PRIMORoKI DNEVNIK
- Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 11 (8413)	__________TRST, sobota, 13. januarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskana partizanski DNEVNIK v zasužnjeni ^r°PL
VČERAJŠNJA VSEDRŽAVNA SPLOŠNA STAVKA ZAJELA VSE DELAVSKE STROKE
Milijoni delavcev so demonstrirali proti vladi
zaradi neizpolnjenih reform
Naraščanje brezposelnosti in zmanjšanje števila zaposlenih - Osrednji delavski shodi v Rimu, Neaplju in Milanu - Vse je potekalo v popolnem redu
RIM, 12. — Vsedržavna splošna stavka, ki so jo danes napovedale CGIL, CISL in UIL, je zajela na milijone delavcev in uradnikov Vseh strok. Stavke so se udeležili tudi šolniki, gledališčniki, bolniš-niški asistenti in pomočniki, univerzitetni profesorji in drugi. Tiskarji 'n časnikarji so izrazili svojo solidarnost s stavkajočimi delavci in niso stavkali, ker so hoteli, da izidejo danes in jutri vsi časopisi s Popolnimi vestmi o tej veliki delavski demonstraciji proti vladi, ki ni sposobna začeti reševati najnujnejših gospodarskih in socialnih vprašanj države.
Današnjo splošno stavko, ki je v	....	, ...
vsej Italiji trajala štiri ure, v neka- j nih in da so delodajalci v zadnjih terih mestih, kot na primer v Rimu,
Pa 24 ur, ker so delavci hoteli še Posebno poudariti zahteve krajev-nega pomena, je bila napovedana Po sindikalni konferenci v Neaplju decembra lani, kjer je enotna federacija CGIL, CISL in UIL ugotovila, da vlada ni sprejela nobenih ukrepov za socialne reforme, da se število brezposelnih dejansko veča, da se stalno manjša število zaposle-
mesecih zavzeli izredno ostra stališča glede obnovitve delovnih pogodb številnih delavskih strok.
Za današnjo stavko so sindikalne organizacije poskrbele, da prebivalstvo ne bo trpelo pomanjkanja raznih storitev. Zato so sindikati priporočili uslužbencem nekaterih javnih ,u-stanov, da so stavkali le za kratek čas ali pa so bile sestavljene posebne delovne skupine, kot na primer v elek-
......................
PO ŠESTMESEČNIH POGAJANJIH
Sporazum o delovni pogodbi gradbincev
Dvodnevna stavka uslužbencev pošte in telekomunikacij
RIM, 12. — Po pogajanjih, ki so bajala celo noč, so dianes zjutraj °b 7. uri podpisali osnutek nove delovne pogodbe gradbincev, ki zanima milijon 200 tisoč delavcev, delavski sindikati so izrazili zadovoljstvo za dosežen sporazum, saj *o pogajanja trajala že šest mesecev in so bili gradbinci prisiljeni večkrat stavkati, da so lahko uveljavili večji del svojih zahtev.
Nova delovna pogodba predvideva Povišanje plače za delavce in uradnike za 16.000 lir mesečno ter dopušča da se v pokrajinskem okviru jnhko dogovorijo za nadaljnjih 4.000 ar povišanja plače od 1. julija «74. Delovna pogodba velja za tri leta. V njej je tudi določen 40-Urni tedenski delovni čas v petih dneh, na novo je zagotovljena plača skozi celo leto v primeru bolezni, nesreče, brezposelnosti ali pa za-Casne odpustitve. Poleg tega omo-pča delovna pogodba sklepanje pokrajinskih pogodb in priznava sindikalni
nega delegata kot predstaViika sindikatov na delovnem mestu; odpravljeno je akordno delo in je dogovorjeno, da bodo imeli delavci,
ki delajo pri podjetjih, ki imajo dela v zakupu, enako plačo kot delavci v matičnem podjetju. Poleg tega je z novo delavno pogodbo črtana kategorija navadnega nekvalificiranega delavca, uradnikom pa se priznava v primeru bolezni, da imajo pravico do ohranitve delovnega mesta, več dni dopusta in letno nagrado.
Danes in jutri stavkajo uslužbenci pošte in telekomunikacij, ki zahtevajo od pristojnega ministrstva čimprejšnja pogajanja za preureditev poštne in telefonske službe, višje plače in spremembo staležev. Po drugi strani pa so se prekinila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe 500 tisoč uslužbencev javnih lokalov. Delodajalci niso hoteli niti razpravljati o zahtevi po zmanjšanju delovnega umika na 40 ur tedensko in določitvi minimalne plače za uslužbence, ki delajo na odstotke inkasa.
Španija in Vzhod-
trični stroki, da bi ne prišlo do prekinitve toka. V glavnem pa so delavci in uradnik; stavkali od 8. do 12. ure. Prav tako so sindikati zagotovili redno obratovanje javnih prevozov in so oprostili stavke celo pomorščake, ki so vkrcani na potniških ladjah, ki vozijo na progah z otoki.
Med dopoldansko stavko, so bili po vseh velikih in manjših industrijskih središčih delavski shodi, na katerih so predstavniki treh sindikalnih organizacij obrazložili delavcem pomen stavke in jih bodrili na nadaljnji boj za delavske pravice. Osrednji shodi so bili v Rimu, Milanu in Neaplju, kjer so govorili tajnik CISL Storti, tajnik UIL yanni in tajnik CGIL Lama.
Glavni tajnik CGIL Lama, je govoril na shodu v Neaplju, kjer se je na Trgu Matteotti zbralo na tisoče delavcev. «Naša današnja manifestacija — je dejal Lama — ima en sam osnovni cilj, v katerem se združujejo vse sedanje zahteve sindikalnega gibanja: okrepitev gospodarstva in zaposlitve z uresničitvijo globoke gospodarske in socialne preobrazbe*. Lama je opozoril delavce, da mora današnja stavka predstavljati začetek usklajene akcije sindikatov za vedno večji pritisk delavcev na vlado za socialno preobrazbo italijanskega ljudstva, ki jo zahtevajo delavci. Dodal je, da bo boj trd in dolg, da pa je to edina izbira italijanskega sindikalnega gibanja.
Sprevodi delavcev po mestu in shodi so se razvili v popolnem redu. V Neaplju so se splošne stavke udeležili dejansko vsi delavci, uradniki in uslužbenci najrazličnejših javnih in zasebnih ustanov.
Tudi v Rimu je bila stavka popolna, saj je bila napovedana za vseh današnjih 24 ur. Glavnega shoda na Trgu Colosseo se je udeležilo na tisoče Rimljanov, kamor so prišli iz raznih krajev mesta v mogočnih sprevodih. Stavkajočim je spregovoril glavni tajnik CISL Storti, ki je dejal, da so sindikalne organizacije v zimi leta 1969-70 ob zaključku znamenite sindikalne jeseni dale pobudo za socialne reforme in za novo gospodarsko politiko. Postavile so pred vladno odgovornost vprašanje stanovanj, zdravstva, javnih prevozov, šole, javne uprave, Juga in zaposlitve. Danes, po štirih letih, je ugotovil Storti, sindikati ugotavljajo, da samo ena od teh reform, se pravi vprašanje stanovanj, je bila uresničena, medtem ko se je vprašanje zaposlitve zaostrilo in pove-
MADRID 12.
na Nemčija sta sklenili navezati čala so se neravnovesja na Jugu. redne erolomatske odnose in izme- Tudi vse ostale socialne reforme n j ati veleposlanika.	1 so ostale na mrtvi točki.
V Milanu je na Trgu Castello govoril 40.000 delavcem glavni tajnik UIL Vanni. Tudi v tem mestu je bila stavka popolna. Vanni je v svojem govoru poudaril, da samo kdor noče videti in razumeti sindikalnih zahtev, lahko sodi današnjo splošno stavko, ki so jo priredile tri sindikalne organizacije, kot dejanje popuščanja pred sedanjo vlado. Splošna stavka, je poudaril Vanni, je osnovnega političnega pomena in jo sindikati napovedo samo tedaj, ko so v nevarnosti splošni delavski interesi ter osnovne izbire v gospodarski in socialni politiki države. Današnja stavka je izraz večmesečnih neplodnih pogovorov z vlado o važnih vprašanjih socialne reforme, naložb na Jugu, načtrovanja in gospodarskega razvoja.
Ir:	■ '■'*
Tržaški delavci demonstrirajo po mestu med včerajšnjo splošno stavko. (Poročilo berite
tržaški strani)
iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
ZAKLJUČIM OBISK DELEGACIJE KOROŠKIH SLOVENCEV V LJUBLJANI
Avstrija im j ustvari vse potrebne pogoje za vsestranski razvoj slovenske manjšine
Na ta način - je rečeno v uradnem poročilu o obisku - bodo postavljeni trdni temelji za sodelovanje z Jugoslavijo v korist miru in stabilnosti v tem delu Evrope
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 12. — Osemčlanska delegacija koroških Slovencev' ki jo vodita predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tišler je danes v Ljubljani o-biskala gimnazijo za Bežigradom. Gostje s Koroške so se s predstavniki profesorjev in mladinske organizacije pogovarjali o odnosu med dijaki in profesorji, o dijaški samoupravni in zunajšolski dejavnosti mladine. Dogovorih so se, da bodo mladinci gimnazije okrepili sodelovanje s slovensko dijaško mladino v Celovcu
Ob koncu obiska so objavili u-racino sporočilo o pogovorih delegacije koroških Slovencev s predstavniki SR Slovenije. Sporočilo se glasi:
Na povabilo izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je 11. in 12. januarja 1973 obiskala SR Slovenijo delegacija koroških Sloven-
PRESENETLJIVE CLEMENTSOVE IZJAVE PRED SENATNO KOMISIJO
Novi član vlade ZDA ne uporabe jedrskega orožja
izključuje v Vietnamu
VVASHINGTON 12. — Medtem seveda s takim odgovorom bodo-
hanojski pogajalec Le Duc /ho in Nixonov posebni svetovalec uenrj? Kissinger skušata doseči sporazum o miru na jugovzhodu Az'je, prihaja iz ameriškega glavna mesta skoraj neverjetna vest, f1 nakazuje razplete v tej krizi, za katere smo do sedaj mislili, da so nemogoči.
Človek, ki ga je Nixon imenoval 2a namestnika novega obrambnega ministra Richardsona. William Cle-ments, je pred senatno komisijo, ki m?ra odobriti njegovo imenovanje lziavil, da ne izključuje možnosti kporabe jedrskega orožja v Viet-nntnu. če ne bi pariški mirovni po-Sovori obrodili zaželenih sadov.
Wiliiam Clements. ki bo nastopil nežnost namestnika obrambnega ministra čez dober teden, je po-siovni človek iz Dallasa (Texas) in ?° .sedaj ni imel političnih izku-Senj. Mož, ki mimo govori o možati uporabe jedrskega orožja v Vletnamu bo imel prost dostop do ameriškega jedrskega potenciala v Primeru, da bi Richardson, ki bo nadomestil Melvina Lairda na polo a}u obrambnega ministra, ne mo "el izvrševati svojih nalog.
Predsednik senatne komisije Hu-shes ga je vprašal, ali bi pripojil jedrski napad na Vietnam, v Primeru, da ne bi v Parizu do-a§n zadovoljivega sporazuma. Cle-ments je odgovoril, da ne more n pritriditi, niti zanikati te mož-esti. Hughes je vztrajal pri svo-g^m vprašanju: Ali bi lahko izbri-misel na atomsko bombo iz ??ve? «Ne, je odgovoril Hughes, n m je mogel izbrisati, kar pa še ^Pomeni, da sem za uporabo iškega orožja*. Senator Hughes
čega namestnika obrambnega ministra ni bil zadovoljen in se je v nadaljevanju pogovora večkrat vrnil na to temo.
Vprašal ga je, kaj bi naredil, če bi predsednik Nixon priporočil uporabo atomske bombe. «Če ne bi podpiral predsednikove politike, bi se lahko že jutri vrnil v Dallas*, je zaključi) pogort>r o tej temi William Clements.
Nezaslišane izjave bodočega namestnika obrambnega ministra ZDA so sprožile v ZDA val ogorčenja in groze. Morala je poseči Bela hiša, ki je danes potrdila, da je predsednik Nixon prepovedal uporabo jedrskega orožja v Vietnamu. Pri tem pa se sprašujemo, kako dolgo. Glasnik Bele hiše je dejal, da se ne mara spuščati v komentarje o Clementsovih izjavah. Senca ameriškega jedrskega posega v Vietnamu je danes stopila med ameriške senatorje.
O Clementsovih izjavah je govoril tudi glasnik se verno vietnamske delegacije v Parizu Ngujem Thanh Le, ki je dejal, da odraža vest o možnosti uporabe jedrskega orožja v Vietnamu histerijo tistih ameriških krogov, ki zastopajo napadalno politiko ameriškega predsed nika Nixona. Izjave Clementsa je Thanh Le označil kot cinično provokacijo proti vietnamskemu ljudstvu in proti narodom vsega sveta.
Proti Clementsovim izjavam je odločno protestiral predsednik nem škega Rdečega križa, ki je pozval vlado Zvezne republike Nemčije, naj poseže pri ameriški vladi, da bi preprečili jedrsko vojno in pri pomogli k uspehu mednarodne kon
ference, ki bo morala prepovedati vojaške operacije proti civilnim objektom.
Današnje srečanje med Kissingerjem in Le Duc Thojem je trajalo kar šest ur. Dolžina srečanja je pripomogla k širjenju ponovnih optimističnih govoric o poteku pogajanj. O vsebini pogovorov pa kot po navadi ni nobene vesti. Jutri bo zopet na vrsti razširjeno srečanje, ki se ga bodo udeležili izvedenci obeh strani. Iz tega sklepajo, da hočeta Tho in Kissinger dati dokončno obliko tistim točkam
sporazuma, o katerih so že dosegli soglasnost.
V Vietnamu so Američani v teh dneh okrepili letalsko dejavnost tako na področju med 17. in 20. vzporednikom, kot v neposredni bližini Saigo-na, kjer so veliki nasadi gumijevca. Na vprašanje, zakai superbombniki B-52 bombardirajo zadnje čase te nasade, je ameriški vojaški glasnik dejal, da se tam zbirajo južnovietnam-ski partizani, ki naj bi se pripravljali na diverzantske akcije proti juž-novietnamskemu glavnemu mestu.
cev ki so jo sestavljali: predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Joško Tišler. predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter_ podpredsednika Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Pavle Apovnik in dr. Reginald Vospernik ter člani vodstev obeh organizacij ing. Franc Einspieler, dr. Matevž Grilc, Rado Janežič in Filip Warasch.
Delegacija koroških Slovencev je imela izčrpne pogovore s predsednikom izvršnega sveta Andrejem Marincem in njegovimi sodelavci Rudijem Čačinovičem, Francem Razdevškom, Jožetom Hartmanom in Markom Kosinom. Delegacijo sta sprejela tudi podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Jože Brilej in podpredsednik republiške konference SZDL Vlado Beznik. V razgovorih je ves čas sodeloval tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej.
V	razgovorih na izvršnem svetu so predstavniki koroških Slovencev seznanili predsednika izvršnega sveta s svojim položajem ter problemi in se zahvalili za odločno podporo, ki sta jo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem dajali SR Slovenija in SFRJ vedno, posebno pa še ob nedavni protislovenski gonji.
V	razgovorih je bilo ugotovljeno, da sta Slovenija in Jugoslavija podpirali prizadevanje koroških Slovencev, da jim republika Avstrija v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ustavnima določili in obljubami zagotovi pogoje za vsestranski narodnostni, kulturni in gospodarski razvoj. Jugoslavija in Slovenija sta se vseskozi zavzemali za ureditev položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem m s tem za čimboljše medsebojne odnose z republiko Avstrijo. Kjub temu položaj slovenske manjšine še vedno ni zadovoljivo urejen in se je v zadnjem času z izpad zoper dvojezične krajevne napise celo poslabšal.
Ponovno so poudarili, da bosta SR Slovenija in SFR Jugoslavija
iniiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiimiiinmimnmimiiiiiniiiiimiiiiiiii"*Miiiimiiuuiiiiiiiimiimiimim mi iiiiiiimmimmiiiii n iiiimniiiimiiiiiiim um
žavni stavki. V sprevodih so se po mestnih ulicah podali do kina Grattacielo, kjer je bilo ob 10. uri najavljeno sindikalno zborovanje. Delavcem je govoril član vsedržavnega tajništva enotne sindikalne federacije Idolo Mar-cone. Stavka je uspela na vseh sektorjih in je potekala po predvidenem urniku. Stavka na slovenskih šolah je uspela na osnovnih in višjih srednjih šolah, na nižjih srednjih šolah pa je bHa le delna.
Skupina mlečnozobih fašističnih izzivačev je skušala motiti potek stavkovnih sprevodov in je na delavce in študente pred Portiči vrgla eksplozivno petardo. Zaradi takojšnje reakcije množice je skupina fašističnih pobalinov zbežala in se zatekla v neki bar, kjer jih je policija aretirala. Pri njih in v baru je našla nekaj strašilnih samokresov in železne pesti. 9 fašistov je priprla, zloglasni Sussich pa je policistom ušel. Drugih 8 pobalinov so le prijavili sodnim oblastem zaradi mlado ietnosti.
Vsedržavna splošna stavka je popolnoma uspela. Po vsej državi od Sicilije do Trsta je stavkalo na milijone delavcev in uradnikov. Delavcem so se v stavki proti vladi, ki ne zna izpolniti socialnih reform, ki ni sprejela u-krepov za gospodarski napredek, kar povzroča stalno večanja števila brezposelnih in zmanjšanja števila zaposlenih, pridružili šolniki, univerzitetni profesorji, asistenti in pomočniki v bolnišnicah in drugi uslužbenci. Med stavko, ki je trajala v glavnem štiri ure, so bili po vseh mestih sindikalni shodi. Osrednji shodi so bili v Rimu, Neaplju in Milanu, na katerih so govorili glavni tajniki treh sindikalnih organizacij. V nekaterih italijanskih mestih, kot na primer v Rimu, so delavci in uradniki stavkali ves dan, ker so hoteli še posebno opozoriti pristojne oblasti na krajevna vprašanja.
Delegacija koroških Slovencev je včeraj zaključila uradni obisk v Ljubljani. Uradno poročilo o o-bisku poudarja zavzemanje Slo-
venije in Jugoslavije za ureditev položaja slovenske manjšine na Koroškem, s čimer bi bili postavljeni temelji za koristno sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo.
Tržaški občinski svet je izvolil župana in odbornike na sinočnji prvi seji. V razpravo so posegli vsi načelniki skupin, ki so obravnavali sestavo levosredinske tržaške občinske uprave izključno iz političnega vidika. U-vodoma je svetovalska skupina KPI zahtevala, da se slovenskim svetovalcem omogoči v občinskem svetu uporaba slovenščine, kar je bilo zavrnjeno s formalnimi razlogi, ki so brez podlake ter z željami, da se sprejme u-strezni vsedržavni zakon.
Več tisoč tržaških delavcev, študentov in drugih meščanov je včeraj sodelovalo v enotni vsedr-
kot država matičnega naroda in sopodpisnica državne pogodbe odločno podpirali z vsemi političnimi in mednarodno - pravnimi sredstvi, vključno z internacionalizacijo, prizadevanja koroških Slovencev, da v okviru republike Avstrije dobijo popolno manjšinsko zaščito ki jim gre po državni pogodbi in drugih mednarodnih aktih ter določilih avstrijske ustave.
Izrazili so skupno prepričanje, da bo republika Avstrija onemogočila protislovensko dejavnost ter ustvarila potrebne politične, pravne in materialne pogoje da se bodo Slovenci na avstrijskem Koroškem lahko vsestransko razvijali kot dejansko enakopravna narodnostna skupnost Tako bi bili postavljeni trdni temelji za razvijanje in krepitev sodelovanja med SR Slovenijo in deželo Koroške, s tem pa tudi med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo, kar je pomembno tudi za mir in stabilnost v tem delu Evrope, še prav posebno sedaj,
ko so v teku priprave na konfe renco o evropski varnosti in sode-
lovanju.
DRAGO KOŠMRLJ
Medici zaključil obisk na Kitajskem
ŠANGHAJ. 12. — Italijanski zunanji minister Medici je zaključil obisk LR Kitajske ter se z letalom «Air France* skupaj z uradno delegacijo in številnimi časni karji odpeljal iz Šanghaja proti Rimu, kamor bo dospel v zgodnjih jutranjih urah. V Šanghaju so bili italijanski gostje deležni toplega sprejema:	predstavniki krajevnih
oblasti so ministra zaprosili naj prinese «tople pozdrave Šanghaja italijanskemu narodu*. Medici pa je v svoji zdravici na sinočnjem sprejemu izrazil začudenje zaradi razvoja tega mesta ter nazdravil «skupnemu napredku obeh narodov v miru in civilizaciji*.
Poziv Tita in Sadata državam Sredozemlja
Evropska konferenca mora prispevati k rešitvi bližnjevzhodne krize
BEOGRAD, 12.	— Egiptovski
predsednik Sadat je danes zjutraj nadaljeval pogovore s predsednikom Titom na Brionih ter nato iz Pulja odpotoval v domovino. V uradnem poročilu o razgovorih predsednika pozivata vse države Sredozemlja, naj ne bodo brezbrižne do izraelske provokacije, ki ni nevarna samo za dežele Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, ampak tudi za svetovni mir. Predsednika u-gotavljata, da je mirna rešitev krize mogoča le na osnovi resolucije varnostnega sveta, da pa se mora vsa mednarodna skupnost zavzeti za izvajanje resolucije in za u-mik izraelskih čet z zasedenega ozemlja.
Tito in Sadat sta še posebno proučila funkcijo, ki naj jo imajio neuvrščene države pri reševanju bližnjevzhodne krize, ter sta se dogovorila za okrepitev priprav konference na vrhu neuvrščenih držav, ki bo letos v Alžiriji. Končno sta predsednika Egipta in Jugoslavije izrazila prepričanje, da bo konferenca o evropeski varnosti in sodelovanju upoštevala tesno povezavo med problemi varnosti na Sredozemlju in v Evropi na splošno, ter da bodo rezultati konference ugodno vplivali na položaj na Sredozemlju ter prispevali k pravični rešitvi bližnjevzhodne krize.
Končani pogovori Brežnjev-Pompidou
MOSKVA, 12. — Francoski pred-dnik Pompidou je zaključil dvo-'nevne razgovore s tajnikom KP vjetske zveze Brežnjevom in se
vrnil v Pariz. Njegov odhod z letališča v Minsku, kot že njegov včerajšnji prihod, je neposredno oddajala sovjetska televizija, kar je neobičajno za obiske neuradnega značaja.
Brežnjev in Pompidou sta imej a danes zjutraj dolg sestanek na štiri oči, nato pa je sledil plenarni razgovor z udeležbo obeh zunanjih ministrov.
Uradno poročilo p razgovorih, ki ga je v izvlečku objavila agencija TASS, navaja, da je srečanje p6-teklo «v vzdušju zaupanja in medsebojnega razumevanja, v skladu s posebnim značajem prijateljskih odnosov med narodi Francije in Sovjetske zveze*, ter dodaja, da je Brežnjev sprejel Pompidoujevo povabilo, naj pride na obisk v Pariz. Posebno poglavje poročila je posvečeno evropskim vprašanjem in v prvi vrsti evropski konferenci. Tu je Pompidou očitno privolil v sovjetsko stališče, saj je v poročilu rečeno, da bi bilo treba konferenco sklicati «v prihodnjih mesecih* ter da je ne kaže pogojevati «z drugimi pogajanji*, pri čemer so očitno mišljeni pogovori za omejitev vojaških sil v Evropi. Glede Vietnama izražata Brežnjev in Pompidou «globoko zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojne in tujega vmešavanja* (blag namig na ZDA) ter željo, da bi sedanji pogovori privedli (to politične rešitve krize. Zaskrbljenost vzbuja tudi položaj na Bližnjem vzhodu, kjer je po mnenju sogovornikov mogoče najti rešitev le na osnovi resolucije varnostnega sveta OZN. Končno poročilo govori o potrebi, da bi še bolj razširili in okrepili sovjetsko-fran-coske odnose na različnih področjih
NA PREDLOG SVETOVALCA WILHELMA
Zahteva skupine KPI za uporabo slovenščine v tržaškem občinskem svetu
Govor načelnika skupine KD k,.ialdija o pravnih prepovedih in načelnih zagotovilih in odločna utemeljitev zahteve svetovalca KPI Spetiča — Zahteva zavrnjena
Takoj v začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je slovenski svetovalec KPI Dolfi Wilhelm pričel v slovenščini citati izjavo o uporabi slovenskega jezika. Predsedujoči inž. Spaccini ga je prekinil in dejal, da mu je žal da mora to narediti, da pa to zahteva zakon, ki — po njegovem mnenju — ne dopušča uporabe drugega jezika kot italijanščine.
