PRIMORSKI DNEVNIK
^gr^otov,ni Cena 150 lir	Leto XXXI. Št. 36 (9038)	TRST, petek, 14. februarja 1975
t-HiMoiiaJcU DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad r-OTimim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» « Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je infila zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV ECS V DUBLINU
Zahodna Evropa se pripravlja na dialog z arabskim svetom
V kratkem bodo zastopniki deveterice dali konkretne predloge za razvoj vsestranskega sodelovanja z arabskimi državami - Na dnevnem redu zasedanja tudi evropska varnostna konferenca in ciprska kriza
DUBLIN, 13. — Zunanji ministri evrpske «deveterice» so ranes ^zpravljall o najvažnejših vprašanjih s področja zunanje politike, s® posebno zanimajo Evropsko gospodarsko skupnost. To so I Pisanja dialoga z arabskim svetom, konference o varnosti in sode-•	??,u v Evropi in ciprske krize. Zasedanje zunanjih ministrov, ki
*e P''0 v dublinskem gradu, je bilo tudi nekakšna generalka prvega «danja evropskega sveta na ravni državnih poglavarjev in pred-eenikov vlad, ki bo 10. marca v glavnem mestu Irske republike. Diede dialoga med Evropo in a- .--------------------
^bskimi državami so zunanji mi-P'stri soglasno sklenili, da pospe-1° priprave na pogajanja, od a*erih Evropa pričakuje širok raz-",an gospodarskega, tehničnega, hanstvenega in kulturnega sodelo-)|ania z arabskimi državami. EGS 0 v najkrajšem času predložila •"abcem vrsto not s konkretnimi Podlogi; to je procedura, ki so jo Podlagale same arabske države in r.3	80 predstavniki «deveterice»
“dojili. Glavna sporna točka v ern Pogledu je vprašanje Palestin-Arabska liga je namreč 0-Pozorila na potrebo, da bi se dia-°®a } _ Evropo udeležili tudi pred-avniki Organizacije za osvoboditev Palestine.
Tu pa stališča posameznih članic upnosti niso povsem soglasna. Ne-atere države, kot so Zahodna Nem-
problemom, kako omejiti odvisnost EGS od uvoza energije. Razprava o tem vprašanju se bo nadaljevala 3. in 4. marca na zasedanju, ki se ga bodo verjetno udeležili tudi zunanji ministri «deveterice».
V Bruslju so zasedali tudi ministri za kmetijstvo držav članic EGS, ki so po tridnevni razpravi dosegli sporazum o kmetijskih cenah za letino 1975-76. Sporazum je bil dosežen na osnovi kompromisnega «paketa», ki ga je pripravila evropska komisija.
Dolanc sprejel koroške Slovence
Beograd, 13. — Tajnik iz-
r5ne®a kwmteja predsedstva BK ZKJ Stane Dolanc je danes sprejel predstavnik,e koroških Slovencev, ki so že nekaj dni na obisku v Jugoslaviji. Razgo-voru je prisostvoval tudi tajnik v izvršnem komiteju dr. Aleksander Grličkov. Predstavni-, .slovenske manjšine v Av-med njimi dr. Jožko Dsler in dr. Franci Zwitter, so ob tej priložnosti spregovo-., ' o svoji dejavnosti in pro-lamih, posebno pozornost pa a Pri tem posvetili avstrijske-o neizpolnjevanju določil orzavne pogodbe.
V enem letu so cene poskočile za 25,1 odstotka
RIM, 13. — Osrednji urad za statistiko — ISTAT sporoča, da se je indeks cen na potrošnjo januarja letos zvišal za 25,1 odstoka v primerjavi z istim mesecem lanskega leta in za 1,2 odstotka v primerjavi z decembrom 1974. V zadnjem letu so se najbolj zvišali stroški za elektriko in razna goriva, katerih cene so poskočile kar za 39,2 odstotka. Stroški za živila so se zvišali za 25,1 odstotka, za oblačila za 20,8, za stanovanje pa za 10,5 odstotka.
J . Velika Britanija, Nizozemska pj„Banska, postavljajo udeležbi , s*;roge pogoje:	sam zvezni
v : Cfer .Schmidt je pred kratkim 4r nt|,^vjuju francoskemu dnevniku cev J,ISaro>> zahteval od Palestin-znar ^ se obvežejo, da bodo pri-Prot' 1,zrae^sko državo ter se borili rnen * erorizmu- Druge države — Dubli™ -ìe tudi Bahja, ki jo je v Bum ^ zas*'°Pal zunanji minister
šaniTJ- pa,so glede tega vPra'
J mnogo bolj popustljive.
ministri so proučili po-konfe11 Hojoovejši razvoj ženevske sodpi rencc o evropski varnosti in Eqs ovaniu ter potrdili željo vlad sedaninf bi Pogajanja premostila ter HJ°u-azo sorazmernega zastoja v zski. - lahko v kratkem stopila ki o« Bočno fazo. Glede vzrokov, Zunanb0^0-Čili.ta zastoj. pa so bili treba ^ rninistri mnenja, da jih je Sovietokredvsem iskati v stališču vzhodnizveze in drugih držav Potepi, G ■ l'vroPe. ki se z besedami Pogaiaiv0 Za čimprejšnji zaključek ne kli medtem ko v dejanjih da k,- ei° dejanske pripravljenosti,
vičnih rešitevVale V iskaniu pra'
pravn0^001' razgibana je bila raz-Veiših a clPrski krizi zaradi najno-dogodkov na otoku. Denkta-. eP> da proglasi avtonomijo
šev
turškega
vaniu 7,"f de'a otoka v pričako-
je Presmifk?Vitve zvezne republike, Ce, k,- neBl Predstavnike deveteri-0 tem ,S° sv0glasno odobrili izjavo nik ir,,Iprasanju- Začasni predsed-bo ’2	. Predstavnik Fitzgerald,
telie T,,! lno iziave seznanil vodi-java	GrčiJe	in Cipra- Iz-
žei0 -sk lcu.]c na odnose, ki ve-evropskroC1D- Turčijo in Ciper na
^bno zammPn°St ^er
razvoi H„Zf ,manje «deveterice» za
važnost k0dkov na otoku' kot tudi visnosti’ JO EGS pripisuje neod-sti 77; *n ozemeljski nedotakljivo-članice p'p^aradl tega se države sPorazim7Tb zavzemajo za iskanje
8*tve do e’i ^rajne m pravične re-Po^vèto va n * .katere lahko pride s tea na ni11! med dvema skupnosti-izjavRair, ,ok,u' Člani «deveterice» na razp-mtUdl SVOi° Pripravljenost ZainKrrekS Predstavniki vseh
Pravidne,rr3vetS " ÌSkanj6
ministri00^11 zasfdanja so zunanji čem «vrhiaZpra W1311 tudi 0 bodo-
Pogledu hskìeniliDUHIÌnU ter V tem udeležili „ jdl: da se ga bodo
teinistri iìf6'38!!30!^1 vlad' zunanji teisije i?pnPrCQSedniki izvršne ko-rops'kega	usedanje ev-
bo 10 m veta' k°t smo že omenili, nem rem, k,t!V.1Dublinu; na dnev-
^upnostk k0njunkura v državah
ra?DrIvl'f/ianiÌhDenergi-’e 80 danes za &11/ Bruslju. kjer so se stepmki deveterice ukvarjali s
Danes nadaljevanje pogajanj o pokojninah
RIM, 13. — Jutri popoldne bo na ministrstvu za delo srečanje med ministrom Torosom in predstavniki 'federacije CGIL, CISL in UIL, na katerem bodo nadaljevali razgovore o zahtevah sindikatov za izboljšanje pokojnin izpod 100.000 lir mesečno in za uskladitev pokojnin z dinamiko plač. V pričakovanju srečanja s Torosom se bo jutri zjutraj sestalo tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL.
Zvezni tajnik CGIL Ciancaglini je dejal, da bodo morala jutri in pojutrišnjem pogajanja stopiti v zaključno fazo. Treba bo najti zadovoljive rešitve ne samo glede takojšnjih poviškov, ki so sicer zelo omejeni, ampak tudi glede problemov organske povezave pokojnin s plačami in problemov v zvezi z demokratizacijo in reformo pokojninskega sistema. Vsako nadaljnje odlašanje ali odpor vlade — je dodal predstavnik CISL — bi prizadelo zakonita pričakovanja upokojencev javnega in zasebnega sektorja ter bi otežkočalo odnos med sindikati in vlado, ki bi moral biti v tem težavnem trenutku konkreten in koristen.
Danes zvečer so se medtem nadaljevala pogajanja med federacijo CGIL, CISL in UIL in predstavniki
Confcommercio za poenotenje točke draginjske doklade in za zajamčene plače uslužbencev trgovskega sektorja. Sindikalno delegacijo vodijo generalni tajniki Lama, Storti in Vanni. Pričakujejo, da bi se pogajanja, ki zadevajo približno 1.300.000 delavcev, utegnila uspešno zaključiti že v prihodnjih urah.
Seja CK PSDI
RIM, 13. — V Rimu se je danes začelo zasedanje centralnega komiteja PSDI. Strankin tajnik Orlandi je v uvodnem poročilu med drugim dejal, da se PSDI zavzema za obnovitev organskega sodelovanja med levosredinskimi strankami. Pač pa je Orlandi polemiziral s PSI in še posebno z zaključki nedavne organizacijske konference te stranke, pa tudi z izjavami, ki jih je dal bivši tajnik PSI Mancini o povezavah med predsedstvom republike in vojaškimi ter sodnimi krogi. Precejšen del svojega poročila je Orlandi posvetil vprašanjem javnega reda, pri čemer je vztrajal na zahtevi po uvedbi policijskega pripora.
Pred dublinskim gradom, kjer so zasedali zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti, je bila včeraj mirna manifestacija v podporo pripadnikom IRA, ki so začeli gladovno stavko
NEPRIČAKOVANA ZAOSTRITEV NAPETOSTI V VZHODNEM SREDOZEMLJU
KISSINGERJEVO POTOVANJE PO BLIŽNJEM VZHODU
Težavna uskladitev nasprotnih stališč
Izraelci nočejo vrniti gorskih prelazov na Si* naju in petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu - Sirija za takojšnje sklicanje ženevske konference
TURSKA SKUPNOST ENOSTRANSKO PROGLASILA NEODVISNOST SEVERNEGA DELA OTOKA CIPRA
Šlo naj bi za prvega od obeh delov nove fedeft-ativne ciprske države - Rauf Denk- [Suitevatfd^^fdiegifpri6 * 8 * * * taš izbran za ministrskega predsednika - Doslej še nobenega komentarja iz Aten
TEL AVIV, 13. — Danes je bil prav gotovo najpomembnejši dan Kissingerjevega bivanja na Bližnjem vzhodu. Po nekajurnem pogovoru z egiptovskimi voditelji je ameriški državni tajnik odpotoval najprej v Damask, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Kada-mom ter s predsednikom Asadom, nato pa se je vrnil v Izrael.
