic (Omiya Ardija), Tim Matavž (Augsburg), Milivoje Novakovic (Shimizu S-Pulse). 12 Štajerski Šport,rekreacija torek • 2. septembra 2014 20. Ptujski športni vikend Igre brez meja, aerobika, ples pod zvezdami, tobogani Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference pred 20. Ptujskih športnim vikendom: Dejan Zavec, Sandi Mertelj, Štefan Čelan, Stanko Glažar in Fredi Kmetec. V petek so na tiskovni konferenci v prostorih Zavoda za šport Ptuj predstavili še nekatere podrobnosti in pričakovanja pred jubilejnim Ptujskim športnim vikendom - letos bo na sporedu že dvaj-setič. Lani se je na vseh aktivnostih zbralo več kot 4000 udeležencev, vsaj toliko pa jih v primeru lepega vremena pričakujejo tudi letos. Stefan Čelan, župan MO Ptuj: »Vedno poudarjam pomen pregovora 'zdrav duh v zdravem telesu'. Veseli me, da smo v mestnem svetu postavili infrastrukturo na primeren nivo za mestno občino, čeprav mi nekateri to očitajo kot slabost, da sem preveč naklonjen športu. Naj bo tako še na mnoga leta!« Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: »MO ima posluh za šport, mi pa zadane naloge izpolnjujemo po najboljših močeh. Znotraj tega postaja Ptujski športni vikend eden izmed ključnih dogod- IGRE BREZ MEJA kov, kar potrjuje tudi število obiskovalcev. Tudi tokrat smo se trudili, da bi poskrbeli za celotno populacijo, od najmlajših do najstarejših. Letošnja novost so zabavne igre brez meja, ki so zastavljene tematsko, v povezavi s Ptujem. Sobota ostaja glavni termin, ko so aktivnosti razporejene čez celoten dan. Ključna je mini olimpijada za otroke ptujskih vrtcev, na igrišču z umetno travo pa bo za vse otroke postavljenih veliko napihljivih toboganov in igral. Tudi tokrat smo vključili humanitarno noto - za vadbo aerobike lahko udeleženci oddajo prostovoljne prispevke. Sicer je udeležba za vse ostale ponujene aktivnosti brezplačna.« Stanko Glažar, predsednik Sveta zavoda za šport Ptuj: »Na začetku vsakega leta postavimo plan načrtovanih aktivnosti, ki jih čez leto v veliki meri tudi uresničimo. Na letošnjem športnem vikendu so ponujene aktivno- sti atraktivne, zato pričakujemo številno udeležbo.« Fredi Kmetec, predsednik Sportne zveze MO Ptuj: »Vsako leto opažamo boljšo organizacijo in boljšo promocijo tega dogodka, zato se lahko nadejamo le še ugodnega vremena. Sicer smo športniki v MO Ptuj zadovoljni s pogoji, ki jih imamo glede infrastrukture, v naslednjem obdobju upamo le še na nekaj izboljšav za delovanje klubov.« Dejan Zavec, promotor prireditve: »Glavno sporočilo prireditve je, da šport združuje. Če bomo izkoristili vse možnosti, ki jih imamo, potem bo to za mesto zagotovo pozitivno. Moja želja je, da vsak v športu najde kakšnega prijatelja!« V primeru slabega vremena se bodo določene aktivnosti preselile v dvorano Mladika, nekatere pa bodo odpovedane. JM Bovling • Ptuj Open 2014 Banjac zmagovalec turnirja Ptuj Open Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica v A-finalu: Matej Franko (3. mesto), Zoran Banjac (1. mesto) in Zeljko Barunčic (2. mesto) Najboljša trojica v B-finalu: Ivan Svarc (3. mesto), Vedran Vedriš (1. mesto) in Črtomir Goznik (2. mesto) V Bovling centru Ptuj je v nedeljo potekalo sklepno dejanje (polfinale in finale) štiridnevnega mednarodnega turnirja v bovlingu, na katerem je nastopilo 57 igralcev iz treh držav (Slovenije, Hrvaške in Srbije). V polfinalu se je v izločilnih dvobojih v seštevku dveh iger pomerilo najboljših osem igralcev iz kvalifikacij in najboljših osem iz četrtfinala. Zmagovalci teh dvobojev so se uvrstili v finale A, poraženci pa v finale B. Zmagovalec kvalifikacij Peter Verdnik (1419 podrtih ke- gljev, povprečje 236,5 podrtih kegljev na igro) je v polfinalu pričakal na papirju »najlažjega« tekmeca Zorana Banjaca, ki se je šele kot 16. uvrstil v polfinale. Vsi gledalci so pričakovali gladko zmago Verdnika, vendar je Hrvat nekoliko presenetljivo slavil z rezultatom 443:420. Svojo formo je stopnjeval tudi v finalu, kjer je z izjemnim rezultatom 524 podrtih kegljev (povprečje 262 podrtih kegljev na igro!) popolnoma nadigral konkurenco. Drugo mesto je z rezultatom 429 podrtih kegljev osvojil Željko Barunčic, Matej Franko pa je pristal na 3. mestu (413). V finalu A je zelo dobro 6. mesto zasedel domačin Aleksander Vidovič (374). V finalu B je največ znanja pokazal Vedran Vedriš (459), 2. mesto je osvojil član Bovling kluba Ptuj Črtomir Goznik (429), Ivan Švarc, zmagovalec turnirja leta 2011, pa je na koncu pristal na 3. mestu. Uspeh Ptujčanov je s sedmim mestom v finalu B dopolnil Bojan Klarič_(383). Črtomir Goznik Rokomet • Prijateljski tekmi IVANEC - DRAVA PTUJ 30:29 (19:15) VARTEKS - DRAVA PTUJ 27:17 (14:7) DRAVA PTUJ: Maroh, Janžekovič, Sabo, Bračič, Je-renec, Uran, Hrupič, Verdenik, Jensterle, Šalamun, Lesjak, Požar, Belec, Bedenik, Šulek. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so se preko meje, v bližnjem Ivancu, udeležili turnirja, kjer so se pomerili z domačim drugoligašem in Varteksom, ki ima v hrvaški 1. ligi precejšnje ambicije. Ptujčani so klonili v obeh dvobojih, čeprav so predvsem v obrambi pokazali solidno predstavo. Velja omeniti, da je tekma z Vara-ždinci, ki so bili fizično in tehnično precej močnejši od modrih, trajala le 2-krat 20 minut. Že v sredo, 3. 9., se bo Drava pomerila z ekipo Vi- dovca, ki nastopa v hrvaški 3. ligi, teden dni zatem pa sledi še povraten dvoboj. ZRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ - RK RAČE (MLADINA) 36:26 (21:12) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Lazar, Pušnik, Kac, Zorec, Vincek, Šrajner, Požgan, Majcen, B. Selinšek, M. Selinšek, Kolednik. Trener: Sašo Petek. Ptujske rokometašice so se v drugem prijateljskem obračunu pomerile z ekipo, s katero sicer izvrstno sodelujejo. Gostje so nastopile z mlado zasedbo, kljub temu pa so varovanke Saša Petka dale vse od sebe. Prevladovale so vse srečanje in tekmo mirno pripeljale do konca, čeprav niso igrale v najmočnejši zasedbi. tp PETEK 5. SEPTEMBER 2014 Ploščad mestnega stadiona MED 10:00 in 14:00 SFunTm viKsns AEROBIKA PARTY NEDELJA 7. SEPTEMBER 2014 MESTNI STADION PTUJ MED 18:00 IN 20:00 ^ * ^t* * % ^ % # ^ # PRSDRUZ! SE! # * PLES '* Í ^^ # * * * POD ZVEZDAMI * ^ SOBOTA 6. SEPTEMBER 2014 ^ ^ POD LIPO, MESTNI STADION = MED 19:00 IN 22:00 f torek • 2. septembra 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 4. krog Zapravljali priložnosti in ostali brez točk 2. SNL REZULTATI 4. KROGA: Šen- čur - Aluminij 1:0 (0:0), Anka- ra n-Hrvati ni - Triglav Kranj 1:3 (1:2), Roltek Dob - Dravinja Kostroj 0:1 (0:1), Farmtech Ver- žej - Krško 1:2 (0:0), Šmartno 1928 - TKK Tolmin 1:0 (0:0). 1. KRŠKO 4 3 1 0 9:5 10 2. ALUMINIJ 4 3 0 1 7:2 9 3. ANKARAN 4 2 1 1 10:6 7 4. TRIGLAV KRANJ 3 2 0 1 6:4 6 5. ŠMARTNO 1928 4 1 2 1 5:6 5 6. FARMT. VERŽEJ 4 1 1 2 7:8 4 7. DRAVINJA KOS. 4 1 1 2 5:8 4 8. ŠENČUR 4 1 1 2 3:8 4 9. TKK TOLMIN 3 1 0 2 4:5 3 10. ROLTEK DOB 4 0 1 3 2:6 1 Foto: Črtomir Goznik Damijan Romih, trener Aluminija: »Srečanje smo začeli po pričakovanjih, po nekaj neizkoriščenih priložnostih pa je bila nato naša igra slabša od pričakovanj. Nekaj je k temu pripomogla nekoliko višja trava na igrišču, a to ni izgovor za poraz. Zgodilo se nam je nekaj podobnega, kot na pokalnem srečanju v Sežani, ko je šlo vse narobe. Pri mladi ekipi je pričakovati oscilacije v igri, na to sem opozarjal že pred prvenstvom. Naša naloga na treningih je, da te zmanjšamo na minimum.« Aljaž Medved (Aluminij, rdeči dres) je skupaj s soigralci doživel prvi letošnji prvenstveni poraz. Nogometaši Aluminija so po treh zaporednih prvenstvenih zmagah optimistično odšli na petkovo gostovanje na Gorenjsko. Pred kakšnimi 150 gledalci so tam odigrali večerno srečanje z domačo vrsto Šenčurja, ki je na prvih treh tekmah osvojila le eno točko. Kljub temu ima ekipa trenerja Branka Pavlina nekaj odličnih in izkušenih posameznikov, med katerimi velja omeniti Janeza Aljančiča in Luka Pavlina. Kidričani so odlično začeli srečanje in si v prvih desetih minutah priigrali kar tri zelo lepe priložnosti. Že v 3. minuti je Nunic stekel sam proti golu Šenčurja, a ni zadel v polno, le nekaj minut kasneje pa se je Grezda znašel v podobni situaciji na razdalji kakšnih sedmih metrov s strani, a tudi tokrat ni prišlo do spremem- be rezultata. Ko je naslednjo priložnost po podaji iz kota z glavo zgrešil še Lonzarič, so se opogumili tudi domačini. Kljub temu so bili Kidričani v prvem polčasu boljši tekmec, dobro so delovali predvsem v obrambi, saj domačinom niso dopustili praktično nobenega nevarnega poskusa. Domačini so se branili z vsemi močmi in pri tem niso izbirali sredstev - skupaj so si na tekmi prislužili kar šest rumenih kartonov. V drugem delu so domačini zaigrali še agresivnejše in pogumnejše v fazi napada. Plod takšne igre je bil doseženi zadetek Emirja Ljubijan-kiča v 69. minuti. Ta je izkoristil neodločnost v obrambni vrsti Aluminija in po nasprotnem napadu s strelom pod prečko povedel svojo ekipo v vodstvo - 1:0. To je bila ena od dveh priložnosti doma- činov na tekmi, gostje pa so tudi v drugem delu zapravili nekaj dodatnih. Najlepšo je imel Eros Grezda, a se je namesto za strel odločil za prei-gravanje - neuspešno ... Kidričane sedaj čakata dve zaporedni zanimivi domači srečanji: proti Ankaranu (v nedeljo, 7. 9.,) in vodilni ekipi Krškega (nedelja, 14. 