Wilhelm je nato prečital v italijanščini naslednjo izjavo:
«V imenu komunistične svetovalske skupine, v duhu republiške ustave ter skladno z določili Spomenice o soglasju, z namenom, da bi se praktično pristopilo k reševanju vprašanja polne enakopravnosti italijanskih in slovenskih občanov, zahtevam, naj se občinskim svetovalcem slovenske narodnosti zagotovi pravica do uporabe materinega jezika.
Poleg sklicevanja na osnovna določila, ki urejajo republiško demokracijo in na mednarodne sporazume, ki nas zadevajo, menim, da je treba našo zahtevo odobriti tudi zaradi nekaterih nespornih dejstev: miroljubno sožitje med italijanskimi in slo-venskmi občani in odklanjanje vsakega diskriminacijskega dejanja so prisotne v izročilih omike mestnega prebivalstva, ki je že večkrat in javno izpričalo privrženost idealom antifašizma in demokracije, v katerih se enači velika večina Tržačanov.
Predlagam zato, da se slovenskim občinskim svetovalcem pravočasno izročijo v slovenščini besedila upravnih aktov in vsega, kar je v zvezi z njihovo funkcijo javnih upraviteljev. Osebje tržaške občinske uprave naj tudi poskrbi za prevod njihovih nstnih in pismenih posegov. Zato mora biti osebje ustrezno usposobljeno. To je potrebno za urejeno in demokratično poslovanje sveta, kot se to že dogaja v ostalih občinskih svetih tržaške pokrajine.*
V razpravo je nato posegel načelnik skupine KD RinaldSi, ki je zavrnil zahtevo, češ da gre za politične in pravne utemeljitve. Glede pravnega položaja je navedel primer Tirolske in D’Aoste, ko je bilo treba s posebnim ustavnim ali navadnim zakonom doseči možnost uporabe nemščine oziroma francoščine. Glede tržaških okoliških občin pa je dejal, da obstaja dekret bivše ZVU, ki to dopušča in ki je b:I sprejet kot zakonska norma ob p-evz^mu oblasti s strani italijanske države.
Rinaidi je nadaljeval, da s političnega aspekta izražajo željo, da se zakonsko uredi ta d-rrrkrrFč-na pravica slevenrk-ga prebivalstva in da je trenutno ed ha pot, da sprejmejo to resolucijo kot priporočilo. Izrazil je tudi željo, da ne bi prišlo do glasovanja, k' bi bilo po njegovem mnenju objektivno škodljivo za dosego zaželenega cilja.
Spetič (KPI) je ugotovil, da ni znan noben zakon, ki bi prepove doval uporabo slovenščine in da so predložili resolucijo s konstruktivnimi nameni. Svetovalec KPI se je skliceval na člena 3 in 6 republiške ustave, ki je vrhovni zakon za vse. Zavrni! je trditve, da gre za dekret ZVU, saj se slovenščino normalno uporablja ne samo v občinah tržaške pokrajine, temveč tudi v treh slovenskih občinah goriške pokrajine in to od razdobja, ko so na osnovi mirovne pogodbe prišle v okvir italijanske republike. Navedel je tudi zakonski predlog deželnega odbora, ki predvideva finančno pomoč občinam, ki so uvedle dvojezično poslovanje in nekatere druge primere. Spetič je zaključil, da gre za vprašanje pravičnega odnosa do Slovencev.
Razprava se je zaključila z glasovanjem, ko so za predlog glasovali svetovalci KPI in svetovalec Slovenske skupnosti Dolhar, socialistični svetovalci so se vzdržali, vsi ostali pa so glasovali proti.
Razprava v komisiji za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije
Za izboljšanja gospodarskih odnosov z Italijo
LJUBLJANA, 12. — Komisija za mednarodne odnose republiške skupščine Slovenije je razpravljala danes o nekaterih vprašanjih in predlogih za izboljšanje gospodarskih odnosov z Italijo. V razpravi so posvetili posebno pozornost pregledu izvajanja posebnih sporazumov o maloobmejnem prometu. Ugotovili so, da je te vrste blagovna menjava med sosednjima območjema zelo pomembna za celotno gospodarsko sodelovanje in bi jo bilo treba zato razširiti tudi na druge oblike. Predvsem bi bilo potrebno izdelati dolgoročno politiko sodelovanja, ki naj predvsem zagotovi trajne blagovne tokove skozi odprto mejo.

TRŽAŠKI DNEVNIK
V VČERAJŠNJI USPELI ENOTNI SPLOSNI STAVKI
V -V
MNOŽIČEN NASTOP TRŽAŠKEGA DELAVSTVA IN DIJAKOV Z ZAHTEVO PO REFORMAH IN GOSPODARSKEM RAZVOJU
Razčlenjene splošne stavke se je udeležila večina delavcev vseh strok ■ Mogočen sprevod po ulicah in enotno zborovanje v kinu «Erattacielo», kjer je govoril član vsedržavne sindikalne federacije Marcone
Tržaško delavstvo, podprto od širše udeležbe dijakov in študentov, se je še enkrat dosledno in prepričljivo ujelo v utrip z vsesplošnim delavskim gibanjem po vsej državi, ki je odločno in jasno, z enotnim nastopom, opozorilo italijansko vlado na zdavnaj sprejete in še ne uresničene obveznosti. Mimo velikega pomena, ki ga im.a včerajšnja splošna stavka z mogočnimi sprevodi po mestnih uli-. cah in enotnim zborovanjem v kino dvorani «Grattacielo» za neposredno uresničevanje interesov delavskega razreda, je včerajšnji delavski in študentski nastop še enkrat dokazal «okostenelemu mesto, da so delavci bolj kot kdajkoli prisotni v življenju Trsta in izpolnjujejo vlogo, ki je v korist vseh meščanov, tudi tistih, ki so običajno ob strani vsakemu dogajanju in sprejemajo pasivno to, kar jim z vrha nalagajo.
Na mestne trge in ulice se je v včerajšnjih dopoldanskih urah zgrnilo nad pet tisoč ljudi, kar v resnici ni veliko število, če ga primerjamo s številom vsega prebivalstva naše pokrajine, vendar moramo ob tem upoštevati, da je bila včerajšnja splošna stavka razčlenjena po strokah in urnikih, zato nekatere stroke in delavske izmene niso mogle biti prisotne. Razveseljiva nota je vsekakor številna udeležba dijakov višjih srednjih šol, medtem ko je bila univerza tokrat nekoliko ob strani. __
Stavkajoči delavci in dijaki so se začeli zbirati že zelo zgodaj, nakar so v sprevodih s številnimi transparenti, krenili proti skupnemu zbirališču v Ul. Battisti, kjer je bil enonti shod. Okrog 9. ure je krenil proti Trgu Garibaldi, kjer bi moralo biti prvo zbirališče, sprevod delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Okoli 10. ure se je ta sprevod združil s sprevodom dijakov ter delavcev kovinarskih podjetij iz industrijske cone v Žavljah. Skupaj so nato odkorakali mimo Trga Garibaldi in Trga Stare Mitnice po Ulici Carducci do Ul. Battisti, kjer so se pred kino dvorano «Gratta-cielo» spojili s sprevodom univerzitetnih študentov.
V kino dvorani, ki seveda ni mogla sprejeti vseh stavkajočih delavcev, tako da je morala večina ostati na ulici, je bilo zborovanje, na katerem je govoril član vsedržavnega tajništva embrie sindikalne federacije Idolo Mcftcone. Nekaj besed sta spregovorila tudi predstavnik delavske zbornice Gerli in predstavnik sindikalne organizacije UIL dr. Fabbricci. Tik pred zborovanjem je prišlo tudi do incidenta, to je skupina fašističnih pretepačev, ki se običajno zbirajo v bližnjem Drevoredu XX. septembra, skušala motiti sprevod. O tem poročamo obširneje na drugem mestu.
Glavni govornik na zborovanju Marcone je najprej poudaril pomen splošne stavke, ki dokazuje enotnost delavstva ne samo v sedanji borbi za reforme, temveč tudi v izpričani volji po nadaljnjem priza-devaniu delavstva za dosego končnih ciljev. Poudaril je nato, da je skušal vladajoči razred z raznimi špekulacijami omejiti pomen splošne stavke. Sama vlada je skušala dopovedati, da je stavka ne zaskrbljuje, češ, da je to le nekakšen družbeni ventil, ko mora de-tavstvo na takšen ali drug način dati duška svojemu nezadovoljstvu. Vendar je enotni nastop, ob trdni zavesti delavskih množic o številnih problemih, ki tarejo današnjo italijansko družbo, jasno izpričal, da gre za nekaj veliko globljega. Ravno tako ni res. kot skušajo prikazati delodajalci, da so se vezi med sindikalnimi organizacijami in delavstvom zrahljale. Te vezi. je deial Marcone, so danes bolj kot kdajkoli trdne.
Zatem je, govornik poudaril, da gre za politično stavko, ker je naperjena predvsem proti Andreottijev! vladi, ki je odgovorna za i»-slabšanje stanja v državi. Draginja, zmanjšanje zaposlenosti, pomanjkanje socialnih storitev, neizpolnjene zdravstvene reforme, špekulacije v gradbeništvu! K reševanju vseh teh problemov je vlada pristopila samo z besedami, večkrat pa je za nastalo krizo dala krivdo delavcem samim, češ da vodijo s stalnimi stavkami gospodarstvo v pogubo. Marcone
je nato poudaril, da si je vlada v zameno za neizpolnjene obljube izmislila nekaj drugega, kar prav gotovo ni v interesu napredka italijanske družbe, to je znameniti odlok o policijskem priporu ter razne druge ukrepe na področju šolstva, socialnega skrbstva, itd.
S širših problemov, ki tarejo italijansko družbo in predvsem delavski sloj, je govornik prešel na specifične probleme Trsta, do katerih so bile državne in deželne oblasti prepogostokrat gluhe. Tu se je dotaknil gospodarskega sektorja, ki ga pretresa globoka kriza. Za reševanje vsega tega je potreben nov pristop, ki bi zagotovil gospodarski dvig našega mesta in dežele. Nov pristop je potreben tudi na kmetijskem in trgovskem sektorju, je dejal Marcone, da bi zaustavili predvsem vrtoglavo dviganje cen. Za oba sektorja se je treba izbrati novo pot, ki bo koristna tako za gospodarski dvig mesta in dežele kot za ljudi, ki na teh sektorjih delajo; ta poit je zadružništvo, ki bi ga morali zakonodajalni organi upoštevati in uresničevati.
Vloga in namen današnje stavke je v tem, da prispeva k ustvarjanju tistih pogojev, je nadaljeval govornik, ki bodo privedli k dvigu' gospodarstva in pomagali reševati probleme delavskega razreda. Zato je bolj kot kdaj koli potrebna enotnost v tovarnah in šolah.
Glede enotnosti na katero je a-peliral Marcone, je bil njegov predgovornik Fabricci nekoliko drugačnega mnenja. Dejal .je sicer, da mora biti problem reform stvar vseh, vendar morajo ostati sindikalne akcije stvar tistih, ki m v enotno sindikalno federa*i)& sključeni, in se drugi vanja ee smejo vmešavati.
Po zaključnem nagovoru predstavnika delavske zbornice Gerlija je sprevod stavkajočih krenil skozi mestno središče proti Sv. Jakobu ter naprej do ladjedelnice Sv. Marka. kamor je pospremil ladjedelniš-ke delavce, in se nato razšel.
Sprevoda so se v precejšnjem številu udeležili tudi dijaki slovenskih srednjih šol. ki so nosili transparent s slovenskim napisom «Slo-venski dijaki proti fašizmu za demokracijo v šoli». Podobne tran-parente v italijanščini so nosili tudi italijanski dijaki in študentje. Med številnimi napisi z raznimi
(Nadaljevanje m 6. strani)
Slovenski srednješolci med včerajšnjim delavskim sprevodom
SINOČI V KULTURNEM DOMU
ŠOKANTNI «VIKTOR» V MARIBORSKI IZVEDBI
Dognana režija Dina Radojeviča in vrsta lepih igralskih kreacij
Srečanje z Vitracovim «Victor-jem» v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora je bilo brez vsakega dvoma zanimivo gledališko doživljanje, neobičajno za naše tradicionalno gledališko občinstvo, bizarno in šokantno obenem. Šokantno predvsem zato, ker se za komedijsko preobleko zakriva v delu pretresljiva tragika Vitracove in zakaj ne tudi kasnejše meščanske družbe vse do današnje. V tem, da je Vitrac iz izhodišč nadrealizma demitiziral le-potični zunanji videz meščanstva in razgalil njegovo resničnost, zlagano, nemoralno, in to sko:/i spoznanja otroške zgodnje zrelosti, je tisto, kar dela njegovo farso-dra-mo tako zelo svojevrstno, mogoče na prvi občutek zmedeno, toda v končni sintezi vendar dovolj jasno in prav zaradi te jasnosti toliko bolj tragično.
Uprizoritveno je «Viktor» zelo zahtevno delo. Nešteto je v njem čeri, ob katerih se lahko predstava razblini in izgubi svoj smisel ob ponujani navidezni besedni vulgarnosti, ki pa je samo potencirana nadrealistična forma za poudarjeno razgaljanje realnosti. Vitrac z njo ne skopari, vendar more sposoben in umetniško intuitiven režiser najti ustrezne in še vedno tudi za spogledljivo občinstvo sprejemljive oblike. Očitna nevarnost na uprizoritveni ravni se lahko odrazi tudi v premajhni istosmemosti posameznih vlog. čeprav so vse zelo dognano napeljane k razreševanju
uiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiniiiiiH, m, iiiiumhh, unuumummmumn nitmi,  ................................................................ imum
Španski pesnik Alberti jutri v Avditoriju
Jutri, 14. t. m. ob 16.30 bo v gledališču Avditorij v Ul. Torbandena pod pokroviteljstvom krožka «Che Guevara* gost španski pesnik Rafael Alberti, ki bo skupno s pisateljico Mario Tereso Leon pripovedoval in recitiral svoje poezije. Ansambel «Canzo-niere triestino* bo izvajal španske republikanske pesmi. Prisotni bodo slikarji Carlo Levi, Emilio Vedova, Giuseppe Zigajna in skladatelj Luigi No-no. Popoldne je posvečeno solidarnosti s španskim ljudstvom.
Albertijeve pesmi v slovenskem prevodu bo bral prevajalec Miro Košuta.
V ponedeljek ob 20. uri pa prireja krožek za politično-socialne študije «A. Gramsci* v Miljah srečanje s pesnikom Albertijem in pisateljico Mario Tereso Leon v kinu «Verdi» v Miljah.
ZLOGLASNA AVANGUARDIA NAZIONALE SPET NA DELU
DttUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
Devet fašističnih pobalinov za zapahi zaradi napada na sindikalni sprevod
Deseti aretiranec, škvadristicni kolovodja Claudio Sussich, je zbežal pred vhodom v koronejske zapore - Fašistična provokacija pred šolo «L. da Vinci»
Mogočna enotna manifestacija, ki se je včeraj razvila po mestnih ulicah, je potekala v popolnem redu, ki ga ni skalil niti napad skupine fašističnih podležev, ki so pri Portičih izstrelili proti čelu sprevoda eksplozivno petardo. Fašisti so se morali pognati v beg po Drevoredu XX. septembra, kajti iz množice delavcev in študentov se je utrgala skupina mladincev, da bi onemogočila nadaljnje provoka-
Iiiiiiiii ii iiiilliiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiui mi n iiriiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii lunin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||rri|||||ll|||,,|||||||u
PO OBSEŽNIH POLITIČNIH IZJAVAH NAČELNIKOV SKUPIN
Občinski svet je včeraj izvolil župana in odbornike
Različne ocene političnega položaja in levosredinske uprave - V ospredju razprave odnos do vlade, sporazumevanje na meji in reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti
Tržaški občinski svet je na včerajšnji seji, ki se je zavlekla pozno v noč, izvolil ponovno za župana inž. Marcella Spaccinija, ki je prejel 32 glasov, dve glasovnici sta bili beli (Spaccini sam in svetovalec MI Marchesich), svetovalka Burlo (KPI) je prejela 13 glasov, svetovalec Wondrich (MSI) 8 glasov in Trauner (PLI) tri glasove. Skupno je glasovalo 58 svetovalcev, ker sta bila Morpurgo (PLI) in De Chicco (KD) odsotna.
Nato so sledila zapletena glasovanja za odbornike. Na prvem glasovanju je bil izvoljen samo svetovalec PSI Fulvio Del Tutto, ki je prejel 32 glasov in ki je tako postal «najstarejši odbornik*, ki nadomestuje ob njih odsotnosti župana in podžupana.
Na drugem glasovanju so izvolili naslednjih 11 efektivnih odbornikov (kar zahteva pravilnik, čeprav bo z reorganizacijo občinske uprave odpadla razlika s tremi namestniki odbornikov), ki so prejeli: Luciana Benni (KD — izven struje) 32 glasov, Antonio De Luca (KD — morotejee) 32 glasov. Livio Lon-zar (KD — dorotejec) 32 glasov, Ugo Orlando (KD — fanfanijevec) 37 glasov, Paolo Pecorari (KD —
dorotejec) 35 glasov, Iginio Va-scotto (KD — morotejee) 31 glasov, Ugo Verza (KD — neodvisen) 31 glasov, Giuseppe De Gioia (PSDI) 29 glasov Lucio Lonza (PSDI) 32 glasov, Vittorio Gašperini (PRI) 36 glasov in Dušan Hreščak (PSI) 32 glasov.
Na tretjem glasovanju so izvolili tri namestnike, ki so prejeli naslednje število glasov: Fausto Fa-raguna (KD — centrist) 30. Ennio Abate (KD — morotejee) 31 in Rafko Dolhar (SS) 31 glasov.
Pri glasovanju za župana so bili oddani glasovi točno po predvidevanjih, razmerje pa se je izpre-menilo pri dveh desničarskih de-mokristjanskih in pri republikancu, ki so očitno prejeli poleg glasov levega centra tudi nekaj desničarskih glasov.
V ospredju sinočnje seje so bile tudi načelne politične izjave načelnikov vseh skupin. Za KD je Rinaldi potrdil veljavnost politične linije levega centra, ki je ljudska in protifašistična. Dejal je, da je bil dosežen pozitiven rezultat tudi glede slovenske narodnostne skupnosti in da gre za politiko u-stvarjanja sodelavanja z vsemi narodi in utrjevanja miru, česar re-
Med včerajšnjo prvo sejo novega tržaškega občinskega sveta
zultat je tudi najbolj odprta meja v Evropi. V drugem delu je Rinaldi zelo ostro polemiziral s fašisti in nadaljeval, da tudi komunisti ne nudijo alternative.
De Gioia (PSDI) je potrdil veljavnost načela leve sredine za vsV državo in zahteval odločitev socialistov, češ da je sedanja vlada pre hodina.
Del Tutto (PSI) je podčrtal važnost obnovitve levosredinske uprave prav v Trstu, čeprav se je na splošno poslabšal vsedržavni politični položaj.
Za KPI je Rossetti ugotovil, da se govori o politiki miru, na Krasu pa se nameravajo postaviti atomske mine, obravnava se gospodarska politika, ko je pomorstvo in tržaško gospodarstvo v strahotni krizi, glede fašistov je mnogo izjav, istočasno pa se finansirajo na prikrit in odkrit način. Taka politika je nastala v okviru levega centra in položaj se je sedaj še poslabšal. V tej zvezi je Rossetti tudi podčrtal, da vprašanje slovenske narodnostne skupnosti ne sme biti predmet svečanih zagotovil, temveč da gra za konkretne odločitve in ukrepe. Svoja izvajanja je zaključil s ponovitvijo znanega predloga o konstruktivni opoziciji KPI, na katerega niso prejeli odgovora.
Misovec Lonciari je mnenja, da morajo vsi računati na obstoj MSI. Za PLI je Zimolo zavrnil trditve, da gre za stranko, ki naj predstavlja mejo v odnosu do desnice, češ da gre ta meja v vrstah KD, levi center v Trstu pa pomeni ošib-Ijeno pogajalno moč tržaške uprave.
Za Slovensko skupnost je Dolhar izrazil nezadovoljstvo Slovencev, ker 25 let po sprejetju ustave niso bili odobreni zakonski ukrepi v njih korist, da dežela ni sprejela zaščitne za kone, čeprav je bila s posebnim statutom ustanovljena prav zaradi obstoja slovenske narodnostne skupnosti in čeprav prodira mnenje, da je zaščita jezikovnih skupnosti zaščita demokracije in kulturna bogatitev vseh. Dolhar je predložil v razpravo resolucijo, da naj občinski svet pozove vlado, da uvede ustrezne zakone, ki jih predvideva ustava in podpisane mednarodne obveznosti glede pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Po glasovanjih je župan Spaccini prečita! obsežno osebno izjavo in besedilo strank leve sredine, o katerem smo delno že poročali in na kar se bemo še povrnili.
cjie, sprevod pa je povsem mirno krenil iz Ul. Carducci do kinodvorane «GrattacieIo».
Fašistov je bilo približno 30, večinoma mladi in skorajda nepoznani obrazi. Seveda nista mogla manjkati Sussich in mlajši brat Scarpa. Po- pričanju nekaterih očividcev naj bi slednji izstrelil petardo. Med begom po Drevoredu je nekaterim škvadristom uspelo; da-so se porazgubili po stranskih ulicah, 19 pa se jih je moralo zateči v bar Ariete na vogalu z Ul. Brunner, ker jih je množica demokratičnih mladincev že dohitela in z nekaterimi tudi pošteno obračunala. Fašisti so se zabarikadirali v baru in na njihovo srečo je v kratkem dospela skupina agentov letečega in političnega oddelka kvesture. Drugače bi jim slaba predla, saj je v mestu že vsem dovolj stalnih fašističnih izzivanj in napadov.
V kratkem je policija naložila fašiste na avtobus. Zbrana množica je grozeče skandirala parole, med katerimi je verjetno ritmično vzklikanje «Piazzale Loreto* spravilo fašistom v hlače tudi zadnjo trohico «poguma».
Fašiste so odpeljali na kvesturo, medtem so preiskali tudi bar in res so našli v električni kabini strašilni samokres in dve železni pesti. Na kvesturi so škvadriste tudi pregledali in v žepih Sifana, Bonette in Maranija so našli še tri strašilne samokrese. Več kot dovolj za aretacijo, saj so samokresi bili tako predelani, da so lahko streljali tudi rakete in petarde.
Po nalogu državnega pravdništva so polnolente aretirali pod hudimi obtožbami javnega ustrahovanja z eksplozivom, združevanja v zločinske namene, nevarnega streljanja v obljudenem kraju in neopravičene posesti hladnega orožja. Aretirani so: Gianfranco Sussich z Lonjer-ske ceste 22, 21-letnj Mario Orlandi iz Ul. Forti 66, 19-letni Roberto Vardaibasso iz Ul. Doda 3, 19-letni
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
Roberto Zuppello iz Ul. dei Mille 6, 19-letni Arcangelo Sifano iz Ul. dei Mille 4, 19-letni Elvio Marani iz Ul. Giulia 55, 22-letni Simone Costanzo iz Ul. dei Fabbri 10, 21-letni Gianpaolo Scarpa iz Rotonde pri bošketu 3, 20-letni Lucio Bo-netta iz Ul. S. Anastasio 6, 19-letni Gabriele Veronelli iz Ul. S. Fran-cesco 40.' 'DrugiH 8 pobalinov, ki še niso izpolnili 18 let, so samo prijavili sodnim oblastem. Naj omenimo še, da je med njimi tudi mlada dijakinja, komaj 15-letna A. R. M.
Vse aretirane so prepeljali v koronejske zapore in pri tem je prišlo do dogodka, ki si ga je res težko razložiti, še manj pa opravičiti: ko je iz oklopnega avta izstopil zloglasni Sussich, kateremu so pozabili natakniti lisice, je slednji s pestmi udaril policaje in se pognal v tako divji beg, da so v kratkem izgubili sled za njim. Sedaj ga policija išče — pri tem si jim dovolimo želeti obilo uspeha — in pred sodnikom se bo moral zagovarjati tudi zaradi bega iz zapora, ker je že bil na stopnišču, ki pelje v zapor, in napada na javne funkcionarje.
Včeraj smo zabeležili še obroben napad, do katerega je prišlo pred šolo «L. da Vinci*, kjer je skupinica fašistov s Sussichem na čelu napadla stavkajoče dijake in tudi močno udarila fotografa lista «L’Unita». Sicer pa tudi tokrat so jo izkupili in Sussich se je oddaljil ves krvav.