V drugem dnevu svojih pogovorov v Egiptu je Kissinger podpisal gospodarski sporazum z Egiptom, včeraj pa je izročil Sadatu posebno poslanico predsednika Forda. Kot poroča kairski dnevnik «Al Abram», se bo zunanji minister ZDA vrnil v Kairo v prvem tednu prihodnjega meseca. Po vesteh iz krogov ameriške delegacije, naj bi izraelski voditelji predložili Kissingerju zemljevide, v katerih pa niso začrtane dokončne črte, na katere naj bi se izraelske čete umaknile. Po istih virih kaže, da je Kissinger jevo stališče naslednje: šef a-meriške diplomacije bi hotel, da mu vse strani predložijo praktične predloge, da bi prišli čimprej do ponovnega umika, ki naj bi bil še pred zapadom mandata mirovnih sil OZN; Kissinger bi vsa stališča proučil ter nato predlagal rešitev, ki naj bi bila sprejemljiva za vse strani. Končno bi bilo treba sklicati ženevsko konferenco, da bi omogočili tudi Sovjetski zvezi, da prispeva k uresničitvi pozitivnega razvoja.
Pred odhodom iz Sirije je šef ameriške diplomacije izjavil časnikarjem, da je s sirskimi voditelji razpravljal o nenadomestljivi vlogi Sirije pri iskanju končne rešitve bližnjevzhodnega vprašanja. V teku pogovorov so proučili odnose med Sirijo in Združenimi državami ter
NIKOZIJA, 13. — Ciprski Turki so danes zjutraj enostransko proglasili neodvisnost severnega dela Cipra (ki je pod turško zasedbo) v okviru ciprske federativne republike, na ustanovitev katere pa mora grška skupnost še pristati. Vodja ciprskih Turkov Rauf Denktaš je bi! izvoljen soglasno za prvega poglavarja nove države, ki so jo i-menovali Zvezna ciprsko - turška država. Končni cilj ciprskih Turkov, pravi sporočilo, ki so ga objavili ob proglasitvi neodvisnosti, je združenje z grško skupnostjo v zvezno strukturo na podlagi zemljepisne razdelitve. Sklep o proglasitvi neodvisnosti so sprejeli na seji ministrskega sveta in zakonodajne skupščine avtonomne turško-ciprske uprave. V resoluciji izražajo ciprski Turki svoje nasprotovanje kakršnikoli razdelitvi otoka ali pa združenju s kakršnokoli drugo državo.
V resoluciji je rečeno, da bodo kaj kmalu uredili strukturo nove države in sestavili ustavodajno skupščino, v kateri bo 50 članov pod predsedstvom Raufa Denktaša. Takoj po proglasitvi neodvisnosti Zvezne ciprsko - turške države, ki
jo je turško prebivalstvo na otoku sprejelo z navdušenjem, je Denktaš v pogovoru s časnikarji poudaril, da ne gre za enostransko proglasitev neodvisnosti. Obtežil je vlado predsednika Makariosa, da hoče prisiliti turško skupnost, da se zadovolji s položajem manjšine. Na vprašanje časnikarjev o problemu mednarodnega priznanja nove državne tvorbe, je Denktaš odgovoril, da je prepričan o pomoči dragih držav. Za sedaj, je dejal, pa ne potrebujemo mednarodnega priznanja.
Prejšnji teden je predsednik Ma-karios izjavil, da bi bila huda napaka, če bi ciprski Turki proglasili neodvisno državo prav v sedanjem trenutku, še zlasti ker bi proglasitev neodvisnosti zadevala tisti del otoka, ki je še vedno pod zasedbo turške vciske.
S proglasitvijo neodvisnosti dela otoka pod turško zasedbo se je položaj na Cipra še bolj zaostril. Kriza se je začela 15. julija lani, ko je vlada fašističnih polkovnikov v Atenah organizirala državni udar proti demokratični upravi predsednika Makariosa. Vsa zadeva se je zapletla, ko je proti pričakovanju
aiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
Premier Wilson na obisku v Moskvi
MOSKVA, 13. — Britanski ministrski predsednik Harold Wilson je prispel popoldne v Moskvo, kjer sta ga na letališču sprejela predsednik sovjetsko vlade Kosigin in zunanji minister Gromiko. V Kremlju je Wilsona nato sprejel generalni tajnik KP SZ Leonid Brež-njev, ki se je po poldrugem mesecu spet pojavil v javnosti in tako
demantiral vse govorice o svojem odstopu.
Pogovori med obema so trajali več kot dve uri. Kaže, da je razprava tekla o okrepitvi sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo tako na političnem, kot na gospodarskem področju. Iz poročila, ki ga je objavila sovjetska tiskovna agencija TASS, kaže, da je bila
v ospredju pogovorov tudi okrepitev miru in varnosti ter nadaljevanje procesa popuščanja napetosti v svetu. V sporočilu obenem podčrtujejo pomen sovjetsko-britanskega sodelovanja, ki je bistvene važnosti za rešitev številnih vprašanj v svetu.
(Na sliki: Generalni tajnik KP
atenskih oblasti, Turčija vojaško posegla in izkrcala svoje čete na otoku. Prvi del turškega posega je trajal tri dni. spopadi pa so se obnovili 14. avgusta. Mednarodne sile, ki so hotele spremeniti Ciper, katerega neuvrščena politika jih je motila, v velikansko letalonosilko v tistem delu Sredozemlja, so ob tisti priložnosti pokazale svojo nezmožnost, da bi spor med Turčijo in Grčijo rešile. Državni udar na Cipra je tudi povzročil padec grške fašistične diktature, ki se ni znala uspešno postaviti po robu turški invaziji na Cipru.
V Atenah niso doslej zabeležili nobenega uradnega odmeva na proglasitev neodvisnosti. Opazovalci ugotavljajo, da je do proglasitve prišlo v trenutku, ko beležijo pogovori med Kleridesom in Denkta-šem dokajšen zastoj. Načrt, ki so ga zastopali ciprski Grki, je predvideval ustanovitev federacije, ki pa naj bi imela močno osrednjo upravo. Ta načrt so izdelali skupno z atensko vlado, turška skupnost pa mu je odločno nasprotovala. saj je zagovarjala potrebo po federaciji na podlagi zemljepisne razdelitve, v kateri bi Turki imeli avtonomno upravo. Enostranska odločitev ciprskih Turkov bi utegnila onemogočiti vsako nadaljnje pogajanje. Prav v ponedeljek je grški ministrski predsednik Karamanlis izjavil v parlamentu, da si Grčija ne želi spopada s Turčijo, da pa nikakor ne pristaja na zapostavljanje svojih interesov.
Do proglasitve neodvisnosti je prišlo v trenutku, ko se grški zunanji minister Bitsios pripravlja na srečanje z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem, s katerim bo v soboto in nedeljo v Bonnu razpravljal o ciprskem vprašanju. Opazovalci menijo, da nikakor ni zgolj naključje dejstvo, da so Turki prav sedaj proglasili zvezno ciprsko -turško državo.
Turški ministrski predsednik Ir-mak je danes izjavil, da ne pomeni proglasitev neodvisne turške države na Cipru razdelitve otoka, temveč da gre samo za ukrep, ki bo onemogočil združitev Cipra z Grčijo. Po njegovem mnenju je namen nove države zagotovitev varnosti ter gospodarskega in družbenega razvoja turške skupnosti na otoku ter ustanovitev prve od obeh držav, ki bosta tvorili neodvisno ciprsko republiko.
Turška skupnost na Cipru predstavlja približno četrtino vseh prebivalcev otoka, ki jih je 620 tisoč. Trenutno je tretjina ciprskih Grkov prisiljena iskati začasno bivališče daleč od svojih domov, saj so jih turški vojaki pregnali s severnega dela otoka, ki so ga zasedli po invaziji. Približno polovica ciprskih Turkov živi v južnem delu otoka, ki je pod nadzorstvom grške skupnosti. Večji del Turkov je izrazilo željo, da bi se preselili na področje pod turško zasedbo.
Seja IK ZKJ
BEOGRAD, 13. — Danes je bila
SZ Brežnjev ob sprejemu premiera razširjena seja izvršnega komiteja Wilsona v Kremlju.)	1 predsedstva CK ZKJ. Poleg članov
izvršnega komiteja so se "je udeležili tudi predsedniki republiških in pokrajinskih komitejev ter nekateri vidni jugoslovanski funkcionarji. Na seji so razpravljali o aktualnih družbeno-gospodarskih in družbeno-noiitičnih vprašanjih. Izmenjali so tudi mišljenja o dejavnosti zvez komunistov v federaciji, republikah in pokrajinah na, področju gospodarstva in razvojne politike. Kot je bilo sporočeno, so določili konkretna vprašanja, ki jih bo na naslednjih sejah proučilo predsedstvo ZKJ.
V	prihodnjih dneh ho dr. Fiore spet zaslišal gen. Micelija
RIM, 13. — Preiskovalni sodnik Filippo Fiore in javni tožilec Claudio Vitalone sta danes zaslišala v rimskem zaporu Sandra Rampazza v okviru preiskave o prevratniškem delovanju Vetrovnice. Terorist je bil aretiran 19. oktobra 1973, ko so mu policisti našli v avtu orožje, strelivo in krinke. Sprva so menili, da je Rampazzo navaden ropar, potem pa^ se je izkazalo, da je član prevratniške organizacije.
V	prihodnjih dneh bosta rimska sodnika znova zaslišala bivšega načelnika obveščevalne službe Sid generala Vita Micelija. Kljub včerajšnjemu 9-urnemu zasliševanju še nista izčrpala vseh plati prevratniške dejavnosti Vetrovnice in propadlega poskusa Borghesejevega državnega udara. Po vesteh iz rimskih sodnik krogov naj bi gen. Miceli izčrpno odgovarjal na vprašanja sodnikov. V zvezi s nolkovnikom Spiazzijem naj bi poudaril, da ni nikoli osebno poznal veronskega častnika, enega od šefov padovske prevratniške organizacije.