9.). JM FARMTECH VERŽEJ - KRŠKO 1:2 (0:0) STRELCI; 1:0 Kek (49. z 11 m), 1:1 Štefanac (82.), 1:2 Dvorančič (88.) FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Polajžer, Lukač, Ropoša (od 80. Gliha), Domjan, Pelcl, Trstenjak (od 57. D. Vinkovič), Kouter, Mauko (od 70. Kaučič), Kek, Vaš. Trener: Zlatko Gabor. KRŠKO: Zalokar, Ribič, Frelih, Petric, Slikošek (od 50. Babnik), Drnovšek, Urbanč, Jurečič (od 65. Čeh), Blažinčič, Dvorančič, Sliv-šek (od 57. Štefanac). Trener: Tomaž Petrovič. V prvem delu tekme sta bila vratarja domala brez dela, najlepšo priložnost za zadetek je za domače v 45. minuti zapravil Mauko, ko je z neposredne bližine slabo streljal z glavo. Iz navidezno nenevarne akcije gostiteljev v 49. minuti je Frelih brez žoge v kazenskem prostoru Krškega spotaknil Lukača in sodnik Tošeski je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je uspešno izvedel Matjaž Kek. Le dve minuti pozneje je Trstenjakov strel le za nekaj centimetrov zgrešil cilj, nato pa se je začela prevlada gostov. Ti so dvakrat nevarno zapretili s prostih strelov, v 70. minuti pa se je Dvorančič povsem sam znašel pred vratarjem Andrejčem, toda njegov močan strel ni bil natančen. Ko je kazalo, da bodo Veržejci zmagovalno pripeljali igro h koncu, so z dvema napakama ožje obrambe poklonili tri točke gostom. Najprej je »rezervist« Luka Štefanac iz neposredne bližine premagal vratarja Farmtecha, v izdihljajih tekme pa domačinom nikakor ni uspelo izbiti žoge iz kazenskega prostora, ta je prišla do povsem samega Dvorančiča, ki mu poleg zmedenih obrambnih igralcev iz Ver-žeja iz nekaj metrov z glavo ni bilo težko zadeti nebranjeni del vrat. NŠ Tenis Zidanškova v New Yorku obstala na prvi stopnički Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek je treh letih prva Slovenka, ki je nastopila na mladinskem grand slam turnirju. Mladinski ITF-turnir v Quebecu: Priprava za OP ZDA V Kanadi je pretekli teden potekal najmočnejši mladinski turnir 1. kategorije, ki je bil za nastopajoče zadnja priprava pred Odprtim prvenstvom ZDA v New Yorku. V Quebecu je nastopala tudi najboljša slovenska mladinka Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj, 37. na mladinski ITF-lestvici), ki jo spremlja trener Zoran Krajnc. Tamara je imela status 5. nosilke, a je tokrat izgubila že uvodni dvoboj v 2. krogu (v 1. je bila prosta). Ugnala jo je domačinka Charlotte Robillard-Millette (187.), ki velja za najbolj nadarjeno igralko Kanade. Rezultat je bil 4:6, 4:6. Med dvojicami igra Tamara skupaj s Čehinjo Miriam Kolodziejevo. Na turnirju sta bili 3. nosilki in sta se prebili v polfinale, kjer ju je čakal obračun z Japonkama Muramat-su in Saigo. Ti sta bili v izenačenem srečanju boljši v skrajšanem tretjem nizu, ki so ga dobile z rezultatom 10:3. Odprto prvenstvo Kanade, dvojice, rezultati: 2. krog: Zidanšek/ Kolodzi-ejeva (3.) - Dimovska/Liviano (ZDA) 6:1, 6:2; četrtfinale: Zidanšek/ Kolod-ziejeva (3.) - Francati/Noe Danska, 8.) 3:6, 1:2 - predaja; polfinale: Zidanšek/ Kolodzi-ejeva (3.) - Muramatsu/Saigo (Japonska) 6:4, 4:6, 3:10. OP ZDA, New York: Zidanškova po treh letih prva Slovenka na mladinskih grand slamih Za Tamaro Zidanšek je bil turnir v Kanadi pomemben predvsem zaradi prilagajanja na hitro betonsko podlago, na kakršni v New Yorku ta teden poteka zadnji grand slam turnir sezone. 16-letna članica TK Terme Ptuj je po letu 2011, ko je v New Yorku nastopila Nastja Kolar, prva slovenska mladinka, ki se je uvrstila na katerega izmed prestižnih turnirjev za grand slam. Že samo ta podatek sam zase govori o tem, kakšen napredek je v tem letu naredila članica TK Terme Ptuj. Žreb ji je v prvem krogu prinesel dvoboj z leto mlajšo domačinko, Kelly Chen. Vsak obračun z Američani na njihovi najljubši podlagi, betonu, je težak in za takšnega se je izkazal tudi ta. Obe mladi tekmici sta imeli veliko težav na svoj servis, Chenova pa je prva izkoristila svojo break priložnost (0:2). Svoje priložnosti je v prvem nizu imela tudi Tamara, a so vse štiri ostale neizkoriščene. V nadaljevanju je uvodni niz odšel povsem na stran Ameri- Mladinski grand slam v New Yorku: 1. krog: Tamara Zidanšek -Kelly Chen (ZDA) 0:6, 7:6(6), 0:6. čanke, ki je slavila 0:6. Drugi niz je bil veliko bolj izenačen in razburljiv. Tamara je tokrat že na začetku odvzela servis Chenovi (1:0), ta pa je vrnila z rebrebreakom (1:1). Tamara je v tretji igri še enkrat napadla in izkoristila četrto žogico za odvzem servisa (2:1). To prednost je povečala do 5:2, nato pa je tekmica z dvema točkama zmanjšala zaostanek na 5:4. V 10. igri si je Tamara na svoj servis priigrala dve zaključni žogi (40:15), a se je žilava Američanka borila in izkoristila tretjo break priložnost (5:5). Naslednja igra je bila ena najdaljših v dvoboju, Tamara pa je izkoristila tretjo break priložnost za vodstvo 6:5. Na svoj servis je bila znova neuspešna in o 2. nizu je odločil tie-break (6:6). S šte- vilnimi mini breaki je Che-nova imela pri rezultatu 4:6 dve zaključni žogi za končno zmago, a se je Zidanškova vrnila iz brezna in s štirimi zaporednimi točkami osvojila niz (10:8)! Nagrada za ne-popustljivost . A nič več od tega, čeprav bi s psihološkega vidika pričakovali, da se bo prednost prevesila na stran Slovenke. Chenova je pokazala izjemno igro in zadnji niz ekspresno dobila brez izgubljene igre - 0:6. Končno razmerje točk je bilo 76:108, Zi-danškova pa je imela zelo slab izkoristek prvega in drugega servisa, le 44 in 16 %. Vzroka za žalost pa kljub temu ni, saj se bo Tamara vrnila bogatejša za dragoceno izkušnjo in z vpogledom v teniški svet njenih najboljših vrstnic. Neprecenljivi so predvsem kvalitetni treningi na trdi podlagi, ki ji bodo še kako prav prišli v nadaljevanju teniške poti. ITF-turnir na Madžarskem Nina Potočnik (Galtena) je pretekli teden nastopila na mladinskem ITF-turnirju 2. kategorije na Madžarskem - Talentum Cupu.Kot 3. no- silka je v 1. krogu ugnala Be-lorusinjo Ullyano Grib (3:6, 6:2, 6:1), v drugem pa jo je izločila Rusinja Amina Anshba (5:7, 1:6). Rusinja je na koncu osvojila turnir. ITF turnir v Mariboru V Mariboru je na igriščih ŽTK Maribor potekal mladinski ITF-turnir 4. kategorije (Radenska Open), na katerem je nastopil tudi 15-letni Sven Lah (TK Terme Ptuj). Ta je iskal točke za uvrstitev na mladinsko ITF-letvico in jih z uvrstitvijo v četrtfinale tudi osvojil. Na tej poti je Sven ugnal dva nosilca, 16-letnega Nemca Frantzena in 17-letnega Rusa Potemkina. V slovenskem četrtfinalu je bil uspešnejši najboljši slovenski igralec v tej starostni kategorije in reprezentančni kolega Grega Kokalj. Ptujčan je imel sicer precej težav z bolečinami v hrbtu, v nekaterih trenutkih pa je pokazal tudi premalo zbranosti. Jože Mohorič Radenska Open, fantje, rezultati: 1. krog: Lah - Constantin Frantzen (Nemčija, 11.) 6:4, 6:4; 2. krog: Lah - Jakub Patyk (Češka) 6:2, 6:1; 3. krog: Lah - Grigory Potem-kin (Rusija, 7.) 6:4, 6:3; četrtfinale: Lah - Kokalj 2:6, 2:6. Oparenovičeva na WTA-lestvici 18-letna Ana Oparenovič (TK Terme Ptuj) je pred dvema tednoma izpolnila zadnji pogoj za uvrstitev na svetovno člansko WTA-lestvico - osvojila je najmanj eno točko še na tretjem profesionalnem turnirju. Tako je na najnovejši lestvici s tremi osvojenimi točkami zasedla 1208. mesto. Najboljša Slovenka Polona Hercog je 75., Tamara Zidanšek pa je na 772. mestu. 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 2. septembra 2014 Nogomet • 3. SNL sever, Superliga MNZ Ptuj Dve podaji Čeha, dva zadetka Tisaja 3. SNL sever: Favorizirane ekipe zmagale Na papirju favorizirane ekipe 3. lige sever so v 2. krogu zmagale, saj so bile uspešne ekipe Maribor B, Drava, Šampion in Koroška Dravograd. Mlada mariborska vrsta je imela proti Lenartčanom, ki imajo solidno ekipo, ponovno strelske vaje, saj je dosegla šest zadetkov -na dveh tekmah so jih zabili še petnajst. V tem krogu je bilo na sedmih tekmah skupno doseženih kar 24 zadetkov, povprečno več kot trije na tekmo. Pet so jih gledalci videli v Šmarjah, kjer je Fužinar vpisal še drugo zaporedno zmago. Enako je uspelo tudi Šampionu, ki je bil na derbiju v Podvincih spretnejši od domačinov. Ptujčani so na obračunu z Radljami po spodrsljaju v prvem krogu predvsem na krilih Nastje Čeha prišli do zelo pomembne uvodne zmage v prvenstvu. REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Radlje 2:0 (0:0), Podvin-ci - Šampion 1:2 (0:1), Koroška Dravograd - Aha Emmi Bistrica 1:0 (0:0), Maribor B - AjDAS Lenart 6:1 (4:0), Malečnik -Mons Claudius 1:2 (1:2), Šmarje pri Jelšah - Fužinar 2:3 (1:1), Korotan Prevalje - Fosilum Šentjur 3:0 (1:0) 1. MARIBOR 2 2 0 0 15:2 6 2. K. DRAVOGRAD 2 2 0 0 6:0 6 3. FUŽINAR 2 2 0 0 7:2 6 4. ŠAMPION 2 2 0 0 4:1 6 5. PODVINCI 2 10 1 4:3 3 6. KOR. PREVALJE 2 10 1 3:2 3 7. DRAVA PTUJ 2 10 1 3:3 3 8. AjDAS LENART 2 10 1 3:6 3 9. MONS CLAUDIUS 2 10 1 3:10 3 10. ŠMARJE PRI J. 2 0 11 4:5 1 11. RADLJE 2 0 1 1 2:4 1 12. A. E. BISTRICA 2 0 0 2 0:3 0 13. MALEČNIK 2 0 0 2 1:6 0 14. F. ŠENTJUR 2 0 0 2 0:8 0 DRAVA PTUJ - RADLJE 2:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Tisaj (59.), 2:0 Tisaj (72.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Nežmah, Rešek, Lavrnic (od 56. Dro-ždek), Horvat (od 69. Murat, od 75. Antolič), Čeh, Babič, Kokot, Tisaj, Krajnc, Panikvar. Trener: Franc Fridl. Uvodno domačo tekmo Drave v 3. ligi sever je zaznamovala vrnitev Nastja Čeha v modri dres. Ta je na igrišču pokazal svoje prednosti in je bil najboljši posameznik obračuna z Ra-dljami. V prvih 30. minutah, ko sta obe ekipi igrali zelo previdno, se je v najlepši priložnosti po predložku Reška znašel Tisaj, a je naredil potezo preveč in zato so mu gostujoči branilci strel blokirali. Nogometaši Radelj so iskali prostor za zaključni strel, a v prvem polčasu niso bili preveč nevarni. Tudi Ptujčanom se Foto: Črtomir Goznik Niko Tisaj (Drava, modri dres št. 13) je gostom iz Koroške zabil dva zadetka. je videlo, da se še uigravajo. Najlepšo akcijo so izpeljali Čeh, Panikvar in Babič, ki je streljal iz prve, a je njegov strel po tleh vratar Prasnic ubranil. Ob tej situaciji je po predložku Reška vredno omeniti zvit poizkus Čeha z glavo, ki pa je za las končal mimo vrat. V nadaljevanju se je tekma razživela in gledalci so videli nekaj lepih priložnosti na obeh straneh. Za goste so bili v zaključnih strelih nevarni Karnič-nik, Sredenšek in Moser, po lepi akciji v 78. minuti je še enkrat odlično zaključil Karničnik, a se je z obrambo zelo izkazal Ajlec. Drava je v drugem polčasu realizirala prvo pravo situacijo, potem ko je razigrani Čeh z leve strani natančno podal do Tisaja, kateri je v teku s kakšnih šestih metrov žogo poslal v mrežo - 1:0. Ta zadetek je deloval spodbudno na ptujske nogometaše, ki so zaigrali hitreje in enostavneje. Takoj po zadetku je Čeh mojstrsko prenesel žogo z leve na desno stran do Droždeka, katerega diagonalni strel je Prasnic odlično ubranil. V 72. minuti je po podaji Čeha s kota gostujoči vratar Prasnic naredil napako, saj je žogo v svojem petmetrskem prostoru nerodno izbil, nato pa jo je spretno z glavo v gol potisnil Tisaj -2:0. Po povišanem vodstvu Drave so modri še naprej napadali in plod lepih akcij je bila najprej vratnica Droždeka ter nato še priložnost Čeha, ki je po podaji Antoliča z leve strani streljal iz teka, a za malenkost mimo vrat. Ptujčani so prišli do prvih treh točk v novem prvenstvu, ki so si jih na igrišču priborili težje od pričakovanj. PODVINCI - ŠAMPION 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Djuranovic (43.), 1:1 Lah (54.), 1:2 Kidrič (61.) Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj 2014/2015 PARI 1/16 FINALA - TOREK ob 17.00: Majšperk - Ma-kole, Podlehnik - Dornava vrtnarstvo Kovačec, Gorišnica - Oplotnica, Zgornja Polskava - Leskovec, Pragersko - Lovrenc, Markovci - Slovenja vas, Hajdoše - Hajdina; SREDA ob 17.00: Podvinci - Stojnci, Spodnja Polskava - Aha Emmi Bistrica, Drava - Boč, Cirkulane - Rogoznica, Skorba - Središče, Videm - Grajena, Gerečja vas - Ormož, Bukovci - Tržec, Apače - Aluminij. David Breznik PODVINCI: Vesenjak, Fran-gež, Kajzer, Marinič (od 75. Be-lšak), Lah, Rumež, Požegar (od 66. Vindiš), Kuserbanj, Zorko, Osterc, Zagoršek (od 84. Pajn-kiher). Trener: Miran Ljubec. Podvinčani so pred svojimi gledalci odigrali drugo tekmo v nizu: po Dravi so odigrali še drugi zaporedni derbi, tokrat s Šampionom. Kakšnih 200 gledalcev je videlo dinamično predstavo, v kateri je vsaka ekipa prevladovala v določenih delih tekme. Nogometaši Šampiona so takoj nakazali, da bodo nevarni s hitrimi prehodi v fazo napada, medtem ko so domači prihajali do priložnosti po bolj organiziranih akcijah. V 13. minuti smo videli prvo nevarno situacijo, potem ko je Zagoršek našel v kazenskem prostoru Zorka, čigar strel je gostujoča obramba blokirala. Že v naslednjem napadu so Podvinčani imeli še lepši priložnosti za zadetek, a iz bližine nista zadela Rumež in Kuser-banj. V tem delu igre je za Celjane nevarno streljal Korošec. V končnici prvega dela je Kuser-banj idealno zaposlil Zagorška, čigar strel je Jarc ubranil. Po tej zapravljeni 100-odstotni priložnosti je sledila »kazen«: gostje so prišli do žoge na levi strani, Vouk jo je podal do razpoloženega kapetana Djuranovica, ki je z diagonalnim strelom po tleh premagal nemočnega Ve-senjaka - 0:1. V drugem delu so nogometaši Podvincev hitro izenačili: Kuserbanj je izvedel prosti strel z leve strani, v skoku je bil naj-spretnejši domači kapetan Lah, ki je žogo poslal v mrežo - 1:1. Celjani so rezultat ponovno preobrnili v 61. minuti, ko so dolgo gradili akcijo okrog domačega kazenskega prostora. Žogo je dobil Djuranovic, odlično jo je podal na levo stran do Kidriča, ki je še drugič z močnim diagonalnim strelom premagal Vesenjaka - 1:2. Po zadetku gostov so domačini zaigrali še bolj ofenzivno, vendar so le s težavo prebijali agresivno in dobro postavljeno obrambo gostov. Tako so bili še najbolj nevarni po dveh standardnih situacijah, saj je najprej po kotu Kuserbanja z desne strani Ru-mež iz ugodnega položaja streljal čez vrata, medtem ko je po prostem strelu Kuserbanja Lah z glavo nastreljal gostujočega igralca. Gostje so bili nevarni v protinapadih, domačini pa so se do konca tekme trudili priti vsaj do točke, a so bili Celjani dovolj zbrani in so se na koncu veselili zmage. David Breznik Superliga MNZ Ptuj: Lokalni obračun Stojncem Uvodni krog Superlige ni prinesel nobenega presenečenja. Vsi favoriti so slavili in tako upravičili visoka pričakovanja. Že v soboto je Gerečja vas po-metla z Apačami, Hajdina pa je v Poljčanah z zadetkom Metli-čarja minimalno slavila. Visok poraz so v Središču doživeli Bukovci, kjer jih je četa Aleša Lesjaka premagal kar s 4:0. Nedeljska obračuna sta prinesla dva derbija. V prvem, sosedskem, so bili boljši Stojnci, ki so pred kar 250 gledalci slavili proti novincu v ligi. Blestel je S. Meznarič, ki je zabil dva gola. Prav tako je dva zadetka v dresu Vidma dosegel Dominik Božak in tako spet dokazal, da bo strah in trepet vratarjev v Superligi. Videm je sicer v Ormožu, ki ima letos močan pridih iz Hrvaške, slavil 1:3. REZULTATI 1. KROGA: Središče ob Dravi - Bukovci 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Novak 31., 2:0 Ivanuša 39., 3:0 Lah 67., 4:0 Govedič 88.; Boč Poljčane - Hajdina 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Metličar 23.; Gerečja vas - Apače 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Leben 9., 2:0 T. Rozman 22., 3:0 Krajnc 36., 4:0 Jus 71. ag.; Carrera Optyl Ormož - Videm 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Bo-žak 50., 1:1 Tomašic 56., 1:2 Krajnc 58., 1:3 Božak 86.; Stojnci - Cirkulane 2:1 (2:0); strelca: 1:0 S. Meznarič 16., 2:0 S. Meznarič 20, 2:1 Belšak 53. STOJNCI - CIRKULANE 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 S. Meznarič (16.), 2:0 S. Meznarič (20.), 2:1 Belšak (53.) STOJNCI: Ladic, Priher, Vin-kovič, Rog, P. Meznarič (od 62. P. Pernek), Korez (od 75. Ro-škar), G. Pernek (od 88. Alen Petrovič), S. Meznarič, Komlje-novic, Ratek, Jauševec (od 46. Aleks Petrovič). Trener: Matjaž Korez. CIRKULANE: Kristovič, Žum-bar (od 75. Pompe), Domjan, Kralj, Žuran, Punčec (od 46. Kozel), Klajderič (od 90. Avguštin), Krajnc, Belšak, Kelc (od 30. Fijačko), Berisha (od 46. Gril). Trener: Damjan Bezjak. V Stojncih sta se v uvodnem krogu Superlige pomerila kluba, ki se dobro poznata, šlo je za sosedski derbi. V dvoboju Stojncev in Cirkulan so prevladale izkušnje, kar pomeni, da so slavili rumeno-črni. Kljub temu pa gostje niso razočarali, tako da je lahko okrog 250 gledalcev, med katerimi so bili tudi glasni gostujoči pristaši, zadovoljni. V uvodu tekme nobena ekipa ni želela pretirano tvegati, gledalci so spremljali trd boj za vsak košček zelenice. Odločilni trenutki tekme so se zgodili med 16. in 20. minuto, obakrat pa je bil v glavni vlogi Silvo Meznarič. Najprej se je po lepi akciji domačih sam znašel pred Kristovičem in ga rutinira-no premagal, nato pa je unovčil idealno diagonalno podajo Ko-reza in z »lob« udarcem poskrbel za navdušenje domačega dela občinstva. Tudi po zadetku so domačini še naprej prevlado- vali, težave gostom je povzročala predvsem naveza Komljeno-vic-S. Meznarič. Cirkulane so si v tem delu igre edino omembe vredno priložnost priigrale v 27. minuti, ko je Ratek v zadnjem trenutku izbil žogo pred prodira-jočim Belšakom. V drugi del so Haložani krenili odločneje, za kar je poskrbel tudi strateg Bezjak, ki je opravil dve menjavi. To se jim je obrestovalo v 53. minuti, ko je zmedo v domačem kazenskem prostoru izkoristil Belšak in poskrbel, da je bilo spet vse odprto. Beli so še naprej imeli večjo posest žoge, toda lepše priložnosti so imeli Stojnčani. Tako sta v 69. minuti zapretila G. Pernek in Komljenovic, na drugi strani pa je v 78. minuti preko vrat meril Krajnc. Končnica je bila napeta, igra je postala nekoliko bolj groba, toda kljub poskusu Roškarja, ki se je za rumeno-črne znašel v idealni priložnosti, se izid ni več spremenil. Ostalo je pri minimalni zmagi Stojncev, gostom pa ostaja dober vtis, ki ga bodo na naslednjih tekmah skušali nadgraditi s točkami. Tadej Podvršek Foto: Črtomir Goznik Žiga Soštarič Nogomet • NŠ Poli Drava Žiga Sostaric bo igral mladinsko Ligo prvakov! Eden najbolj nadarjenih mladih ptujskih nogometašev zadnjih let Žiga Soštarič, ki je bil v zadnjih tekmah glavni nosilec igre mladinske vrste NŠ Poli Drava Ptuj in je v zadnjih treh letih občasno nastopal tudi v članski ekipi Drave, je dobil novo lepo priložnost za dokazovanje. Za eno leto je namreč prestopil v mladinsko šolo NK Maribor, katere trener je Damjan Gajser. Slednji je Šoštariča opazoval na različnih tekmah mlajših selekcij in je ptujskega obrambnega igralca povabil v svoje vrste. Glavni razlog tega prestopa je sodelovanje mladincev Maribora v Ligi prvakov, kjer se bodo - tako kot člani -pomerili z mladinci Chelsea, Schalkeja in Sportinga. To bo poseben izziv za nepopustljivega obrambnega igralca Žiga Šoštariča, ki je po dogovoru med predsednikom ptujskega kluba Fredijem Kmetcem in trenerjev mla- Košarka • SP 2014 Skupina D (Gran Canaria): 1. krog: Angola - Južna Koreja 80:69, Avstralija - Slovenija 80:90, Mehika - Litva 74:87. 2. krog: Južna Koreja - Avstralija 55:89, Slovenija - Mehika 89:68, Litva - Angola 75:62. 1. SLOVENIJA 2 2 0 4 2. LITVA 2 2 0 4 3. AVSTRALIJA 2 1 1 3 4. ANGOLA 2 1 1 3 5. JUŽNA KOREJA 2 0 2 2 6. MEHIKA 2 0 2 2 Skupina A (Granada): 1. krog: Srbija - Francija 73:74, Brazilija - Iran 79:50, Španija - Egipt 91:54 2. krog: Egipt - Srbija 64:85, Francija - Brazilija 63:65, Iran -Španija 60:90. Vrstni red: 1. Španija 4, 2. Brazilija 4, 3. Srbija 3, 4. Francija 3, 5. Egipt 2, 6. Iran 2. dincev Maribora Damjanom Gajserjem v Maribor posojen za leto dni. V tem času bo odigral na nivoju mladincev kar nekaj težkih mednarodnih tekem s svojimi vrstniki iz vse Evrope in te mu bodo prav gotovo prinesle nove izkušnje, ki jih bo nato lahko dobro unovčil v nadaljevanju svoje športne kariere. David Breznik Skupina B (Sevilla): 1. krog: Hrvaška - Filipini 81:78 (podaljšek), Portoriko -Argentina 75:98, Grčija - Senegal 87:64 2. krog: Argentina - Hrvaška 85:90, Senegal - Portoriko 82:75, Filipini - Grčija 70:82. Vrstni red: 1. Hrvaška 4, 2. Grčija 4, 3. Argentina 3, 4. Senegal 3,, 5. Portoriko 2, 6. Filipini 2. Skupina C (Bilbao): 1. krog: Ukrajina - Dominikanska republika 72:62, Nova Zelandija - Turčija 73:76, ZDA - Finska 114:55. 2. krog: Dominikanska republika - Nova Zelandija 76:63, Finska - Ukrajina 81:76, Turčija - ZDA 77:98. Vrstni red: 1. ZDA 4, 2. Dom. republika 3, 3. Turčija 3, 4. Ukrajina 3, 5. Finska 3, 6. Nova Zelandija 2. sta torek • 2. septembra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 15 Varazdin • Tamburaši in folklora na festivalu FolkoFonija 2014 Kako to znajo narediti Hrvati! Kot smo v našem časopisu objavili v petek, konec tedna in do 3. septembra v Varaždinu in po vsej varaždinski županiji poteka mednarodni festival tradicionalne kulture FolkoFonija 2014, ki ga organizirata Center tradicijske kulture Varaždin in Koncertna poslovalnica Varaždin, obsega pa tambu-raške in plesne folklorne večere v Varaždinu in okolici ter strokovno srečanje, otroški program v vrtcih in družabna srečanja. Prvi večer, v petek, 29. avgusta, so se predstavili tamburaši: poleg domačega tamburaške-ga orkestra Centra tradicijske kulture so nastopili še Nenand Kumrič Charli, tamburaški orkester iz Majšperka, tamburaški orkester Janka Stjepušina iz Martinske vasi, tamburaške skupine Carevi, Taliri in Elita ter madžarska tamburaška skupina Bondersolj. Vodja slovenskih gostov na FolkoFoniji, dirigent tambura-škega orkestra Majšperk Drago Klein, je dogajanje na festivalu in nastop Majšperčanov ocenil z besedami: »Z velikimi črkami želim zapisati, da se Slovenci od sosedov še vedno lahko učimo, kako pripraviti tako spektakularno prireditev, kot je prva FolkoFonija v Varaždinu. Tamburaši KUD Majšperk smo ponosni, da smo lahko sodelovali na tako veliki prireditvi, ki bo - sodeč po velikem obisku gledalcev in poslušalcev - zaznamovala varaždinsko kulturno dogaja- nje in pustila nepozaben vtis. Človeku se poraja vprašanje, od kod pridobijo sredstva, kdo jim finančno pomaga, da lahko izpeljejo tako veličastne prireditve s tako raznolikim Foto: Varaždinske vijesti S tamburaškim orkestrom iz Majšperka je na FolkoFoniji 2014 v Varaždinu zapela Kaja Humski iz Pristave pri Mestinju. programom ... Ne vem. Sama postavitev tako velikih odrov z vrhunskim ozvočenjem, razsvetljavo in strokovnjaki za ozvočenje je v naših malih občinah neizvedljiva! Pri nas je že vsaka veselica spektakel! Kot prvo moram poudariti, da na Hrvaškem dajo veliko na svojo kulturo dediščino in jo množično prenašajo na mlajše generacije, kar je pri nas skoraj zanemarljivo. Da so dosegli tak nivo kakovosti tamburaške glasbe in daleč presegli povprečje, so združili vse skupine oziroma orkestre nekega okolja v en kvaliteten orkester, ki ga financira občina, drugi pa so prikrajšani za tovrstne dotacije in se samoiniciativno financirajo za svoj obstoj. Pa to ne velja samo za tamburaše, pač pa za vse vrste društev! In potem tako kakovostne skupine lahko uveljavljajo hrvaško kulturo - kar prav tako znajo zelo dobro - tudi zunaj državnih meja. Pri nas pa žal obstaja beseda zavist!