V zvezi s fašističnimi napadi je izvenparlamentarna organizacija «Lotta continua* sinoči izdala tiskovno poročilo, v katerem poziva «vse delavske, komunistične, socialistične in radikalne organizacije k budnosti proti fašistom in vladi, ki jih podpira, ob skorajšnjem kongresu MSI, ki bo v Rimu 18. januarja*.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 18. uri
«1 CORVI
TI SCAVERANNO LA FOSSA»
Igrata G. Hill in Femando Janco
1111111111111111111 im im iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii iiiiii ii um mi mi ii im miiiiiii iim im
ZASTOJ V PRISTANIŠČU
Minister Lupiš odobril sklep o zaposlitvi 60 novih delavcev
S svežimi močmi namerava luka uvesti «tretjo izmeno» ob prometnih konicah - Delo v pristanišču se polagoma normalizira
Minister za trgovinsko mornarico Lupiš je včeraj sporočil vodstvu tržaškega pristanišča, da je podpisal odlok, s katerim odobrava sklep upravnega sveta pristaniške ustanove z dne 29. novembra lani, po katerem namerava pristanišče vzeti občasno na delo 60 novih delavcev ob delovnih konicah. Odlok ministra Lupisa dodaja, da sme pristaniška ustanova izvajati svoj sklep iz lanskega novembra pod pogojem, da bo poskrbela za finančno kritje novih stroškov. Novi delavci ne bodo stalno nameščeni, stroške za njihove mezde in u-strezne socialne dajatve pa naj bi ustanova krila z večjimi dohodki, ki jih bo imela z uvedbo tako ime novane tretje delovne izmene, to
se pravi dodatnega delovnega urnika, ki bo položaj v pristanišču zahteval takšen ukrep.
V pristaniškem delu ni včeraj nastala nobena vidnejša sprememba. Odpremljanje železniških vagonov se nadaljuje s pospešenim ritmom, tako da se položaj polagoma normalizira.
osrednjega problema, k problemu razkroja družbe in smrti kot njene najbolj tragične vizije.
Za mariborsko uprizoritev lahko zatrdno rečemo da se je vsem tem nevarnostim uspešno izognila in da smo gledali sicer res šokantno, vendarle igralsko izdelano in dinamično predstavo, v kateri ni bilo očitno šibkih mest. Nasprotno. z vrsto kreacij se je dvignila nad poprečje in potrdila pomemben umetniški potencial mariborskega gledališča in njegovo sposobnost soočenja tudi s takimi deli, ki sama po sebi morda ne pritegujejo gledaliških množic, ki pa so vendarle gledališko zanimiva in dražljiva. Roka režiserja Dina Radojeviča (spoznali smo ga kot režiserja Kr-leževe drame «Kraljevo» v izvedbi Gavellovega gledališča iz Zagreba) je nedvomno opravila veliko delo, pod njegovim vodstvom pa so tudi igralci bili kos svojim nelahkim vlogam. V prvi vrsti velja to za Petra Ternovška kot Victorja in za Anico Sivčevo kot Esther, pa še za ostale od Janeza Klasinca do Minu Kjudrove, od Volodje Peera do Milene Muhičeve, od Borisa Brunčka do Hermine Kočevarjeve, od Majde Hermanove do Romana Lavrača.
Okusno in funkcionalno sceno je pripravil Drago Turina kostume pa Vlasta Hegedušič. Lep prevod je oskrbel Bruno Hartman.
Za razliko od prejšnjih predstav je bila sinočnja premierska slabše obiskana, vendar aplavzov ni manjkalo.
j. k.
SINOČI V NABREŽINI
Občni zbor društev «Igo Gruden» in «SokoI»
Sinoči je bil v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini občni zbor istoimenskega prosvetnega dlruštva in športnega društva «Sokol». Občnega zbora se je udeležilo približno 50 članov. Med gosti smo opazili poslanca Škerka. župana devinsko-nabrežinske občine dr. Legišo, predstavnika Slovenske prosvetne zveze Mirka Kaplja, predstavnika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Borisa Simoneto in predsednika športnega krožka «Kras» iz Zgonika Vojka Kocmana.
Predsednikovo poročilo je podal Antek Terčon, ki je orisal kritično stanje, v katerem se -društvo nahaja. Nato se je razvila živahna razprava. Ob koncu občnega zbora so izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo: Mario Gruden. Sergij Radovič, Stanko Devetak, Robert Franko, Savo Ušaj. Nevenko Gruden, Alojz Markovič, Stanko Caharija, Ivan Brecelj, Ciano Terčon. Niko Kosmina, Peter Gruden. Antek Terčon, Ladi Caharija, Danilo Mihelič, Ladi Kobal in Stanko Kosmina.
Odbor si bo razdelil vloge na prvi seji, ki bo v sredo 17. t.m. O predsednikovem poročilu in o razpravi bomo poročali v naši jutrišnji številki.
B.
Kino
«Coppella Underground* 19.00 — 21.00 «Magic Christian* (ital. naslov «Le ineredibjli avventure del signor Grand col coplesso del miliardo ed il pallino delle truffe*). Barvni film. P. Sellers, R. Starr, R. Welch, R. Polanski, C. Lee, Y. Brynner, L. Harwey. Predpremiera.
Nazionale 15.30 «Biancaneve e i sette nani». VValt Disney.
Fenice 15.30 «... piu forte, ragazzi!* Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer, Cyril Cusack.
Eden 15.30 «1 Barbablu*. Richard Burton in Raquel Welch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Le mille e una notte*. Barvni film. Barbara Bouchet in Femy Benussi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30—22.15 «Funerale a Los Angeles*. Barvni film. Jean Louis Trintignant, Ann Margret in Angje Dickinson.
Ritz 16.00—22.15 «La Calandria*. L. Buzzanca, Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Lo chiameremo Andreas. Barvni film. Nino Manfredi jn M. Melato.
Impero 16.30 «Jus primae noetis*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «11 elan dei marsiglie-si*, Jean Paul Belmondo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «La prima notte di quiete». Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Beffe, licenzie ed amori del decamerone segreto*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «11 braccio violento del-la legge*. Barvni film. G. Hackman.
Vittorio Veneto 16.00 «La violenza, quinto potere*. Barvni film Dina de Laurentiisa. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Un papero da un mi-lione di dollari*. Barvni VValt Dis-neyev film. D. Jones.
Astra 16.30 «Pippo olimpionico*. Barvni VValt Disneyev film. Sledi dokumentarec «Gran Canyon».
GOSTILNA
GAŠPERUT
JEZERO - Tel. 228-212
Se priporoča za nadaljnje obiske!
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE SNG iz Maribora ROGER VITRAC
VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI
prevod	BRUNO HARTMAN
dramaturško in jezikovno vodstvo BRUNO HARTMAN DRAGO TURINA VLASTA HEGEDUŠIČ ALBERT KRAMER DINO RADOJEVIČ
scena
kostumi
glasba
režija
Igrajo:
Victor — Peter Ternovšek; Charles Paumelle — Janez Klasinc; Emilie Paumelle — Minu Kjudro-va; Lilli — Hermina Kočevarjeva: Esther — Anica Sivčeva: Antoine Magneau — Volodja Peer; The-rese Magneau — Milena Muhičeva; General — Boris Brunčko; Ida Smrtnjak — Majda Hermanova; Zdravnik — Roman Lavrač; Velika dama — ...
DANES ob 20.30 za abonma B. Razpored ostalih predstav glej pod rubriko «GIedališča».
Gledališča
KULTURNI DOM
Obrekovanje si je v Glažuti pridobilo polnopravno državljanstvo. Zakaj je Janez Pohlin sumljiva oseba? Je župan žiži češplja res taka reva? Hrvatica: «first-lady» ali «first-baba»? Demagog Brumen zavaja Glažutarje. Se bo naš junak Filip temu uprl?
VSE VAM BO JASNO,
ČE BOSTE POGLEDALI SKOZI POVEČEVALNO STEKLO S AG !
Prosveta
PD Slovenec - Boršt vabi na večer diapozitivov Jamarskega kluba «DIM-NICE* iz Kozine, ki bo danes, 13. t. m. ob 20.30 v srenjski hiši.
Mali oglasi
DRUŽINA iz Turina išče 18 - 20-leti dekle za varstvo 15-mesečnega otrok Pisati na SPI — Cassetta 4021 — 101 TORINO.
Prispevki
Ob 6. obletnici smrti nepozabi moža in očeta Sava Sancina da družina 2.500 lir za spomenik pa iz Skednja, Sv. Ane in Kolonkovc, 2.500 lir za Glasbeno matico.
Ob prvi obletnici smrti pok. ] Gregoriča darujeta žena in sin I lir za PD «Ivan Cankar* in 5.00< za Tržaški partizanski pevski zbt
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 13. januarja VERONIKA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 11.31 in zatone ob 1.45 Jutri, NEDELJA, 14. januarja SREČKO
Vreme včeraj: najvišja temperah 8,1, najnižja 2,7, ob 19. urj 5,2 s pmje, zračni tlak 1029, rahlo naraš veter 20 km na uro, vzhodnik, su: vetra do 50 km na uro. Vlaga odstotna, nebo jasno, morje rahlo r gibano, temperatura morja 9,2 st
ROJSTVA in smrti
Dne 12. januarja 1973 se je v Trst' rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 78-letni Guglielmo Fai foglia, 68-letni Giuseppe Piocar, 63 letni Vittorio Vlacci, 80-ietna Rosi Zordan vd. Zavatta, 80-Ietna Marii Samsa vd. Franco, 83-letna FrancesCi Krajcer vd. Ceugna, 72-letna Antonii Millo vd. Stener.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri-golon, Alla Minerva. Trg V. Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unita dTtalia 4, Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj).
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 Rossetti - Emili, Ul. Combi 19, Al Samaritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene.
Danes, 13. t. m. ob 20.30 Vitrac «Viktor ali otroci na oblasti* za abonma red B — prva sobota po premieri in jutri, 14. t. m. ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški.
Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma v nedeljo, 14. t. m.:
Avtobus štev. 1: Col 14.55, Veliki Repen 15.00, Mali Repen 15.05, Salež 15.15. Prosek 15.25, Kontovel 15.25.
Avtobus štev. 2: Trnovca 14.35, Praprot 14.40, šempolaj 14.40, Cerov-lje 14.55, Vižovlje 15.00, Sesljan - križišče 15.00, Nabrežina 15.10, Sv. Križ ob 15.15.
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje danes, 13. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo Filiberta Be-nedetiča «Pravila igre* in jutri, 14. t. m. ob 16. uri v Komnu s predstavo V. Rabadana «Kadar se ženski jezik ne suče*.
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo pred-
stavo tVagnerjeve opere «Siegfried*. ki bo v torek ob 20. uri za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah. Dirigent Siefried Kochler, režija Frank de Quell. Protagonist Jean Cox.
ZADRUGA «NAŠ KRAS IN ZAKON 0 KRAŠKIH REZERVATIH
Za dejansko zaščito Krasa in njegovega prebivalstva
Najbolj prizadeto prebivalstvo ni seznanjeno z nameni in cilji zakona ■ V upravnem telesu mora biti ustrezno zastopano prebivalstvo - Proti nadaljnjemu siromašenju repentabrske občine
, V zvezi s pripravo zakona o kraš-5'A rezervatih je zadruga <<.Naš Kras» zavzela svoje stališče, ki ga v naslednjem v celoti objavljamo:
Zadruga «Naš Kras* budno sledi tazPravam in dogajanjem v zvezi s Pripravo deželnega zakona o kraških rezervatih in z zadovoljstvom ugotavlja, da prežema vse ustanove in organizacije, ki se ukvar-:ajo s problematiko Krasa skupna telja po čim hitrejšem sprejetju te2a zakona.
Tudi zadruga «Naš Kras» se pri-uružuje tem zahtevam, vendar z teljo, da bi sprejetje tega zakona ? kraških rezervatih ne pomenile konca dolgotrajne in vztrajne borbe za_ zaščito naravnega okolja, tem-,Več začetek težkega dela za reši-j ,v in ureditev kompleksnih vpra-[ Sanj, ki zadevajo Kras in njegovo Prebivalstvo v celoti.
| Zadruga «Naš Kras» žal ni se-^nanjena z osnutkom deželnega za-k°na p kraških rezervatih niti z j uelom ustrezne komisije, vendar je zaradi stališč, ki izhajajo iz poučil dnevnega tiska in indiskre-?L ki prihajajo vse bolj do izraza, u°ižna povedati naslednje:
U Glavno breme ustanovitve kras-kih rezervatov bo nosilo tamkajš-Ale prebivalstvo, od katerega sodelovanja sta tudi v odločilni meri vsem znanstvenikov in strokovnja
nes ni nihče poizvedel za mnenje prizadetih in se torej vsa diskusija odvija zgolj na politično — znanstveni ravni.
Pred sprejetjem deželnega zakona o kraških rezervatih je torej nujno potrebno seznaniti prizadeto prebivalstvo o namenih in ciljih zakona, o pravicah in dolžnostih prebivalstva ter na ta način že od vsega začetka ustvariti pogoje za razumevanje in sodelovanje — če nečemo. da se bo ponovilo to kar se je zgodilo in se še danes dogaja v Abrucih.
Absolutno upoštevanje človeške komponente tega vprašanja in še specifično upoštevanje etnične skupnosti, ki živi na tem področiu, zlasti glede na njen ekonomski razvoj, sta torei prva pogoja za postavitev temeljev plodnega sodelovanja.
21 V zadnjih dneh prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si vesti o upravnem telesu, ki naj bi vodilo kraške rezervate in o pristojnostih, ki naj bi jih to telo imelo.
Zadruga «Naš Kras» meni, da bi moralo biti novo upravno telo sestavljeno tako, da bi v njem prišla do izraza stališča in mnenja i direktno zainteresiranih — pred-
odvisna’ nadaljnji razvoj in usoda kov na eni ter predstavnikov lo-
kalnih ustanov na drugi Samo na ta način se lahko doseže
tezervatov. Ne smemo namreč po-tebiti, da sta idejna realizatorja Načrtov o kraških rezervatih prof.
uldini in prof. Mezzena predvi-aela v specifičnih primerih načrtni , delovanja in ki naj bo porok zgled j?°seg človeka v zaščiteno naravo I nega sožitja.
'Paš;	~ '
špekulacijah.
3)	Ker ima zadruga «Naš Kras* svoj sedež v repentabrski občini, si ne more kaj, da ne bi opozorila na izredno pereč položaj te občine. Vojaškemu strelišču nad Velikim Repnom in naftovodoma, ki že sečeta njeno ozemlje, se bodo v kratkem pridružile nove služnosti, in sicer avtoport pri Fernetičih, kraški rezervat in dva nova naftovoda — kar bo zdecimiralo že tako skromno površino te občine in naložilo prebivalstvu «da-vek». ki mu ga m para. Medtem ko zadruga ostro protestira proti nameravani napeljavi dveh novih naftovodov (Trst — Portogruaro in Trst — Palmanova) pa istočasno zahteva že v smislu predlogov iz leta 1970 da se ukine služnost vojaškega strelišča v repentabrski občini in se na ta način vsaj deloma vzpostavi ravnotežje, ki se danes nagiba v izključno škodo domačega prebivalstva in naravnega okolja.
4)	Zadruga «Naš Kras» izkorišča to priložnost, da izrazi priznanje tržaški pokrajinski upravi za njeno prizadevanje pri realizaciji Kraškega muzeja, za katerega je upati, da bo še letos predan svojemu namenu. Zadruga «Naš Kras» si pri tem dovoljuje predlagati čimprejšnjo ustanovitev konzorcija lo-
strarri I	ustanov, ki naj pripravi vse
potrebno za nemoteno in funkcio-
, •	.	•	nalno poslovanje omenjenega mu-
tasta konkretna povezava, ki si .10 ; zgja
VELIK USPEH SPLOŠNE STA VKE NA GORIŠKEM
Na glavnem Trgu republike v Tržiču se je zbralo včeraj nad 8.000 ljudi
Zbrani množici stavkajočih je govoril Giovanni Padovan - Stavka zajela tovarne, trgovine, urade in šole ■ V stavki so sodelovali tudi slovenski šolniki
želimo v duhu razumevanja in so-
Glede pristojnosti novega upravnega telesa zadruga «Naš Kras* meni, da bi morala biti le-ta omejena na kraške rezervate. Govorice o razširitvi pristojnosti na vse probleme ki zadevajo Kras odločno odklanjamo, čeprav ne izključujemo možnosti, da bi se v prihodnosti in ob pritegnitvi novih sil, načela diskusija v tej smeri.
Sestava novega upravnega telesa naj bo torej taka, da bo vzbudila zaupanje prizadetega prebivalstva in že od vsega začetka ovrgla go-__________________________________vorice o politično — ekonomskih
,,l«imu„,||,|llj,,l|,ml,l,m„„,ll„„l„|||l,,ln|1iiU,tiliiit1I,lii,iiiiiiii,iiiiiiiiiiiilii„liiiiii'iitii, »Hlinili
DELO TRGOVINSKE ZBORNICE
‘a, sečnja, košnja, pobiranje SUr>l.iadi itd.), kar pomeni zavestno sodelovanje med znanstveniki na etl' in kmeti oziroma živinorejci na drugi strani.
Če k temu dodamo še vprašanje Posesti oziroma izgube posesti na acun družbe, tedaj se moramo ujno vprašati, kako to. da do da-
Prispevajle za
DIJAŠKO MATK«!
S spoštovanjem predsednik zadruge «NK» (Egon Kraus)
Tržaška trgovina s kavo Ponovno v nevarnosti?
Gledišča Italije in EGS se ne ujemajo Odbor obravnaval vrsto perečih vprašanj
Te dni se je ponovno sestal vodni odbor trgovinske zbornice. Na eJi so razpravljali o nekaterih pe-ecih vprašanjih tržaškega gospo-arstva, pred tem pa je predsed-l . dr. Caidassi počastil spomin po-°.)nega industrijca A. Casalija, ■vsega člana odbora, bivšega tedsednika cvetlične razstave in ji anega gospodarstvenika (Stock). , - Caidassi je napovedal, da bo ,Soyinska zbornica ustanovila po ‘ ■ Casali.ju dobrodelen sklad.
Odborniki so razpravljali o te-i'lvah, ki so nastale v tržaški luki naglasili nujnost, naj trgovinska E i[nica Dob*,ze stedi razvoju do-°akov in ukrepa na vseh ravneh,
r,	a pripravila pristojne oblasti n tega. da bi premaknile stvari
sedanje mrtve točke. (Na dru-n-te mestu sporočamo, da je mi-"er za trgovinsko mornarico Lu-v's .včeraj opravil manjši korak tej smeri). Dr. Caidassi ie nato tečaj o stikih, ki jih je v zad času imel s predstavniki av-sp d e?a *n zahodnonemškega go-
s,	Carstva in zlasti z zvezno go-
barsko zbornico na Dunaju.
n:e *Zprava be za-iela tudi vprašali pSov‘ne s. kavo skozi tržaško lu ža.,.Pred dnevi so predstavniki tr-pjj. 'e trgovine in industrije nasto-R ’. Dr‘ ministrstvu za zunanjo tr-dtU'!10 kateremu so nadrobno ore-[v. . Položaj. Ta se utegne občutno stv at>sa*"‘ za Trst, če t bi ministr-je ° ae upoštevalo smernic ki iih n^^azai nedavni sestanek Med-I °dne organizacije za kavo v ^a tem področju preti r,Jj?eč nevarnost dia bi Italija r a v konflikt z vodstvom Ev-bosF-r skupnosti, kar bi imelo za kac° preusmeritev trgovine s 0 v neitaiijanske luke.
ddon^Se^nik Caidassi je sporočil
teorebii,
dolg, ker ga je moralo predhodno odobriti vodstvo EGS. Zakon daje na razpolago za posege v prid vinogradništvu 800 milijonov lir za leto 1972 in nadaljnjih 500 milijonov lir na leto za razdobje od leta 1973 do vključno leta 1976.
V isti številki uradnega vestnika je objavljen tudi odlok, s katerim je predsednik deželnega odbora i-menoval za predsednika neodvisne turistične in letoviščarske ustanove v Miljah g. F. Oparo.
Žrebanje loterije preneseno na torek
Tiskovni urad finančnega ministrstva je sporočil, da bo žrebanje loterije, ki bi moralo biti danes, zaradi stavke v torek, 16. t.m. ob 16. uri. Zaradi tega bo tudi nagradni natečaj Enalotto št. 2 šele 16. t.m.
Sprejemanje stav loterije za žrebanje, ki bo 20. t.m., se bo redno začelo v ponedeljek, 15. t.m.
jlboru, da se vodijo pogajanja za
°berati
m.jo
ustanovitev posebnega vnega središča za Južno Kožam V- na®ern mestu, za kar se a7i:rlla'0 zlasti postavni krogi te z’iske dežele.
ce??or ie končno razpravlja! o vBr t1 n.a Tržaškem in o nekaterih 0k-?Sani‘h v zvezi s poslovanjem ■uske tržnice na debelo,
Objavljen zakon v prid vinogradništvu
Hz Zadni‘ lanski številki uradne dru„Vestn‘ka naše dežele sta med ^kem .objavljena tudi dva nova obran3’ 'n s'cer zakon o deželnem zako UnU -Za P°s'ovno leto 1971 in st-gfjfj ki določa nova finančna v p. ,a .za razvoj vinogradništva njj . aniji . Julijski krajini. Sled rpa„Je bil sprejet že v lanskem u> postopek pa je bil izredno
Zadružne organizacije v Furlaniji-Julijski krajini
V naši deželi je v preteklem letu nastalo 76 novih zadrug, od tega 26 v tržaški, 25 v videmski, 17 v perdenonski in 8 v goriški pokrajini. Po svojem delokrogu se nove zadruge delijo na naslednje skupine: gradbemštvo 39 enot, kmetijstvo 21, delo 8, potrošnja 1, ribištvo 1, promet 1 in 5 enot mešanega tipa.
Deželna služba za zadružništvo, ki ji načeluje odbornik Varisco, je lani opravila 300 pregledov zadružnih ustanov in družb, člani deželne komisije za zadružništvo pa so navezali stike s številnimi zadružnimi organizacijami v Italiji in tujini, tako zlasti v Emffii, Sloveniji in Avstriji. Lani je bil v Furlaniji - Julijski krajini sprejet zakon št. 24, ki določa razne oblike deželne pomoči za razvoj zadružništva. V okviru tega zaknna je deželna uprava doslej izdala okoli 150 milijonov lir prispevkov, ki so jih bile deležne številne zadruge in nad 200 družb iz naše dežele.
Natečaj pokrajine in podjetja ACEGAT
Pokrajinska uprava je sporočila, da so podaljšali rok za vlaganje prošenj za sodelovanja na natečaju za mesto ravnatelja pedagoškega inštituta «G. Palutan* do 12. ure 10. februarja 1973.
Uprava občinskega podjetja ACE GAT je razpisala natečaj za 3 mesta uradnice, od katerih ena z znanjem strojepisja in stenografije, ter za 20 mest šoferjev avtobusov. Za vse informacije je na razpolago urad za osebje, soba štev. 48 v poslopju ACEGAT vsak delavnik od 11. do 12.30
Včeraj dopoldne je umri 95-letni upokojenec Nicolo Parentin, katerega so sprejeli v bolnišnico 29 decembra, ko si je zlomil levo stegnenico pri padcu v občinskem inštitutu ECA v Ul Pes coli 31, kjer je že dalj časa bival.
Nova delovna pogodba za gradbeno stroko
Pogajanja, ki so bila v Rimu za obnovitev delovne pogodbe gradbincev, so se zaključila s podpisom sporazuma, ki ga bodo morali sedaj oceniti sami delavci na shodih, ki bodo do 30. januarja. Pogajanj se je udeležila tudi delegacija sindikatov naše pokrajine, ki je včeraj nastopila tudi na enotnem shodu ob vsedržavni splošni stavki.
Sporazum z delodajalci predvideva prvič celoletno garantirano plačo, ki jo bodo morali izplačati tudi v primeru bolezni in brezposelnosti. Poleg te zeta pomembne pridobitve naj omenimo še odpravo kakršne koli vrste akordnega dela, finančno solidarnost glavnega gradbenega podjetja s podjetji, ki delajo zanj. sindikalno predstavništvo delegatov, odpravo zadnje kategorije delavcev in uradnikov, 40 ur tedenskega dela porazdeljenega v petih dneh in enak povišek za vse delavce in uradnike v znesku 16.090 lir. Posamezni pokrajinski sindikati bodo lahko zahtevali še nadaljnjih 4.000 lir poviška.