RIM, 13. Predsednik republike Leone je sprejel danes na Kvirinalu podpredsednika vlade La Malfo.
vičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu. Nekateri funkcionarji, člani ameriške delegacije, so izjavili, da je sedaj sporazum bolj verjeten, čeprav so stališča Tel Aviva in Kaira še precej narazen. V sirskem uradnem poročilu, ki so ga objavili po odhodu ameriškega državnega tajnika je rečeno, da je Sirija ponovno poudarila svoje stališče o potrebi popolnega umika Izraelcev z vseh zasedenih arabskih ozemelj ter priznanja zakonitih pravic palestinskega ljudstva.
Kljub dokaj ostremu stališču sirske vlade, pravijo v dobro obveščenih krogih v Damasku, da Sirija ne nasprotuje ponovnemu egiptovsko-izraelskemu sporazumu o razmiku čet na Sinaju. V sirskem glavnem mestu ugotavljajo, da je koordinacija med Sirijo in Egiptom zelo tesna, še zlasti kar zadeva splošno strategijo v vidiku vrnitve zasedenega 0-zemlja. Kaže, da so v Damasku tudi zainteresirani za vsaki novi sporazum, ki bi predvideval izraelski umik na Golanu, če bi to privedlo do dokončne rešitve spora. V tem sporazumu vsekakor ne bi smelo biti niti najmanjšega zametka kakršnekoli meje. temveč bi moral biti le priprava na pogajanja, katerih sedež mora biti ženeva. To sirsko stališče je potrdil tudi podtajnik za zunanje zadeve Ra-fi, lei je v intervjuju francoskemu dnevniku «L’Humanitè», dejal, da je po mnenju sirske vlade edina pot za rešitev vprašanja na Bližnjem vzhodu takojšnje sklicanje mirovne konference v Ženevi, ki naj bi se sestala najkasneje konec februarja ali v začetku marca.
Po odhodu iz Damaska je ameriški zunanji minister dejal, da za sedaj ne namerava začeti novih pogajanj na Bližnjem vzhodu. Cilj njegovega obiska je dejal, je samo preučitev položaja na Bližnjem vzhodu. V Jeruzalemu bo Kissinger poročal izraelskim voditeljem o stališču egiptovskega predsednika Sadata. Kissinger pa ne pričakuje takojšnjega odgovora niti s strani Izraela niti s strani Egipta. Zato se bo vrnil na Bližnji vzhod v prvi polovici marca, ko bo najprej obiskal Kairo.
Po svojem prihodu v Izrael je Kissinger takoj odšel v Jeruzalem, kjer
je nadaljeval pogovore z ministrskim predsednikom Rabinom. Jutri, po ponovnih pogajanjih z izraelskimi voditelji, bo odpotoval v Akabo v Jordaniji, ter v Saudsko Arabijo. V nedeljo bo v Ženevi, kjer se bo sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom, naslednjega dne pa se bo Kissinger v Zurichu sestal z iranskim šahom Rezo Pahlavijem.
Kar zadeva možnost sporazuma so. kot kaže, v izraelski vladi dokaj enotni. Prevladuje baje stališče, da bi privolili v umik na Sinaju za nadaljnjih 30 do 50 km. V tem pasu pa ne bi bila zajeta gorska prelaza Mitla in Gidi, ki sta velikega strateškega pomena, niti petrolejski vrelci v Abu Rodeisu. Jasno je. da tako stališče nima nobenega izgleda na uspeh. V primeru, da bi Izraelci prepustili Egiptu oba prelaza in petrolejske vrelce, pa bi zahtevali, kot je včeraj izjavil premier Rabin v parlamentu, uradno obvezo Kaira o koncu vojnega stanja ter o demilitarizaciji ozemlja, s katerega bi se Izraelci umaknili. Stališče Izraelcev v glavnem potrjuje oceno opazovalcev, po kateri so stališča Jeruzalema in Kaira še zelo oddaljena druga od drugih.
Evropska gospodarska skupnost bo v najkrajšem času dala konkretne predloge za razvoj sodelovanja z arabskimi državami. Tako so napovedali na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov «deveterice» v Dublinu, kjer pa se je tudi pokazalo, da obstajajo nesoglasja glede vprašanja sodelovanja predstavnikov Palestine v evropsko-arabskem dialogu. Zunanji ministri so se tudi izrekli za hiter zaključek ženevske konference o varnosti in sodelovanju ter ponudili pomoč EGS za rešitev krize na Cipru.
Turška skupnost na Cipru je nepričakovano in enostransko proglasila neodvisnost severnega dela otoka. Nova državna tvorba, katere ministrski predsednik je Rauf Denktaš, naj bi bila prvi korak k federatVni ureditvi Cirra, pri kateri bi otok razdelili na dva dela, kjer bi na severu živeli Turki, na jugu pa Grki. Turška vlada v Ankari je odločno podprla neodvisnost, iz Aten pa doslej še ni nobenega komentarja, čeprav je znano, da grška vlada in ciprski predsedmk Makarios nasprotujeta taki ureditvi.
Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je včeraj sprejel de'enacijo koroških Slovencev, ki se že več dni mudi na obisku v Jugoslaviji.
Rimska policija je s hitrim in učinkovitim posegom preprečila bombna atentata proti krožku policijskih častnikov in podčastnikov ter proti garaži policijskih vozil v Ulici Urbino. V spopadu s teroristi so možje postave ujeli •-nega prevratnika. Ta je poudaril, da ne pozna mandatorjev, ki naj bi mu vsekakor naročili, naj strelja na agente, če ga odkrijejo.
V proračunski debati v deželnem svetu je včeraj svetovalec KRI Dušan Lovriha ostro postavil zahtevo po rabi slovenskega jezika v vseh organih in tudi dvojezično poslovanje. Kot nov primer politične volje je komunistični svetovalec navedel nujnost posega v parlamentu z zahtevo po u-resničitvi ustavnih določil o manjšinski zašč'ti, v deželni zakonodaji pa, poleg priznanja rabe slovenščine, ti>di izglasovanje zakona o toponomastiki.
Med včerajšnjo sejo pokrajinskega sveta so na mesto svetovalca PSDI Lovera, ki je moral odstopiti, izvolili v odbor njegovega strankarskega tovariša Bega.
inumiti min..
ŠPANSKA POTUHA TERORIZMU
Iz Madrida je prišla novica, da je špansko ministrstvo za letalstvo pomilostilo trojico ustašev, ki so bili obsojeni na po 12 let zapora zaradi ugrabitve švedskega potniškega letala 16. septembra 1972. S tem se je praktično končala farsa, ki so jo španske frankistične oblasti zganjale okrog sodnega procesa u-staškim ugrabiteljem in v zvezi z zahtevami Švedske za izročitev ugrabiteljev in morilcev jugoslovanskega veleposlanika Vladimira Rolovi-ča. Trije ustaši so namreč ugrabili švedsko letalo zato, da bi izsilili osvoboditev na dosmrtno ječo obsojenih ustaških zločincev, ki so podlo umorili jugoslovanskega veleposlanika v Stockholmu. Zaradi nevarnosti, v kateri so se znašli potniki in posadka ugrabljenega letala, so bile
švedske oblasti prisiljene izpustiti Rolovičeve morilce. Ti so bili nekaj časa v Španiji, nato pa so brez težav odpotovali v Paragvaj, ki ne slovi zaman kot «eldorado» za zločince vseh vrst, saj se tam skrivajo tudi mnogi nacistični krvniki. Španski režim seveda ni hotel ničesar slišati o tem, da bi ustaše izročil Švedski, da bi jim sodila po svojih zelo ostrih zakonih za takšna kazniva dejanja. Španske oblasti so morilcem omogočile neoviran odhod v Paragvaj, ugrabitelje pa so — očitno na zrežiranem sodnem procesu — najprej obsodile, zdaj pa, niti najmanj nepričakovano, osvobodile.
Nedvomno je takšno ravnanje, najsi gre za ustaše in Španijo — kot v tem primeru — ali pa za katerokoli drugo državo in druge zlo-
čince te vrste, popolnoma nesprejemljivo, saj je to popolnoma jasna spodbuda za nov razmah mednarodnega terorizma. Vse napredne sile v svetu — Španija pa je s tem dokazala, da ne sodi mednje — namreč ostro nasprotujejo terorizmu, pa kakršenkoli je že njegov cilj in namen. In prav gotovo velja opozoriti, da so tudi evropski parlamentarci pred dnevi na beograjski medparlamentarni konferenci zahtevali odločne ukrepe proti mednarodnemu terorizmu, posebej še proti ugrabiteljem letal. In na konferenci so bili tudi poslanci iz Španije. In soglašali so z omenjeno zahtevo. Toda španska praksa govori drugače, nazadnjaško in nesprejemljivo za sodobno Evropo in sodobni svet.
V. B.
POSEG DEŽELNEGA SVETOVALCA KPI DUŠANA LOVRIHE
Raba slovenščine v deželnem svetu je preizkus demokratičnega poguma
Lavriha je opozoril KD, da je njena dosedanja nepopustljivost o tem vprašanju naletela na odobravanje fašistov, kar nasprotuje antifašistični zrelosti prebivalstva naše dežele
Deželni svet je včeraj zasedal zjutraj in popoldne. V proračunsko razpravo je poseglo več svetovalcev (Morelli, Cogo, Trauner, Pascolai, Devetag, Persello, Parigi, Del Conte, Puppini, Martinis, Varisco) in med njimi tudi slovenski komunistični svetovalec Dušan Lovriha, ki je svoje izvajanje posvetil vprašanjem Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.
Glavni del svojega posega je Lovriha posvetil zahtevi KPI, naj se pravilnik deželnega zbora spremeni tako, da bo v njem omogočena nemotena uporaba slovenskega jezika. To vprašanje je Lovriha pred nekaj tedni sprožil že na pristojni seji svetovalske komisije, včeraj pa je poudaril, da se bo ob tem sklepu (vsako zavlačevanje bi o tem bilo nesprejemljivo) pokazalo koliko poguma imajo stranke, ki so zastopane v deželnem svetu. Pravice Slovencev so namreč — tako je dejal — «vprašanje stvarne demokracije, torej omike» in lahko predstavljajo začetek tistega «demokratičnega premika», ki si ga v svoji antifašistični zrelosti pričakuje celotno prebivalstvo dežele, Italijani in Slovenci.
Ne gre tu; je dejal Lovriha, samo za «simbolično bitko», pač pa za pravičnost, kajti znano je, kako zapleten miselni proces je jezik in kako pomeni vsako zanimanje jezikovnih pravic zaviranje sodelovanja slovenskih ljudi, ki so jim te pravice zajamčene samo formalno.