« Kako so majšperški tambu-raši prišli na varaždinsko prireditev? Drago Klein: »Orkester se je prijavil in izpeljal svojo nalogo v dogovoru z organizatorjem FolkoFonije Tiborjem Bunom (ki ga tamburaši poznamo kot dirigenta gorišni-ških tamburašev, op. a.). Ker so bili pevci, ki so sicer člani našega tamburaškega orkestra, iz raznih vzrokov zasedeni, smo povabili k sodelovanju pevko Kajo Humski iz Pristave pri Mestinju, ki je - čeprav s samo eno vajo z orkestrom - kakovostno izvedla svoj nastop in pripomogla k uspešni izvedbi celotne majšperške predstavitve v Varaždinu. Kaja ravno v teh dneh sodeluje na avdicijah za novo sezono Talentov; držimo ji pesti!« jš Destrnik • 33. kmečki praznik Praznik več kot uspel Drugi konec tedna v avgustu je v Destrniku potekal že 33. kmečki praznik, ki ga je od blizu in daleč obiskalo okrog 1500 obiskovalcev. Na dvodnevnem dogodku so potekale tudi tretje kmečke igre, ki so poskrbele za pošteno dozo smeha. Organizator letošnjega 33. kmečkega praznika je že tradicionalno Turistično društvo Destrnik s predsednikom Ivanom Hauptmanom na čelu. V okviru dvodnevnega dogodka se je zvrstilo vrsto prireditev. Kmečki praznik so odprli v soboto s srečanjem ljudskih pevk in nadaljevali s posla-vljanjem klopotca, nato pa še s tretjimi kmečkimi igrami, ki so občinstvo pošteno nasmejale. »S kmečkimi igrami smo pritegnili predvsem mlade, da sodelujejo in tekmujejo. Letos smo pripravili pet iger, ki so povezane s kmečkimi opravili, hkrati pa so tudi za- bavne,« je pojasnil predsednik Hauptman. Mladi tekmovalci so tekmovali v šestih ekipah in se poizkusili v različnih kmečkih opravilih, kot je na primer molža in prenašanje vode s piskrci. Slavila je ekipa Dersteljske vijolice, na drugo mesto se je uvrstilo Prostovoljno gasilsko društvo Destrnik, na tretje pa Okrepčevalnica Lacko. Z dogodkom so nadaljevali naslednji dan, v nedeljo, ko je potekala povorka starih kmečkih običajev, v kateri je sodelovalo 15 skupin iz vasi in društev občine Destrnik. Člani turističnega društva pa so prikazali tudi projekt. Od lanu do platna, ki velja za osrednji dogodek kmečkega praznika. Sicer pa so podelili tudi priznanja za urejene hiše ter razglasili naj pridelka, in sicer najtežjo bučo in največjo koruzo. Prvakinja buč je tehtala 42,6 kg, največja koruza pa se je ponašala s šestimi klasi. V obeh kategorijah je slavila kmetija Gregorec iz Drstelje. »Moram povedati, da smo z obiskom zelo zadovoljni. Obiskalo nas je okrog 1500 ljudi, ki so prišli iz vse Slovenije,« je še ponosno dejal predsednik Hauptman. Monika Levanič Takole so izgledali tekmovalci ob izvedbi vsekakor najzabavnejše kmečke igre - vleki vrvi pod oblačili. Hajdose • Šestdeset let PGD Hajdoše Uspešni na vseh področjih V soboto je skupaj z gasilci praznovala najbolj gasilska vas v Sloveniji in tudi v Evropi. V Hajdošah so pripravili osrednjo slovesnost ob 60-letnici PGD Hajdoše. Letošnje leto pa je tudi praznično za MoPZ PGD Hajdoše, ki praznuje 40 let uspešnega delovanja. Vili V soboto so se pred obnovljenim gasilskim domom zbrali domači gasilci, gasilski prijatelji iz Slovenije in širše, krajani, gostje in drugi podporniki gasilstva. Slovesnost so povezali z obnovo gasilskega doma z mansardo in podobo sv. Florjana. Trideset tisoč evrov za to obnovo je zagotovila občina Hajdina v okviru proračuna za letos. Kot je povedal predsednik PGD Hajdoše Davorin Vidovič, je ponosen, da vodi tako aktivno in prepoznavno gasilsko društvo, še posebej pa na vse tiste, ki so se zavedali pomena njegove ustanovitve. PGD Hajdoše ne odlikujejo samo vrhunski tekmovalni rezultati z gasilskih olimpijad, državnih in drugih srečanj, temveč tudi dobro zastavljeno delo na operativnem območju. Po besedah župana občine Hajdina Stanislava Glažarja hajdinski gasilci, ki so svojo zgodovino začeli pisati že leta 1912, niso opravljali oz. ne opravljajo samo nalog, ki jim jih predpisuje država ali lokalna skupnost, pač pa so se v vsem tem obdobju izkazali tudi kot izjemni povezovalci vaškega oz. družabnega življenja. V šestdesetih letih delovanja PGD Hajdoše so se izkazali številni člani in mnogi podporniki. Nekaterim med njim so v soboto podelili zahvale, ki naj jim bodo spodbuda za delo in sodelovanje vnaprej. Prejeli so jih: Občina Hajdina, OGZ Ptuj, PGD Hajdina, PGD Gerečja vas, PGD Slovenja vas, PGD Draženci, DVD Rasinja, Stanislav Glažar st., Anton Glažar, Janez Vidovič, Stanislav Glažar ml., Ivan Brodnjak, Lidija Terbulec, Drago Furek, Zdenka Brodnjak, Zvonko Glažar, Ivan Glažar, Janez Žu-mer, Anton Bedrač, Davor Te-tec, Franc Zupanič, naddekan Marijan Fesel, VO Hajdoše, VO Skorba, Društvo žensk Hajdo-še, KD Valentin Žumer Hajdo-še in ŠD Hajdoše. MG V Hajdošah so 30. avgusta ob 60-letnici PGD Hajdoše svečano odprli obnovljen gasilski dom z man-sardo in podobo sv. Florjana. Foto: ML Foto: MG 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 2. septembra 2014 Ptuj • Dnevi poezije in vina 2014 V ■ Y Pestro, množično, navdihujoče Dnevi poezije in vina, ki so nas navduševali prejšnji teden, so v obiskovalcih pustili globok vtis. Naj vam nekaj tega pričarajo tudi danes objavljene fotografije. Dornava • 21. lükarski praznik v« Najlepši pa je lukov krenec Turistično-etnografsko društvo Liikari Dornava je predzadnjo avgustovsko nedeljo organiziralo tradicionalni liikarski praznik. Prireditev je sicer nekoliko okrnil popoldanski dež. A ko so padavine ponehale, se je liikar-sko dogajanje v veselem razpoloženju nadaljevalo. V sklopu praznika so postavili razstavo, na kateri so se predstavile vse sekcije društva: lukarji, orači, koranti, cigani, ljudske pevke in aran-žerska sekcija. Na razstavi je zadišalo tudi po raznovrstnih kulinaričnih dobrotah: od pogač do slanega in sladkega peciva, kruhov, slanikov in še bi lahko naštevali. Na prireditvenem prostoru so nastopili ljudski godci, ljudske pevke, folklorna skupina Mladi lukarji iz OŠ Dornava ter moški oktet in pihalna godba Dornava. Člani društva so se predstavili s prikazom različnih del, ki spremljajo pridelavo in prodajo čebule. V sklopu letošnjega praznika je vodstvo TED Lukari s predsednico Marijo Belšak na čelu podelilo jubilejne zalivale in priznanja. Podeljenih je bilo 22 priznanj in pet zalival. Zalivale je društvo izročilo prostovoljnima gasil- \ ' 7 P J •<*' " * Í \ w M , f J V * i Nasmejanim dornavskim lukarcam gre trža še vedno dobro od rok. skima društvoma Mezgovci in Dornava za pomoč in sodelovanje pri izvedbi prireditev, vodji šolske folklorne skupine Darinki Žnidarič, Francu Prelogu za tehnično pomoč pri izvedbi prireditev in dor-navski pihalni godbi za dobro medsebojno sodelovanje. Je pa predsednica Belšakova letos še posebej pohvalila mlade, ki se udejstvujejo v društvu, saj so ogromno pomagali pri pripravah in sami izvedbi dogodka. Obiskovalci so lahko na prireditvi poskusili svoje spretnosti v pletenju čebulnih vencev oziroma ltikovili kren-cov, prav tako so lahko postali ob bogato obloženih stojnicah in kupili čebulo za ozimnico ali čebulček za sajenje. Venci čebule so se prodajali za pet do sedem evrov, kilogram čebule po evro in pol, merica čebulčka pa po tri evre. Mojca Zemljarič Licitacija stolov z Boštjanom Gorencem Pižamo Zasebno branje pri Branki Bezeljak Foto: MZ torek • 2. septembra 2014 Oglasi ŠtajerskiTEBKlK 17 J> PAKET DVOJNI PLUS Združite ELEKTRIKO in PLIN ter ju odslej plačujte po nižji ceni, na eni položnici. Za vse gospodinjske kupce. Do konca leta 2015, vi ¿vomi ptiUüweU ö] ENERGIJA PLUS 080 21 15 www.energijaplus.si Ponudba ne vključuje 20 eur popusta in praktične nagrade ob sklenitvi pogodbe za zemeljski plin. 18 Šta/m&TEDNlK Nasveti torek • 2. septembra 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Prihaja čas naleta porove zavrtalke Letošnjega poletja resnično nismo prav občutili, pa se je že končalo. Začenja se prvi jesenski mesec, z njim pa še en škodljivec, ki ga je težko popolnoma ustaviti. Skoda, saj je por ena izmed zelo uporabnih, koristnih vrtnin, pa ga ljudje prav zaradi porove zavrtalke nimajo več pogosto na vrtu. Vendar se vseeno da nekaj narediti, zato ne pozabite na to čebulnico. Kako se lahko zaščitimo pred porovo zavrtalko (muho) Pričnemo že pri sajenju. Por je veliko bolje vzgajati preko sadik. Potem lahko te sadike posadimo med vrste korenčka ali peteršilja. Lahko ga obda- september P I T 2 3 0 S 3 do ¡0.00 0 od 11,00® Č 4 • P 5 * S 6 » N 7 do 16.00 " P 8 od t&.OD T 9® do ¡1.00 od 11.00 0 S 0 # Č 1 od 13.00 0 P 2 * S 3 * N 4 do 8.00 od 4.00 0 P 5 * T do 16.00 od 17.00 S 7 Č 8 p 9 0 s 20 do 8 00 1 □d 9.00 N 21 P 22 t 23 s 24 do I 7.00 £ od 18.00 " č 25 do 15.00 p 26 s 27 do 10.00 od 11.00 n 28 od 9.00 p 29 • J 20h t 30 0 mo tudi s kapucinkami ali pa s koprom, komarčkom, sladkim komarčkom in sorodnimi kobulnicami. Tekom sezone por večkrat ogrnemo z zemljo. Prav zdaj, v jeseni, ko je nevarnost največja, pa ga ogrnemo zelo visoko, vse do zelenih listov. Najbolj zanesljiva obramba pa je, da por prekrijemo. Najpogosteje v ta namen ljudje uporabijo agrokopreno. Nič ni narobe, samo ena past je pri tem. Porova zavrtalka je zelo vztrajna. Kar nekaj časa bo po mreži hodila in iskala dostop do svojega cilja. Zato bo našla vsako luknjo, luknjico. Ker je muha relativno majhna (5 mm), zadoščajo že zelo majhne odprtine. Vemo pa, kako hitro se agrokoprena strga. Zato