Splošna stavka je včeraj na Goriškem popolnoma uspela in na tržiškem Trgu republike, kjer je bilo napovedano osrednje sindikalno zborovanje, se je zbralo nad 8.000 ljudi iz vse pokrajine. Sindikalni voditelji so nad rezultatom stavke. zelo vadovoljni. saj je dokazala ne le kompaktnost delavskih sil, marveč tudi skrb delavstva, uradništva in dijaštva za izvedbo reform v državi, za demokratizacijo javnega življenja, za večjo zaposlitev in tudi zaradi nenehnega višanja cen. Stavka je imela tudi politično obeležje in je bila naperjena izrecno proti sedanji sredinsko - desničarski Andreottijev! vladi. ki zagovarja stališča, ki škodujejo delavskemu razredu, daje pa potuho velekapitalu.
Tovarne so včeraj zjutraj na Goriškem mirovale. V glavnem so se delavci zgrnili v Tržič, saj smo tu opazili ne le ljudi, zaposlene v tr-žiških tovarnah, marveč tudi veliko ljudi, ki so nalašč ’ iz Gorice, Krmina Sovodenj, Štandreža, Pod-gore, prišli v Tržič, da bi javno demonstirali svoje nezadovoljstvo nad sedanjo vladno politiko.
V Tržiču so bile zaprte ne le tovarne in delavnice, marveč tudli trgovine. Tudi trgovci se namreč zavedajo, da pomeni vsako slabšanje delavskih mezd tudi slabšanje njihovega položaja. Stavkali so tudi profesorji in dijaki na tržiških srednjih šolah.
Na zborovanju je govoril v imenu sindikalne federacije Giovanni Padovan, pokrajinski tajnik CISL. Poudaril je glavne teze nezadovoljstva delovnih ljudi, ki se kaže v splošni stavki, ki je zajela vso državo.
Stavka je uspela tudi drugod v pokrajini. Tudi v zgornjem delu Goriške so bile tovarne zaprte. V Gorici so bile sicer trgovine odprte, marsikje pa so bili uslužbenci odsotni. Veleblagovnica Standa je bila zaprta. V državnih uradih so zabeležili tu pa tam primere stavkajočih, vendar manj kot ob stavki proti fašističnim bombam na vlake v Kalabriji.
Povsod so stavkali tudi železni-
ono na postajah. Železniški promet se je tako za pol ure popolnoma ustavil. Prav tako so na poziv treh sindikatov CGIL. CISL in UH. stavkali tudi uslužbenci mestnega podjetja za metan, elektriko in vodo. Mestni avtobusi niso vozili dve uri. Stavke so se udeležili tudi profesorji na srednjih šolah, v manjši meri pa osnovnošolski učitelji.
Tudi na slovenskih šolah je učno osebje deloma stavkalo na poziv Sindikata slovenske šole. Na liceju in učiteljišču v Ulici Croce je od 20 profesorjev sodelovalo v stavki 13 na nižji gimnaziji v Ul. Randaecio jih je od 30 stavkalo 26,
kalo 9. Manjši je bil odziv na osnovnih šolah, tu je stavkalo vsega skupaj le deset učiteljic in učiteljev, in sicer 3 v Doberdobu, 1 v Sovodnjah. 2 v Gorici, Ulica Randaecio, 3 v Števerjanu in 1 v Štandrežu.
Sestanek vseh županov iz Goriške
Goriški župan je pred nekaj dnevi povabil na prijateljski pomenek na goriški grad župane gori-ške pokrajine. Na sestanku so bili prisotni tudi predsednik pokrajine dr. Chientaroli in prefekt dr. Mo-linari.
V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETNE ZVE2E
«Partizanski miting» nocoj v Prosvetni dvorani
Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu obramba pridobitev odporništva - Bogat kulturni spored
Nekdanji partizanski borci, aktivisti, člani Osvobodilne fronte in vsi, ki jim je pri srcu obujanje idealov, za katere so se naši fantje in dekleta borili v vojnih letih, se bodo nocoj zbrali v Prosvetni dvorani v Gorici, kjer je Slovenska prosvetna zveza priredila «partizanski miting*.
Udeleženci se bodo počutili kot v tistih vojnih letih, ko so se med eno in drugo bitko s fašisti odpočili in poslušali recitacije, petje, harmoniko. Marsikdo med njimi je takrat prvič poslušal pesmi naših velikih slovenskih pesnikov in to je bilo za nas, primorske Slovence, ki nas je fašizem hotel iztrebiti, zelo važno.
Prosvetna dvorana na Verdijevem korzu se bo nocoj odprla ob 20. uri. Najprej bo na sporedu predvajanje kratkega slovenskega filma s partizansko tematiko. Sledil bo nato, ob 20.30, pravi miting. Na-
na trgovski šoli pa je od skupnega števila 12 profesorjev stav-
...............................................■■■■■■•••■.......................................
ZARADI NEVARNOSTI NARAŠČANJA CEN
Prefektura je v teh dneh blokirala cene nekaterih prehrambenih artiklov
Ne smejo višati cene kruha, mleka, sladkorja, zdravil V marsikateri trgovini smo opazili precejšnje skoke cen
stopila bo skupina treh mladih recitatorjev, ki bodo prebrali Borove in Župančičeve pesmi ter nekaj partizanskih spominov. Na sporedu je tudi priložnostni govor, ki ga bo imel udeleženec narodnoosvobodilne borbe. Za veselo razpoloženje bo poskrbel Danilo Turk - Joco. Mnogi partizani se ga spominjajo, kako je prirejal mitinge v mnogo hujših razmerah v vojnem času. Prisoten bo seveda tudi harmonikar, saj je ni partizanske pesmi brez harmonikarske spremljave, glavna točka nocojšnjega večera pa je koncert pevskega zbora «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine. Po kulturnem sporedu se bo razvila domača zabava.
Uspeh nastopa
mariborskih
gledališčnikov
Goriška publika je toplo sprejela mariborske gledališčnike, ki so nastopili s francosko farso v četrtek zvečer v Verdijevem gledališču, v okviru stalne gledališke sezone. To je bilo prvo gostovanje Mariborčanov v Gorici. Goričani, ki smo se stalnim gledališkim predstavam že privadili, si želimo še drugih gostovanj gledaliških skupin iz Slo-j penije.
V raznih trgovinah opažamo nenehno višanje cen. Marsikateri trgovec opraviči to višanje z novo uvedenim davkom na dodatno vrednost IVA, večina pa trdi. da so jih na zvišanje cen primorale tovarne ki pošiljajo blago po novi ceni. Za tako višanje krivijo tovarne nove sindikalne pogodbe zaradi katerih so se proizvodne cene precej zvišale. Na drugi strani pa, kjer so se davki zmanjšali, ne o-pažamo znižanja cen. Stvari sicer niso še jasne in precej trgovcev ostaja pri stanju kakršno je bilo pred 31. decembrom lani.
Pokrajinski odbor za cene, ki deluje v sklopu prefekture in ki mu načeluje prefekt dr. Molinari, je
čarji, tako osebje na vlakih, kot imel v teh dneh že nekaj sestan-
m iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m 111111111111111 m 11111111 iiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiii 111111111 iiiiiiiiiiiiuiiiirniii
SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Močno se je udaril po rokah, nogah in glavi 20-letni prodajalec Et-tore Lodi, iz Ul. Commerciale 156. Včeraj zjutraj je odhajal na delo s svojo lambreto, ko je v Ul. Commerciale trčil v avtomobil autobian-chi, ki ga je vozil v nasprotni smeri 60-letni Massimiliano Bernardini z Nabrežja Gulli 4
PARK ZA PREFEKTURNO PALAČO NAJ PREIDE V JA VNO KORIST
Odbornik Agati je dal jasna zagotovila - Občina naj pomaga goričkemu Zelenemu križu - Deželo so zaprosili za prispevek 320 milijonov lir za nakup zemljišč za urbanizacijo
Goriški župan De Simone je včeraj začel prvo sejo občinskega sveta v letošnjem letu z željo, da bi slednje doprineslo veliko koristi Gorici, na vseh poljih javnega življenja. Dejal je, da je treba nadaljevati z delom v duhu republiške ustave, ki je najboljše jamstvo za gotove uspehe.
Socialdemokrata Candussi in Zu-calli sta s pismeno interpelacijo hotela vedeti od občinskega odbora, ali ima namen pomagati z ustrezno podporo ustanovi goričkega Zelenega križa, ki je v vehkih finančnih težavah zaradi česar grozi osebje s stavkami.
Odbornik za zdravstvo Tomasich je dejal, da bo občina brez dvoma skušala pomagati Zelenemu križu, vendar bo treba priti poprej do primernega dogovora med njim in občino.
V zvezi z odobritvijo sklepa občinskega odbora o prepleskanju nove stavbe pri «kazermetah», je svetovalka Mirella (KPI) hotela vedeti, ah se je občinski odbor dogovoril s prefekturo glede položaja
tamkajšnjih stanovalcev, ki morajo zaradi podiranja starih hiš zapuščati svoje domove. De Simone je zagotovil, da bo že v tem letu položaj tamkajšnjih pfebivalcev rešen.
Svetovalci so tudi odobrili sklep, po katerem bo občina odstopila prefekturi nekaj svojega zemljišča na Travniku ob prefekturni palači. Pri tem se je oglasilo več govornikov, ki so smatrali za potrebno, da se park za prefekturno palačo končno le odpre za goriške prebivalce, kot je to tudi določeno v regulacijskem načrtu, ki tu predvideva zeleno cono. Odbornik Agati je poudaril, da ne smejo zaradi tega obstajati nobene skrbi, kajti park bo v predvidenih rokih gotovo odprt za vse Goričane.
Preden so prešli na razpravo za odobritev obračuna za leto 1970, so svetovalci odobrili še sklep, s katerim je goriška občina zaprosila deželni prispevek 320 milijonov lir za nakup zemljišč v Ulici III. Armata, v Štandrežu in v Ločniku, kjer bodo gradili ljudske hiše
ililllilllllllllllllllllllliiilllllllllllllllllll!i|lllllriilllliilliiillllllllliiiiiiillllllllllllllllllllllllllilliMrxiilllllllllIlliii!ll|iiiiiiiiiiiiiiiii|iiiinilliillilluiiitiiiillllllllllllltllD
LETNI OBRAČUN KARABINJERJEV
Pri izvrševanju naporne službe so imeli tri mrtve in 13 ranjenih
Za globe in druge kazni so zbrali nad pol milijarde lir Trideset mrtvih in 512 ranjenih pri prometnih nesrečah
Poveljnik karabinjerjev za gori-ško področje podpolkovnik V. Ferrari je imel včeraj opoldne na sedežu poveljstva v Ul. Sauro v Gorici tiskovno konferenco za predstavnike krajevnega tiska, na kateri je podal nekaj številk o delovanju goriških karabinjerjev v letu 1972.
Iz teh podatkov povzemamo, da so karabinjerji posredovali v 651 prestopkih; od teh je bilo 422 prestopkov kazenskega značaja in 229 pa prekrškov z globami. Pri tem so 35 prestopnikov aretirali, nadaljnjih 453 pa so jih samo prijavili sodnim organom. Lansko leto je bilo glede kriminalnih dejanj mnogo bolj živahno od leta 1971, saj sovpada z njim tudi zadeva kriminalnega atentata z eksplozijo avtomobila pri Petovljah, kjer so našli smrt trije karabinjerji. Preiskava s tem v zvezi je seveda še vedno v teku in podpolkovnik je namignil, da utegnejo v kratkem posredovati tisku v tem oziru z zanimivimi in pozitivnimi izsledki: vendar se v podrobnosti ni hotr!
spustiti.
Med opravljanjem svoje službe so orožniki naprtili 15 glob za skupno skoro 300 tisoč lir. Aretirali so enega vojaškega obveznika, ki se ni odzval pozivu k vojakom. Kar se tiče cestnih prekrškov so naprtili okrog 28 tisoč glob za približno 43 milijonov Ur. Posredovali so nadalje v 19 prometnih nesrečah, pri katerih je bilo 30 mrtvih in 512 ranjenih, ter pri drugih 375 incidentih na cestah od skupnega števila 890 posegov.
PosredovaU so z globami tudi pri kršenju lovskih (5), ribiških (52) in predpisov proti socialnim normam: nadalje so posredovali v 273 davčnih primerih, kjer so prizadeti morali plačati 39 tisoč lir globe ter v 321 drugih upravnih posegih za 96 tisoč lir globe. V sodelovanju z Inšpektoratom za delo pa so izterjali v 295 primerih kar 451 milijonov lir za predpisane zastanke ali naložene globe.
V lanskem letu so karabinjerji našli in 7*>pW1i tiKn nekaj orožja Med tein so bile 4 vojaške in 16
lovskih pušk, 5 samokresov, 23 ročnih bomb raznih vrst ter 36 topovskih granat; dalje so zaplenili 5 bodal, 6 detonatorjev ter kakih 4000 raznih nabojev, nad 10 kg eksploziva in nekaj vžigalnega materiala.
Njihovo sodelovanje je bilo aktivno tudi na arheološkem področju, kjer so izsledili in vrnili zakonitim lastnikom 330 arheoloških rekvizitov raznih vrst, poleg 94 starinskih posod, ene skulpture, 14 umetniških slik (ki so jih pred kratkim našli blizu Tržiča), dalje 100 starinskih novcev in 6 žar s pepelnimi ostanki, ki so jih našb na področju Gradeža. S tem v zvezi so aretirali eno osebo, drugih 6 pa so prijavili sodišču.
Med izvrševanjem svoje službe so imeli orožniki tri mrtve (Pe-tovlje) in 13 težje ali lažje ranjenih
Ob zaključku je polkovnik predstavil novinarjem kapetana Martel-lija, ki je pred kratkim nastopil službo na Goriškem ter se zahvalil novinarjem za sodelovanje z njimi nri i7vj-Spvanju službe v javno korist
kov, na katerih so obravnavan cene nekaterih prehrambenih in drugih potrošniških proizvodov, nad katerimi lahko omenjeni odbor izvaja določeno nadzorstvo in tudi določa cene.
Na včerajšnji seji tega odbora so blokirali nekatere cene, kot so cene kruha, mleka, sladkorja zdravil, kerozena, itd.
Cena kruha ostaja kljub uvedbi davka na dodatno vrednost, nespremenjena. Ceno oo omenjeni od bor še vedno nadzoroval. Vendar gre v tem primeru v glavnem za cene navadnemu kruhu, ki ga ina lokdo kupuje, saj so se ljudje u-smerili na kupovanje vrst kruha, ki stanejo precej.
Cena mleka mora ostati na isti ravni kot lani 31. decembra. S tem v zvezi ne bo ta odbor upošteval zahteve kmetov, ki so želeli dobiti več denarja za mleko. Tudi kar se tiče sladkorja ostaja cena neizpremenjena na lanski ravni. To velja za sladkor v prosti prodaji kot za onega proste cone.
Cene zdravilom ostajajo začasno blokirane, kljub povečanemu davku (prej‘so namreč za zdravila plačevali 5,20-odstotni davek IGE, sedaj pa se plačuje 6-odstotni davek IVA). Razbko morajo kriti trgovci.
En sklep zanima predvsem kmetovalce. Na lanski ravni je blokirana cena umetnih gnojil kljub enoodstotnemu povišanju davka. Če bo prišlo do nesporazumov bo o stvari odločal medministrski odbor za cene v Rimu.
Zanimiv je tudi odlok o blokiranju cen petroleju za potrebe ogrevanja — kerozenu. Liter kerozena bo stal pri prodajalcu 37 lir liter, za dostavo na dom bo treba odšteti nadaljnjih 10 lir. t.j. skupno 47 lir.
Na prejšnji seji je isti odbor na prefekturi določil tudi cene ostalim vrstam gorilnih olj. Tekoče gorilno olje stane 23 Ur liter za ko-Učine dio 20 stotov, 22,50 Ur za koUčine od 20 do 50 stotov, 21,50 za večje količine. Poltekoče gorilno olje pa velja v omenjenih treh primerih po liro manj za liter. V omenjenih cenah je že vračunana IVA.
Maksimalne cene za pUnsko olje za ogrevanje so tako določene: za koUčine do 20 hektolitrov po 30 lir liter, za kobčine od 20 do 50 hek-toUtrov po 29 lir. za višje koUčine po 28 lir. Za manjše dobave pa veljajo cene od 35 do 40 lir Vsekakor so te cene precej višje od onih. ki smo jih beležiU lani, saj je bilo treba lani olačati za hter pUnskega olja za ogrevanje od 20 do 23 lir. Kurjava bo torej letos stala precej več. kot v prejšnjih letih in nič ne pomaga ugotoviti, da je v gornje cene vštet tudi nov davek na dodatno vrednost.
veniji pojavila epidemija nalezljive zlatenice pri otrokih otroškega vrtca. Takrat smo tudi zapisali, da je občinska uprava zagotovila, da bodo v dneh 8. in 9. t.m. lahko cepljeni vsi otroci in nosečnice, v doglednem času pa tudi ostab prebivalci.
Včeraj pa so nam iz Grmeka spo-| rodili, da je injekcij zmanjkalo in da jih ni bilo dovolj niti za otroke, kaj šele za ostale. Ni iih bilo tako pri občinskem zdravniku kot ne pri javnih upravah.
Epidemija sicer v tem času ni zavzela večjega obsega in število obolelih otrok se ni zvišalo, vendar vlada med prebivalstvom zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja injekcij gamaglobuUna.
Nesreči delavcev v tržiški ladjedelnici
V	tržiški ladjedelnici sta se ponesrečila 45-letni delavec iz Gradeža Francesco Varan in 41-letni delavec Angelo Gramagna iz Tržiča. Oba so sprejeU v tržiško bolnišnico. kjer so prvemu ugotovili zlom leve roke, zaradi katerega se bo zdravil 30 dni, drugemu pa so zdravniki ugotovili možganski pretres in udarec v prsi. Ozdravel bo v 25 dneh.
V	Sesljanu je avtomobilist podrl 86-letnega upokojenca Vittoria Bia-sa. Prepeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer bo ostal deset dni.
V	štarancanu je nerodno padla 65-letna Fausta Cumar in si pri_ tem zlomila levo roko. V bolnišnici bo okrevala v 30 dneh.
Luigia VaUan iz Tržiča, Ul. Volta 14, je padla s svojega mopeda v Ronkah, ko je bila namenjena domov. Pri padcu je dobila udarec v glavo in zlom desne roke, zaradi česar se bo zdravila 40 dni.

OKRAJNO SODISCE V GORIGI
S policijskim avtom podrl goriškega fotografa
v
Zadeva gradnje kleti v Štandrežu pred sodnikom
Zakaj ni v trafikah morske soli?
Nekateri naši bralci so se nam potožili, da ni moč kupiti v trafikah morske sob. Pred časom so jo prodajali v majhnih enokilogramskih zavojih, sedaj pa v takih zavojih prodajajo le rudninsko sol. Morsko sol prodajajo le v vrečah po 50 kilogramov in to si nabavljajo v glavnem razne delavnice. Gospodinjstvo si seveda ne more privoščiti tako velikega nakupa soU. O-menjeni bralci pa bi želeli imeti kot nekoč na voljo tudi morsko sol v majhnih paketih.
V	četrtek dopoldne je bila pred okrajnim sodiščem v Gorici prva razprava v letu 1973 na kateri je okrajni sodnik dr. Ballarini obravnaval več zadev.
Med drugimi se je moral zagovarjati 24-letni zidarski mojster Ugo Stamta iz Podgore, Ul. Sas-sari 81, ki ga je tožil 55-letni Ciril Bitežnik iz Gorice, Ul. Cipriani 46, češ, da mu je z gradbišča v Ul. Trivignano v Štandrežu odnesel več gradbenega orodja in gradbenega materiala, ki je bil njegova last, potem ko je prekinil nedokončano delo. To blago je ocenil na okrog 140 tisoč lir vrednosti.
V	zvezi s to tožbo so sodni organi zaslišali tudi Stanto, ki pa je dal drugačno razlago vsej zadevi in jo je potrdil tudi na sodni razpravi. V jeseni leta.1971 se je dogovoril Bitežnik s Stanto, da mu bo ta zgradil klet s kolamico v Ul. Trivignano v Štandrežu. Januarja 1972 pa je delo ustavil, ker da mu Bitežnik ni izplačal dolžne vsote za že opravljeno delo ter mu je ostal dolžan okrog 44 tisoč Ur. Pri delu pa je uporabljal svoje orodje, ne pa Bitežnikovega, ki je ostalo nezavarovano na gradbišču tudi po prekinitvi dela.
Ker so tako verzijo potrdile tudi nekatere priče, je sodnik oprostil zidarja s polno formulo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Branil ga je odv. PascoU.
Sodnik je popolnoma oprostil tudi 46-letnega Alfreda Ferrija iz Pev-me, Ul. G. Papa 13, ki je dne 4. septembra 1971 podrl goriškega fotografa Arduina Altrana na Korzu ItaUja v bližini njegove trgovine s fotografskimi potrebščinami.
Ferri je vozil policijski avto giuba 1600, ko se je Altran nenadoma pojavil pred njegovim vozilom, ko je peš prečkal cesto in zato ni mogel preprečiti nesreče, pri kateri je Altran dobil hude poškodbe ter se je moral zdraviti celih 215 dni.
Ferri je dokazal, da je vozil v koloni s hitrostjo okrog 25 km na uro kakih 30 do 40 metrov od se-mafora, kjer je bil prehod za pešce. Zaradi dežja je bila tudi mokra cesta in tako se ni mogel izogniti pešcu, ki ga je zakrival neki drug avto. Spričo teh navedb je sodnik ugotovil, da voznik ni bil kriv za nesrečo ter ga je popol-
ROJSTVA: Stefano Bensa, Sara Milloni, Nicola Moro, Gaia Dean, Alessia Urdan, Elena Caenazzo. Be-neletta Furlan, Silvano Baresi.
UMRLI SO: gospodinja 82-letna Čarobna Perkon vd. Persoglia in upokojenec 69-letni Giovanni Giu-rissa.
Razna obvestila
Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da bo jutri, 14. januarja 1973 ob 10. uri roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v Ul. Croce 3. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Goriška občina obvešča, da zapade 20. februarja rok za vlaganje prošenj za eno mesto dodatnega knjigovodje.
noma oprostil. Branil ga je odv. i RENČE Prosto.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Sbatti il mostro in prima pagina*. Gian Maria Vo-lonte in Laura Betti. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «1] generale dorme in piedi*. U. Tognazzi in M. Melato. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «1 2 figli ,jei Trinita*. F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «1 vizi di una vergine*. G. Suchs iq C. Grumberg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
VITTORIA 17.15-22.00 «Le figlie di Dracula*. P. Cushing in D. Priče. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
rwy ^ • *»
Jrztc
Am RKO 17.30 «Fritz il gatto*. barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
EXCELSIOR 16.00 «Assassinio Sul tre-no». Barvni film.
PRINCIPE 17.30 ilmprovvjsamente un uomo nella notte* Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Na poti za Shaiiock*. ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Doe Holiday», ameriški barvni film — ob 17. in 19.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V Grmeku zmanjkalo injekcij proti otroški zlatenici
Pred dnevi smo poročali, da se je v občini Grmek v Beneški Slo-
Cossa.
Državni tožilec Giannattasio in Bernot; sodnik dr. Ballarini, zap. Magda Massi.
• Za načelnika skupine PSI v Tržiču v občinskem svetu je bil izvoljen svetovalec Elios Vertovese namesto odvetnika Franca Bonadonne.
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici se je 12. januarja rodilo 8 otrok. 2 o^ebi sta umrli.
DESKLE «Hladnokrvni kaznjenec*, a-meriški barvni film — ob 20. KANAL «Tri na enem kauču*. ameriški barvni film — ob 20.
DE2URNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore — Ul. Fratelli Rosel li - Tel. 72-440.
PRIMORSKI DNEVNIK
NOVA POT V ASIMILACIJO NA GRADIŠČANSKEM
Hrvati odklanjajo predlog
ki ga daje «Hrvat» Robak
Spremembo šolskega zakona iz leta 1962 v smislu predloga, ki ga daje Robak, obsojajo tudi avstrijski časopisi
BELGIJSKA STROKOVNA REVIJA OPOZARJA
ŽELJEZNO. sredi januarja. — Pri gradiščanskih Hrvatih je vzbudilo pravo presenečenje in tudi ogorčenje nedavno prikazano gledišče nekih pobomikov asimilacije, gledišče, ki pravi, da bi bilo treba spremeniti zakon o šolstvu iz leta 1962. torej zakon, s katerim je bilo v občinah Gradiščanske, Burgen-landa, uvedeno obvezno učenje hrvaščine in da bi bilo treba učenje hrvaščine spremeniti . v «ne-obvezen predmet*.