Lovriha je opozoril večino, predvsem pa KD, kako velik pomen i-majo v teh težkih časih gospodarske krize prav moralne in duhovne vrednote in kako plemenit značaj zadobiva torej priznanje «jezikovne demokracije» v naši deželi.
Obširno je Lovriha govoril o pravici do uporabe slovenskega jezika tudi v ostalih občinskih in pokrajinskih svetih ter polemiziral s KD, ki tolmači svojo tezo o «postopnosti» na tradicinonalni način priznavanja tega, kar smo si že sami priborili, od tod pa niti pedi dalje.
Lovriha je navedel primere te politike «statusa quo»: na pobudo komunistov so bile uzakonjene slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, ker jih KD pač ni mogla zapreti, kot to sistematično dela ob vsakem tečaju v Benečiji
Tudi dvojezično poslovanje in napise bi KD rada omejila na tiste občine, kjer so si Slovenci to pravico uveljavili sami že pred tremi desetletji, medtem ko se krčevito brani, da bi te pravice razširila na področja, kjer je sama na oblasti.
Če se Slovencem v Trstu in Gorici godi relativno bolje, je dejal Lovriha, gre pripisati samo dejstvu, da so se med vojno borili v NOB, da so zmagali in zagovarjali mejne rešitve, ki niso bile Italiji v prid. V Trstu pa velja še «izven-ustav-na» zaščita londonskega sporazuma, ki se pa ne izvaja, medtem ko ostaja ustava neizpolnjena.
Nasprotno je v Benečiji, je vzkliknil Lovriha. kjer so Slovenci vedno bili «najzvestejši» in jih KD popla-čuje z izseljevanjem in jezikovnim zatiranjem. «Beneška Slovenija je živeči dokaz, kaj KD misli, ko govori o postopnem reševanju», je dodal Lovriha. ki je nato polemiziral s svetovalcem Ginaldijem tKD), ki trdi. da zahtevamo Slovenci preveč, ne samo enakopravnosti temveč «nekakšne privilegije». Lovriha mu je pritrdil, da je to v logiki manjšinske zaščite, kot bi se lahko Ginaldi naučil pri svojem strankarskem rojaku Cocianniju. ali tudi prebral v dokumentih ženevske konference ali beograjske medparlamentarne skupščine.
Ključ našega manjšinskega problema je. po Lovrihovem mnenju, v dejstvu, da KD, v kateri vendarle klijejo napredne in ljudske sile, nima lastne politike, pač pa — v logiki krčevitega zasedanja oblasti — «plove med Scilo svoje nacionalistične desnice in državnega centralizma ter Karibdo pritiska narodnih manjšin», zato bi manjšine «najraje potolažila z lepimi besedami, nato pa rešitev problemov odlagala v nedogled».
In vendar, je dejal Lovriha, bomo morali najti izhod iz te pasivnosti, ki je v prvi vrsti izraz «notranje krize KD», ki noče razumeti in «globoko zadihati vzdušje mirnega sožitja, demokratične in kulturne zrelosti naše družbe, ki se zaveda, da so te rešitve na dlani in nikakor ne bodo pretresle nikogar».
Seveda, potrebno bo spremeniti marsikaj, toda v KD in drugih laičnih strankah leve sredine ne manjka sil, ki so se dokopale do spoznanja, da so izkušnje preteklosti bile negativne. Iz tega spoznanja naj vzklije politična volja, odločen odpor fašizmu, ki je zgodovinski izvor diskriminacijskih teženj proti Slovencem.
KD mora izbrati ali bo korakala po poti omike in atifašizma ali pa sprejela negativne sklepe in pri tem prejela podporo fašistov. «V takem primeru», je dejal Lovriha, «boste odgovornost in zadrega zaradi onesnaženih zavezništev nosili vi sami».
Kot primer nove politične volje je Lovriha navedel nujnost posega pri parlamentu z zahtevo po uresničitvi ustavnih določil o manjšinski zaščiti, v deželni zakonodaji pa nujnost razprave in odobritve zakona o toponomastiki in, kot smo že napisali, nriznanje rabe slovenščine v deželnem svetu.
V začetku je Lovriha spomnil prisotne na manjšinsko konferenco, ki ne sme iti v pozabo, niti ni dopustno, da bi se demokristjani z njo izgovarjali, češ «dali smo Slovencem priložnost, da se izkašljajo, zdaj pa naj bodo tiho». Obračun
lanske izjave, ostalo pri nepomembnih besedah, ko je brez smisla a-naliza olepšav, pridevnikov ali tonov.
Spregovoriti morajo dejstva, teh pa za enkrat ni. Lovriha je s tem v zvezi polemiziral z odbornikom Co-lonijem (KD), katerega je vprašal, kakšen obračun lahko pokaže KD pri izvajanju svoje «postopnosti», o kateri govori že dobro desetletje. Kje je tista KD, ki je svoj čas izzivala komuniste in jim napovedovala, da se bo z njimi pomerila na področju uresničevanja «svobode in demokracije»? Danes ni več čas za tako, sicer plemenito tekmovanje, ker bi KD lahko predložila kaj skromen o-bračun. Kakorkoli že, pomeriti se bo morala s perspektivami za bodočnost, ki jih na konstruktiven način predlagajo komunisti.
Na polemične pripombe Lovrihe je odbornik Coloni večkrat reagiral in slovenskemu svetovalcu očital «mak-simalizem». Coloni je vsekakor napovedal, da bo na ta vprašanja obširno odgovoril v svoji repliki.
Lovriha je dejal, da ceni izjave socialističnega odbornika Volpeja na prazniku emigrantov v Čedadu, ko je napovedal poraz nacionalističnih pritiskov v Benečiji. Izrazil je upanje, da to niso samo stališča socialistov, temveč celotnega odbora. Nekateri demokristjani trdijo, da pomeni popuščanje Slovencev v Benečiji «prodajati Nadiške doline Jugoslaviji», kar je Lovriha označil kot skrajno «nepolitično» trditev, ki je pravi nesmisel v letih evropskega združevanja in varnosti. Tako zadržanje pomeni «zapirati oči pred zaslepljujočim dejstvom, ki ga predstavljata demokratična in antifašistična zrelost Italijanov in Slovencev v naši deželi», povezovanje manjšinskega vprašanja z mejnimi ali podobnimi vprašanji pa samo dokaz «popolne slepote».
Tudi DK se tega zaveda, vsaj tisti njen del, ki še vedno verjame v plemenita borbena izročila demokratičnih katoličanov. «Slovensko vprašanje pa je, prej ko slej, za vse te — preizkusni kamen».
Sestanek za omejitev vojaških služnosti
V Vidnu je bil na pobudo KD poseben sestanek posvečen vojaškim služnostim, katerega so se u-deležili poslanci, deželni svetovalci, predsedniki pokrajin in člani posebne skupine, ki se je ukvarjala z vojaškimi služnostmi. Posl. Bressa-ni je poročal o zakonskem predlogu
da se olajša breme vojaških služnosti.
Deželni tajnik KD je za soboto sklical zasedanje deželnega odbora stranke, na katerem bo imel To-nutti politično poročilo o najbolj perečih vsedržavnih in deželnih političnih vprašanjih. V tem okviru bo obravnaval predvsem politično vlogo KD ter odnose s strankami, ki sodelujejo v deželni večini in s strankami v opoziciji. V uradnem poročilu o pripravah zasedanja je rečeno, da bodo še posebej pozorno obravnavali povezavo stranke s problemi družbe ter socialnih sil,
Prispevki dežele za krajevne ustanove
Predstavniki deželnega odbora so se sestali s predstavniki deželnih združenj pokrajin in občin (UPI in ANCI), s katerimi so govorili o načinih izvajanja člena 54 deželnega statuta, ki obravnava možnost, da deželni svet dodeli del prejemkov dežele občinam in pokrajinam. Dežela namerava v okviru izrednega finančnega načrta nakazati občinam
in pokrajinam osem milijard lir za finančno leto 1975, za kar pripravljajo sedaj poseben zakon. Ta sredstva bodo lahko krajevne ustanove izkoristile samo kot investicije za najvažnejša javna dela.
Na sestanku je ANCI opozorila, da je treba predvsem skrbeti za šole, zdravstvo in promet in da je treba predvsem pomagati manjšim občinam, UPI pa je opozorila na gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš, socialno skrbstvo in na šolstvo.
Parlamentarci KD o škandalozni kampanji desnice
Poslanci KD iz dežele Furlanije -Julijske krajine so vložili na ministra za notranje zadeve interpelacijo v zvezi s kampanjo skrajne desnice in «krajevnega tržaškega tiska» o absurdnih obtožbah in povezavah med kvesturo ter tržaško KD. Poslanci KD zahtevajo, da se takoj razčistijo stvari tudi zato, da se zaščitijo periferni uradi notranjega ministrstva.
Jutri na vojaškem pokopališču
Spominska svečanost za padlimi sovjetskimi partizani
Tržaška sekcija Italija — ZSSR priredi jutri ob li. uri na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani ob 30. obletnici junaške smrti med boji proti nacifašizmu spominsko svečanost za padlimi sovjetskimi partizani, ki so se v teh krajih borili s slovenskimi in italijanskimi antifašisti. Pred spominskim obeležjem bodo govorili Jelka Gerbec, Saverio Giacchetti in Pie-’ tro Ren Keiser, Sovjetsko poslaništvo v Rimu bosta pri spominski svečanosti zastopala kap. sovjetske mornarice Igor Savčenko in prvi tajnik poslaništva dr. Igor Sudarev.
Sovjetska predstavnika bosta ob 18. uri gosta združenja Italija — ZSSR v Ul. Torrebianca 13, kjer bosta govorila o oboroženih silah v Sovjetski zvezi.
Izletnikom
/"'1 v • •
v Grčijo
Prosimo vse izletnike, ki so se vpisali za izlet Primorskega dnevnika v Grčijo, da vplačajo drugi obrok za izlet na upravi našega dnevnika
danes, 14. t. m. od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 jutri, 15. t. m. od 8.30 do 12.30
Kdor še ni dal vseh osebnih podatkov, naj prinese s seboj potni list ali osebno izkaznico.
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
in
SLOVENSKA
PROSVETA
prirejata v nedeljo, 16. 2. 1975 v Kulturnem domu v TRSTU
PREŠERNOVO PROSLAVO
SPORED: Koncert Komornega orkestra iz Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta; solista Ruda Kos! (harfa) in Ivan Sancin (bas). Recitator: Stane Raztresen
VLJUDNO VABLJENI!
