Resnicn o oblasfni 5§moupravi. Listi samostelne dertvokratske stranke napovedujejo bližnje volitve v oblastne (pokrajinske) skupščine. Iz piHanja teh časnikov še ne sledi, da so te volitve v istini pred durmi. Demokratski časniki so jth že večkrat napovedali, toda njfriova napoved se dosedaj še ni uresničila. Vlada se ni stoiiia nobenega sklepa o razpisu in izvedbi volitev v oblastne skupščine. Ni pa izključeno, marveč je verjetno, da se te volitve kmalu izvTŠijo, ako ostane sedanja zveza radikalov in samostalnih demokratov na vladi. To nam daje povod, da danes nekoliko izpreglastnih samoupravah in tozadevnega poredio^a Slovenske Ijudske stranke, ali pa vedcrna piše jseresnico, Kako je v istini s to stvarjoV Da natančnejše spoznamo bistvo in obseg od centralistov ponujene samoupraive in tozadevno staJišče Sloven- ske ljudske strartke, hočemo navesti odlomek iz govora poslanca dr. H o h n ] e c a, ki ga je ime! o priliki .pretresa tega zakona vr seji zaikonodavnega cdbora dne 11. maica leta 1922. Dr. Hojhnjec je med dTugim rekel to-le: »Kar se prepušča narodu v samoupravo, |e nekaj tako samoposebi umevnega, da to vsakemu čioveku ali skupini ljudi pripada pavse naravno, brez vsakega zakonskega pcK..blaščenja. IKdor ima denar, ta more sam ali v zvezi z drugimi graditi ceste, inostover železne ceste, pospeševati poljedelstvo in vse panoge narodnega gospodarstva, brigati se za socialne naloge, za narodno zdravje, za člov-ekoljirbne ^stanove, z& napredek prosvete itd. Za to ni treba notbenega ,pocblastilay inobene milosti od zgoraj (iz državne centrale), za to zadostuje razum, dobra volja in materijelna (gmotna) sredstva. Take stvaari navajati kot predmet samoprave, je ne samo nepK>trebniO, marveč naravnost srnešno. Narod hoče svoje razmere: javne, političae, gospodarske iv. kulturzve, v občinii, v okraju, v pokrajini sam upravljati ipo svojih zastopnikilh, katetrim je pri voKtvi poveril sv-oje zaupanje.« Dr. Hoihnjec rvato razpravlja .o istinski in uoinkoviti samoupravi ljudstva, kakor je upeljana na Angleškem, v Zedinjenih državah Amerike in Švici. Nato nadaljuje: »Po pareizkušenem in izpodbudnera zgledu teh irv slično organiziranih avtonomističnih ali federativnih 'držav se je ravnal Jugoslovanski klub, ko |e v svojem ustavnem predlogu kot predmet samouprave opredelU te stvari: notranje posle, trgovino in obrt, javna dela, šurae in rude^ poljedelstvo, agrarno reformo, prehjaino, prosveto in vero, nar-cdn.o zdravje, socialno politiko, pravo sodje in finance. Mi smo uverjeni, da naš ustavni načrt daje državi, kar je državnega; pa tudi narodvc, kar je narodovega. Od vlade pfedloženi zakonski načrt pa daje državni centralizaciji preveč, veliko preveč, narodu Ln njegovi odločitvi pa pre- malo, skono nič. Ob mesecLni se ni mogoče ogreti. Tako se tudi o tem vladinem načrtu samouprave ne more ogreti noben narod, ki si je v sves;i svojega pomena ler stremi za politično svobodo, za gospodarsko osamosvojitvijo in za kulturnira napredkom. K]e so one, tolikokrat obljicbljene široke in najšLrše pokrajinske (oblastne) samouprave? Tistr, ki sc verovali v te obljube, so globoko razočarani. Pokrajirve (oblasti) niso nobene edinice višjega, celo najvišjega reda, one so na proste občine z zmanjšano kompetenco (delokrogom). Kar spa-da v delo- krog pokrajinske samouprave: skrb za gospodarske in kulturne naloge v pokrajmi, tc spada v istiiuto svobodni državi v delokrog občine v njenem področjui. Kal.or ima pokrajina svoje finance in more izdajati odredbe, tako ima tudi občtna svoje finance ter izdaje krajevne odredbe. Občini pa še pripada lcikalna policLJa, dočim pokrajrna nima ni trohice politične vlasti. Mestne občine so tudii imele v prenešenem delokrogu upravno vlast prve stopnje, koje pokrajine nimajo. Delolcrog pakrajiive je torej stvamo man}ši, nego delokrog občine v moderai kulturni državi. Ta mala, >po svoji nadleinosti (pristojnosti) neznatna samo uprava ne bo mogla živetiV ker ne bo imela finančnih sredstev. Ona bo stalno hiirala in tehirala na fmančni anemiji (brezkrvnosti). In to malo samoupravo hcčejo gospodje vladinih strank namestiti na malem feritortju. Povse naravno razmerje: velike pokrajine — vel&a kompetenca, male polorajine — mala korapetenca. In iker gospodje centaraližaitoirji ali ucrvitaristi ali uniformisti, kakor se že dmenu]ejo, davoljujejo narodu najmanjšo mero samouprave, hočejo državni teritorij razparcelirati na 26 ali 28 pokrajin in vsako pokrajino na veliiko število okrajev. Oim manjše tvorbe. tem manjša njihova moč. Slovenijo hočejo protivno dosedanjemu gospodareike mu razvoju tazdeHti na dve pokrajini in ti, p&J rajini na 51 olcrajev. Kako se So s to parcelacijo v celi državi pomnožilo število uradrvištva! Kako ogromni bodo administrativni (upravni) strcškil Ker. je v naortu za crgarcizacijo lokalne (krajevne) uprave sprejet dvotimi sistem, ker je v vsaki pokrajini in v vsakem okraju poleg organov samouprave (odbora, skupščine) še tudi državna lokalna uprava, koji je na čelu veliki župan, odr.osno okrajni načebUk, bodo stroški tako pomnoženi, da jih lx> naša s finančnimi težkočami se boreča država komaj prenesla, če jih bo sploh mogla prenestL« To je poved.anc tako jasno, odločno in določrvo, da nam ni trel>a ničesar dostaviti.