Zahteva je naletela na začudenje celo pri nekaterih avstrijskih listih, ki poudarjajo, da je bil ta zakon, o šolstvu iz leta 1962 pravzaprav «eddna doslej izvajana mednarodna obveznost*, kar jih je Avstrija prevzela do svojih narodnih manjšin z državno pogodbo iz leta 1955. Dunajski tednik «Wo-chenpresse» je med zagovornike te zahteve vključil tudi socialdemo-
kratskega poslanca Robaka. gradiščanskega Hrvata, ki se že dolgo, ob podpori svoje «konference hrvaških načelnikov in podnačel-nikov Burgenlanda* protivi kakršnim koli pravicam gradiščanskih Hrvatov. Kakor je znano je poslanec Robak pred časom odšel s svojo «delegacijo» celo na Dunaj Hrvatsko kulturno društvo v Že-Ijeznu pa v zvezi s tem poudarja: «Gospod Robak si je verjetno na jasnem glede tega, da, je takšen način čista _ preprosta germanizacija in hkrati zvesto izvajanje Hitlerjevega sklepa s katerim je podjarmil Avstrijo in s tem, seveda, tudi Gradiščansko. Vemo za cesarski ukaz da se morajo Hrvati germanizirati, preživeli smo Ap-ponyjevo «pomadžarjenje», Hitler nas je hotel izkoreniniti, toda niti gospodu Robaku ne bo uspelo, da bi postali Nemcu.
SKRAJNA LEVICA PONOVNO OŽIVLJA
Književnik Sartre ustanavlja nov politični dnevnik
«Liberation» bo glasilo skrajne levice - Ne bo sprejemalo oglasov, ne bo dobivalo podpore - Temeljilo bo na prispevkih
PARIZ, 12. — V času ko dnevni tisk usiha, bo Pariz dobil nov jx>-litični dnevnik — «Liberation». Njegov direktor bo znani francoski filozof in književnik Jean-Paui Sartre, ki je pred tremi leti «poso-dil» svoje ime skrajno levemu tedniku «La cause du peuple*. Rekli smo «posodil», ker Sartre dejansko ni bil direktor, pač pa je hotel s tem rešiti list, katerega prva dva direktorja sta se znašla pred sodiščem, organizacijo pa, ki je tednik ustanovila, je oblast prepovedala.
Na vprašanje, ali naj njegovo odločitev tolmačimo kot solidarnost z levimi ekstremističnimi grupami, je Sartre odgovoril takole: «Ne bi mogel reči, da odobravam vsa njihova stališča, vse njihove metode. Toda hkrati ne bi mogel niti reči, da jih ne odobravam...» Drugi motiv, da Sartre ustanavlja nov dnevnik, je tudi dejansko izzivanje oblasti. «Jezik pritiska — je rekel — je edini jezik, ki ga buržoazni razred pozna*. Bo bur-žoazija tako pogumna, da svoj preizkušen zakon uporabi tudi proti njemu, proti Sartru?
Enkrat so Sartra že odpeljali na policijsko postajo, da bi «preverili istovetnost*. Toda takoj so ga izpustili. Drugič so proti njemu vložili tožbo, rekli bi raje «prijavo sodišču* zaradi «protidržavne dejavnosti*. Toda do sojenja ni prišlo. Bilo je namreč jasno, da bi bil proces proti njemu «političen proces*, ki bi zaradi slovesa, ki ga filozof in književnik Sartre u-živa, šel daleč preko francoskih meja.
Po teh dveh dogodkih je prišlo do zatišja. O Sartru se je vedno manj govorilo. Pojenjala pa je tudi revolucionarnost skrajne levice. In morda prav zaradi tega se Jean Paul Sartre sedaj ponovno oglaša in ustanavlja dnevni list, ki bo «drugačen od vseh ostalih*
Osnovna misel Sartra in njegovih prijateljev je naslednja: list «naj bo ljudski list za ljudstvo*. List naj bo takšen, da bo dal bralcu — za razliko od ostalih časopisov — objektivno in resnično informacijo o dogajanju. V Franciji — zatrjujejo — ni svobode informacije. Ta svoboda pa ni pravica, ki bi pripadala časnikarju, pač pa je to pravica — bralca. Ljudstvo mora biti informirano, informacija pa naj pride iz ljudstva samega, časnikar niti ne ustvarja niti ne interpretira. On le zbira to, kar ljudstvo misli o nekem dogodku, o nekem stanju in to prenese v tisk, to se pravi tistim, ki za dogodek niso vedeli.
Drugi časopisi večino svojih stolpcev polnijo z izjavami in govori javnih in političnih delavcev, ljudi, ki so na oblasti in s tem zanemarjajo preproste ljudi, ljudstvo. Tudi mi — pravijo v uredništvu — bomo objavljali izjave politikov, vendar bo razmerje o-bratno.
«Ne zanima nas razprava o u-stavnih ustanovah, ne zanimajo nas veliki teoretični članki, pa tudi ne. to, kar je med zajtrkom izjavil Pompidou. Nas zanima to, kaj mislijo ljudje z ulice, iz podjetja, ljudje na vasi, kaj misli preprosti človek o nekem dogodku o nekem stanju.»
Tokrat Sartre ne «posoja* svojega imena, kot je to že večkrat storil. On namerava dejansko sodelovati v «novem listu, ki ne bo imel glavnega urednika, niti drugih šefov ne. (Direktor je vsaj nominalno nujen zaradi registracije lista pri oblasteh). V redakcijskem kolektivu, ki bo štel 65 stalno zaposlenih časnikarjev in sodelavcev, bo imel enake pravice kot ostali člani kolektiva. Vsi bodo tudi imeli plače «priučenih delavcev*.
List se seveda ne more tiskati brez denarja, brez kapitala. Dnev-
nik «Liberation» pa ne bo sprejemal niti oglasov, niti ne bo dobival državne podpore. Denar, kapital — pravijo — so prosili, naj ga da ljudstvo. Gre za razpis neke vrste ljudskega posojila, oziroma neke nabiralne akcije. Za začetek potrebujejo le milijon frankov. Doslej še niso zbrali vsega, toda akcija se šele začenja in tisto, kar so zbrali doslej, so dobili v glavnem od razumnikov, zelo verjetno od prijateljev J. P. Sartra. Če ne zberejo dovolj do 5. februarja, ko bi morala prva številka iziti, bodo za kak dan počakali in izid prve številke odložili, toda «list mora iziti, list mora izhajati*.
List bodo prodajali v. kioskih, vendar ne samo v kioskih, pač pa tudi preko odborov «Libera-tion», ki jih bodo ustanovili po tovarnah, vaseh, mestnih četrtih. Ti odbori bodo hkrati zbirali prostovoljne prispevke za list. Vse to pa bo — pravi Sartre «začetek narodnega zbiranja* to se pravi novega političnega gibanja .. .
Čeprav zamisel temelji na prostovoljnem prispevku, se hkrati govori, da bodo za tiskanje dnevnika uporabljali najmodernejša tehnična sredstva ker da je to najcenejše in ker da «dopušča izenačevanje fizičnega dela z umskim*. Tako si to zamišljajo Jean Paul Sartre in njegovi go večini mladi prijatelji jz uredništva. Če bi ne bilo Jeana - Paula Sartra oziroma njegovega imena, kdo ve če bi sploh bil govor o novem listu. «Gi-banje», v katerem se je ostareli filozof v začetku le delno pozneje pa vedno močneje angažiral, pa v Franciji doslej ni dobilo globljih korenin. In vendar je vsaj s Sartrove strani to izzivanje pomembno in se o njem govori. Kar zadeva časnikarsko plat problema, je to poskus, ki naj ga bodočnost potrdi ali ovrže. Poklicna zbornica, to se pravi francoska nacionalna zveza časnikarjev pa je porajanje novega dnevnika pozdravila, kar je tudi razumljivo saj ista zveza vedno pogosteje obžaluje umiranje francoskih dnevnikov in časopisov nasploh ...
«Gospod Robak imenuje svojo propagando in svoje napore z blago besedo «asimilacija». Način, s katerim skuša Robak izvesti asimilacijo se, v Evropi imenuje fašizem*. Ta način asimilacije je uvedel Mussolini za Nemce v Južni Tirolski, za Slovence na Primorskem. za Hrvate pa v Istri in Zadru. Od tedaj se ta način asimilacije imenuje «fašizem». Vprašanje je. ali si socialdemokratska stranka in pod njenim vodstvom Avstrija sme privoščiti razkošje, da nadaljuje to, kar je začel Mussolini in kar je nadaljeval Hitler? Kancler Kreiskg misli drugače».
Odkrito borbo proti ohranitvi hrvatskega jezika med gradiščanskimi Hrvati, pobomiki asimilacije prikrivajo s po njihovem mnenju popularnim geslom, da se brez znanja nemščine na gradiščanskem ne more prav nič doseči, posebno ne, ko človek teži za dosego nekega imenovanja, ko teži za nekim poklicem. To geslo pa naletava med gradiščanskimi Hrvati na vedno večji odpor posebno ker se gradiščanski Hrvati že 500 let borijo za ohranitev svojega jezika in torej za lastno ohranitev.
Po dokumentih iz avstrijskih in madžarskih arhivov se zgodovinsko konstituiranje gradiščanskih Hrvatov začne že v 16. stoletju, ko so hrvaški izseljenci v tedanji novi domovini, zahodni Madžarski, začeli intenzivnejšo borbo za ustanavljanje nato pa tudi za ohranitev svoje nacionalne avtonomije. Že tedaj so si Hrvati pridobili ali priborili pravico da volijo svoje duhovnike. Ta privilegij se smatra za dokument ki vsebuje hkrati tudi pravico do vršenja cerkvenih obredov v staroslovanskem jeziku.
Fevdalna gospoda zahodne Madžarske ,ie neprestano kršila to cerkveno avtonomijo Hrvatov. Tedanji gospodar področja okoli današnjega Željezna koder so se prav tako naselili Hrvati v večjem številu naselij, pa je leta 1569 celo prepovedal uporabo glagolice v cerkveni službi. V posebno težkem položaju so se znašli Hrvati v spodnjem delu Avstrije, oziroma sedanjega Gradišča. In vendar so se v vse.i dolgi zgodovini, vse do ustanovitve prve avstrijske republike, gradiščanski Hrvati borili za priznanje svojih društev in časopisom, , os.ppsf$a pozornost hrv%v, ških razumnikov pa je bila usmerjena k zbiranjlPHrvatov okoli hrvaškega tiska in društev, da bi se ljudje kar se da obogatili z znanjem hrvaškega knjižnega jezika. In vse od leta 1920 pa do Hitlerjeve zasedbe Avstrije se je vodila krčevita borba za Hrvaško šolsko društvo v Avstriji. Z državno pogodbo iz leta 1955 med Avstrijo in velikimi silami pa so gradiščanski Hrvati, podobno kot koroški Slovenci, s členom 7 dobili pravice. ki jim jih Avstrija vse do danes še ni izpolnila
Že proti koncu leta 1955 je Hrvatsko kulturno društvo kot
predstavnik gradiščanskih Hrvatov sestavilo svoje predloge in jih v obliki memoranduma predložilo dunajski zvezni vladi, deželni vladi v Željeznu sopodpisnicam državne pogodbe to se pravi Veliki Britaniji Franciji, Sovjetski zvezi in ZDA, ter končno jugoslovanskemu veleposlaništvu na Dunaju Že v tem memorandumu, ki ga Dunaj sploh ne- omenja, je Hrvat.-sko kulturno društvo zahtevalo od zvezne vlade med drugim tudi to, kar zahteva še danes: ustanovitev oddelka za manjšine v uradu zveznega kanclerja ter v pristojnih deželnih vladah. Nad polovico memoranduma je bilo posvečenega hrvatskemu šolstvu. Jasno je rečeno, da se mora v hrvatskih osnovnih šolah pouk vršiti v hrva ščini. od drugega razreda dalje pa da naj se uveda tudi učenje nemščine, tako da bo ob koncu osnovne šole vsak učenec obvladal oba jezika, hrvaščino in nemščino.
Med gradiščanskimi Hrvati na Gradiščanskem se obsoja določeno početje, ko se jim zanika njihova pravica do uporabe materinega jezika pravica do učenja hrvaščine v šolah ter pravica do uporabe hrvaščine kot uradnega jezika, skupno z nemškim v upravi in v sodstvu v hrvaških občinah, prav tako pa tudi pravica do dvojezičnih napisov krajev v občinah, koder so naseljeni Hrvati. Zaradi tega se pričakuje, da se bo napovedana vladna komisija za gradiščanske Hrvate postavila po robu takšnim poskusom in to že s tem, da bi se zavzela za uresničenje predpisov same avstrijske državne pogodbe in sicer tistega dela, ki govori o nacionalnih manjšinah.
F. S.
V školjkah in ribah veliko živega srebra
Človek, ki je računal, da bo nekoč morje nadomestilo to, česar mu ne bo več mogla dati zemlja, si kvari možnost izkoriščanja morja
BRUSELJ, 12. — K0 se je pred leti začelo govoriti o tem, da bo svetu začelo primanjkovati hrane, ker da se prebivalstvo prenaglo množi, razpoložljivih obdelovalnih površin pa da ni mogoče veliko povečati, ker M se sicer porušilo prirodno ravnotežje, se je marsikateri strokovnjak tolažil, da naj si človek ne dela preglavic, ker da imamo na razpolago morja, ki bodo v bodočnosti postala glavni vir prehrane človeštva. V tem smislu so navajali velikanske množine rib in mehkužcev, pa tudi alge, ki da so užitne in da se dajo na določenih področjih pridelovati nekako tako, " kot danes pridelujemo koruzo, pšenico, ali vsaj deteljo. Pri tem so navajali tudi konkretne uspehe, ki so jih na tem področju dosezali na Japonskem, kjer pa so se hkrati uveljavili tudi gojitelji rakcev. Pravzaprav Japoncem to še vedno uspeva in v marsikateri boljši evropski ribji restavraciji ti postrežejo z odličnimi morskimi rakci japonskega izvora. Škrat* ka, človek naj se nič ne boji, da bo jutri lačen, kajti morje mu zagotavlja, da bo hrane dovolj.
Vse to so zagotavljali strokovnjaki in tolažili tiste, ki so bili preveč pesimistično razpoloženi, ki so se pač bali, da bo človeštvo že jutri lačno. Zdaj pa nas strokovnjaki opozarjajo, da naše za-verovanje v morje pravzaprav niti ni tako utemeljeno. Sicer so že pred časom opozarjali človeštvo, da se preveč igra s svojo usodo, kajti podrobne analize so dokazale, da naletimo na razne človeškemu zdravju kvarne kemične sestavine že v malone vseh ribah in mehkužcih. Govor je bil na primes: o DDT, ki so ga našli v ledenikih, v snegu na severnem in južnem tečaju, pa tudi v ribah, ki so jih ujeli v razmh morjih in oceanih.
Kot bi to ne bilo dovolj, prihaja belgijska revija «'iest-A-chats* v svoji zadnji števnsi na aan s se bolj alarmantnimi vestmi. Med drugim pravi, da se ljudje, ki uživajo ribe in mehkužce, izpostavljajo nevarnostim, da se zastrupijo v živim srebrom. Zastrupitev z živim srebrom pa nj prav nič prijetna. Nasprotno, hudo nevarna zadeva je.
Sicer pa prepustimo besedo reviji, ki pravi, da so njeni strokovnjaki, _ znanstvenici, napravili vrsto analiz na školjkah in dru-' gih mehkužcih jfUffri tem ugotovili, da vsebujejo mehkužci živega srebra v tolikšni meri, da lahko povzročijo resno zastrupijenje pri človeku, ki zmerno uživa morske sadove*, pri ljudeh pa, ki redno uživajo večje količine mehkužcev in školjk nasploh, lahko privedejo tudi do smrti. Belgijska revija brez obotavljanja govori o nespametnem početju človeštva in odkrito govori o nevarnosti, ki jo predstavlja uživanje rib in mehkužcev, v katerih je nakopičenega več tako imenovanega organskega živega srebra. Po pisanju revije sta dve desetinki miligrama živega srebra na en kilogram rib ah mehkužcev že hudo nevarna količina. Revija pravi, da bi mogli dopustiti kvečjemu eno desetinko miligrama živega srebra na kilogram zaužite ribe Belgijska revija se je svojega poskusa lotila z vso resnostjo. Njeni strokovnjaki niso vzeli v poštev le nekaj rib in mehkužcev, ki bi jih bili nalovili ob belgijskih obalah, pac pa so analizirali ribe in mehkužce, ki, so jih ujeli v raznih morjih, ki obdajajo Veliko Britanijo, ob francoskih obalah, ob holandskih o-balah, pa tudi v obeh morjih Nemčije in Danske. Iz tega izhaja, da je njihova analiza zajela obširen del zahodnoevropskega šVe-ta, ki bi mogel priti glede tega v poštev. In kaj je ta analiza povedala? Nič mar.; kot 83 odstotkov vzorcev je vsebovalo več kot eno desetinko miligrama organskega živega srebra na kilogram ribe, 21 odstotkov vzorcev pa je vsebovalo celo več kot dve desetinki miligrama. Ko so le. podatke temeljito obdelali in napravili nato ustrezno komparacijo, je strokovnjak v reviji zapisal, da bi človek, če hoče ostati zdrav, ne smel jesti takšnih rib več kot dvakrat na teden.
Po pisanju belgijske revije bi morali tisti, ki jedo veliko mehkužcev, s tem prenehati takoi, tisti pa, ki jedo po 100 gramov mehkužcev na dan, bi morali biti zelo previdni. Kakor vidimo, «doza», kj jo navaja belgijska revija, niti ni tako velika in že pri tej opozarja.
Revija nato dodaja, da so razmere vzdolž Velike Britanije «ze-
lo resne in hude», ker vsebujejo mehkužci in ribe, ki so jih ujeli v Rokavskem prelivu ter v Severnem morju tudi nad dve desetinki miligrama organskega živega srebra na kilogram. V mehkužcih pa, ki so jih ujeli v morju ob Portsmouthu ter Brighto-nu, so našli celo 0,63 oziroma 0,51 miligrama živega srebra.
Veliko živega srebra so našli tudi v mehkužoih ter ribah, ki so jih ujeli vzdolž francoskih atlantskih obal, najmanj pa v mehkužcih, ki so jih ujeli vzdolž danskih obal.
Za konec še naslednji podatek: gojene školjke in «morski sadeži*, kot pravijo raznim manjšim školjkam, ki prav tako pridejo v poštev za človeško prehrano, vsebujejo manj organskega srebra kot njihove divje «vrstnice».
letošnjo zimo
mogli reči, da
vendar
bazovski
povsem zamrzel
SE POTEGUJEJO ZA REŠITEV MESTA
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Mira Miheličeva:
VRNITE SE, SINOVI
Izvirno delo v slovenskem slovstvu
Med tremi izvirnimi leposlovnimi novitetami, ki jih je konec leta izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, je tudi novi roman Mire Miheličeve VRNITE SE, SINOVI. Roman predstavlja obširno pripovedno delo priljubljene pisateljice, ki s tem tekstom sicer ne obravnava več usod članov družine ljubljanskega senatorja, ostaja pa vendarle zvesta meščanskemu svetu. Tega pisateljica pač najbolje pozna, v njem. je zrasla in v njem živi. Zato je ta meščanski svet, s svoj mi notranjimi problemi, konflikti in osebno tragiko tudi. predmet njenega najnovejšega teksta.
V	romanu Vrnite se, sinovi opisuje pisateljica meščansko ženo, ki se je mlada poročila z uglednim književnikom, pa je potem v življenju z njim doživela vrsto razočaranj. Pravzaprav ima pripoved dva dela. V prvem delu pripoveduje o neizkušenem dekletu in o njenem srečanju s pisateljem Aleksandrom Jordanom. Ta pripoved zavzema precejšen del knjige. Drugi del romana pa vsebuje prikaz zakona tega dekleta, sedaj zrele žene s pisateljem, zakona, ki se pokaže kot popolna polomija.
V	tej življenjski skupnosti, v kateri mož uhaja na stranpota in, hoče živeti svoje življenje, žena pa to poskusi, pa ji pravzaprav ne uspe. pride nujno tudi ao konflikta aveh generac.j. Trije sinovi se slej ali prej znajdejo v konfliktu s starši. Medtem ko se njihov konflikt z materjo še ublaži, pride med smovi in očetom do spora, ki privede do popolnega preloma. In ko otroci o-d dejo v svet ali od doma in se postavijo na svoje noge, pride do nujnega razdora zakonske zveze, ki se konča na sodišču. Tako torej Brigita Jordan, glavna ženska oseba, ostane sama, brez otrok in brez moža, z neizpolnjenimi ideali in neizpetim življenjem.
V	romanu Vrnite se, sinovi gre torej za pripoved o življenju dekleta in žene, o njenem neuspelem življenju, pa tudi za pripoved o problemih in težavah sodobne meščanske družbe. Čeprav pisateljica sama izvira iz nje in čeprav je morda pripoved romana sem pa tja rahlo avtobiografsko obarvana, je pisateljica do te družbe tudi kritična. Vsekakor je glavna ženska oseba, ki pripoveduje o svojem življenju, ena najboljših ženskih oseb v sodobni slovenski literaturi, jasna in prepričljiva. Zato pa je osebnost moža glavne junakinje manj življenjska in manj dosledna, morda bolj skonstruirana kot resnična.
Konflikti sicer izvirajo iz značajev in življenjske nuje glavnih junakov, niso pa pri tem, vsaj kar se tiče odnosov med materjo in sinovi, vedno povsem prepričljivi. Zdi se tudi, da je roman razpet med prikazom odnosov med materjo in sinovi ter med materjo oziroma ženo in njenim možem. Naslov sam kaže, da je pisateljici šlo predvsem za prikaz odnosov med materjo in otroki, v pripovedi sami pa je pretežni del posvečen prav odnosom med ženo in možem. Zato bralec prav do konca pričakuje, da se bo zgodilo nekaj usodnega in da je vsa pripoved tja do tristote stra-
ni bolj ekspozicija. Prav to pričakovanje pa pušča morda bralca, ki knjigo odloži, nepotešenega in praznega. Ali pa je prazno življenje, ki ga pisateljica prikazuje?
Novi obširni pripovedni tekst Mire Mihelčičeve je napisan dovolj razgibano in prepričljivo, da pritegne bralca, pa čeprav je pripoved sicer napisana v prvi osebi, vseskozi umirjena. Zato nas roman niti ne pretrese, niti ne navduši, morda bolj pripravi k premšljanju o problemih in težavah družine, o kateri govori.
SI. Ru.
Prejeli smo
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE. — Mesečna revija. —. Izdaja Zavod za šolstvo SRS. Letnik HI. številke: 1-2, 3, 4, 5-6, 7. - Ljubljana 1 p,,,<4g.B ur. Bojan Zavašnik. Uredništvo: Ljubljana, Po-
1 ■	i	nn	i-(
ljanska 20. -
Uprava: Ljubljana, Parmova, 39. Letna naročnina (8 številk) 50 din, za šole 160 din.
Iz vsebine:
Št. 1, str. 161: M. S. «Priprava učiteljev za pouk na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem*, št. 5, str. 60: «Ob 400-letnici kmečkih puntbv*.
VSI
Unesco bo odprl urad za reševanje Benetk?
Ferrari - Aggradi bo šel v Pariz na mednarodno zasedanje, kjer bo poročal o ustreznem zakonu
RIM. 12. — Kakor je znano, je ministrski svet dodal 50 milijard lir skladu za reševanje Benetk, tako da je odslej na razpolago za reševanje Benetk 300 milijard lir. V kratkem, in sicer 25. in 26. januarja pa bo v Parizu zasedanje mednarodnega odbora za reševanje Benetk. In ta odbor je povabil na zasedanje tudi italijanskega ministra za državne udeležbe Ferra-rija - Aggradija. Na zasedanju bodo razpravljali kako uskladiti razne dejavnosti, ki so jih začeli UNESCO ter razne ustanove in odbori, ki so nastali v raznih deželah in katerih namen je. pomagati Benetkam ali reševati Benetke v skladu z zakonom, ki ga je glede tega sprejela italijanska vlada, ki ga je odobril senat in je sedaj pred poslansko zbornico.
Na pariškem zasedanju bo minister, Ferrari - Aggradi moral dati temeljito poročilo o tem. kaj ustrezni zakon predvideva. Gre, kot smo že rekli, za zakon, ki je prvotno predvideval strošek 250 milijard lir, katerim je bila sedaj dodana čedna vsota 50 milijard lir. Predlog o tem dodatku je dal prav Ferrari - Aggradi, ki je smatral to za potrebno, ker so se zahteve razširile zaradi novih obveznosti, ki
jih bo izvajanje načrta povzročilo ne le pri reševanju spomenikov, objektov in podobnega, pač pa tudi pri reševanju socialnih problemov, ki bodo s tem nastali.
V Parizu bo generalni direktor UNESCO najavil tudi odlprtje posebnega urada v Benetkah, ki bo na voljo vsem. ki se kakor koli ukvarjajo s tem problemom. Strokovnjaki bodo dajali ustrezna navodila ali nasvete v zvezi z vsem, kar se bo storilo v obsežni akciji za reševanje mesta in njegove okolice.