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifdiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiimiiiimiiiiV
ARHITEKTI DOKONČUJEJO ZADNJA TEHNIČNA PELA
V kratkem bo dokončno izdelan nabrežinski regulacijski načrt
Spremenjeno politično obeležje občine zaradi prevlade fanfanijevcev v krajevnem vodstvu KD
Tržaška hranilnica nagradila
dva slovenska dijaka
Tržaška hranilnica je tudi letos namenila petnajst nagrad najboljšim dijakom enotnih srednjih šol v deželi, ki so v preteklem šolskem letu 1973-74 obiskovali tretji razred in so se nato odločili za nadaljevanje šolanja. Med letošnjimi petnajstimi nagrajenci, ki bodo prejeli po 400 tisoč lir, sta tudi dva slovenska dijaka. To sta David Denisa, ki je lani obiskoval nižjo srednjo šolo «S. Kosovel» na Opčinah in Rosanda Volk, ki je obiskovala slovensko enotno nižjo srednjo šolo pri Sv. Ivanu.
Arhitekti (Jagodic, Celli in Semera-ni) bodo v prihodnjem tednu končali izdelavo regulacijskega načrta devinsko - nabrežinske občine, tako da bo mogoče ob koncu tega in v pričetku prihodnjega meseca pričeti z zaključno, razpravo v komisiji in nato tudi na seji devinsko - nabrežinskega občinskega	sveta.	Zadnji popravki	in
zadnja bistvena	vprašanja	glede	ur-
banističnega načrta so bila rešena še pred novim letom, nakar so načrt ponovno vzeli v roke urbanisti za dokončno izdelavo, ki se, kot že rečeno bliža koncu, tako da bo tehnično še dovolj časa, da načrt o-dobrijo še v tej zakonodajni dobi pred razpustitvijo devinsko - nabrežinskega občinskega sveta ter volit-in	novostih	v	tej	zvezi, odbornik	j	vami, ki	bodo	po vsej	verjetnosti
Cocianni	pa	o	delu	deželne uprave.	'	8. junija.
Končno je predsednik dežele Co-melli poročal o rezultatih razgovora z ministrom za obrambo Ferlani jem in o njegovih zagotovilih,
2 odobritvijo regulacijskega načrta bodo uredili eno izmed zelo važnih vprašanj devinsko - nabrežinske občine, ki je bila že dalj časa pod
NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Včeraj izvedli zamenjavo v odboru tržaške pokrajine
Soglasna obsodba desničarskih spekulacij
Tržaški pokrajinski svet je sinoči med krajšo sejo zamenjal pokrajinskega odbornika in svetovalca PSDI Lovera, ki je podal odstavko na zahtevo komisarja stranke Nicolaz-zija. V pokrajinski odbor so izvolili dosedanjega načelnika skupine Bega, v pokrajinski svet pa je prišel na izpraznjeno mesto Giuliano Rovati.
Sejo je otvoril predsednik Zanetti, ki je prečital pismo o ostavki Lovera, ki utemeljuje svoj odstop, češ da je že pred časom želel zapustiti pokrajino, ker se namerava ukvarjati izključno s sindikalno dejavnostjo. Nato so v debato posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin. Liberalec Sancin je dejal, da mora ta sprememba v odboru pomeniti tudi resni premislek glede vodstva javnih ustanov. Odbornik Sosič (Slovenska skupnost) je dejal, da gre izključno za tehnično in ne za politično vprašanje, ker ostanejo sporazumi leve sredine povsem v veljavi ter dodal, da je Lovero lojalno delal v pokrajinskem odboru. Bego (PSDI) je zagovarjal tehnični značaj operacije in dejal, da je položaj izredno delikaten.
Volk je ugotòvil, da gre za operacijo, ki pokrajinski svet ne zadeva v celoti, saj je odsev dogodkov, ki so se pripetili drugje in ni bilo nobenega škandala niti nobenega suma o korektnosti pokrajinske u-prave. Volk pa je odločno zavrnil vse poskuse desnice, da izkoristi položaj in da z gesli o moralizaciji razbije demokratični družbeni red. Ne smemo se slepiti glede ciljev raznih kampanj, s katerimi skušajo ustvariti zmedo in ponovno postaviti na oblast ljudi «božje previdnosti», za katere je ljudstvo moralo pretočiti potoke krvi in za' katere je bilo treba toliko žrtev, da se jih je zrušilo.
Načelnik komunistične svetovalske skupine Fontanot je obžaloval, da do tega sklepa ni prišlo že prej in je zaradi tega obžaloval tudi način, ki je značilen za levosredinske uprave in ki ustvarja pogoje, tudi za take primere. Treba je videti politično plat vprašanja, je podčrtal svetovalec Fontanot. Tudi Pacor (PRI) je govoril o dogodkih.
jal, da gre za avtonomne odločitve PSDI in za povsem nespremenjen politični okvir sodelovanja strank leve sredine ter demokratične uprave, proti kateremu je misovska desnica zagnala velik hrup in ki skuša izkoristiti vsa sredstva, da blati javno upravo, policijo in sodišče.
Sledilo je več glasovanj. Pri prvem je prišlo do manjše zmede, tako da so glasovanje ponovili in so tokrat komunisti priskočili za vsak primer na pomoč, da se uprava ne bi znašla v zagati. Naslednja glasovanja pa so bila povsem «normalna» in je leva sredina prejela vse pričakovane glasove.
SEJA SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Kritično stališče SS o deželnem proračunu
llarej imenovan za zastopnika v SSG - Za gradnjo avloporta nosi domače prebivalstvo največje breme
pritiskom zasebne gradbene špekulacije, zaradi česar je občinski svet odredil zaporo gradenj in je prišlo do resnih težav za prebivalce vasi. Novi regulacijski načrt je rezultat obsežnega dela treh načrtovalcev, v zvezi z njim je prišlo do posvetovanj zelo širokih krogov domačinov ter tudi do študije, ki jo je izdelala komisija strokovnjakov pri SKGZ. Sedaj bo treba videti, koliko načrt odgovarja vsem tem potrebam in težnjam, končno besedo pa bo seveda imel devinsko - nabrežinski občinski svet. Na vsak način pa se z odobritvijo mudi, saj je časa malo in bi vsako zavlačevanje lahko pomenilo, da se odobritev regulacijskega načrta prepust) novi občinski u-pravi, ki bo izšla iz volitev, kar pa bi pomenilo, v najboljšem primeru, mnogo mesecev premora, lahko pa mnogo več, ker je težko predvideti, kakšna bo prihodnja podoba devinsko - nabrežinske občine.
To še zlasti, ker se je na kongresu krajevnih sekcij KD spremenila vodilna struktura in so oblast v demokristjanski stranki prevzeli pripadniki Fanfanijeve struje, ki so, kot je splošno znano, nacionalistično razpoloženi in ki so bili tudi odkriti zagovorniki široke gradbene ofenzive.
Morotejci so v devinsko - nabrežinski občini v večini v Ribiškem naselju, kjer so ohranili svoj monopol tudi na zadnjem glasovanju. V naselju v Sesljanu pa so imeli fan-fanijevci rahlo premoč za nekaj glasov, kar pa je povzročilo, da so prejeli večino sedežev in da se je na skupščini, ki je bila preteklo soboto, ustvarilo razmerje sil 150:146 v korist fanfanijevcev. Skupščina je takoj izvolila v izvršni odbor štiri fanfanijevce (Lenarduzzi, Colomban, Frisolini in Rosini), in dva morotej-ca (Pace in Bostico), tako da se je skupaj s tajnikoma obeh sekcij (Giusto in Bertolino) ustvarilo razmerje sil 3:5 za fanfanijevce, ki bodo to soboto verjetno izvolili za tajnika Lenarduzzija, s čimer se bo do kraja tudi zaradi osebe, ki je znana zaradi svojega zanimanja za zemljiške zadeve in zadržanja do slovenske narodnostne skupnosti, ustva-
ki so se pripetili izven pokraiine konference je tak, da sili k deja- ' zaradi česar je zamenjava samo njem, sicer bo vse, tudi Comellijeve tehnična. Končno je Celli (KD) de-
Dne 12. t. m. se je na novem sedežu Slovenske skupnosti sestal svet stranke pod predsedstvom tajnika dr. Rafka Dolharja. Na seji so bili sprejeti sledeči sklepi: predsednik sveta Zorko Harej je bil imenovan za predstavnika Slovenske skupnosti v Upravni svet SSG, Sabino Piščanec je bil imenovan v konzulto na Rocolu, arhitekt Marino Kokorovec v deželno študijsko komisijo o Kraški hiši, razen tega pa je svet odobril razširitev nekaterih komisij z novimi člani.
Deželni poslanec Stoka je podal poročilo o stališču, ki ga je zavzel v ijredproračunski razpravi v deželnem švetu glede uporabe slovenščine v iježelnih organih, kraških rezervatih, ilovenskem šolskem okraju, glede deželne podpore slovenskim kulturnim in športnim organizacijam in glede prispevka, ki naj bi ga deželna u-jprava namenila Zadružnemu hlevu na 'Krasu.
Ob razpravi, ki se je razvila na podlagi Štokovega posega, je svet zavzel izredno kritično stališče do deželnega proračuna, predvsem zaradi novega zakonskega osnutka o kra-
ških rezervatih, ki ni upošteval želj in stališč, ki jih je kraško avtohtono prebivalstvo izneslo na različnih zasedanjih in forumih, prav tako pa zaradi nejasnega stališča deželnega odbora, glede ustanovitve slovenskega šolskega okraja ter zaradi vseh ostalih slovenskih nerešenih vprašanj. Svet je tudi soglasno podprl ètokovo stališče do Zadružnega hleva na Krasu. tega važnega gospodarskega objekta za celotno kraško področje, ki bi ga dežela morala podpreti z izdatno finančno podporo.
Ob tej priliki je svet ponovno izrazil svoje kritično stališče do gradnje avtoporta v repentabrski občini, za katerega nosi naše prebivalstvo največje breme.
Poudarjeno je tudi bilo, da so se preteklo nedeljo vršile prve šolske volitve. Svet je z zadovoljstvom vzel na znanje redno potekanje volitev, sestavo enotnih list na podlagi e-notnih programov ter visoko udeležbo slovenskih volivcev, kot izraz glo bekega demokratičnega čuta naših ljudi.
ril tudi nov politični položaj. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je bil novi regulacijski načrt dogovorjen s sedanjim članom izvršnega odbora KD Pacejem, ki je sedaj v manjšini in ki je dosedaj vodil sekciji kot strankin komisar.