so boljše kakšne zavese z dovolj majhnimi luknjami (2-3 mm), ne tiste čipakste, med čipkami pa velike luknje. Pogosto sem videla tudi uporabo mrež proti insektom, ki jih na metre kupimo v nekaterih vrtnih centrih. Če so preozke, vaša greda pa širša, jih lahko zašijete s šivalnim strojem ali pa zlepite s kakšnim lepilom. Nisem še preizkušala, a po mojem bi šlo, previdno, seveda, tudi z likalnikom. Por tako kot čebula nima rad ploskega pokrivanja, zato je smiselno narediti kakšno oporo. Saj ni potrebno, da komplici-ramo. Samo zbijemo ali celo zvežemo nekaj palic okoli gredice. Potem se vam ne bo mudilo odstraniti zastirko. Muha namreč lahko zalega jajčeca in seveda dela škodo vse do prvega pravega mraza. Pazite pa, da boste zastirko tudi v tla dobro zadelali, ne je samo prekriti s kamni. Potem lahko med zemljo in zastirko pri grudah nastanejo, ostanejo luknje. Muha jih bo zanesljivo našla. I ri ^fr^i m Stokaj-v^l _ Muha in pikice, ki jih naredi z dopolnim prehranjevanjem; ko jih opazite, je zadnji čas za ukrepanje. Katere pripravke lahko uporabimo Če ne želite prekrivati, je nujno, da posevek pora zavarujemo z ustreznimi pripravki. Žalostno, a resnično je, da v Sloveniji nimamo ustreznega kemičnega pripravka, s katerim bi lahko večje površine varovali pred muho. Toliko govorimo o povečanju samooskrbe, da pa bi pridelovalcem omogočili vsaj tujini konkurenčno pridelavo, pa nihče ne želi. Sicer pa vrtičkarje ne sme motiti, da ni kemije. Saj je ne morejo pravilno in varno uporabiti. Kaj torej lahko naredimo. Če imate še kaj lesnega pepela, ga potresite okoli rastlin. Okoli stebla naj bo natresen kar visoko (5 cm). Vendar je treba pepel po vsakem dežju ponovno nasuti. To pa je letos zelo pogosto, saj kar ne neha deževati. Opazujte rastline. Pri tem se je seveda treba skloniti. Muha se namreč kakšen teden pred zaleganjem jajčec prehranjuje na listih pora. Tam potem opazimo na koncih listov v ravni črti nanizane drobne bele pikice (1 mm). Najraje ima notranje, mlade in nežnejše liste. Ko opazite te pike, je treba enkrat tedensko zaliti posevek s pripravkom iz listov rabarbare, in to vse do prvega mraza. Recept iz listov rabarbare deluje tudi proti porovi zavrtalki Sicer sem recept že napisala, a ga ponavljam. Iz listov rabarbare naredimo brozgo. To naredimo tako, da po receptu predpisano količino zelišč 24 ur namakamo v vodi, nato pol ure prekuhamo na počasnem ognju, ohladimo in precedimo. Pri rabarbari potrebujemo 1 kg svežih listov za 5 litrov vode. Liste z rokami raztrgamo. Voda naj bo postana ali iz domačega vodnjaka ali potoka. Brozgo pa naredimo Por, skrit med koprom, peteršiljem in korenčkom je dobro zavarovan. Za cvetenje vitezove zvezde se moramo potruditi zdaj. v plastični posodi. Najbolje je, da kombinirate več načinov varstva. Potem bo mogoče kakšna ličinka še v vaših rastlinah, to pa pri čiščenju odstranite. Po Sloveniji sicer že desetletja kroži vraža, da so ličinke zelo nevarne za naše zdravje. Mnogi zaradi tega napaden por po nepotrebnem zavržejo. Napadene liste odstranimo, ostala rastlina pa je seveda povsem užitna. Žal prihaja nevaren čas. Zato redno opazujte rastline in ko opazite znake prisotnosti muhe, pravočasno reagirajte. Potem vam bo por celo zimo varoval zdravje, saj ima tako kakor vse čebulnice močno antibiotično delovanje. Sobne rastline Kljub temu da sem o vitezovih zvezdah ali amarilisih, kot jih radi imenujemo pri nas, že veliko govorila in pisala, je o njih še vedno veliko vprašanj. Tisti, ki želite njihovo cvetenje okoli božiča, jih morate zdaj izsušiti. Lahko jih samo prenehate zalivati. Vendar je najbolje, če jih izpulite in postavite nekam na suho in v senco. Liste pustite, da se naravno posušijo, korenine pa samo toliko očistite, kolikor gre brez vode. Ko se listi popolnoma posušijo, jih lahko obrežete. Tudi korenine do konca očistite, ko se zemlja na njih povsem osuši. Če so bili posajeni na vrtu, čebulice namočite v ohlajen žajbljev čaj, ki mu dodajte peščico vratičevih cvetov. To je letos nujno, saj je zaradi veliko vlage velika možnost, da bodo čebule lepotic gnile. Nato čebulice dobro osušite in jih shranite v hladni kleti ali v hladilniku. Za nastavek cvetov potrebujejo namreč počitek in hlad. Kljub vsemu se lahko zgodi, da tiste čebulice, ki ste jih kupili lani, drugo leto ne bodo cvetele. Če boste to naredili zdaj, potem bodo čebule imele dovolj dolg počitek in bodo lepo cvetele vsako leto. Ne pozabite, skrajni čas je tudi, da naredite potaknjence balkonskih, pa tudi drugih okrasnih rastlin, spremljajte vremensko napoved ali pa temperature. Ko se le-te ponoči spustijo pod 10 °C, morate na stalno mesto prestaviti tudi tiste božične zvezde, ki ste jih obdržali. Verjetno pa je to tako smiselno, saj jim je zdaj počasi treba zagotavljati 14 ur popolne teme. Ker noči še niso tako dolge, je nujno, da popoldan, najkasneje ob 18. uri pogrnete nanje temno škatlo, skozi katero ne prodre svetloba. To škatlo odstranite ob 8. uri zjutraj. Če ste v službi, potem to škatlo poveznite še uro ali dve prej, odstranite pa jo pred odhodom v službo. Samo tako bodo rastline zacvetele pravočasno. Vedeti pa morate, da seveda takšna amaterska pridelava ne prinaša vedno uspeha. Poznam pa mnoge, ki jih ta rastlina že več let razveseljuje s cvetenjem pozimi. Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si Foto: MP Foto: MP Foto: MP torek • 2. septembra 2Q14 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 1S S svetovne glasbene scene To je to Kot vsako leto je tudi letos glasbena televizija MTV podelila svoje glasbene nagrade. Že 30. podelitev MTV video music awards 2014 je potekala v dvorani The Forum v kalifornijskem mestu Ingle-wood. Največ nominacij, kar osem, jih je letos zbrala ameriška pevka Beyonce. Avstralska raperka Iggy Azalea in Eminem pa sta prejela vsak po sedem nominacij. Med tistimi izvajalci, ki se lahko prav tako pohvalijo z veči-mi nominacijami, so bili še: Jay Z, Katy Perry, Miley Cyrus, Pharrell Williams, Ariana Grande, Lorde, Sam Smith, Sia, Zedd, Avi-cii, Pitbull, Jason Derulo in Hayley Williams. Kot glasbeni gostje so na podelitvi nastopili številni popularni glasbeniki, kot so Taylor Swift, Nicki Minaj, Maroon 5, Iggy Azalea, Usher, Rita Ora, Beyonce, Sam Smith, 5 Seconds of Summer ... Daleč najboljši vtis med vsemi nastopajočimi pa je zagotovo pustila Beyonce, ki je s svojim izvrstnim nastopom skoraj zasenčila celotno pri- reditev. Seznam dobitnikov MTV Video Music Awards 2014: VIDEO LETA: Miley Cyrus - Wrecking ball NAJBOLJŠI HIP-HOP VIDEO: Drake ft. Majid Jordan -Hold on (We're going home) NAJBOLJŠI VIDEO MOŠKEGA IZVAJALCA: Ed Sheeran ft. Pharrell -Sing NAJBOLJŠI VIDEO ŽENSKE IZVAJALKE: Katy Perry ft. Juicy J -Dark horse NAJBOLJŠI POP VIDEO: Ariana Grande ft. Iggy Azalea - Problem NAJBOLJŠI ROCK VIDEO: Lorde - Royals MTV ARTIST TO WATCH: Fifth Harmony - Miss movin on NAJBOLJŠE GLASBENO SODELOVANJE: Beyonce ft. JAY Z - Drunk in love MTV CLUBLAND: BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 2. ANACONDA - NICKI MINAJ 3. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat SAM MARTIN 2. AM I WRONG - NICO & VINZ 3. RUDE - MAGIC NEMČIJA 1. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 2. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE 3. PRAYER IN C (ROBIN SCHULZ REMIX) -LILLY WOOD & THE PRICK AND ROBIN SCHULZ l_e s t v i 1 ca ICI A J y 1. RUDE - MAGIC 2. GHOST - ELLA HENDERSON 3. PRAYER INC- LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ 4. AM I WRONG - NICO & VINZ 5. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat SAM MARTIN 6. LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC 7. NOBODY TO LOVE - SIGMA 8. BAILANDO - ENRIQUE IGLESIAS/SEAN PAUL 9. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 10. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA 11. STAY WITH ME - SAM SMITH Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 891809812°I0473 bo Janko Bezjak \f V j M ÇV. 5&S5 i - V/ -i Ä*4 - r^—^ - - ///M ÍÍ; t**. t » ♦ ^ < Zedd ft. Hayley Williams - Stay the night NAJBOLJŠA SCENOGRAFIJA: Arcade Fire - Reflektor NAJBOLJŠI VIZUELNI EFEKTI: OK Go - The writing's on the wall NAJBOLJŠI VIDEO Z BESEDILOM 5 Seconds of Summer -Don't stop Kot vse kaže, bo morala kontroverzna ameriška pop pevka Miley Cyrus odpovedati svoj nastop v Dominikanski republiki. Koncert, ki je bil načrtovan za 13. septembra v Santa Domingu, so tamkajšnje oblasti namreč prepovedale. Miley Cyrus, hči znanega country pevca Billyja Raya Cyrusa (Achy breaky heart), je namreč znana po izzivalnem obnašanju na svojih koncertih, saj se pogosto dotika intimnih delov in kaže jezik. Za takšno obnašanje pa v Dominikanski republiki očitno nimajo posluha, saj menijo, da bi pevka na tak način kršila njihove državne vrednote in norme. Na svetovne glasbene odre se vrača upokojeni britanski rocker Phil Collins. Letos mineva že štiri leta od njegovega zadnjega koncerta, na katerem je promoviral svoj osmi studijski album Going back. Bivši frontman skupine Genesis bo 6. decembra nastopil na humanitarnem koncertu Dreaming on the beach v Miamiju. Celotni prihodek od koncerta, na katerem bo nastopila tudi Laura Pausini, bo namenjen skladu Litlle dreams foundation, ki ga je leta 2000 skupaj s svojo ženo Orianne ustanovil ravno Phil Collins. Sredstva iz omenjenega sklada so namenjena predvsem za razvoj mladih talentiranih glasbenikov. Popularni škotski DJ Calvin Harris se je še drugo leto zapored znašel na vrhu lestvice Electronic Cash Kings časopisa Forbes. Povedano po domače, Calvin Harris je najbolje plačani DJ na svetu. V preteklih 12 mesecih je njegov račun bogatejši za 66 milijonov dolarjev. Na drugem mestu je francoski DJ David Guetta (30 mio UDS), med najboljšimi peti- Prodajanje naivnosti Vsi menda vemo, kaj naj bi na prvi pogled označevala beseda praznoverje, vendar se bojim, da »prvi pogled« v sodobni družbi ne zadostuje več. Stvari je potrebno pogledati pobliže in jih velikokrat nekoliko natančneje preučiti. Praznoverje se namreč že dolgo ne skriva več samo v kristalnih kroglah ter čarobnih amuletih, pač pa seje zavleklo tudi v razlage sveta, ki naj bi veljale za znanstvene. Po medijih se namreč nenehno pojavljajo neštete zgodbe o čudežnih tabletah za hujšanje, zdravilu proti raku, ki da se skriva v koščicah marelic, a so to dejstvo farmacevti namerno zamolčali, zdravilo proti plešavosti, angelska sporočila, bioenergetske zapestnice, informirani vrči za vodo, razna »znanstvena dognanja« o tem kako neverjetno zdravilna je npr. ta in ta zelenjava, ki zdravi vse od navadnega prehlada do klinične depresije in možganskih tumorjev ter še nešteto drugih podobnih reči. Pozabiti ne gre niti na vsenavzočo astrologijo, saj mora tak ali drugačen horoskop ali nasvet vedeževalca biti vključen v prav vsak časopis oziroma revijo... Kakor da brez tega absolutno ne gre živeti. Morda se komu vse to zdi zgolj neškodljiva zabava, a sam se ne bi mogel strinjati, saj sem mnenja, da gre zgolj za laganje javnosti, brez občutka odgovornosti, ki naj bi jo mediji vendarle imeli. Naloga medijev bi morala biti razkrivanje vsakršne resnice, kakršnakoli že ta je, ne pa prikrivanje oziroma pačenja le-te. Razumem, da mediji v tem oziru velikokrat poročajo o rečeh, ki jih novinarji niti sami ne razumejo povsem, vendar je njihova naloga, da v takšnem primeru za mnenje povprašajo strokovnjake. Kaj namreč sicer dosežemo? Zgolj kup nerazumljivih polresnic, ki jih ljudje od medijskih avtoritet poberejo kot suho zlato, kar pa hitro vodi v družbo, kjer govorice in vsesplošna naivnost veljajo več kakor trdna dejstva in dokazi, torej paranoično družbo, polno neskončnih teorij zarot. Kako naj potem sploh še kdo ve, kaj je res in kaj ni, ko pa nas nešteti članki po medijih vsak dan trenirajo, da gre verjeti praktično vsemu, pa če za to so dokazi, ali pa si je slednje nekdo ravnokar izmislil. Kot prvi protiukrep bi morda veljalo razumeti, da velika večina revij na policah trafik ne vsebuje skoraj nobenih resnih oziroma preverjenih dejstev, iz katerih bi se lahko kaj naučili, pač pa gre bolj ali manj zgolj za zabavno čtivo, ki ga ne gre jemati pretirano resno. Matic Hriberšek mi pa so še Tiesto, Aviici in Steve Aoki. Prvih deseterica na lestvici je v zadnjem letu skupaj zaslužila kar 268 milijona dolarjev, kar je 11 % več kot leto prej. ®@® Po pisanju časopisa The New York post, Kanye West in Paul McCartney sodelujeta na skupnem glasbenem projektu. V duetu naj bi posnela skladbo z naslovom Piss On My Grave. Omenjena skladba pa naj ne bi bila edina, saj naj bi ta slavni raper in bivši Beatle imela v načrtu več novih skladb. Ce je omenjena novica resnična, bomo zvedeli kaj kmalu, je pa res, da je Paul McCartney že večkrat javno povedal, da želi sodelovati z raperji, kot sta Jay Z in Kanye West. Janko Bezjak £P SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR ODPIRAMO VRATA V SVET GASTRONOMIJE IN TURIZMA Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor vabi k VPISU v POKLICNI TEČAJ za naziv strokovne izobrazbe GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK/-ICA v PETEK, 5. 9. 2014 OB 15. URI, na SŠGT MB, Mladinska ulica 14 a, Maribor. "šolsko leto 2014/2015 * pridobi se status rednega dijaka "vpisnine ni Informativni dan bo 2. 9. 2014 ob 14. uri Več informacij najdete na spletni strani SŠGT MB. 02/205 0010 www.ssgt-mb.si 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 2. septembra 2Q14 TOREK solata s klobaso, paradižnikom in papriko, polnozrnat kruh, sadje SREDA krompirjev golaž, hrenovke, sarajevske rezine* ČETRTEK juha, naravni puranji zrezek, riž, endivija PETEK breskovi cmoki, kompot SOBOTA zeljni zavitek z mletim mesom, kumarična solata NEDELJA fižolova kremna juha, svinjina na žaru**, mešana zelenjava, kajmak, dušena ajdova kaša Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK dušeno sladko zelje, krompir v kosih, kranjska, jabolčni zavitek *Sarajevske rezine Sestavine: 3 jajca, 1 dl sladkorja, 1 dl olja, 1 dl mleka, 2 dl mletih orehov, 2 dl pšeničnega zdroba, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor, malo cimeta, 4 naribana jabolka; preliv: 1 vanilijin puding, 2-3 dl mleka, 12,5 dag masla, 12,5 dag sladkorja, mleti orehi za posip. Jajca stepemo s sladkorjem, dodamo olje in mleko. Vmešamo pecilni prašek, vanilijin sladkor in pše-nični zdrob. Začinimo s cimetom. Na koncu dodamo še naribana jabolka. Pečemo pri 180 stopinjah 30 minut. Pečeno ohladimo v pekaču. Za preliv skuhamo puding, ga ohladimo in vmešamo v razmehčano maslo s sladkorjem. Potresemo z mletimi orehi. **Svinjina na žaru Sestavine: svinjina (po želji: vratovina - s kostjo ali brez nje, rebra, flam); marinada: 3 jedilne žlice sojine omake, 1 jedilna žlica medu, 5 strokov česna, 6 jedilnih žlic olivnega olja, 1/2 čajne žličke čilija v prahu, 1 čajna žlička (sladke) paprike, 1 čajna žlička soli, 1 čajna žlička popra (sveže mletega). Za marinado olupimo česen in ga fino nasekljamo ter dobro zmešamo (najboljše z metlico) s preostalimi sestavinami. S to marinado mariniramo meso in ga za 2 uri postavimo v hladilnik. Kdor ne želi toliko česna, ga enostavno ne doda ali pa zmanjša njegovo količino. Pečemo na vročem žaru in ponudimo s sezonsko zelenjavo ali s poljubno omako za žar (tzatziki, česnova omaka, gorčična omaka ...), solato (na primer grško solato), kajmakom, dušeno ajdovo kašo, lepinjami ... SESTAVIL EDI KLASINC NAJDEBE-LEJŠI PRST NA ROKI VZOREC, PRIMEREK JAN RAK KRAJ PRI JURKLOŠTRU PREDUJEM, NAPLAČILO NETOPNA ORGANSKA SPOJINA NAŠA NOVINARKA PEČNIK GRŠKA PRESTOLNICA GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZORE CIGANSKI OTROK PODATKI O BOLNIKU OBJEDANJE KORENIN STRADANJE KRAJ PRI OPATIJI DRUŽICA PRI POROKI SESTAVINA KOSTI FOTOREPORTER RUMENEGA TISKA KAČJI GLAS SPISEK TISKOVNIH NAPAK STRUP IZ VOLČJE ČEŠNJE NAŠA ALPI-NISTKA (MELANA) EKONOMIST KOBAL BRANE ELSNER VRSTA APNENCA POŽRESNOST ENKA FINSKO JEZERO KRAJ NAD VIPAVO AFRIŠKA DRŽAVA REŽISER PECKINPAH MAŠČOBA POZIV TRPLJENJE IRENA VRČKOVNIK NAŠ IGRALEC ZALOKAR ŽUŽELČJA TIPALKA NATKO NUČIČ IGRALKA GARDNER 100 m2, 100 m2 100 m2 MAČJI GLAS POČASEN TEMPO VAS NA DR. POLJU STEFAN FRECE PETRA ZAFOŠNIK NEDELJIVOST, ENOVITOST ŠTEVILO NAD ULOMKOVO ČRTO PREČNI REZ HRVAŠKA SLIKARKA ROJC HRVAŠKO LETOVIŠČE V ISTRI ZELIŠČE UGANKARSKI SLOVARČEK: CASALS = španski violončelist (Pablo), EKAR = slovenska alpinistka (Melanija), KOLAGEN = sestavina kosti, LIPID = netopna organska spojina, LONSDALE = kubanska znamka cigar, PA-KOVINA = nekovina, metaloid, SAVTA = požrešnost. "Wimz 'VNVZVJ 'V1SVN 'Z3d3dd '03A31S '1SON3 '30VdV 'OI9VOV '»AVHIAI 'NN 'VN31NV 'VdldVIAI 'Al 'IAIVS '3N031 Vdd3IS '103 'VOIS '39 '0»13AS 'dV»3 'NldOdlV '»IS 'OVdVdVd 'V3A31VAS 'VQ3raOdS '31VQSN01 'V»INV 'SldVI 'VdIAO '331Vd :ouABJopoA IMNVZIHVI 3! A3US3H torek • 2. septembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se ... ... da Slovenije nista uničila siva ekonomija in medsosed-ska pomoč, pač pa županske, poslanske, orožarske in taj-kunske rabote, (pre)visoke nagrade nadzornikov v državnih zgubaških podjetjih, pa tudi tlakovanje poti do evro-poslanca. ... da je stara ponarodela slovenska pesem dobila novo vsebino:»Država, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz na Dobu spal?« ... da je za kuliso na nedavnem ptujskem festivalu NZG zmanjkalo nategovalcev, jih je pa zato za poetovionskega župana že preveč. ... da je zgubano nebo nad Poetoviono znak za resen premislek, komu zaupati županstvo, da se nam kasneje ne bo utrgal oblak in bomo vsi mokri. ... da si moški - copate končno lahko oddahnejo. Ko jim/ nam bo žena spet težila s po- spravljanjem, pomivanjem posode in podobno nemoško dejavnostjo, ji lahko mirne duše povedo, da jo bodo prijavili na carino, ker jih sili z delom na črno. Kazen: 1000 do 7000 evrov. (Ni vrag, da si baba ne bo premislila in sama kaj postorila po hiši.) ... da je danes res vse drugače, kot je bilo nekoč. Če si nekoč tekmoval kot kvintet, so vsi vedeli, da bo nastopilo pet muzikantov; če si imel v imenu besedo sekst-, vas je bilo šest. Zakaj pa je potem na fotki mladega kvinteta z imenom Sekstakord sedem pube-cov?! Vidi se ... . da se tudi prvi mož ene bogatejših občin, pri svetem Marki niže Poetovie, le začenja zavedati, da brez zdrave kmečke logike ni pravega napredka; le na pravem koncu je treba prijeti za krmilo. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 8. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado prejme Zoja Klara Hrup, Podplat. .i*«™« www.felix.si fX UČILA Foto: Stanko Rižnar Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Paradižnik velikan sem zrasel pod brajdami v Moškanjcih. Tehtal sem 925 gramov. Vzgojila in pojedla me je družina Rižnar,« je ob današnji fotografii tedna pripisal - ne paradižnik, ki žal ne bo mogel več tekmovati v akciji našega Radia Ptuj - ampak avtor fotografije Stanko Rižnar. Iskrice Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 4 8 4 9 2 3 6 2 8 1 4 6 7 5 3 7 5 4 6 2 8 7 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€€ O Bik vvv ©© € GGG Dvojčka vvv ©© € OO Rak v ©©© €€ O Lev vvv © €€ OOO Devica vv ©©© € OOO Tehtnica v ©© €€€ OO Škorpijon vv ©©© € OO Strelec vvv ©© €€€ O Kozorog v ©©© € OOO Vodnar vv ©©© €€€ O Ribi vv © € OOO Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 2. do 8. septembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Ena dobra beseda velja za tri mesece dobrote; ena huda beseda je kot šest mesecev mraza.« Mongolski pregovor »Modri se sramuje svojih besed, pa jih prevlada v delih.« Konfucij »Posveti v svojem dnevu nekaj trenutkov v tišini. Nauči se molčati, da se boš naučil govoriti.« Joseph Cardijn »Radi imamo človeka, ki zna lepo govoriti, toda velikokrat je še dragocenejši človek, ki zna poslušati.« Lojze Kozar »Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene ob pravem času.« Neznan avtor »Lepe in sladke besede so brez objema prozorne.« Renata Podgoršek »Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod.« William Shakespeare »Kadar govornikom manjka globine, gredo v širino.« Charles de Secondat, Baron de Montesquieu 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 2. septembra 2014 Podravje • Zaradi obilnega dežja je pohitela tudi gobarska sezona Strokovnjaki opozarjajo na previdnost pred zastrupitvami Strokovnjaki s Centra za zastrupitve, interne klinike UKC Ljubljana, opozarjajo, da moramo biti pri nabiranju gob še posebej previdni, saj se lahko zgodi, da tudi dobri poznavalci gob med užitnimi spregledajo tudi kakšno strupeno. Zaradi obilnega poletnega deževja se je gobarska sezona letos začela že v avgustu, zato je prav, da smo pri nabiranju in užitju gob zelo previdni. Kot je spočila STA, se število zastrupitev z gobami sicer iz leta v leto spreminja, odvisno od gobarske sezone, pa tudi od tega, ali se zastrupi posameznik ali večje število ljudi naenkrat. Največ zastrupitev z gobami je sicer običajno šele septembra in oktobra, letos pa se je sezona gob zaradi bolj mokrega poletja začela že mesec prej. V lanskem letu so v UKC Ljubljana prejeli zaradi zastrupitve z gobami okoli 40 klicev, na oddelek centra za zastrupitve pa so zaradi tega sprejeli pet bolnikov. V istem obdobju leta 2012 so sprejeli več kot 100 klicev in zaradi zastrupitve ali suma na zastrupitev z gobami sprejeli 33 bolnikov. Tudi letos so že prejeli nekaj klicev zaradi prebavnih težav po zaužitju gob, na oddelek pa zaradi zastrupitve z gobami ni bil sprejet še noben bolnik. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se neko število bolnikov lahko obravnava tudi samo ambulantno. S" V. Letošnja gobarska sezona doslej zelo bogata Po sušnem lanskem letu je letos deževno poletje naklonjeno gobarjem. Predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc ocenjuje, da je letos za najmanj 70 odstotkov več gob kot lani. »Veliko dežja, veliko gob,« je dosedanjo gobarsko sezono povzel Dolenc in dodal, da raziskave kažejo, da je približno vsakih sedem let dobra gobarska sezona in letošnja je, kot kaže, takšna. Gobarji veliko gob najdejo po celi Sloveniji, glede na informacije s terena pa Dolenc pravi, da očitno predvsem priljubljenim rumenim gobam lisičkam ustreza zelo veliko vlage, saj jih letos gobarji najdejo zelo veliko. Inšpektorji doslej niso izdali kakšnega plačilnega naloga Na terenu gobarje preverjajo gozdarski in okoljski inšpektorji. Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je letos 13 gozdarskih inšpektorjev in devet okolj-skih inšpektorjev izvajalo nadzor hkrati z nadzorom nad vožnjo v naravnem okolju, tudi ob sobotah. Doslej niso izdali še nobenega plačilnega naloga za morebitne kršitelje predpisov. Kot ugotavljajo inšpektorji, gobarji predpise dokaj dobro poznajo. V primeru obilne gobarske sezone se omejitve dveh kilogramov na dan na osebo težko držijo, saj, kot pravijo, jih »zanese gobarska strast«. Splošna kultura nabiranja se dviguje, manj je nabiranja gob v plastičnih vrečkah, predstavljajo pa ponekod težavo odpadki, ki jih gobarji pustijo za seboj, in nedovoljeno parkiranje v gozdu, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. (sta) J Prebavne težave, slabost, bruhanje in driske so po oceni osebja UKC Ljubljana največkrat posledica neustrezno Foto: M. Ozmec Nabiranje gob je pravi užitek, slastne so tudi na krožniku, pri nabiranju, določanju užitnosti in uživanju pa moramo biti zmeraj zelo previdni. pripravljenih in zaužitih sicer užitnih gob. Vzroki so lahko prevelike količine zaužitih gob v večernih urah, neustre- zno shranjevanje ali priprava gob, uživanje starih, surovih ali razpadlih gob, neupoštevanje diete pri ljudeh z obolenji žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno. Najbolj strupene oziroma smrtno nevarne so gobe iz skupine mušnic - najbolj nevarna je zelena mušnica -, ki poleg slabosti, bruhanja, driske in hudih krčev v trebuhu povzročajo odpoved posameznih organov. V Sloveniji pa vsako leto beležimo tudi po več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zapletov oziroma poslabšanja predhodnih bolezni po zaužitju sicer užitnih gob. Težave se običajno najprej pokažejo v obliki prebavnih težav, slabosti, bruhanja, krčev v trebuhu in driske. Tudi če se to zgodi več ur po zau-žitju, takoj posumite, da so njihov vzrok lahko gobe in se obrnite po pomoč na oseb- V Štaje/dka budilka 89,8 98,2 104,3 Mh ¡fcululafte nai tudi na dpletu,: www. radio-ptu^.ii nega dežurnega zdravnika. Strupene gobe v najboljšem primeru prizadenejo samo sluznico prebavnega trakta, v najslabšem pa povzročijo odpoved organov in smrt. Če se simptomi težav pojavijo v nekaj urah po zaužitju, gre najverjetneje za prvo vrsto strupenih gob. Kadar prizadenejo sicer zdravega človeka, ta lahko ozdravi, če dobi ustrezno nadomeščanje tekočine in elektrolitov, simptomi po enem do dveh dneh minejo. To pa ne velja, kadar ima nekdo že bolezenske težave, denimo sladkorno bolezen ali okvaro ledvic. Zastrupitev z gobami namreč njegovo zdravstveno stanje poslabša, zato jim zdravniki uživanje gob povsem odsvetujejo. Prav zaradi tega pa jih ne priporočajo niti starostnikom in ne majhnim otrokom. Težave se lahko pojavijo tudi po uživanju gob, ki sicer niso strupene in jih morda sploh niste nabrali sami, ampak ste jih kupili. Zaradi tega pazite, da se na vašem krožniku znajdejo samo gobe, ki so sveže. -OM Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK (zelenjava, sadje, gobe itd.) Kdo ima največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro? Kmalu bomo našli odgovor! RADIOPTUJ ^ 89,8 98,2 104,3 www.radio-ptuj. si Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Prinesite do četrtka na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najbolj zanimiv pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili! VSAK ČETRTEK ©B t@„ PREDLOGI ZA MESEC SEPTEMBER ŠLOVENSKCIHl IP©P 1 T® [F 7 slotig«ih polk m valčkov 1.TANJA ŽAGAR -Arriva 2. KINGSTON - Danes je moj dan 3. PAPA BERTO & BALINARJI - Katka 4. ČUDEŽNI DEČKI-Ti najlepši cvet 5. TOMAŽ AHAČIČ - FOGL - Tople julijske noči 6. BOŠTJAN KONEČNIK - Asfalt polka 7. ZLATKO DOBRIČ & VIDA SADEK - Krompirček Zmagovalec meseca AVGUSTA: MARKO VOZEL) & MOJSTRI - Ribica Še eno možnost v SEPTEMBRU ima: TANJA ŽAGAR - Arriva 1. FANTJE IZPOD USCE - Na morje te bom peljal 2. BISERI-Bum v glavi 3. OGNJENI MUZIKANT- Rabim te stisni me 4. SEKSTAKORD - Nocoj mi reci da si moja 5. PRLEŠKI KVINTET - Med drobci spomina 6. VIKEND -Ko polko urežem 7. PETAN - Ljubca ti Zmagovalec meseca AVGUSTA: VESEU DOLENJCI - Ukradena ljubezen Še eno možnost imajo: FANTJE IZPOD USCE - Na morje te bom peljal _____________________ SLOVENSKIH POP 7 TOP Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.o.o p p. 13. 228B Hajdina torek • 2. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 2. september 9:00 Makole: 12. mednarodni kiparsko slikarski simpozij Forma Viva Makole 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: literarni večer s Tadevžem Ropertom, avtorjem knjige Koga naj volim Sreda, 3. september 9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: pohod po poti šestih ribnikov 18:00 Majšperk, učilnica župnišča: foto natečaj in foto delavnica KUD Majšperk Četrtek, 4. september 16:00 Majšperk, Breg: 18. občinski praznik, odprtje obnovljenega vrtca in lekarne ter parka s skulpturo 17:30 Majšperk, telovadnica OŠ: 18. občinski praznik, turnir v namiznem tenisu 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: literarni večer, Franc Mikša, dolgoletni diplomat in veleposlanik bo predstavil svoj knjižni prvenec Njegova ekscelenca Christian Grasset (2014) Petek, 5. september 10:00 Ptuj, Mestni stadion: 20. ptujski športni vikend Zavoda za Šport Ptuj, Igre brez meja, ob 16.00 teniški turnir mešanih dvojic na teniškem igrišču v Termah Ptuj 10:00 Ptujska Gora: turnir v ruskem kegljanju DU Ptujska Gora, 16.30 tradicionalni tek z igrišča na Ptujski Gori, 17.00 košarkarski turnir v telovadnici OŠ Majšperk, 19.00 pohod po obronkih Sestrž izpred doma krajanov 18:00 Ivanjkovci, dvorana KS: praznik KS Ivanjkovci, razstava in predstavitev TD, predstavitev Prleškega konjeniškega društva Sožitje med konjem in človekom 19:00 Cirkovce, dvorana: Folklorni kimavčevi večeri 2014, FA Gramnitsy iz Belorusije in FS Vinka Koržeta Cirkov-ce 19:00 Ivanjkovci, Dom kulture: praznik KS, osrednja proslava, podelitev priznanj, pogostitev 19:00 Majšperk, KPC: 18. občinski praznik, Folklorni kimavčevi večeri, Fa Montenegro iz Črne gore in FS KPD Stoperce 19:00 Markovci, večnamenska dvorana: Folklorni kimavčevi večeri 2014, FS mladinskega centra Inonu s severnega Cipra in FS Antona Jožeta Štrafela Markovci 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera multimedijske gledališke predstave Fašenk, Barbare Kukovec 20:00 Makole, trg: Doživetje v objemu Dravinjske doline, veselica s Poskočnimi muzikanti 20:00 Vurberk, grad: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodu, dramska sekcija KD Grajena Mestni kino Ptuj Četrtek, 4. september 2014: 19:00 Dva dneva, ena noč. Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. september: 17:00 Ninja želve; 19:00 Šef; 21:00 Dva dneva, ena noč. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 Mali oglasi STORITVE NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. wtvw.parocna-kann 'kA.tom NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. LASTNIKI psov, vabljeni na vpise v malo šolo, začetni in nadaljevalni tečaj, druženje, agility, friz-bi ter rally-obedience. Vpisi: 6. in 7. 9. 2014 od 10. do 12. ure. Info: www.skdcanis.si. KMETIJSTVO PRODAM obiralnik koruze Tornado 40, obnovljen in odlično ohranjen. Tel. 02 796 67 71. PRODAM bikca simentalca za nadaljnjo rejo. Tel. 031 658 661._ KUPIM obiralnik koruze kombajn za siliranje, krožno brano, izkopalnik krompirja in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi s traktorjem. Telefon 041 358 960._ PRODAMO traktor s prikolico IMT 533, obnovljen, registriran do 2. 9. 2015, in traktorsko prikolico domače izdelave ter teličko simentalko, staro 5 tednov. Telefon 031 840 282. KUPIM bikce za nadaljnjo rejo ter prodam priklop za traktor Zetor. Telefon 041 645 875._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. RESNIM, s pravim pristopom in željnim dela Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu. Pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj. V SPOMIN Eno leto je preteklo v Bruchsalu in na Ptuju. Solz nešteto je izteklo. Solze grob na Hajdini so premočile, a tebe, ljubi moj Toni - Anton, žal niso prebudile. Minile zate vse so bolečine. V srcu pustil si lepe nam spomine. Čeprav si mogel veliko pretrpeti, s teboj bilo res lepo je živeti. Vse, kar storil si za nas, hvala ti za vekomaj. Anton Toni Mohorič IZ MEŽANOVE 12, PTUJ 21. 10. 1948 - 3. 9. 2013 Nihče ne ve, kako težko je biti sam v Bruchsalu, vsi te pogrešamo. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate sveče in rože. Vsi tvoji, žena Anni - Anita Fridl, hčerka Nada, zet Emil, vnukinje in svakinja Tilika PTUJSKA TELEVIZIJA MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE Torek 02.09. 9:00 f " PROGRAMSKA SHEMA PelV .... Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Po zdravje, 8. oddaja, pon. 10:35 Hodim, torej sem: Pot 4 slapov, pon. 10:50 Film Camnus 2014: Pokopališče, pon. 11:00 Glasbena 8 (slo.), 31. oddaja, pon. 11:30 Modni, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno, pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik, pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:20 Glasbeni predah 16:35 Kuhinjica 17:00 Snornno), 25. oddaja, pon. 17:40 Film Campus 2014: Jazz Ladies, pon 18:00 Ptujska kronika 18:35 Izzivi trenda staranja, pon. 18:50 Motoscena, 26. oddaja, pon. 19:15 Tek miru, oon. 19:25 Glasbena ti (tuja), 30. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Povabilo na kavo: Dejan Krainc. pon. 21:00 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj ZD141, pon. 21:25 Bratje mlnoriti, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Sreda .09. 9:00 Dnevnik IV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 FIlm Campus 2014: Lunin pohod, pon. «Ptujska kronika, pon. Hodim,torej sem: Pot 4. slapov, pon. 0:35 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja), 30. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 94. oddaja, pon. 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:00 Cista umetnost, 35. oddaja 7:20 To bo moj poklic: Zdravnik j" 7:50 Povabilo na kavo: Mojca Vol pon. 18:35 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 19:00 Po zdravje. 8. oddaja, pon. 19:30 Glasbena 8 (slo.), 31. oddaja, 20:00 Ptujska kronika, oon. 20:20 Mura Raba TV2,6. oddaja 20:50 Cista umetnost, 35 oddaja, pon. 21:10 Motoscena, 26. oddaja, pon. .Repi „ 22:35 Info kanal Četrtek 04.09. 9:00 Dnevnik IV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica. pon. 10:05 Info kanal 10:30 Evropa moja dežela: Študentka, pon. 10:35 Motoscena, 26. oddaja, pon. 11:00 Glasbena 8 (slo), 31. oddaja, pon. 11:30 Modni, pon. 12:00 Ptujska krvnika 12:35 Povabilo na kavo: Mojca Volk In Petja Janžekovlč, pon. 13:20 Info kanal 16:00 Ptujska kronika 16:20 Hodim, torej sem: Pot 4. slapov, pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Info kanal 17:40 Zeleno, pon. 18:00 Ptujska Kronika, pon. 18:20 Motoscena. 26. oddaja, pon. 18:45 Poletni utnp Ptuja: Art Ptuj. 2DI4II. pun. 19:30 Zemlja m mi: 26. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, oon. 20:20 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja 20:55 Ptujske odrske deske: Ponovitev predstav minule sezone in iiapoved nove, pon. 21:40 Cista umetnost, 35. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal www.petv.tv 08:00 Kmečke igre na Destrniku 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Povorka kmečkih običajev na Destrniku 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 20 let TED Lukari Dornava 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Igra: Dijaški dom za babice 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Sveta Trojica • Vandalizem v porastu Tokrat so se spravili na potomko najstarejse trte Po besedah župana občine Sveta Trojica v Slov. goricah Darka Frasa je v občini v porastu vandalizem. Poleg uničevanja in kraje klopi se je neznanec zdaj znesel še nad potomko mariborske trte, ki so jo pred dvema letoma pred staro prešo ob trojiškem samostanu zasadili člani Društva vinogradnikov Sveta Trojica v Slov. goricah. Foto: Peter Leopold Nepridiprav se je nedavno znesel nad potomko mariborske trte in jo odrezal na meter višine. Ovenelo trto je prvi opazil njen skrbnik Milan Šalamun. Kot je pojasnil predsednik tega društva Peter Leopold, gre nekomu očitno nič kriva potomka najstarejše trte iz Lenta pošteno v nos. Tik pred dozorelostjo prvih grozdov je namreč človeška roka uničila triletno delo skrbnika trte Milana Šalamuna. »Zaradi dobre kondicije je letos naša potomka nakazala prvi pridelek osmih grozdov. Tik pred dozorelostjo prvih grozdov pa je nepridiprav trto prerezal na višini enega metra in s tem prekinil njeno rast. Ovenelo trto je prvi opazil prav njen skrbnik Milan Šalamun,«« je povedal Leopold in še dodal, da se trojiška trta k sreči ne bo vdala kar tako. »Ostalo je samo steblo dolžine en meter. Upamo, da bo trta preživela poškodbo, vendar bo v rasti zaostala vsaj dve leti. Škoda je tako nastala v turistični promociji potomke in pridelku, iz katerega bi naredili protokolarno vino občine,« je še razočarano dejal predsednik društva. »Trta ne sme biti žrtev zamer« Člani društva razmišljajo tudi o tem, da bi obsojanja vredno dejanje prijavili pristojnim službam. »Upamo, do bo povzročitelja kdaj zapekla vest in se bo za to gnusno dejanje opravičil, saj nam nastale škode ne more povrniti. Vsekakor pa ta trta ne more in ne sme biti žrtev osebnih ali drugih zamer, ki jih povzročitelj goji proti komurkoli v občini,« je še povedal Leopold. S tem se strinja tudi župan Fras, ki se še sprašuje: »Ne vem, kaj nekoga vodi oziroma kakšen motiv ima, da se znese nad trto. Zadnja leta takih pojavov nismo bili vajeni in so bili izjemno redki. Upam, da gre le za neki splet naključij.« Monika Levanič Kidričevo • Gibanje Za Kidričevo ponovno dokazuje in zahteva Država naj občino razglasi za degradirano območje Vodja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl je na četrtkovi tiskovni konferenci predstavil nekaj novih dejstev in pisnih dokazil, ki naj bi govorila v prid njihovi zahtevi, da država razglasi občino Kidričevo za degradirano območje. »Na direktoratu Ministrstva za okolje ugotavljajo, da so v občini Kidričevo tla onesnažena, še bolj problematično pa je onesnaženje podtalnice. Zato menijo, da obstoječi podatki dajejo jasen signal, da je treba za občino Kidričevo pripraviti podrobnejšo analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo tako možno pripraviti ukrepe za sanacijo stanja in tudi nosilce izvajanja ukrepov. Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo upoštevali naše predloge in da bodo zaradi kompleksnosti problematike sklicali sestanek z vsemi relevantnimi deležniki, kjer bodo opredeljene nujne aktivnosti za pripravo vseh strokovnih izhodišč. Pri projektih okoljske problematike v občini pa bo sodelovala tudi naša strokovna komisija,« je povedal Štrucl. Ob tem je zagotovil, da so vso dokumentacijo onesnaževalcev, ki naj bi jih bilo v občini Kidričevo več kot deset, pred kratkim posredovali Evropski komisiji za okolje ter generalnemu direktoratu EU za okolje. Ti naj bi jim zagotovili, da naj bi bil ta primer razrešen do konca maja 2015, v tem času pa bodo pripravili zahtevke za motenje posesti in od vseh onesnaževalcev ter od države zahtevali vsakoletno rento ali odškodnino. To naj bi namenili izključno za sanacijo stanja. Kako lahko na degradiranem območju ustanavljajo ekoregijo? Prav zaradi tega je za Štrucla moteče, da občina na degradiranem območju ustanavlja ekoregijo: »Zanima nas, kaj poreče župan na ugotovitve ministrstva za okolje, saj trdi, da naše okolje ni onesnaženo. Celo za nekakšno ekoregijo se zavzemajo, kjer bi pridelovali ekološko pridelano hra- no. Ti ljudje in podporniki projekta primerjajo majhno hribovito avstrijsko vas s 1400 prebivalci, sredi neokrnjene narave, z onesnaženo občino Kidričevo, kjer krajani že več desetletij živimo v zares onesnaženem okolju. Pri nas so vodnjaki prepolni tega rdečega blata, v katerem so rakotvorne spojine. Ti ljudje ne živijo v realnem svetu, saj na degradiranem območju ni mogoča ekološka pridelava hrane, zato v našem gibanju zahtevamo, da vse kompe-tence za podpise - po našem mnenju škodljivih pogodb - ki naj bi jih podpisali celo v času volilne kampanje, prepustijo novemu občinskemu svetu in županu. Prepričani smo namreč, da so ti projekti le v interesu kapitala, preprosti ljudje pa od njih ne bodo imeli nič,« je še dejal Štrucl, ob tem pa znova opozoril, da naj bi bili vodilni funkcionarji občine Kidričevo skupaj z županom vpeti tudi v več vrst korupcije, še posebej politične korupcije, ki naj bi slonela na principu daj-dam. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Branko Štrucl (desno) je novinarjem predstavil nova dejstva in dokazila, ki naj bi govorila v prid zahtevi, da država razglasi občino Kidričevo za degradirano območje. Napoved vremena za Slovenijo Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži. Osebna kronika Rojstva: Slavi-ca Petrovič, Bukovci 173b, Mar-kovci - deklica Sofia; Sara Cenar, Mezgovci ob Pesnici 55b, Dornava - deklica Gaja; Sanja Jus, Lancova vas 61, Videm pri Ptuju -deček Nej, deklica Naya; Sabina Jagušič, Gajevci 49, Gorišnica - deklica Samanta; Maja Belec, Ločič 10, Trnovska vas - deček Tai; Ati-dje Veliu, Slomškova ul. 14, Ptuj - deklica Erina; Urška Cigler, Celjska c. 2, Šmarje pri Jelšah - deček Tian Mirjam Petrovič, Slovenski trg 11, Ptuj - deklica Lara; Lidija Ambrož, Osluševci 39, Podgorci - deček Mihael; Anja Slemenšek, Zbelovo 49, Loče - deček Nej; Jasna Vin-kler, Majšperk 38, Majšperk - deček Kevin; Kateryna Ogrizek, Bukovci 87a, Mar-kovci - deklica Aliya; Jasmina Kukovec, Pršetinci 36, Sv. Tomaž - deklica Lina; Karmen Donaj, Nova vas pri Markovcih 52, Markovci - deklica Žana; Petra Triler, Dražen Vrh - del 25, Sv. Ana v Slov. goricah - deklica Tinkara; Valerija Murad, Vinski Vrh 7, Miklavž pri Ormožu -deček Tim; Katja Puhan, Vuzmetinci 5, Miklavž pri Ormožu - deček Nino. Umrli so: Barbara rUjj Korenjak, roj. Arbeiter, ^ Meje 3, roj. 1919 - umrla 22. avgusta 2014; Ivana Burjan, roj. Steiner, Njiverce - vas 34, roj. 1926 - umrla 23. avgusta 2014; Branko Grabrovec, Belavšek 39, roj. 1943 - umrl 21.avgusta 2014; Jožef Kociper, Strjanci 39, roj. 1956 - umrl 28. avgusta 2014; Marija Zavec, roj. Veit, Meje 10, roj. 1917 - umrla 25. avgusta 2014; Janko Šmid, Ptuj, Volkmerje-va cesta 29, roj. 1953 - umrl 21. avgusta 2014; Marija Lesjak, roj. Filipaja, Spodnja Hajdina 23, roj. 1928 - umrla 27. avgusta 2014; Mihael Živic, Sodince 16, roj. 1938 -umrl 28. avgusta 2014. Poroke - Ptuj: Janez Jagarlnec, Pobrežje 9, in Lidija Janžekovič, Pobrežje 9; Aleksander Lovrenčič, Vin-tarovci 48 b, in Liljana Holc, Vintarovci 48 b; Damijan Gradečak, Zlatoličje 103, in Andreja Kante, Ptuj, Ko-kolova ulica 9; Matej Bez-jak, Prvenci 5 d, in Nataša Janžekovič, Tibolci 59. Danes bo oblačno, občasno bo deževalo, najmanj dežja bo v zahodni Sloveniji. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, drugod večinoma šibak veter severnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 17, najvišje dnevne danes in jutri od 11 do 17, na Primorskem do okoli 21 stopinj C. V sredo bo spremenljivo oblačno in povečini brez padavin. Topleje bo. V četrtek bo pretežno oblačno. Na Primorskem bo povečini suho, še bo pihala šibka burja. Drugod bo občasno deževalo. Štaj&oko, buckika, 89,8 98,2 104,3 Mí* ^oituiajte naá tudi na ópietu: www. radio-ptuj.ái RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3