NA FILMSKIH PLATNIH
SOBOTA, 13. JANUARJA 1973
Alberto Lionello v TV - nadaljevani. «Rossini»
............................................................................lUiimiminmiiiiiiHii...................
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Branite svoje interese z vsemi sredstvi. Izredno čustveno zadoščenje STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Zagotovili si boste zaupanje vseh svojih sodelavcev. Ne spuščajte se v brezplodne razgovore.
KOZOROG (od‘21. 12. do 20. 1.) Dobro proučite vse posledice neke pobude. Dobremu prijatelju boste storili veliko uslugo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pri izbiri sodelavcev bodite zelo previdni. Manjše spremembe v današnjem čustvenem programu.
RIBI (od 20. 2. do 20 3.) Dan je nadvse primeren za uveljavitev nekaterih višjih stremljenj. Obiskal vas bo star, dober prijatelj.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Okoliščine ne bodo v prid vaši poslovni pobudi. Skušajte odpraviti svojo občutljivost.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Če zavzemate odgovorno mesto, bodite | danes zelo previdni. Manjši spor | v družini.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21.6.) Da bi mogli biti kos novemu položaju, se oprite predvsem nase Pri šlo bo do nepredvidenega obiska
RAK <oc. 22. 2, do 22. 7.) Novi dcgo' ki vam bodo v poslih narcko vali nove poti in sredstva. Z ljub-
ljeno osebo se boste odpravili na prijeten izlet.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne dovolite, da bi se vam v delu nakopičile še nove težave. Napetost v družini bo popustila.
DEVICA (od 23 3. do 22. 9.) Zelo ugoden trenutek za izpolnitev naloge, ki zahteva iskreno sodelovanje. Manjše razočaranje v čustvenih razmerah.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne vztrajajte na nemogočih in škodljivih stališčih. Odpravite nekatere primere sebičnosti v družini.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15 45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 13.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pianist C, Gherbitz;
13.50	Orkester; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zbori; 20.00 šport:
20.50	Miroslav Košuta: «Gregor Rihard*; 21.30 Popevke; 22.30 Za bavna glasba.
KOPER
6.30.	7.30,	12.30, 14.30.	16.30,
17.30, 18.30 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za diobro jutro; 8.00 Popevke; 10.00 Pisana glasba; 11.30 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Eros Se-qui:	«Col našo alTaria*; 14.10
Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Studio 04; 15.30 Plošče; 16.40 Vrstijo se popevke; 17.00 Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasbeni vikend; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.1.0 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.15 Operni pe vec Tito Schipa; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.10 Radijska priredba; 19.30 Kronike ital. juga; 21.30 Jazz; 22.10 Plo-
II.	PROGRAM
7.30.	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.30 Starejša glasba; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji: 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Popevke; 13.35 Sprehod med notami; 14.00 Plošče; 14.20 Nogometna tekma Italija - Turčija; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping pong; 18.45 Pisan spored; 20.10 Verdijeva opera «Otel-lo»; 23.35 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert: Bach, Hindemith, Malipiero; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.30 Wagner in Turina; 14.40 Bergova opera «Lulu»; 18.30 O voznosti cest; 19.15 Koncert; 23.00 Handke: «Kaspar».
SLOVENIJA
7.00	8.00,	10*00, 13.00,	15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu; 10.20 Pri vas doma;
11.00	Turistični napotki; 12.10 Naš orkester igra Rossinija; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	S pesmijo po Jugoslaviji;
15.40	Naši operni pevci; 16.00 ,«Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga;
17.10	Ansambel C. Usherja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Ansambel J. Slaka; ' 20.00 Plesni orkester RTV; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 22.20 Oddaja za izseljence;
23.05	S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Vohuni v evropskem odporniškem gibanju;
13.00	Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.25 Nogometna tekma Italija - Turčija;
17.30	Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino;
18.40	Poljudna znanost; 19.10 človek in stroj; 19.35 Nabožna oddaja; 19-50 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Durbridge - Cancogni: «Lungo il fiume e suU’aequa»; 22.15 Posebna reportaža: Domani secolo ven-turo; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Jugoslovanski narodni plesi: izvaja zagrebški ansambel «Lado»; 22.10 «11 mondo dei Randolf*.
JUG. TELEVIZIJA
12.55	Wengen: Smuk za moške — barvni prenos; 16.30 Košarka Bosna — Radnički — prenos; 18.00 Obzornik; 18.15 Kraljevič in berač — film; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humor, oddaja; 19.45 Risanka; 20.00, 23.05 TV dnevnik; 20.30 Zabava vas Mišo Kovač; 21.30 Na poti k zvezdam;
21.55	Arsene Lupin — film; 22.45 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV
12.55	Smučanje v Wengenu; 16.30 Košarka: Bosna — Radnički: 19.45 Poje Anna Identici; 20.15 Poročila;
20.30	Močnejše od življenja — film; 21.20 Mali koncert.
George McCotvan:
«FROGS»
«Frogs» (Frogs. 1972) je amt-riška grozljivka režiserja televizijskega izvora Georga McC-omana-F njej se ponovno obravnava tema narave. ki se upira človekovemu zatiranju. Slavni predhodnik tega filma je Hitchcockov «The Birds» (Gli uccelli), v katerem jo zgodba dosegla večjo dramatsko napetost in globino. To manjka McCorvanovemu filmu, ki ga vsekakor lahko cenimo zaradi stalne ironije in spretno zgrajenih efektov. Lepo so posnete predvsem živali, ki se upirajo (začenši z žabami, ki dajejo filmu naslov)-Protagonist je Ray Milland. Producenta sta specialista zvrsti Ni' cholson in Arkoff.
Tema spora_ med človekom in naravo se večkrat vrača v filmu-Lahko gre za mojstrske metafore kot «King Kong», lahko pa za komercialna igračkanja kot Daniela Manna «Willard e i toph, lahko pa tudi za dokumentarce kot «Cro-naca di Hellstrom». Hote ali nehote so ti filmi izraz ponavljajočega se človekovega strahu, ki je včasih prevzel umetniški izraz-
Ulu Gros bard:
«Who Is Harry; Kellerman...»
«Who Is Harry Kellerman and Why Is He Saying Those Terrible Things About Me?» (Chi e Harrl) Kellerman e perche parla male di me?, 1971) je ameriška komedija. ki jo je režiral Ulu Gros-bard in v kateri nastopata Dustin Hoffman in Barbara Harris. Vendar simpatija protagonista ni zd' dosten razlog, da bi pozitivno spre' jeli film ki je dejansko ilustracija brez domišljije zgodbe popa' larnega pevca ki se nenadoma zave, da ga nekdo preganja in m^ ovira družbeni uspeh. Seveda le ta občutek zgolj subjektiven. N&' kaj zabavnih dovtipov in demi' stifikacija nekaterih ameriških mi' tov še ne ustvarijo prepričljivega rezultata. In to čeprav ie fH7Tt 1971. leta nastopil na beneškem festivalu.
Tin to Brass:
«La vacanza»
Tinto Brass je beneški režiset> ki je že s prvencem «Chi lavo?3 e perduto — In capo al mondo’ (1962) pokazal, da mu ugaja gračkanje. To igračkanje je l tedaj vendar simpatično in izZri valno. V skoraj vseh nadaljnji11 filmih pa je ostala le dolgočaS' na manira. «La vacanza*, kiji nastopil na beneškem festivalu 1971' je precej prazen film, ki bi W. tel dokazati, da je blaznost le revščine.
Vanessa Redgrave govori v &?. neškem narečju (zvočna kulisa neposredna). Z njo_ igrajo Franc® Nero, Leopoldo Trieste, Corin Rod' grave, Osiride Peverello, Germ#' na Monteverdi itd.
S. fr
ir
bH°
KOŠARKA
MLADINCI
18.30	v Tržiču
POM — Bor
*
* *
NARAŠČAJNIKI
18.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Don Bosco
JUTRI
NEDELJA, 14. JANUARJA 1973
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu
Vesna — Aurisina
*
* *
14.30 v Bazovici
Zarja — S. Canzian
*
14.30 v Dolini
Breg — Sagrado
*
* *
14.30 v Foljanu
Pogliano — Primorje
*
14.30	v Fari
Pro Farra — Juventina
*
* *
3.	AMATERSKA LIGA
8.15 v Trstu, Ul. Flavia
Don Bosco — Breg B
*
* *
MLADINCI
10.30	v Padričah
Gaja — Libertas Sv. Marko
*
10.30 v Križu**
»esna — Cremcaffe
*
* *
8.30 v Trstu, Sv. Ivan
S. Giovanni — Primorje
*
* *
9.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Don Bosco — Union
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00 v Benetkah
Udo Šanson — Bor
NARAŠČAJNIKI
9.30 na Kontovelu
Kontovel — Lloyd Adriatico
♦
11.00 na Opčinah
Polet — Servolana
*
9.30 v Tržiču
Italcantieri B — Dom
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
10.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Breg — Alzano
MLADINKE
8.30	v Trstu, Elizejske poljane
Ugss — Bor
.
9.00 v Trstu, stadion «1. maj«
Kontovel — Sokol
DEČKI
9.30	v Trstu, pri Banih
5|oga — ARC Linea
NAMIZNI TENIS
MOŠKA A LIGA
10.00 v Nabrežini
Sokol — Vitamirella
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 13. JANUARJA 1973
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.15 v Bergamu
Lovable — Bor
*
* *
MOŠKA C LIGA
21.15 v Nabrežini
Kras — Caldini
*
* *
MOŠKA D LIGA
21.15 v Mestrah
Codognato — Dom
*
* *
MLADINKE
20.30 v Trstu, pri Banih
Sloga — Breg B
NOGOMET
ITALIJA-TURČIJA
Postavi obeh ekip sta že objavljeni
Tudi reprezentanca «under 23» je za tekmo s Turki favorit
Mehmet II., Yasin. V drugem polčasu naj bi nastopila še Osman in Koksal. Čeprav je ta postava precej čudna (saj ima najboljšega turškega napadalca, prvega strelca letošnjega prvenstva Osmana šele med rezervami), pa je Ozari izjavil, da moštvo le ni tako vdano v svojo usodo in je spomnil na nepričakovan remi, ki ga je to moštvo leta 1971 zabeležilo v Kol-nu proti' ZRN.
Tekmo bo vodila sovjetska trojka. Glavni sodnik bo Kruašvili, stranska pa Rudnev in Alov.
Tekmo bodo predvajali po prvem sporedu italijanske televizije z začetkom ob 14.25.
* * *
ANKARA, 12. — Bearzot ima še manj problemov kot njegov kolega Valcareggi. Italijanska reprezentanca «under 23» nima nobenih hujših težav, igralci so vsi dobro razpoloženi in polni dobre volje, moštvo je že stoodstotno odločeno. Na i-grišče bodo v začetku stopili Bordon, Lombardo in Mozzini, Cucu-reddu, Vavassori, Negrisolo, Gar-lascheli, Re Cecconi, Pulici, Cor-dova in Spadoni. Moštvo je na videz močno predvsem v napadu, kjer razpolaga z najboljšim dosedanjim strelcem prvenstva, Pulick jem in s Spadonijem ter Garla-schellijem. Vprašanje je le, če se bodo ti igralci na igrišču kmalu povezali. Na to bi na vsak način morala paziti Re Cecconi in Cor-dova, ki sta tudi edina starejša člana (vsako moštvo ima lahko dva igralca nad 23 let). Vsekakor pa kaže, da bo delo te ekipe še lažje kot tisto prve reprezentance.
ODBOJKA
NASTOPI NAŠIH SESTERK
V ženski B ligi Bor in Breg pred dokaj težko nalogo
Kras bo doma gostil Caldini ■ Tudi mladinska prvenstva se nadaljujejo
NAPOLI, 12. — Valcareggi in Ozari sta napovedala postavi, ki se bosta danes spoprijeli v tekmi za svetovni pokal. Italijanski trener je kolebal le med Bellugijem in Rosatom, saj je proti boljši tre nutni kondiciji prvega branilec Milana nudil nedvomno večjo izkušenost. Enkrat toliko pa je odločitev padla v korist mlajšega.
V prvem delu tekme bodo torej stopili na igrišče: Zoff, Spinosi,
Marchetti, Agroppi, Beliugi, Bur-gnich, Causio, Capello, Chinaglia,
Rivera in Riva. Na klopi za rezerve pa bodo sedeli Albertosi, Ro-sato, Benetti, Anastasi in Prati.
Govori se, da bo vsaj Anastasi v drugem delu prišel v enajsterico.
Po mnogih kritikah v prejšnjih dneh so Valcareggi in njegovi sodelavci končno reagirali in precej polemično poudarili, da je Italija morda res nekoliko v krizi, ne pa toliko, da bi se morala na lastnem igrišču bati Turčije. Tudi obračun dosedanjih tekem je v korist Italije, ki je tega nasprotnika srečala samo dvakrat in je obakrat zmagala: leta 1962 v Bologni s 6:0 (4 gole Orlando in 2 Rivera), leto kasneje pa v Ankari z 1:0 (gol Sorma-nija). Valcareggi je tudi poudaril, da bo morala Italija misliti predvsem na to, da doseže čim več zadetkov in si zagotovi* ugodno razliko v golih, ki bo važna, če bi se Italiji ne posrečilo premagati Švice na domačih tleh.
Ozari je prav tako najavil postavo, ki bo naslednja: Sabri, Mehmet I., Ozer, Muzzafer, Zehereya,
Ziya, Fuat, Bulent, Metin, Cemdl,
irfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii Hlinili m iiiiiiiii m 111111111U11111111111 mini
B liga članice
Po dolgih božičnih in novoletnih praznikih se bo danes, ko bo na sporedu zadnje kolo, končal prvi del ženskega prvenstva B lige. V tem zadnjem kolu čaka borovke najtežja naloga tega prvenstva «Plave» bodo namreč odšle v Bergamo v goste k vodeči in dobro pripravljeni šesterici Lovable.
Med tednom so borovke odigrale dve prijateljski trening tekmi. V obeh so naša dekleta pokazala, da so sicer dobro pripravljena, da jim pa večkrat zmanjka odločnosti in zato ne zaigrajo skozi vso tekmo, kot bi morale.
Za današnjo tekmo je kaj težko napovedati zmagovalca. Nasproti si bosta stali šesterici z zelo podobnim sistemom igre. Tako Lovable kot Bor sta namreč ekipi z močnim napadom, pri obeh pa obramba nekoliko šepa. Tekma bo morda zelo izenačena, prav lahko se bo pa zgodilo, da jo bo ena ali druga ekipa zaključila z zelo čistim izidom v svojo korist. Lovable ima morda lahno prednost, saj bo nastopil na domačih tleh in pred domačim občinstvom, za katerega je znano, da napolni dvorano ter u-činkovito bodri svojo ekipo. Seveda pa imajo velike možnosti za zmago tudi borovke, ki odhajajo na pot optimistično razpoložene. V Bergamu bo drevi zmagala šester-ka, ki bo znala obdržati mirnejše živce in bolje izkoristiti svojo napadalno vrsto. Mirne duše pa lahko tudi trdimo, da bo ekipa, ki bo danes zmagala, naredila velik korak proti končnemu prvemu me-
KOŠARKA
V MOŠKI D LIGI
Proti vodeči ekipi Lido Šanson Bor nima možnosti za zmago
Tudi v mladinskih ligah bo danes in jutri na igriščih več naših ekip
D liga
Beneška košarka je v močnem razvoju. Spliigen v A ligi, Fluobre-ne v B ligi. Tako zastopstvo v višjih ligah zahteva širše zaledje. Povsem naravno je torej, da imajo Benetke nekaj močnih ekip tud) v D ligi: Lido Šanson, Crick INA in Jesolo. In prav proti ekipi Lido Šanson, se bodo jutri spoprijeli Borovi košarkarji, ki botjo odpotovali v Benetke z naslednjo postavo: Adrijan Zavadlal, Fabjan, Koren, Rudeš, Šare, Stojan Hrvatič, Škerlj, Pertot in Kralj. Na srečo sta si torej te dni po gripi opomogla Šare in Stojan Hrvatič, odsoten pa bo Danijel Zavadlal
Lido Šanson je trenutno na prvem mestu lestvice z desetimi točkami. Proti takemu nasprotniku i-majo «plavi» le malo možnosti za uspeh. Vseeno pa od njih pričakujemo, po zadovoljivem nastopu proti Don Boscu, dobro igro.
Od ostalih tržaških peterk jo Don Bosco sprejel v goste vodeči Crik iz Benetk, Cianocolori pa bo mora! v Treviso, kjer so domačini še posebno nevarni.
Mladinci
V zadnjem kolu prvega dela mladinskega prvenstva bodo borovci danes igrali proti drugemu z lestvice, proti ekipi POM iz Tržiča. Borovci bodo nastopili z okrnjeno postavo, in sicer: Vatovec, Fran-cia, Barazutti, Klobas, Ražem, Kolen, Oblak. Kravos, Pečenko.
Naraščajniki
Borovi naraščajniki bodo drevi startali na drugo zmago v tem prvenstvu. Igrali bodo namreč proti ekipi Don Bosco, ki so jo že v prvem delu prvenstva premagali. «Plavi» pa se bodo morali seveda potruditi, kajti vsako podcenjevanje bi jih lahko drago stalo.
Tako Polet kot Kontovel pa bosta igrala jutri.
Kontovel se bo pomeril s peterko Lloyd Adriatico na lastnem igrišču, tokrat brez Iva Starca in Iva Nabergoja (zaradi poškodbe na roki). Na papirju je seveda favorit Lloyd Adriatico. Hitri košarkarji Konto-vela pa bi lahko nasprotnikom pripravili kako nevšečno presenečenje.
Tudi Polet bo igral na lastnem igrišču, in sicer proti Servolani. že v prvem srečanju so poletovci bili enakovredni škedenjskim igralcem. Če bodo (končno) naši košarkarji nastopili s popolno postavo, z Markom Sosičem in Ivanom Škabarjem, bi lahko osvojili drugo zmago v tem prvenstvu.
Seja deželnega odbora
V prostorih košarkarske zveze bo jutri občni zbor deželne košarkarske zveze, ki je tudi za nas dokajšnje važnosti, saj imata tako Bor kot Polet tako aktivnost, da je ne gre podcenjevati niti v deželnem okviru. Izvolitev novih odbornikov pa bo za našo košarko važnejša v tem trenutku, ko je naša košarka zajela nova društva in vse kaže, da bo prav kmalu postala e-na poglavitnih panog pri nas.
b. 1.
MUCANJE
NA «NO STOP» V GRINDELVVALDU
Cordin na treningu najhitrejši
GRINDELWALD, 12. — Avstrijec Karl Cordin je dosegel najboljši čas na «no stop» treningu za jutrišnji smuk v Grindelwaldu, ki bo veljal za svetovni pokal.
Današnji najboljši časi:
L Kari Cordin (Av.)	2’10”43
2.	Roland Collombin (švi.) 2’10'’56
3.	Bernhard Russi (Švi.) 2’10"o3
4.	Marcello Varallo (It.)	21(T90
5.	Reinhard Tritscher (Av.) 2’11”62
6.	Werner Grissman (Av.) 2’11”78
7.	David Zvvilling (Av.)	2H”82
8.	Philippe Roux (Švi.) 2’12”42
9.	Michel Daetwyler (Švi.) 272”50 10. Dave Currier (ZDA) 2’12”81
ŠPORT NA TV
Italijanska TV bo na prvem sporedu jutri ob 15. uri prenašala moško košarkarsko tekmo A lige Sim-me-nthal — Ignis.
ODBOJKA
FIRENCE, 12. - V nedeljo, 21. t.m. se bodo v Reggio Emilii zbra le kandidatke za italijansko državno odbojkarsko reprezentanco. Med sklicanimi sta iz naše dežele tudi članici Casagrandeja Camiiot-ti in Camerini, iz B lige pa so povabili tudi članico Lovableja Re-muzzijevo.
Bari . Arezzo	1
Brindisi Ascoli	1
Como - Foggia	1
Genoa - Catania	X
Mantova - Cesena	1
Novara - Taranto	1
Perugia - Catanzaro	1
Reggiana - Monza	1
Reggina - Lecco	X
Varese - Brescia	1
Padova - Pro Vercelli 1 Empoli - Rimini	1
Casertana - Lecce	X
stu na lestvici.
Tekma bo na sporedu v Bergamu ob 21.30.
INKA
V sedmem in obenem zadnjem kolu prvega dela prvenstva prihaja jutri v goste Bregu nevaren nasprotnik Alzano. Šesterka Alza-na je letos nedvomno veliko prijetno odkritje prvenstva v drugi italijanski ligi. Odbojkarice tega društva so trenutno na drugem mestu lestvice z osmimi osvojenimi točkami. Izgubile so samo dvakrat in po vrhu v gosteh z Borom in vodečim Lovable iz Bergama. To ekipo lahko jemljemo za žled glede zagrizenosti in zvrhane mere prave športne borbenosti. Preden jih prisilimo k predaji se je treba pošteno potruditi, saj se ne pre dajo prav do zadnjega sodnikovega žvižga. Brežanke čaka to pot precej težavna in zahtevna naloga Klub temu da bo v nedeljo do poldan prvič igrala v letošnjem prvenstvu Habjanova, bo za Breg izredno težko pospraviti izkupiček. S tem pa ni rečeno, da so odbojkarice iz Doline brez možnosti za zmago. Breg zmaga samo pod pogojem če se tekma ne zavleče na dolgo in je treba odigrati pet setov. V tem primeru pa bo za varovanke Jurkiča poraz neizbežen, ker nekatere neredno trenirajo in jim zato po dolgotrajnem boju poidejo moči.
C liga člani
Pred zvestimi domačimi navijači bo igral drevi tudi Kras. V goste mu prihaja namreč šesterka gasilcev Caldini iz Gorice. Goričani so bili v preteklem prvenstvu samo poprečna ekipa. Letos pa je bila dosedanja prvenstvena pot povsem drugačna. Po šestih zavrtljajih so na presenetljivo dobrem drugem mestu, štirikrat so zmagali in dvakrat 50 zapustili poraženi športno areno. Na razpredelnici je torej pred njimi samo Libertas iz naseli mesta, ki ima tudi dve točki več. Kras se je v prvih šestih nastopih držal poprečja. Trem zmagam je dodal tri poraze in je s šestimi točkami na šestem mestu lestvice. Pred drevišnjim nastopom Kraševci niso optimistično razpoloženi. Pred številnimi in dokaj glasnimi domačimi gledalci pa res ni mogoče zaigrati slabo. To pa še posebej sedaj, ko postaja vsak par točk izredno dobrodošel in toliko bolj dragocen. Ne glede na to, da bo Kras stopil na igrišče nekoliko okrnjen ima vse možnosti za uspeh.
G. F.
D liga člani
Drevi bodo domovci odigrali svoj krstni nastop v D ligi v Mestrah proti gasilcem Codognato iz Benetk.
Ekipa Codognato je solidna in izkušena, zato imajo domovci malo možnosti, da bi osvojili ves izkupiček.
Toda prepričani smo, da bodo odbojkarji Doma dali na današnji tekmi vse od sebe in se bodo vsaj dobro izkazali.
Tekma bo drevi ob 21.15 v Mestrah, Ulica Olimpia 14 (telovad nica CONI).
Za to tekmo sklicani igralci Doma se bodo morali zbrati ob 17.15 pred klubom S. Gregorčič (Verdijev korzo 13, Gorica) za skupni odhod v Mestre.
I. K.
Odbojkarska prvenstva se bodo nadaljevala konec tega tedna tudi v nižjih kategorijah in sicer pri dečkih in mladinkah.
Dečki
V predzadnjem devetem prvenstvenem kolu se bo Sloga srečala z vodečo Are Lineo Dosedanja prvenstvena pot teh dveh šesterk je bila diametralno nasprotna. Tržačani so v osmih nastopih prav tolikokrat tudi zmagali. Po tako zmagoviti poti so tudi trdno na prvem mestu lestvice. Naš edini zastopnik v tej konkurenci pa je osemkrat zaporedoma potegnil krajši konec. Za
mlade slogaše bo torej neizbežen tudi deveti poraz proti premočnemu tekmecu. Njihov cilj v letošnjem prvenstvu je nabiranje pre potrebnih izkušenj.
Mladinke
SKUPINA A
Jutri zjutraj bo na stadionu «1. maj» slovenski derbi med Konto-velom in Sokolom. Odbojkarice iz Nabrežine imajo v tem spopadu vse možnosti, da pospravijo četrti par točk. Kljub temu, da je Kontovel v zadnjih nastopih pokazal velik napredek, le ne bi smel poskrbeti za presenečenje, pa ne glede na to, da je žoga okrogla. Mladinke Brega so prvo tekmo v novem letu odigrale že včeraj zvečer.