Stavkovno gibanje uslužbencev SAITA
Včeraj so se na deželi sestali z odbornikom za prevoze predstavniki sindikatov, tržaške občine, A-cegata in družbe SAITA, ki so razpravljali o prevzemu zasebne proge Trst — Grl jan ter o odpustu dveh delavcev. Ker med razgovorom niso našli primerne rešitve spora, so delavci sklenili nadaljevati stavkovno akcijo vse dokler ne bodo
Seja sindikalnega vodstva kovinarjev CISL
V Trstu se je včeraj sestalo pokrajinsko sindikalno vodstvo kovinarjev CISL ter obravnavalo vrsto vprašanj, ki pretresajo sindikalno gibanje v sedanjem skrajno neugodnem gospodarskem in političnem položaju. Daljša razprava je bila posvečena vprašanju, ki ga je sprožil sklep podjetja Italsider, da zmanjša proizvodno dejavnost. Nedvomno bo imel ta sklep hude posledice za zaposlitveno raven v kovinarskem sektorju. Sindikalno vodstvo kovinarjev je nato obravnavalo tudi vprašanje reforme prevozov ter se na koncu dotaknilo tudi šolske reforme ter vprašanja antifašizma in antifašistične budnosti. Med glavnimi sklepi, ki jih je vodstvo na včerajšnjem sestanku sprejelo, je sklep po okrepitvi sindikalne akcije, ki naj odločujoče vpliva na gospodarske izbire v tržaški pokrajini, v obrambo oslabljenega gospodarstva samega v naših krajih. Glede vprašanja prevozov pa so sindikalni predstavniki izrazili pripravljenost, da nadaljujejo boj za uresničitev konzorcijev za prevoze.
Ker delodajalci nikakor nočejo sprejeti zahtev, ki bi jih morali vnesti v novo delovno pogodbo so uslužbenci kinematografov sklenili sklicati 48-urno vsedržavno stavko, ki bo jutri, 15. in pojutrišnjem
sprejeli njihovih upravičenih zahtev. 16. t.m.
OBČNI ZBOR SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA V TRSTU
Razvijati in vrednotiti slovenski jezik in slovstvo
Društvo naj se poveže s sorodnimi inštitucijami in društvi ter z njimi uskladi svoje delo
V	Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil sinoči ob skromni udeležbi članstva III. občni zbor Slavističnega društva v Trstu, ki naj bi, kot je rečeno v statutu društva in kot je sinoči v svojem uvodu poudaril predsednik začasnega odbora Marko Kravos, spodbujalo in vrednotilo znanstveno raziskovanje v slovenistiki in uveljavljalo moderne znanstvene poglede v slovenistični stroki, pa tudi v naši javnosti, ne nazadnje pa vplivalo na raven «slovenskosti» na naši šoli. V smislu teh smernic je začasni odbor že začel s pripravljalnim delom ter v prvi vrsti pripravil anketo za svoje članstvo, ki naj bi k društvu pritegnila vse, ki jim je razvoj slovenskega jezika, literature in kulture pri nas pri srcu ter obenem pokazala, kje so najhujše vrzeli na našem področju. Rezultati ankete so dejansko pokazali na vrsto problemov, s katerimi bi se moral bodoči odbor in z njim vsi šolniki — slovenisti spoprijeti.
V	poročilu začasnega odbora je bilo nadalje poudarjeno, naj se društvo poveže s sorodnimi inštitucijami in društvi kot so Narodna in študijska knjižnica v Trstu, predvsem njeni odseki za jezik, narodopisje in zgodovino, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Slavistično društvo v Ljubljani in univerzo v Ljubljani, Sindikat slovenske šole, šolski svetovalec v Trstu in drugi ter z njimi uskladi svoje delo. Poročilo obsega še vrsto predlogov in priporočil novemu odboru tako glede vsebine kot oblik bodočega dela. Posebno mesto pa zavzema v njem, kot rečeno, skrb za šolstvo. Vprašanja, ki terjajo strokovne obravnave, nato pa jasnih stališč in posegov, so učni načrti šol vseh stopenj, učbeniki, strokovna in pedagoška raven, nove metode pouka in drugo.
Te predloge in priporočila so prisotni člani v daljši razpravi še dopolnili. Razprava je v prvi vrsti odprla in poglobila dve osnovni vprašanji — raven poznavanja in rabe slovenskega jezika med študirajočo mladino ter raven poznavanja jezika v našem časnikarskem svetu. Ob ugotovitvi, da sta obe ravni skrajno nizki, je občni zbor sprejel sklep, da bo društvo posvetilo reševanju tega perečega vprašanja posebno pozornost. V razpravo je
med drugimi posegel tudi šolski svetovalec Sivec, ki je prinesel tudi pozdrav Slavističnega društva v Ljubljani.
Občni zbor je nato izvolil nov odbor. V njem so za Tržaško Pavle Merku, Marija Pirjevec, Nada Per-tot, Zora Tavčar in Marko Kravos, za Gorico Lojzka Bratuž in Milko Rener, v nadzornem odboru pa so Živa Gruden, Ivanka Hergold in Marjuča Cenda.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 14. t.m., bo ob 17. uri ódborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o prizadevanjih za spremembo pooblaščenih odlokov, o samostojnosti slovenske šole in z njo nujno povezanim samostojnim slovenskim šolskim okrajem ter o proglasitvi stavke šolskega osebja in protestne demonstracije v Rimu za dosego sprememb pooblaščenih odlokov v korist slovenske šole ter ustavnih popravkov v korist vse slovenske narodne skupnosti.
• Vzporedno z razstavo, ki je v palači Costanzi bo drevi ob 19. uri v Nemškem kulturnem inštitutu, Koro-nejska ulica 15, debata o kiču in o odsevu okusa na sedanjo kulturo. Uvodne besede bodo spregovorili Gillo Dorfles, Gianni Contessi in Giulio Montenero.
SPOT — SMUČARSKI ODSEK
vabi na
«DRUGI SMUČARSKI VEČER»
Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi
TEKMOVALNA
TEHNIKA
Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Danes, 14. t. m., ob 20.30 v Ul. Geppa št. 9.
Izleti

Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 14. t. m., ob 20. uri v Kopni s predstavo F. Molnarja «Liliom».
VERDL
Danes ob 19. uri in jutri ob 15. uri zadnji predstavi Wagnerjeve opere «Parsifal». Dirigira Georges Sebastjan. Režija Werner Kelch. Nastopajo isti izvajalci kot na premierski predstavi.
Medtem se gledališče pripravlja na uprizoritev G. Verdijevega «Falstaffa» v režiji R. Riminija. Orkester in zbor bo vodil B. Bartoletti.
ROSSETTI
Danes ob 20.30: Arthur Miller «Lovna čarovnice» (Il crogiuolo). Režija Sandro Solchi, scena Sergio d’Osmo-Prodaja vstopnic v Pasaži Protti, tel. 36-372 in 38-547.
AVDITORIJ
VI. revija «Gledališče danes»; ob 20.30: premiera dela A. Fersena «leviathan». Šesti odrezek. Rezervacija vstopnic pri osrednji blagajni (tel-36-372, 38-547). Jutri, 15. februarja, dve predstavi ob 16. in 20.30.
Šolske vesti
Kandidati za zavodski svet nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda vabijo vse starše na sestanek, ki bo danes, 14. t. m. v šolskih prostorih ob 17. uri. Kandidati bodo seznanili starše s programom kandidatne liste-Nato boste starši izbrali po 4 predstavnike posameznih razredov za razredne svete ter 2 predstavnika za disciplinski svet.
Sestanek je važen, udeležite se ga vsi.
Prosveta
SPD Tabor priredi jutri, 15. t. m-
ob 20.30 v Prosvetnem domu Pr®-šemovo proslavo. Vabljeni!
SEKCIJSKI KONGRESI KPI
Danes ob 19.30 bo na sedežu sekcije KPI «Zol» v Ul. Cancellieri kongres sekcije, na katerem bodo razpravljali o Berlinguerjevem poročilu. Tudi jutri bodo številni sek-cijski kongresi in sicer ob 9. uri v Ul. Capitolina 3 (sekcija Arzenala - Sv. Marka), ob 15. na Trgu duca degli Abruzzi (sekcija «Curici»), ob 16.30 v Stari istrski cesti 66 (sekcija «Montagnana»), ob 17. uri v sedežu p. d. «Igo Gruden» devinsko - nabrežinska sekcija z udeležbo poslanca Škerka in Germana Svare, ob isti uri sekcija «M. Matjašič» pri Rumeni hiši in končno ob 18. uri sekcija «Čermelj» v Ul. Biasoletto 31.
• Ljudska knjižnica v Trstu, Ul. Rosario, prireja od danes dalje razstavo, posvečeno Paolu Belliju. Razstavo bodo odprli danes ob 19. uri.
Iz zapora v zapor
Začasna svoboda je bila za Alfreda Piccola tako začasna, da se sploh ni mogel dodobra zaužiti zraku izven zatohle zaporniške celice, ko je moral spet za rešetke. V včerajšnjih dopoldanskih urah so ga izpustili iz Videnških zaporov, popoldne pa je bil že za zidovi Coronea.
Alfredo Piccolo je bil pred šestimi meseci aretiran zaradi kraje in drugih prekrškov ter prijavljen sodišču. Zaprt je bil v Vidnu. Včeraj so ga, kot rečeno, izpustili na začasno svobodo. Takoj se je vrnil v Trst in njegova prva skrb je bila, da se predstavi ravnatelju ko-ronejskih zaporov. Njegovi nameni pa niso bili miroljubni. Ravnatelju je grozil, da ga bo ubil. Morali so poseči agenti javne varnosti, ki so nasilnega Piccola ukrotili ter premestili spet v zapor.
Slovensko planinsko društvo Trst organizira v nedeljo, 16. februarja, izlet na Slavnik in sicer z avtobusom do Markovščine, nato peš na Slavnik in Kozino. Zbirališče na avtobusni postaji ob 7.45, odhod ob £.10.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 14. februarja VALENTIN ’
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.29 — Dolžina dneva 10.20 — Luna vzide ob 8.02 in zatone ob 21.03 Jutri, SOBOTA, 15. februarja JORDAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.9 stopinje, najnižja 8,2, ob 19. uri 10.1 stopinje, zračni pritisk 1004,6 mb, stanoviten, vlaga 64-odstotna, veter 4 km na uro, zahodni, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje,
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. februarja 1975 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 26 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Carlo Danieli, 83-letna Giovanna Novel vd. Ciacchi, 95-letna Maria Budin vd. Blažko, 85-letna Natalia Orladno vd. Cobez, 76-letna Margherita Calcina por. Perini. 73-letni Carlo Doria, 654etni Giovanni Gustinčič, 81-letna Alice Fena-rini vd. Giovannini, 64-letna Rosa Si-moni por. Barelli, 81-letna Saturna De Luca por. Redivo, 73-letna Maria Gropuzzo por. Beici, 70-letni Stefano Zucchi, 61-letni Aldo Sacconcini, 65-1 etna Leopoldina Kukez vd. Furlan, 10 dni star Maurizio Vernik, 88-letna Maria Crevatin vd. Opara, 64-letni Antonio Stella, 77-letni Mario De Rosa, 40-letni Claudio Zanne, 48-letni Emilio Sossi, 70-letni Giuseppe Frisani, 88-letna Eufemia Cociancich vd. Maglizza, 79-letni Carlo Russi, 62-letni Mario Duic, 70-letna Maria Concetta Balestra, 63-letni Erminio Coslovich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
La Cappella Underground 19.00 io 21.30 «Il dottor Cyclops». Režija Ernest B. Schoedsack. Igra Albert Dekker.