SKUPINA B
V tej skupini se bo danes pričel povratni del prvenstva. Pri Banih bo drevi derbi kola med domačo Slogo in drugo šesterko Brega. Domačinke imajo praktično že v naprej zagotovljen izkupiček. V drugem srečanju skupine pa se bosta spoprijele zastopnice Združenja šolskih športnih krožkov in Bora. Slovenske igralke v tem srečanju ne bi smele imeti težke naloge za 0-svojitev nadaljnjih dveh točk.
G. F.
OLIMPIJSKE IGRE
HELSINKI, 12. — Finski olimpijski odbor je izjavil, da bo podprl kandidaturo Tampereja za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1976. Finska vlada je izrazila svojo pripravljenost denarno podpreti to manifestacijo.
NAMIZNI TENIS
TEDENSKI PREGLED
Nabrežinci jutri doma proti državnemu prvaku
Presenetljiv uspeh Goričana Klanjščka na deželnem turnirju
A LIGA
Jutri se bo nadaljevalo prvenstvo moške A lige. Nabrežinski Sokol bo igral na domačih tleh proti državnemu prvaku Vitamirelli iz SanFElpidia al Mare. Nabrežinska ekipa ima le malo možnosti za zmago, predvsem po slabih rezultatih Borisa Košute v Bariju in precej poprečnem nastopu Peterli-nija v Chiassu. Res pa je tudi, da Vitamirella ni v formi, saj jo po porazu z modfensko ekipo Citta dei Ragazzi igra državnih prvakov precej medla. O tem priča tudi nastop Malescija v državni reprezentanci, ko je na tekmi z Grčijo osvojil le eno točko in je glavni krivec za poraz italijanske reprezentance, predvsem zaradi slabega nastopa v dvojici z Bosijem.
Pred zadnjim kolom vodi na lestvici CDR iz Modene, ki ima dvs točki naskoka na ekipo VitamireL lo: slednja pa mora odigrati še zaostalo tekmo. Na izpad je že obsojen TC Taranto, Sokol pa je trenutno na tretjem mestu, skupno z ekipo CUS Bari.
IZIDI PREDZADNJEGA KOLA CDR Modena — GBC Bari 5:0 CDR Modena - CUS Bari 5:1 TC Taranto — Vitamirella odg.
LESTVICA
CDR Modena 16 točk, Vitamirella 14. Sokol in CUS Bari 8. GBC Bari 6, TC Taranto 0.
ZADNJE KOLO
Vitamirella — Sokol in GBC Bari — TC Taranto.
Do konca prvenstva bo treba odi-
lliuiiMimiiiiiiifiiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi,iniu,MllI,nmliii,lliiil,II||IIill||||||m|||||||1|||||||||||||n
NOGOMET
JUTRI V AL
Naše enajsterice v bitki za točke
V 3. AL bo nastopil le Breg B v zaostali tekmi z Don Boscom
2. amaterska liga
V nedeljo bodo odigrali prvo povratno kolo prvenstva 2. amaterske lige, ki bo za naše enajsterice naporno, saj bodo nastopile proti nevarnim nasprotnikom.
Kriška Vesna bo sprejela v goste ekipo Aurisine. ki bo zaradi kočljivega položaja na lestvici prišla v Križ s trdnim namenom, da odnese vsaj točko Križani upajo na osvojitev obeh točk, saj dobro igrajo že sedem nedelj morali pa bi biti bolj spretni v napadu saj so bili v zadnjih srečanjih premalo učinkoviti.
Pri Zarji bo gostoval trdoživi S. Canzian. Bazovci, ki so zaužili dva zaporedna poraza, se bodo seveda skušali maščevati m te spodrsljaje in tako dokazati navijačem, da niso v krizi. Zarja ni namreč zmagala vse od 19. novembra 1972. ko je doma premagala Sagrado. Ena točka bi bila Dremalo za Zarjo, ki zaradi nerodnega položaja na lestvici potrebuje zmago.
Za tekmo Breg — Sagrado smo povprašali za mnenje trenerja Bre ga Severina Kozino' «Zdrknili smo na spodnji de) lestvice in sedaj mo ramo nekaj napraviti, da damo moštvu novega poleta. Predvsem bom izvedel nekaj sprememb v postavi, saj imam razen Mikuša na razpolago vse igralce. V nedeljo se prav gotovo ne bomo moeli za dovoljiti le z remijem, kajti pa trebujemo točke, čeprav je nasprotnik solidno moštvo, moramo računati na zmago.»
Mladi Aleksij Štrekelj se je takole izrazil o srečanju Fogliano — Primorje: «V nedeljo sem prvič nastopil v prvi članski ekipi in upam, da sem zadovoljil trenerja, tako da me bo tudi v nedeljo upa rabil. V Fogliano potujemo v upanju da bomo odnesli vsaj točko, na zmago pa sploh ne računamo,
saj ni Fogliano nikdar zgubil na domačem igrišču. Glede postave pa mislim, da bo v nedeljo znova nastopal Prašelj, odsoten pa bo verjetno Hervatič. Vzdušje je v našem taboru na višku in tudi tokrat računamo na podporo navijačev.
V ostalih srečanjih predvidevamo zmago Isonza nad Libertasom s Proseka in remi med Interjem ter tržaškim Libertasom. Muggesana bi morala odpraviti Campanelle, med Flaminiom in Portualejem pa je možen vsak izid.
3. amaterska liga
Po enem mesecu počitka bodo odigrali nekaj zaostalih tekem, med katerimi tudi srečanje Don Bosco — Breg B.
Ostale enajsterice pa bodo nastopile v prijateljskih tekmah, da bi se tako obdržale v formi za povratni del prvenstva, ki se bo pričel 4. februarja.
B. R.
ODBOJKA
grati še zaostali tekmi CDR — Sokol in TC Taranto — Vitamirella.
V	drugih dveh skupinah je tudi prišlo do precejšnjih presenečenj. V skupini A vodi namreč Torreg-giani iz Asole, v skupini C pa povsem nepričakovano Glove Giovani Viola iz Firenc, ki je pustil za seboj glavna favorita, CUS Firence in rimski Marbert.
DEŽELNI TURNIR
V	nedeljo je bil v Gorici pni letošnji deželni turnir, na katerem so sodelovali predstavniki vseh treh slovenskih društev. Na j večji uspeh je seveda dosegel zgoniški Kras, ki je osvojil vsa štiri prva mesta v ženskih tekmovanjih. Tudi tokrat ni bila odločilna le prisotnost Miličeve, saj so tudi druge igralke povsem zadovoljile. Zadovoljil je tudi nastop Sokolovega igralca Per-tota, ki je zmagal v mladinski konkurenci. Ta zrnaga je bila vsekakor nepričakovana. Največje presenečenje pa je pripravil mladi Goričan Marko Klanjšček, ki je v naraščajniški konkurenci osvojil drugo mesto. Ta rezultat je toliko pomembnejši, ker je to prvi večji uspeh goriškega društva.
S. J.
SNEŽNE
RAZMERE
Sappada	0 cm
Trbiž	0 cm
Višarje	20 cm
Cima Sappada	8 cm
Nevejsko sedlo	5 cm
Piancavallo (vas)	6 cm
Piancavallo (vzpenj.) 50 cm	
Cortina	5 cm
Velika Planina	4 cm
Krvavec	20 cm
Vogel	60 cm
Bohinj	15 cm
Komna	50 cm
Kranjska gora	5 cm
Bled	5 cm
Pokljuka	15 cm
Golte	15 cm
Jezersko	3 cm
Črni vrh	0 cm
Lokve	0 cm
OBVESTILA
SPDT sporoča, da bo zaradi pomanjkanja snega odpadel smučarski tečaj 14. t.m.
V zameno bo na sporedu suhi trening s kronotekmovanjem na Sv. Lenartu. Zbirališče bo v Trnovci ob 9.30.
SPDT priporoča vsem tečajnikom, da se udeleže tega suhega treninga.
Ob tej priložnosti bo SPDT razdelilo posebne izkaznice za vpis aktivnosti. Tisti imetniki izkaznic, ki bodo v njih izpolnili posebne rubrike, bodo ob koncu leta prejeli za svojo aktivnost posebno značko.
V okviru prvenstva mladink so odbojkarice Brega sinoči v Trstu premagale Julio z 2:0.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi drugi
1
1
1
2
1
2
X
X
1
X
1
X
ŠD Dom obvešča košarkarske igralce, da bo košarkarska tekma Italcantieri B — Dom jutri, 14. januarja, v telovadnici v Ul. Rossini v Tržiču, s pričetkom ob 9.30. Igralci naj se zberejo pred klubom «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13, ob 8.30 za skupni odhod.
ŠZ DOM organizira jutri, dne 14. januarja ob 9. uri v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA ZAČET NIKE. Vpišejo se lahko vsi mladinci z Goriškega, ki še niso dopolnili 14. leta starosti.
Turnir velja za karton »Šport za vsakogar«.
ci te grandiozne drame?! Ali nočemo na neki način in v določenem smislu bita tudi mi njeni protagonisti?« Tako je Mussoli-
Kako je Mussolini prišel na oblast
POHID IB UH 1!22
. Pa vendar ni tega silovitega nasprotnika parlamenta in po-^anskega naslova motilo, da bi oktobra 1913 ne nastopil v 0rliju kot kandidat na parlamentarnih volitvah s programom , °,rbe proti militarizmu in kolonializmu (proti novi vojni v IA-hi). Poskus je neslavno propadel: prejel je vsega nekaj tisoč slasov in to v glavnem v Predappiu ter okolici.
2 Ge mu ni uspelo prebiti se do Montecitoria, je kratek čas . teih prišel v palačo Marino, sedež milanskega mestnega sve-
J*. Pr*
b - ropaganda, ki jo je vodil na straneh «Avanti» in na mnogih dri k ter burnih zborovanjih in mitingih, kjer se je, kot ve-j 0 ob takšnih priložnostih, odlikoval z radikalnimi in re-vo-0tonamimi idejami ter demagoškimi parolami, je obrodila Peh jn postal je mestni svetovalec. Ko že ni mogel postati slariec, je to za zadovoljitev njegove častihlepnosti in ambt-Je> češ, ni bilo mnogo, vendarle bilo nekaj. y prvi polovici 1. 1941, ko se je Evropi približevala ci^a voine vihre, so se v Italiji zvrstili mnogi nemiri in so-hi spopadi, stavke in demonstracije, zlasti v pokrajinah *rche in Romagna, kjer je prišlo do krvavega obračunavanja v_ lciJe in žandarmerije z delavci in kmeti. Kot reakcija na Šla"t0 ,SO * tu in I"3™ začele porajati »republike«, ki so pro-^a-salg svojo neodvisnost ter začele uvajati nove režime in no-°blast, kar pa se je vse skupaj najpogosteje končalo z za-
plembo blaga trgovcem ter njegovo prodajo ljudstvu po nižjih cenah oziroma z izganjanjem duhovnikov in požiganjem cerkva. Junija so nemiri in sindikalne akcije trajali ves teden. Ni težko predpostaviti, da je bil Mussolini eden od najognjevitejših pristašev in soudeležencev teh najpogosteje spontanih, neorganiziranih in često politično napačno usmerjenih ter vodenih uporov in akcij.
Kot član ((Akcijskega odbora rdečega tedna» v Milanu je preko stolpcev v «Avanti» pozival socialiste, da «zasedejo trgovine in ulice!«, agitiral je in ščuval na številnih mitingih in zborovanjih, na katerih se je zbralo tudi po nekaj tisoč stavkajočih. Toda tudi ta revolucionarni zanos ni trajal več kot sedem dni. Po tem je Mussolini tako sebe kot druge, tolažil v uvodnikih «Avanti», da je to samo trenuten zastoj vstaje in revolucije, dokler se ne «okrepe politični organizmi in mobilizirajo nove sile za največjo žrtev in najodločnejšo bitko«.
Potem je prišel čas, ki je iz temeljev spremenil usodo in življenjsko pot socialista in revolucionarja «tovariša profesorja Benita Mussolinija«.
29. julija leta 1914 se je začela vojna, ki je prešla v zgodovino kot prva svetovna vojna.
Kaj bo napravila Italija? Kakšna bo njena odločitev: ali bo sodelovala v velikem spopadu med narodi?
Še 29. julija je Mussolini v članku pod naslovom «Dol z vojno!)), objavljenem v «Avanti» na uvodnem mestu, poudaril potrebo, da Italija zavzame stališče «absolutne nevtralnosti«. Takoj po napovedi vojne je opozarjal delavce, naj pazijo, če si bo vlada drznila deželo pahniti v spopad na strani Avstro-ogrske in Nemčije, je grozil z revolucijo in splošno vstajo, v stilu svojih prejšnjih ((revolucionarnih« idej in programov. Vse to je bil plod njegove anarhistične in nekakšne subverzivne obsedenosti.
Socialistična stranka Italije se je uradno opredelila za nevtralnost. Tako je storila tudi italijanska vlada.
Mussolini je ostro napadel pripadnike leve struje v Socialistični stranki in voditelje sindikata, ki so zahtevali, da Italija sodeluje v vojni na strani zavezniških sil. Predložil je celo referendum proti vojni!
Takrat pa se je zgodilo nekaj, kar je bil samo Benito Mussolini sposoben napraviti: njegovo protivojno razpoloženje je začelo naglo plahneti. Niti dva meseca in pol nista minila od začetka prve svetovne vojne, ko je njen najognjevitejši nasprotnik med socialisti ter najbolj energični zagovornik italijanske nevtralnosti javno postavil zahtevo v članku, objavljenem v «Avanti» 18. oktobra, naj Italija namesto stališča absolutne nevtralnosti zavzame stališče «aktivne nevtralnosti«.
Dva dni kasneje je na sestanku strankinega vodstva v Bologni predložil resolucijo, v kateri si Socialistična partija Italije ((pridržuje pravico sprejeti odločitev o vojni«. V vodstvu ga ni nihče podprl. Ostal je osamljen in je podal ostavko na članstvo v najvišjem izvršilnem organu strankinega vodstva. To je obenem pomenilo, da je prenehal biti glavni urednik osrednjega partijskega glasila. S tem pa še ni pretrgal vseh vezi s stranko. Imel se je še naprej za socialista in je to trdil celo takrat, toda komaj mesec dni kasneje so ga iz stranke izključili.
Ko se je tako premislil in opredelil za sodelovanje Italije v vojnem spopadu, je z istim ognjem in energijo, s kakršnima je pridigal nevtralnost, začel zagovarjati intervencijo. Sprememba njegovega stališča je bila popolna; preobrat je bil izpeljan do skrajnih konsekvenc. Kako in zakaj? Takšna in podobna vprašanja so si postavljali takrat in kasneje mnogi očividci in udeleženci teh dogodkov, skupaj z zgodovinarji, ki so te dogodke analizirali in pojasnjevali. Na številna vprašanja je bilo mnogo odgovorov, zelo različnih in večkrat tudi protislovnih, če v pogojih miru ni mogel izvesti revolucije, jo bo skušal ostvariti v pogojih vojne, ki bodo ugodnejši za to. Med drugimi je tudi to bila ena od razlag Mussolinijevega preobrata.
«Ali naj bomo kot ljudje in socialisti samo negibni opazoval.
ni pisal v zadnjem članku, ki ga je objavil v socialističnem ((Avanti«. če je bil proti vojni, ni to moralo pomeniti, da je tudi proti vojni, katere izid bi utegnil privesti do revolucije in vstaje, o katerih je toliko govoril in pisal. V nevtralnosti in miru ne bi po njegovih ocenah moglo priti do ničesar, kar bi lahko zadovoljilo njegovo željo in strast za akcijo, za podre-jevanjem in poveljevanjem.
Pa še nekaj: sindikalna voditelja v tistem času, Corridoni m de Ambris, sta se zavzemala za sodelovanje Italije na strani antantnih sil. Mussoliniju pa baje niso, kot zatrjujejo nekateri zgodovinarji, najnavadnejši razlogi rivalstva dopuščali, da bi bila ta dva bojevita sindikalna voditelja pred njim.
20. oktobra 1914 je Benito Mussolini zapustil položaj glavnega urednika «Avanti». Komaj petindvajset dni kasneje, 15. novembra, pa je izšel nov dnevni časopis «Popolo d’Italia», kjer je bilo označeno, da je njegov glavni urednik Benito Mussolini m da je to ((socialistični dnevni časnik« Na naslovni strani je bil natiskan dvojni moto: «Kdor ima železo, ima tudi kruh!« in ((Revolucija je ideja, ki je našla bajonete!«. Prvo geslo je Blanquijevo, drugo pa Napoleonovo.
Uvodnik v tem novem časopisu je napisal Mussolini pod naslovom ((Smelost)), članek kar kipi od ognjevitih pozivov mladim, ki pripadajo generaciji, «kateri je usoda namenila nalogo, da ustvarja zgodovino«, prepoln je pozivov mladim ki so «vsi osredotočeni na eno edino strašno in fascinantno bese-ao: VOJNA!»
To je preseglo vsako mero celo v tako miroljubni in tolerantni sredini, kakor jo je dotlej v veliki meri predstavljala socialistična stranka ali vsaj njeno vodstvo.
(Nadaljevanje sledi)

Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 8Č8 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83	382
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/11	Telefon	795	823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/111	Telefon	761	470
Naročnina
Mesečno 1.350	lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500	lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
13. januarja 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
NA DNEVNEM REDU VPRAŠANJE VOJNE IN MIRU V VIETNAMU
Danes v francoski prestolnici srečanje predstavnikov socialističnih strank
Navzočnost Golde Meir in štirih drugih socialističnih vladnih osebnosti trn v peti francoskemu predsedniku
PARIZ, 12. — Izraelska ministrska predsednica Golda Meir je prispela danes v zgodnjih popoldanskih urah v francosko prestolnico. Izraelska vladna predstavnica se je odpeljala z letališča v spremstvu policijskih agentov. Njen avtomobil so spremljali motociklisti francoske policije, toda to spremstvo ni imelo nobenega značaja javnega, oziroma uradnega sprejema. Golda Meir bi morala stanovati v Parizu v nekem hotelu, ki je blizu izraelskega veleposlaništva. Ravnateljstvo hotela pa je odpovedalo svojo gostoljubnost, potem ko je zvedelo, da palestinski gverilci pripravljajo atentat na izraelsko vladno predstavnico. Zato se je morala Golda Meir zadovoljiti s tem, da se je za dva dni vselila v poslopje izraelskega veleposlaništva.
Potovanje Golde Meir v Pariz, kjer se bo udeležila dvodnevnega zasedanja socialistične internacionale, je
sprožilo vrsto diplomatskih zapletov. Na zasedanju bodo predstavniki socialističnih strank obravnavali predvsem vprašanje vietnamske vojne ter obrobno še druge zadeve (med drugim so že razpravljali o krizi, ki je nastala v španski socialistični stranki). Zasedanja se bo udeležil tudi italijanski socialistični prvak Pietro Nen-ni. Vse to bi mogoče ne razburjalo preveč francoskih vladnih in državnih krogov, če ne bi bili navzoči v Parizu istočasno tudi štirje drugi visoki predstavniki socialističnih strank, ki so sedaj na oblasti. Poleg Golde Meir bodo namreč navzoči tudi Bruno Kreisky (Avstrija), Anker Jorgensen (Danska), Kalevi Sorsa (Finska) ter Olaf Palme (Švedska).
Francoski predsednik Pompidou je pred nekaj dnevi izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi navzočnosti tolikih socialističnih predstavnikov v Franciji, ko je v teku volilna kampanja.
MiiniiiHiHuniiHiimiiiiiiniiiiiHiiiiimiiiiiiiHiiiHiiiiiiuimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ V ČILU JE PONOVNO NAPET
Opozicija pripravlja ^februarsko ofenzivo»
Gospodarski ukrepi Atlendejeve vlade so pretveza za hrupne proteste nasprotnikov «Unitad popular»
SANTIAGO DE CHILE, 12. — Gospodarski ukrepi čilske vlade so sprožili val protestov tiska in predstavnikov desničarske opozicije. Vse kaže, da skušajo nasprotniki predsednika Salvadorja Allendeja izrabiti te ukrepe kot pretvezo za nov val demonstracij. Položaj je iz dneva v dan boli napet in to je razumljivo, ker se opozicija pripravlja. da spravi državo v kaos pred političnimi volitvami (volivci bodo izvolili nove poslance in polovico novih senatorjev).
V teh dneh je bila' Allendiejeva vlada prisiljena sprejeti vrsto u-krepov za racioniranje živil. Država se namreč bori z velikimi gospodarskimi težavami, zlasti zaradi ameriškega bojkota. Predsednik Al-lende je že pred nekaj meseci, takoj po premostitvi hude oktobrske krize napovedal da pretijo Čilu hudi časi in da bo treba uvesti «vojno gospodarstvu*.
Kaj so pravzaprav novi gospodarski ukrepi, je Dojasnil v svojem televizijskem govoru začasni finančni minister Fernando Flores. Od časa do časa bo dala vlada trgovinam že pripravljene pakete, v katerih bo kakih trideset vrst živil, med katerimi tudi kuhinjsko olje, riž, kava in meso. Cena teh paketov bo stalna in jo bo določala vlada. Minister ni pojasnil v kakšnem časovnem razdobju bodo prodajali pakete, vendar v državnih trgovinah, ki so že uvedle ta sistem prodajanja, so paketi na razpolago enkrat na teden, cena pa niha med 3 in 4 tisoči lir.
Flores je tudi napovedal, da je vlada sklenila ekskluzivne pogodbe s proizvajalci živil, tako da bodo odpravili vse vmesne posrednike v distribucijskem procesu. Z drugimi besedami povedano bo vlada delila živila trgovcem. Po mnenju ministra so bili ukrepi nujno potrebni, da bi zagotovili tudi najrevnejši čilski družini ustrezno količino živil. O potrebi vsake družine pa bodo odločali JAP. Gre za «svete za živež in cene* ki jih sestavljajo predstavniki vlade in vaški ali mestni odbori.
Na tak nočin se skuša vlada boriti proti špekulantom in «čmi borzi*. Po podatkih državnega statističnega urada so lani cene narasle za 163,4 odstotke. V tej zvezi je minister za delo Luis Figueroa napovedal, da vlada pripravlja zakon za povišanje mezd vsem delavcem, da bi prilagodila kupno moč plač povišanju cen. Podoben ukrep je Allende sprejel že oktobra lani, ko je povišal vsem delavcem plače za 100 odstotkov, ker so izvedenci ugotovili, da so cene narasle za 99,8 odstotkov.
Opozicija (ki je med drugim v veliki meri odgovorna za sedanje težave Čila) je seveda zagnala velik hrup proti tem ukrepom. Obtožila je vlado, da skuša uvesti tudi v Čilu «marksistično diktaturo po zgledu Kube» istočasno pa prepričuje prebivalstvo, da se bo na ta način «čma borza* še bolj raz-širila.
Za bližnje volitve pa goji opozicija še bolj nevarne nakrepe. Posredno potrjuje te vesti tudi glasilo čilske KD «Mercurio*, ki poroča, da se nacionalna in krščanskodemo-kratska stranka pripravljata na novo kampanjo «civilne neubogljivosti*. Zaskrbljujoče vesti prihajajo tudi s podeželja. Pred nekaj dnevi je bil ubit neki komunistični aktivist, v Valparaisu pa so neznanci postavili peklenski stroj pred čilsko - sovjetski zavod. Lastniki številnih avtobusnih podjetij so proglasili stavko in govori se, da trgovci pošiljajo na dopust svoje uslužbence, da bi bile trgovine zaprte, ko bodo stavkali lastniki vseh prevotsnih podjetij.
Da s« opozicija pripravlja na
ofenzivo dokazuje tudi dejstvo, da je senat predvčerajšnjem odstavil bivšega ministra za finance MiHasa, katerega so obtožili, da je k*—o-val državne uradnike, ki so oktoDra stavkali. Ker je poslanska zbornica že odobrila predlog za odstavitev, je moral Millas zapustiti ministrstvo. Allende si je verjetno pričakoval ta ukrep in je zato, takoj po glasovanju v poslanski zbornici, poveril Millasu ministrstvo za gospodarstvo, njegovo mesto pa je prevzel Fernando Flores, ki je do slej vodil čilsko gospodarstvo.
MANAGUA. 12. — Močan potresni sunek je danes ponovno stresel nikaragujsko prestolnico Managuo. Gre za zadnji sunek tragične serije, ki se je začela 23. decembra, ko je potres popolnoma uničil Managuo. Današnji sunek ni terjal človeških žrtev in tudi materialna škoda je bila majhna, v nekaterih vaseh pa so ljudje iz strahu bežali na prosto.
ki bo morala odločati o bližnji bodočnosti Francije. Kot je znano, je francoska socialistična stranka z Mit-terandom na čelu sklenila, da se poveže v bodoči volilni kampanji s komunistično stranko. Ta koalicija, ki bi utegnila računati tudi na nekatere druge politične sile v Franciji, je zelo nevarna za Pompjdouja ter za njegovo stranko. Georges Pompidou je v svoji izjavi trdil, da je sklicanje zasedanja socialistične internacionale v Parizu direkten poseg tujih sil.
Ali je zaskrbljenost francoskega predsednika upravičena? Res je, da francoska socialistična stranka sodeluje sedaj s komunisti v pripravah za prihodnje volitve, toda na drugi strani je tudi res, da praktično nobena drugih socialističnih strank dežel, ki so bile povabljene na zborovanje v Pariz, ne sodeluje s komunisti. To se morda dogaja zaradi nepomembnosti komunističnih sil v nekaterih državah (kot n.pr. v Avstriji), ali pa zaradi načelnega nasprotovanja nekaterih socialističnih ali socialdemokratskih in laburističnih strank do komunističnega gibanja. Zelo verjetno ne bodo na zborovanju v Parizu obravnavali vprašanja odnosov socialističnih, socialdemokratskih in laburističnih strank do komunističnega gibanja ter se bodo omejili le na določitev enotne politične linije glede vietnamskega vprašanja. Kljub temu pa je Pompidoujeva bojazen verjetno precej upravičena, ker poskusi socialističnih strank da bi se povezale s komunističnim gibanjem, niso le zadeva francoskih socialistov, ampak tudi drugih. Tudi v Italiji se je levi center razbil, ker so pač socialisti prišli do ugotovitve, da ni mogoča tu neka napredna politika brez komunistov.
Navzočnost Golde Meir na tem-zasedan.ju socialistične internacionale ima torej le obroben pomen. Slikovito je le to, da je morala francoska policija mobilizirati vse svoje sile. da bi zaščitila «nezaže-leno» gostinjo. Golda Meir pa se je vedno 'udeleževala vseh sestankov in zborovanj socialistične internacionale ter ji zato nihče ne more oporekati tudi njenega današnjega sodelovanja. Golda Meir bo verjetno skušala uveljaviti na sejah ki bodo jutri in pojutrišnjem, svoje stališče glede rešitve vprašanja vojne in miru na Bližnjem vzhodu, toda kot smo že dejali, to vprašanje v bistvu ni na dnevnem redu. Po srečanju v Parizu bo Golda Meir odpotovala v ZDA.
Dve osebi sta izgubili življenje in številne so bile hudo ranjene v verižnem trčenju v bližini Kopenhagna. Vsaj trideset avtomobilov je bilo popolnoma uničenih. Na sliki: dva avtomobila sta se vnela zaradi silovitega trčenja
PO ODPRTJU NOVEGA SODNEGA LETA
Demokratična javnost obsoja Guarnerov nastop
Terracinijeva interpelacija - Bivši predsednik ustavnega sodišča Branca obsoja nastop generalnega pravdnika
RIM 12. — Poročilo generalnega pravdnika pri kasacijskem sodišču na dan odprtja sodnega leta v Rimu je povzročilo v italijanski javnosti ter še posebej v političnih krogih in časopisih ostre polemike.
Posebno dve točki govora visokega predstavnika sodnega zbora sta povzročili nezadovoljstvo in odkrit upor levičarskih in naprednih krogov, a istočasno seveda odobravanje vseh «dobromislečih» strank (liberalcev in drugih). Gre za vprašanje napada na sodnike ki pripadajo organizaciji «Magistratura democratica* ter za vprašanje policijskega pripora.
Na napade generalnega pravdnika. ki imajo izrazit politični prizvok (sprašujemo se, zakaj drugi sodniki ne bi imeli pravice, da izrazijo svoja politična mnenja) je
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIll**iflllllltlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIlll1IIUIIIlllllliriIllllllflllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillll11IIIIUIII!IIIIIIIIIIIIIIItl>l»IIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllM
HITRA IN USPEŠNA AKCIJA FERRARSKIH PREISKOVALCEV
Že za zapahi dva domnevna morilca apuntata karabinjerjev Della Šale
Pajdaša je ovadil mladenič, ki je skril plen roparskega podviga - Predsednik republike podelil zlato medaljo v spomin orožnika - Danes je bilo v Italiji pet ropov
FERRARA, 12. — V okviru preiskave o ropu in umoru apuntata karabinjerjev Carmineja Della Sala v vasi Pontelagoscuro pri Ferrari so agenti ferarskega letečega oddelka danes ponoči aretirali Angela Matto in Virginia Florisa. Roparja so zasačili v nekem stanovanju v Ulici Argine Ducale 285, v predmestju Ferrare. Ko so a-gentje vdrli v stanovanje, sta se moža delala, da spita, v roki pa sta držala dve. ..avtomatični puški.
Namestnik državnega pravdnika v Ferrari dr. Di Pietro je danes ponoči odredil prevoz v zapor Marina Negrija, ki so ga preiskovalci aretirali v zvezi z ropom. Sodnik proučuje vlogo ostalih dveh aretirancev v ropu. Po prvem rezultatu preiskave kaže, da sta Mat-ta in Flori s bandita, ki sta vdrla v bančni zavod, medtem ko je imel Negri le postransko vlogo. Prišel je po roparje s svojim «fiafom 500»
MNOŽIČEN NASTOP TRŽAŠKEGA DELAVSTVA IN DIJAKOV
(Nadaljevanje z 2. strani)
zahtevami je bilo veliko takih, ki so bili naperjeni predvsem proti sedanji desnosredinski vladi
Kar zadeva stavko, lahko samo trdimo, da je uspela. Ves dan so stavkali zidarji kamnarji, mizarji, tesarji, opekarnarji in eementarji. Od 8.30 dopoldne so stavkali industrijski delavci, uslužbenci trgovskega sektorja, pomorščaki, uradniki in delavci špediterskih družb, uslužbenci javnih ustanov, bančni uradniki ter šolniki. Uslužbenci prevoznih podjetij so stavkali od 9.30 do 11.30, železničarji pa so se v skladu z vsedržavnimi sklepi vzdržali dela samo pol ure, od 10. do 10.30, medtem ko so uslužbenci železnic, ki upravljajo fiksne naprave, stavkali od 10. do 12. ure ter uradniki železniškega podjetja od 12. do 14. ure. Pristaniščniki so stavkali v dveh izmenah, in sicer v dopoldanski izmeni do 10.30, v popoldanski pa do 17. uri.
Stavka je uspela predvsem v industrijskem sektorju. V drugih sektorjih pa se niso vsi držali sindikalnega dogovora. Najbolj je bilo to razvidno v trgovskem sektorju, kjer so bile številne manjše trgovine in drugi javni lokali ves dan odprti. To .je predvsem posledica stališča združenja trgovcev, ki se .je izreklo proti stavki.
Kar zadeva slovensko šolo, je stavka uspela v osnovnih in višjih srednjih šolah, v nižjih srednjih šolah pa je stavkalo le nekaj Dro-fesorjev. Naj navedemo le dva primera. Na rojanski nižji srednji šoli «Fran Erjavec* sta stavkala samo dva profesorja od devetih, v nižji šoli pri Sv. Ivanu pa jih .je stavkalo le sedem od triindvajsetih. Če je na višjih srednjih šolah stavka uspela, je to zasluga dijakov, ki so se kot številni italijanski kolegi odzvali vabilu naprednih mladinskih organizacij, naj se udeležijo enotne manifestacije in s tem izpričajo svoje nasprotovanje An dreottijevi vladi.
«Mucin dom» navdušil Škcdenjce
Otroški odsek škedenjskega pro
svetnega društva «Ivan Grbec* je
sinoči uprizoril v škedenjski kinodvorani mladinsko, ali bolje povedano otroško igro v treh dejanjih «Mucin dom». Čeprav je res, da bi bili napori, ki sta jih Vida Verk in Marta Volk — ob pomoči drugih članov prosvetnega društva —- vložili v to uprizoritev zaslužili še večjo pozornost škedenjskega občinstva, je tudi res, da je bilo kar precej domačinov, toliko, kolikor ga ne zbere nobena tovrstna kulturna manifestacija. Kaka dva ducata škedenjskih slovenskih otrok od najmanjših šolarčkov pa do srednješolcev, se je zvrstilo na odru v pravljični igrici ruskega avtorja S. Maršalcova in dobro uro zabavalo mlado in staro občinstvo, ki je nastopajoče nagradilo z aplavzom ob koncu vsakega dejanja, še posebej pa ob zaključku prireditve. Ker zasluži delo samo in uprizoritev kako besedo več vrnili.
Mladi roparji napadli priletno upokojenko
Mladi, predrzni pobalini so ob belem dnevu napadli 63-letno upokojenko Angelo Dicorato vd. Filan-nino iz Ul. Belpoggio 15. Ko je hodila mimo naravoslovnega muzeja na Trgu Hortis, se ji je približala skupinica fantov starih približno 13 let in eden jo je močno udaril s palico. Ubranila se je z roko, takrat ji je drugi pobalin skušal iztrgati torbico, v kateri je hranila 58 tisoč lir. Ker torbice ni izpustila iz rok, jo je udaril še tretji pobalin, na kar ji je priskočila na pomoč dokaj energična ženska, _ ki je pošteno zbrcala mlade nepridiprave, nato pa se prav mimo oddaljila.
Dicoratova se je morala zateči v bolnišnico, kjer so ugotovili, da se bomo k stvari po- i se bo morala zdraviti zaradi po-I sledic udarcev 10 dni.
in je skril plen.
Pozno ponoči je poveljnik ferarskega letečega oddelka dr. Schet-tino sklical, tiskovno konferenco. Dejal je, da se je preiskava začela kmalu po ropu, ko je neka ženska anonimno obvestila policijo, da je videla v Ulici Scarsellet-ta tri: zakrinkane neznance, ki so izstopili iz avta «alfa rome-o 1750» in so se hitro oddaljili s «fiatom 500» svetle barve. Preiskovalci so takoj prihiteli v Ulico Scarsellplta ih so začeli zasliševati prebivalce četrti Barco. S potrpežljivih! delom so ugotovili številko evidenčne tablice fiata in nato so začeli lov za lastnikom. Nekaj pozneje so našli Marina Negrija v neki karoseriji. Mladeniča so najprej odpeljali na kvesturo in nato na državno pravd-ništvo, kjer ga je dr. Di Pietro zaslišal.
Negri je približno deset ur zavračal vsakršno odgovornost pri ropu. Nato pa so verjetno preiskovalci s spretnimi vprašanji prebili njegov «obirambni zid* in mladenič je povedali, vse kar je vedel. To so sicer le domneve, ker preiskovalci nočejo povedati ničesar, potrjuje jih pa dejstvo, da so policisti in karabinjerji kmalu nato aretirali Florisa in Maitto.
V kleti Negrijeve tete Paole Bo-glioni, so preiskovalci našli sveženj bankovcev, orožje, ki so ga roparji uporabili za roparski podvig, Della Sallovo «berettn», njegov tok, rumene krinke in okrvavljene sive hlače. Po daljšem zasliševanju so preiskovalci izpustili žensko, ker kaže, da nd vedela za roparski podvig. Boglionijeva je povedala policistom, da jo je nečak prosil, naj mu v kleti shrani za nekaj dni prtljago.
Stanovanje, kjer so policisti aretirali Florisa in Matto, je v tretjem nadstropju poslopja v ulici Argine Ducale 285. Na zvoncu je bil napis «P.I.C. Belli». Kaže, da se je prejšnji stanovalec odselil pred približno poldrugim mesecem, bandita pa sta se vselila le pred nekaj dnevi. To potrjuje tudi dejstvo, da so v stanovanju našli le dve postelji, drugega pohištva pa ni bilo. Na tleh je bilo nekaj steklenic piva in likerjev
Po odkritju orožja v kleti v ulici Orcboni so agenti ugotovili, da so bili z apuntatovim samokresom izstre-
predvsem ostro reagiral predsednik komunistične skupine senator Um-berto Terra cini ki je naslovil na ministra za pravosodje interpelacijo v kateri zahteva pojasnilo, zakaj si je visoki sodnijski funkcionar, ki pripada po zakonu višjemu sodnijskemu svetu, upal prekršiti navodila tega sveta, naj se pri podobnih svečanostih ne govori o zadevah, ki so tuje normalnemu upravljanju pravosodnih organov. Sen. Terracini je nadalje vprašal ministra, če je dopustno, da visok sodni funkcionar javno prikazuje svoje osebne nazore v imenu celotnega sodnijskega zbora.
Zelo ostro ,ie sen. Terracini ocenil Guarnerove izjave glede zakonskega osnutka o policijskem priporu. Komunistični predstavnik meni, d/a gre v tem primeru za nedovoljeno vmešavanje predstavnika sodnijskega zbora v zadeve, za katere je sedaj pristojen parlament, ki bo suevereno sklepal o vladne«! zakonskem predlogu.
Generalni pravdnik Guamera bo j,-—iu odšel v pokoj saj je star kora j 70 let. Očitno je. da ja sodni funkcionar izkoristil to ko,._da bi (verjetno v podporo L " lenih političnih konservativnih sil) z vrha piramide italijanske pravosodne upreditve napadel vse sile. ki stremijo k temu. da bi se pravosodne ureditve napadel vse sile. mu človeku, mladim itd.
Da je bil Guarnerov govor skrajno reakcionaren najbolje dokazuje dejstvo, da so ga liberalci pozdravili z odobravanjem (misovci so se najbrž vzdržali, da bi ga ne kompromitirali preveč).
Republikanci so upoštevali pri svojih reakcijah le formalne plati Guamerovega govora ter so ga v' bistvu odobravali. Na vsak način niso podali političnih ocen.
Najbolj nepristranska pa je morda ocena govora generalnega pravdnika sen. Giuseppa Brance (levičarski neodvisnež), ki je bil svoj čas predsednik ustavnega sodišča-«Ne morem se strinjati — je dejal Branca — z mnenjem generalnega pravdnika glede sodnikov, ki pripadajo stanovski organizaciji «Ma; gistratura democratiea». Ti sodln® ne oporekajo sistema temveč skušajo le razsojati upoštevajoč ustavo*. Potem, ko je obravnaval vprašanja počasnosti delovanje sod" nijskih organov, je Branca v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom o policijskem priporu, dobesedno izjavil, da se kaj takega ni upal napraviti niti fašizem.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||lllllllllllllll|||||||||||||||||||)||||lll|l
V REŠKEM PREDMESTJU URINJ
Močna eksplozija in požar uničila štiri rezervoarje v rafineriji INA
V nesreči je izgubil življenje 22-letni delavec Edo Tijan
ljeni štirje naboji. Ni še znano, če so banditi ubili orožnika z njegovo «be-retto» ali pa je Della Sala pred smrtjo streljal proti svojim morilcem. Odkrit je orožja je potrdilo tudi izjave nekaterih očividcev, ki so včeraj povedali, da so roparji udrihali po nesrečnemu orožniku s samokresi, saj je bilo orožje okrvavljeno.
Danes so agenti letečega oddelka identificirali tudi moža, o katerem domnevajo, da je vozil avto «alfa rcmeo 1750» Gre za 34-letnega Roberta Masettija, 'proti kateremu je dr. Di Pietro izdal zaporni nalog.
Na predlog notranjega ministra Ru-rnorja je predsednik republike podelil zlato medaljo za civilne zasluge v spomin pokojnega apuntata karabinjerjev Della Šale.
Tudi danes so v Italiji zabeležili pet roparskih podvigov. V Genovi je neznanec pretepel in oropal 20-letno entraineuse Roso Vitale, ki je v četrtem mesecu nosečnosti. Neznanec jo je počakal na cesti, jo pretepel in
ji iztrgal torbico, v kateri je ženska imela 50.000 lir. Dekle je zapustilo svoje delovno mesto ob 5. uri in se napotilo odmov. Takoj se je zavedla, da ji sledi lepo oblečen neznanec, ki jo je dohitel in ji hotel iztrgati torbico. Ker je dekle reagiralo, jo je napadel s pestmi in jo pretepel.
Štirje zakrinkani in oboroženi roparji so danes napadli mlado uradnico Mario Luiso Leone pri vasi Gam-bolo pri Pavii. Dekle je povedalo, da se je danes zjutraj vozilo na delovno mesto, ko so se ji približali štirje neznanci in jo prisilili, da je ustavila svoje vozilo.
Trije zakrinkani in oboroženi banditi so se polastili petih milijonov lir v bančnem zavodu v mestecu Spadafora pri Mesini. Manj sreče pa so imeli trije neznanci, ki so skušali oropati Casso di Risparmio v Astiju. Roparji namreč niso mogli vstopiti v bančni zavod, ker je uprava namestila ob vhodu debela steklena vrata, ki jih lahko odprejo le uradniki
REKA, 12. — Močna eksplozija, kateri je sledil požar, je danes stresla reško industrijsko predmestje Urinj, kjer ima svoj sedež velika rafinerija petrolejske družbe INA. V nesreči je izgubil življenje 22-letni delavec Edo Tijan.
Vse Kaže, da je treba eksplozijo v velikem rezervoarju naftnih derivatov pripisati golemu naključju. Vzrok tragedije naj bi bil po prvih ugotovitvah, zlom sonde, s katero so delavci zajemali vzo-rce proizvoda, da bi kontrolirali kvaliteto. Ognjeni zublji so se v kratkem razširili na tri bližnje rezervoarje in so jih uničili. Na kraj nesreče so takoj prihiteli reški gasilci z vsemi razpoložljivimi protipožarni-
NiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GROŽNJA ŠE NEIDENTIFICIRANEGA FRANCOSKEGA IZSILJEVALCA
«Pol milijona frankov, sicer bo vlak eksplodirali
Francoska policija je preiskala brzec «Puerta del sol» a ni našla bombe
PARIZ, 12. — Francoska policija nadaljevati pot. «Če ne boste ubo-
vztrajno išče neznanca, ki je zagrozil, da bo pognal v zrak brzec Pariz - Madrid, Ae mu vodstvo francoskih železnic ne bo izplačalo pol milijona frankov (okoli 60 milijonov lir). Agenti so temeljito pregledali vlak s pom cjc policijskih psov, a niso našli nobene bombe in vlak je brez incidentov privozil v Bordeaux in nadaljeval pot proti španski prestolnici. Poskus izsiljevanja oa /e povzročil veliko zaskrbljenost med policisti in voditelji francoske državne železniške družbe SCNF, ker se bojijo, da bi se podobni poskusi lahko ponovili.
Neznani izsiljevalec je prvič telefoniral pred približno dvema tednoma in je ukazal, da mora stro jevodja ustaviti vlak, ko bo zagledal na tračnicah v bližini Pariza rdečo luč, izročiti denar in nato
gali — je zagrozil — bo na vlaku
eksplod.ral močan peklenski stroj».
Mož je v naslednjih dneh več-
krat telefoniral, pošiljal pa je tudi grozilna pisma. Ponavljal je vedno isto grožnjo: pol milijona frankov
v zameno za življenje potnikov.
Včeraj malo po 16. uri je na vodstvu SCNF zabrnel telefon. Prišel je trenutek, je dejal neznanec in je dal podrobna navodila za izročitev denarja. Posebni svetlobni signali — je nadaljeval — bodo naznanili strojevodji kdaj mora zmanjšati brzino vlaka, ki vozi po navadi s hitrostjo nad 140 km na uro. Na določeni točki se mora brzec «Puerta del sol» ustaviti, sicer bo eksplodiral, je še zagrozil na koncu in prekinil pogovor.
Vlak je kot po navadi odpotoval iz železniške postaje Austerlitz ob
18. uri. Agenti so pred odhodom skrbno pregledali brzec. a niso našli ničesar. Vlakovodja je obvestil potnike, ki so mirno in hladnokrvno sprejeli vest. Brzec je odpotoval ob točno določeni uri. Agenti varnostne službe so se razporedili po strateških mestih. S seboj so imeli v črni usnjeni torbi tudi zahtevano odkupnino.
Policijsko poveljstvo je medtem odredilo izredno varnostno službo vzdolž proge. Na tisoče agentov je stražilo ob železniškem tiru in čakalo na razvoj dogodkov. Po nepotrjenih vesteh kaže, da so vlakovodja, strojevodja in nekateri potniki opazili pri Juvisyju, nedaleč od Pariza skrivnostne signale, ki so bili precej različni od navadnih optičnih signalov, ki urejujejo železniški promet.
«P^grta del sob se je hftro u-
stavil in v nekaj trenutkih je bila na mestu policijska patrulja s psi. Agenti so skrbno pregledali vlak in tir, a niso našli peklenskega stroja. Vlak je odpotoval s 35-minutno zamudo. Ni znano, če je strojevodja vrgel na tračnice torbo z denarjem, kot je zahteval izsiljevalec.
V prvih jutranjih urah je neki policijski funkcionar izjavil, da je ta poskus izsiljevanja logična posledica ugrabitev letal. «Načrt, ki ga je skoval kriminalec, je bil logičen in zelo učinkovit*, je priznal policijski voditelj
Poskus izsiljevanja, prvi, ki ga je doživela francoska državna železniška družba, spominja na dogodke v Zahodni Nemčiji. V letih 1966 in 67 je mož, ki si je nadel vzdevek Roy Clark, izvedel šest a-tentatov proti nemškim železniškim progam, da bi prisilil državno družbo, da mu izplača odkupnino.
mi napravami in so v poldrugi uri pogasili požar.
Nesrečni delavec Edo Tijan, ki je v nesreči izgubil življenje, je zajemal v rezervoarju vzorce destilata, ko se je sonda zlomila in verjetno povzročila eksplozijo. Čeprav je sodnik, ki vodi preiskavo
NEODLOČNOST
Neke švedske ženske (ali moškega?), ki živi v mestecu Vaexjoe ne moremo prištevati med tisto kategorijo srečnih in odločnih ljudi, ki vedno vedo, kaj hočejo.
Pred desetimi leti si je namreč ženska, katere imena švedski tisk ni sporočil, plačala operacijo, s katero se je prelevila v moža. Oženila, oziroma oženil se je in srečno živel s soprogo. Pred kratkim pa se je premislila in odločila, da bo šla zopet na operacijo, da se povrne v ... originalni spol. Kaže, da je vzrok te želje posledica prometne nesreče, v katero je bila, oziroma je bil, vpleten.
V intervjuju s krajevnim listom je bivša ženska, sedanji moški in bodoča ženska izjavila: «Napravila sem veliko napako. Nihče, ki se je rodil ženska, ne bo mogel srečno živeti kot mož. Priporočila bi vsem ženskam, ki bi rade postale možje, naj ne ponavljajo moje napake».
o vzrokih nesreče, izjavil, da je treba eksplozijo zelo verjetno pripisati golemu naključju, je bila kljub temu imenovana posebna komisija izvedencev, ki bo morala točno preučiti vse okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče.
Smrtna nesreča na delu
VERONA, 12. — Delavec Gior gio Fiorini je izgubil danes življe-
nje v nesreči v tovarni Cardi * * * * v Veroni. Delavec je popravljal električno napeljavo v delavnici, ko ie nerodno padel z višine štirih K# trov. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in so ga odpeljali v bolnišnico kjer je malo zneje umrl.
Izvoljen novi odbor palestinskega gibanja
KAIRO, 12. — Palestinski narod ni svet je danes zaključil v Kairi1 svoje delo s soglasno izvolitvi)0 Jasera Arafata za predsednika *z' vršnega odbora Organizacije za °" svoboditev Palestine. Poleg Arafata je svet izvolil še devet drug*d članov odbora (prej jih je bilo trinajst). Uradni glasnik gibanja palestinskega odpora Kamal Nastje izjavil, da je organizacija izvršnega odbora del ukrepov za utrditev narodne enotnosti Palestince''-Novi odbor, ki se je porodil po & stih dneh, včasih zelo žolčne debate, šteje v svojih vrstah predstavnike najrazličnejših palestinskih političnih struj in gibanj, a med njimi je Mohamed Jusef Najjar, & zastopa organizacijo Al Fatah. Sladijo Zuheir Mohse-n (za «A1 Saj' ka»), Ahmed Al Imami, zastopnik Ljudske fronte, Adib Abu Rab*>’ predstavnik Demokratične ljudskf fronte, Abdel Vahab Kiyali, predstavnik Arabske 'ronte za osvob°J diitev Palestine. Sledijo še Kal«0 Naser, Ha-mad Abu Seth, Juse* Sayegh in Zhdi Našašibi, kot neodvisni.
Naser, ki je postal glasnik vsej1 palestinskih odporniških gibanj, f izjavil, da so delegati osnovali srednji odbor 20 članov, ki bo Povezoval izvršni odbor z vsenarodnim palestinskim svetom.
Na koncu zasedanja je bilo objavljeno sporočilo, v katerem & vsenarodni palestinski svet obvezi je, da bo nadaljeval oboroženi b°-’
vse do osvobodit«« Palestine.