Ariston 16.00—22.00 «L’età della nace»-Režija B’abio Carpi. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Flesh Gordon». Barvni film.. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Excelsior 15.30 «Una strana coppi* di sbirri». Alan Arkin in James Caan. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Una prostituta a! servizio del pubblico ed in regola con la legge dello stato». Giancarlo Giannini in Giovanna Ralli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18-letom.
Fenice 16.00 «L’organizzazione ringrazia, firmate il Santo». Roger Moore. Barvni film.
Eden 1&00 «Il gatto e il topo». Kirki, Douglas in Jean Seberg. Barvni film. Prepovedano mladini pod’ D-letom.
Ritz 15.30 «Emanuelle». Barvni film. v katerem igrata Silvia Kriste! m Marika Green. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Aurora 15.30 «Ceravamo tanto am*' ti». Nino Manfredi in Vittorio Gass-man. Barvni film.
Capitol 15.00 «Finché c’è guerra c’4 speranza», barvni film. Igra Alberto Sordi.
Cristallo 15.30 «Agente 007 l’uomo dalla pistola d’oro». Roger Moore. Barvni film.
Impero 16.30—21.45 «Stravìsky. H grande truffatore». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Prostituzione». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «La sbandata». Barvni film, igrata Domenico Modugno in Luciana Paluzzi. Prepovedano mia dim pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Altrimenti ci arrabbiamo». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Il poliziotto e marcio». Lue Merenda. Richard Conte in Delia Boccardo. Barvni film. Prepovedano mladini pod M-letom.
Abbazia 16.00 «Racconti della tomba»-Peter Cushing. Barvni film.
Astra 16.00 «Concerto per il Bangla desh». Barvni film.
Radio 16.00 «Il mio nome è Nessuno». Terence Hill. Barvni film.
Mignon 16.00 «Fascista».
Volta Milje 17.30 «La polizia ringrazia». Enrico Maria Salerno in Mariangela Melato. Barvni film.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), i Prosek (tel. 225-141), Božje polje — ’ Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121). Sesijan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
	mn
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	645,90
Funt šterling	1.526-
Švicarski frani;	257,80
Francoski frank	148,30
Nemška marka	274.-
Avstrijski šiling	38,40
Dinar: debeli	37.—
drobni	37.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Dne 12. t.m. je preminila
VIKTORIJA AUREMI
Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: sestra Silvestra, snaha, vnuk ter drugi sorodniki
Trst, 14. februarja 1975 Pogrebno podjetje Zimolo
V NEDELJO, 16. FEBRUARJA, OD 8. DO 20. URE
Kako bomo volili šolske svete naslov, nižjih srednjih šolah
V NEDELJO, 16. T.M., bomo volili na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem, razredne, zavodske in disciplinske svete na osnovi pooblaščenih šolskih odlokov.
Volitve bedo na vseh šolah OD 8. DO 20. URE.
Vsak volivec (oče in mati) bo prejel tri glasovnice: za razredni svet, za zavodski svet, za disciplinski svet. Olasovnice bodo lahko različne barve.
* • GLASOVANJE ZA RAZREDNI SVET: Na glasovnici ne bodo označene ne številke list in niti imena kandidatov. (Napisano bo samo ime šole, sedež, napis «starši» in obvestilo, da gre za izvo-litev razrednega sveta). GLASUJE SE TAKO, da se napiše dve imeni (ne več!), izbrani iz seznama staršev istega razreda, ki ga obiskuje volivčev otrok.
*■ GLASOVANJE ZA ZAVODSKI SVET: Če bodo na glasovnici že označene z, rimskimi številkami Posamezne liste (L, II. itd.) in pod vsako rimsko številko liste natisnjena tudi imena vseh 6 kandidatov na njej, SE GLASUJE TAKO, da se prekriža rimsko številko tiste liste, za katero se glasuje. če se hoče dati preferenčni glas, se prekriža še eno ali dve (ne več!) imeni kandidatov z »ste kandidatne liste.
Če bodo na glasovnici označene z rimskimi številkami posamezne liste, ne bodo pa natisnje-113 tudi imena kandidatov, potem SE GLASUJE TAKO, da se prekriža rimsko številke liste, za katero se glasuje, če se hoče dati še preferenčni glas, pa se lastnoročno napiše še eno ali dve (ne več!) imeni kandidatov z iste liste.
Če bi bila glasovnica popolnoma prazna (razen oznake šole itd.), potem se GLASUJE TAKO, da volivec lastnoročno napiše z rimsko številko številko liste, za katero glasuje in če hoče dati preferenčni glas, da prav tako lastnoročno napiše še ime enega ali dveh (ne več!) kandidatov z iste »ste.
■■ GLASOVANJE ZA DISCIPLINSKI SVET: Glasuje se tako, da se napiše imeni dveh staršev 'le več!) z vsega zavoda na glasovnico, na kateri ne bo označena nobena. lista. Da ne pride do Razpršitve glasov, je koristno, d a se volivec prej informira, na k ateri imeni je koristno osredoto-mti glasove.
RAZREDNI SVET sestavljajo vsi šolniki razreda, 4 izvoljeni starši in ravnatelj zavoda. Njegov mandat traja eno leto. Daje predloge o vzgoji, poučevanju, o preizkušanju novih metod poučevanja, «raža mnenja o šolskih knjigah itd.
ZAVODSKI SVET sestavlja 6 izvoljenih staršev, 6 šolnikov, 1 član neučnega osebja in ravna-telJ- Njegov mandat traja tri leta. Sklepa o proračunu, o uporabi finančnih sredstev za upravno in didaktično poslovanje zavoda, o izvenšolskih in vzporednih dejavnostih, o kriterijih pri sestavljanju razredov itd. Izraža mnenje o učnih knjigah.
DISCIPLINSKI SVET sestavljata 2 starša (in dva namestnika), dva šolnika in ravnatelj. Nje-gov mandat traja eno leto in odloča o disciplinskih kaznih proti učencem v hujših primerih.
^diteva po več avlobusih ,a Podaljšani progi <%%»
febn?^Sk° P^jetje ACEGAT je 3. sov na	vožnje avtobu-
fAltura	*3.3» do novega naselja
mu po rikm10- je do Posočja, ki žal n, domače pravijo «Pri Kobcih». sov _so. Posamezne vožnje avtobu-redke •	-0 P° uri zjutraj zelo
začetno.111 Je zato Prebivalstvo, po tim . J11 zadovoljstvu nad spreje-Volin« _rePom* vedno bolj nezado-Prošnir. ajad» tako poredkih voženj, delilo'V da občinsko podjetje do-v teh	v?d avtobusov, sta
občinctnet1 nasl°vi'a na pristojnega tovaIn=evar>Todbornika občinska sve-ca KpI Inwinkl in Morgutti.
Prekop grobov
in sicer pokopališkem predelu XIII, do št •»cnP,ne grobove od št. 2689 Stanki lirv, ri!^er ležij° posmrtni o-1965 jn	!b med 24. februarjem
Utm-lih	lomjem 1965. Svojci teh
Po ostani bl rad! Premestili posmrt-grobove 6 sv°j»b dragih v druge Sredno nn?e .morajo zglasiti nepo-Pa v občin iPuVaju Pokopališča ali
stanzi 9/n;klh uUradih v PaIam Co-odprt chili S°^ št 427- urad je
8' do lo euIa;niklb (razen sobot) od
v grohm/I^li k* 50 bd» Pokopa-med 24 2 QhR«°d Št 2689 in št- 2832 rajo zaiacit; ln 15-. 3- 1965, se mo-1- 4. 197^ ! v omenjenem uradu od 1975 do 30 d 4 ^ 4' 197'ó. Od 21. 4. siti svoici ’nnù 1975.,se morajo zgla-f1- 2833^ doP§k09Q7fih v/Rohovih od - - st. 2976 med 15. 3. 1965
a . d0
s. (m'1965-
BENEŠKI DNEVNIK
France Prešeren v Čedadu...
Izredno uspela proslava društva beneških gedeev «V. Karlič»
,i,,iiiiiiiiiliil,1IJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllillllllltllllllllll)llllrlllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllliiIIIIIIIIIII,lllllllllllllllllllilllllliIliiimillllllllillll
^azŽ°vor dr. Caidassija 1 odbornikom Cociannijem
Ciin?6tm odbornik za prevoze Co-tržafi1 ^ včeraj sprejel predsednika dasii' (Rf'-’vmske zbornice dr. Cai-šani;(!a’ Razpravljala sta o vpra-na»n,? Prevozov, upoštevajoč med-odigran.0a,vIogo' ki j° mora dežela VzhJ U. v stikih z evropskim Av„?d?m in okrepitvi izmenjav z žel - »h Nemčijo. Nadalje sta dece . a»'* iu predsednik zbomi-trž-f, vorita 0 ronskem letališču, o ter m in tržiškem oristanišču nje ia pr°nčila možnost čimprejš-C ‘faclnie predora pod Monte netičiu0^00- avtoportov pri Fer-srediič ln Uorici ter o carinskem ^šču na Kokovem.
PRIPRAVE NA SOLSKE VOLITVE
Od 19. 5. 1975 do
°d št 2977°Hn1 .^nPanih v grobovih »n 8. 5 qÌ0-st 3168 med 4. 4. 1965
6.	1975 sl6Lln. ^ 16- ,6- Ì915 do 27.
°d št. 31* * Vfi(|Cl] PokoPanih v grobovih 1965 in n69 cdo št. 3360 m U- 6. 1965.
med 8. 5.
t
Malo čudno zveni gornji naslov,
ali dober Slovenec ga razume takoj.
V nedeljo, 9. februarja, dopoldne, je bil namreč pesnik France Prešeren prisoten v Čedadu v duhu. saj so se njegova prerokovanja u-resničila še daleč, daleč naprej v velikem širnem svetu. Ko je pred skoraj 150. leti zapisal besede: «Žive naj vsi narodi in koder sonce hodi; ne vrag, le sosed bo mejak», je France Prešeren prižgal baklo prijateljstva in sodelovanja med narodi vsega sveta.
Našemu nesmrtnemu velikanu je društvo beneških godcev «Vigion Karlič» v Čedadu v nedeljo priredilo slovesno proslavo. Poleg društvenega članstva in drugih domačinov, so se prireditve udeležile številne pomembne osebnosti javnega življenja z obeh strani državne meje. Ta kulturna manifestacija je obsegala zgoščen opis Poeta, recitacija njegovih pesmi, nastop beneških ljudskših godcev in nastop beneškega pevskega zbora «Nediže glas» iz Čedada. Otvoril jo je predsednik društva, odličen ljudski harmonikar, Lucijan Lavrenčič.
Za letošnjo Prešernovo proslavo v Čedadu so beneški Slovenci izbrali njegove pesmi «Slovo od mladosti», «Vrbo», «Zdravljico» in «Gazelo» štev. 3. V občutnem recitacij-skem zanosu jih je prikupno podajala 16-letna, zala beneška Čeča Silvestra Markolin. Zelo prisrčen je bil zatem nastop beneških ljudskih godcev, ki so v pravo presenečenje poslušalcev, zapovrstjo izvajali motive iz tradicionalne ljudske glasbene zakladnice beneških Slovencev, prepojene s popularnimi napevi iz matične domovine. Sledile so tri znane Birtičeve pesmi Mlada leta, Raztrgani košpi in Beneški brati. Ob avtorjevi spremljavi jih je odlično zapela mlada, pevsko obetajoča. Be-nečarika Silvestra Markolin. Za zaključek letošnje male Prešernove akademije v Čedadu je benešk: pevski zbor «Nediže glas» zapel tri slovenske narodne pesmi: Gular. Snuojka sem par jubce biu in Sinoči sem na vasi bil.
Vse nastopajoče domačine m če-dadski Prešernovi proslavi so beneški poslušalci nagradili z navdušenim ploskanjem. S to odlično uspelo prireditvijo so beneški Slovenci naredili spet korak naprej. Zapostavljeni in še vedno prezirani prebivalci beneško - slovenskih hribov in dolin pod Matajurjem spoznavajo, da smo slovenski narod na dostojni kulturni ravni.
S svojo umetniško dognano, globoko v človeštvo zaorano poezijo, je prispeval k temu svoj velikan-
ski delež tudi naš največji slovenski pesnik France Prešeren. In prav v tem smislu je bil Prešeren, v nedeljo, 9. februarja letos, prisoten v Čedadu, kamor je beneškim Slovencem prinesel novega upanja in poguma v njihovi vztrajni borbi za splošne manjšinske pravice.
Društvo beneških godcev «Vigion Karlič» v Čedadu, ki predstavlja center združevanja in prebujanja beneških Slovencev, je organiziralo čedadsko proslavo z namenom, da tudi letos predstavi svojim rojakom največjega lirika slovenske zemlje — Franceta Prešerna.
Anton Birtič — Mečana
Štipendije za sinove občinskih in pokr. tajnikov
Generalni vladni komisariat za deželo Furlanijo - Julijsko krajino obvešča, da je ministrstvo za notranje zadeve razpisalo natečaj za podelitev 1.150 študijskih štipendij sinovom občinskih in pokrajinskih tajnikov, bodisi da so v službi, kakor tudi če so upokojeni, in 70 štipendij sirotam občinskih in pokrajinskih tajnikov. U-strezne prošnje je treba nasloviti na ministrstvo za notranje zadeve, sprejemajo jih pa prefekture. Srednješolci morajo vložiti prošnje najkasneje do 10. marca, univerzitetni študentje pa do 10 .maja 1975. Razpis natečaja je bil objavljen v Uradnem vestniku štev. 339 z dne 30. decembra 1974.
Začetek vpisovanja na tečaj angleščine
V teh dneh se pričenja drugo štirimesečje tečaja angleškega jezika, ki ga prireja Italijansko - a-meriško združenje. Tečaje vodijo priznani ameriški in angleški profesorji po novi teorično - praktični metodi dvakrat ali trikrat tedensko od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure. Tečaj je obenem prirejen za razne nivoje (za začetnike, za tiste, ki že delno obvladajo jezik in tiste, ki bi se radi še bolj izpopolnili). Predvideni so tudi posebni tečaji za mlajše in odrasle, ki šele začenjajo z učenjem angleškega jezika. Vpisovanje na tečaje v tajništvu združenja v Ul Roma 15-11 od 9. do 12.30 ter od 15. do 19. ure.
• Zaradi jutranjih plavalnih tekem
bo občinski bazen «B. Bianchi» nedeljo odprt občinstvu od 13. dalje.
v
ure
..................................................................................................... .-.........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Starši odobrili delovni program za srednjo šolo v Gorici
V”	vi
Sola naj bo živ in sestavni del življenja in našega naroda
STRANKE SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA UPRAVNE VOLITVE
Spor med SLG in SDS v krovni organizaciji SDZ
Pismo odvetnika dr. Avgusta Sfiligoja za Slovensko demokratsko skupnost
Preteklo sredo popoldne so kandidati in predstavniki enotne liste za zavodni svet slovenske srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici sklicali v telovadnici zborovanje staršev, na katerem so kandidati predstavili in obrazložili svoj program za delo v šolskem svetu v prihodnjem triletju. Zborovanje je otvoril in pozdravil vse prisotne kandidat Ciril Terpin, ki je nato podal besedo drugemu kandidatu Edmundu Košuti, da bi obrazložil program, ki so ga sporazumno pripravili na predhodnem ožjem sestanku.
V	okviru večletnega programa so potrdili osnovno načelo, da si bo treba prizadevati za gradnjo novih, ustreznejših prostorov za to šolo vključno s telovadnico in šolsko kuhinjo za zunanje gojence. Dokler tega načrta ne bodo izvedli, naj občina poskrbi za temeljita popravila v starem poslopju, predvsem z občasnim prečiščenjem šolskih prostorov.
V	programu je nadalje govor o potrebi večje povezave s profesorji, o večji temeljitosti pri razgovorih staršev s profesorji, o organizaciji namenskih predavanj za starše, oziroma za učence. Naglasili so tudi potrebo boljše zdravstvene kontrole dijakov s pogostejšimi pregledi. Dalje so poudarili potrebo preuredbe šolskega koledarja s povečanjem števila šolskih dni in več pomoči iz javnih sredstev pri nabavi potrebnih učil in nakup nekaterih knjig. Govor je bil tudi o potrebi posodobljenja pouka, zlasti kar se tiče poučevanja slovenščine, sodobne zgodovine in tudi nekaterih drugih predmetov. Kar se popoldanskega pouka, oziroma njegove odprave tiče, si bodo starši preko svojih predstavnikov prizadevali, da ga postopoma odpravijo ali vsaj omejijo na minimum. Na splošno pa naj
' velja načelo, da mora slovenska šola biti taka tudi po duhu in da mora povezovati dijake z realnim življenjem, s knjigami, kulturnimi prireditvami, strokovnimi in poučnimi izleti itd.
Po obrazložitvi programa se je razvila debata, v katero je poseglo več staršev, ki so se načeloma strinjali z njim in dodali še svoje pripombe oziroma dopolnila, ki so jih kandidati vzeli na znanje kot priporočilo. Med drugim je bil govor tudi o medobčinskem konzorciju za avtobusne prevoze, ki ga sedaj snujejo okoliške občine z Gorico in ki bi moral upoštevati tudi potrebe naših šol. Govor je bil tudi o večjem posredovanju vodstva šole pri vključevanju absolventov nižje srednje šole v zaposlitev, kar velja zlasti za tiste, ki ne bodo nadaljevali šolanja na višjih šolah. Poudarjena je bila tudi potreba o večjem sodelovanju s slovenskimi šolami na Tržaškem in na področju Nove Gorice.
Po razgovoru o nekaterih podrobnostih v zvezi z nedeljskimi volitvami je kandidat Ciril Terpin zaključil koristno debato, pri kateri so starši, ki so se udeležili zborovanja v zelo vebkem številu, pokazali veliko zanimanje za probleme naše šole in za potrebe naših dijakov.
Drevi v Gorici seja občinskega sveta
Drevi ob 18.30 se sestane občinski svet v Gorici. Na dnevnem redu je pričetek razprave o letošnjem proračunu. ki so ga že prejšnji teden porazdelili med svetovalce. Morda bodo o proračunu govorili tudi na že napovedani drugi seji občinskega sveta, ki bo prihodnji ponedeljek. Poleg proračuna imajo na dnevnem redu tudi nekatere interpelacije. Svetovalec Bianconi je zahteval izredno pomoč občinski glasbeni šo-
Beneški pevski zbor «Nediže glas» ob ustanovitvi decembra lani
li. Svetovalec Polmonari je ostro protestiral, ker so se dela pri gradnji telovadnice v Ločniku ustavila. Svetovalci MSI protestirajo proti vsebini knjige «Gorizia», ki jo je izdala občinska uprava. Iz prejšnjih dnevnih redov je ostala še razprava o letošnjem proračunu občim skega podjetja.
Na zadnji seji občinskega odbora je odbornik Moise poročal o pripravah za izvedbo mladinskih iger v letu 1975. Odbornik Ciuffarin pa je govoril o stroških za menze v občinskih otroških vrtcih in o občinskih davkih za leto 1975. Odbornik Rovis je poročal o novih tarifah e-lektrične energije, ki bodo stopile v veljavo po 19. februarju. Fiksna vsota za števce do 3 kilovatnih ur se bo znižala od 1.200 na 600 lir. Za mesečno porabo do 150 kilovatov bo cena 19,30, za višje porabe pa po 23,70.
Na goriškem županstvu so v prejšnjih dneh pričeli uporabiti elektronski računalnik «Singen-Friden 6800».
• Predsednik novogoriškega fotokluba Milenko Pegan bo jutri ob 21. uri na sedežu goriškega fotografskega krožka v Ločriku prikazal kolekcijo barvnih diapozitivov, ki so jih razstavili v Sloveniji.
Prosvetno društvo BRIŠKI GRIČ v Šleverjanu
priredi danes ob 20. uri na sedežu na Valerišču
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Na sporedu bodo govor, recitacije gojencev Dijaškega doma ter nastop okteta «Jelovica» iz Škofje Loke.
Prosvetno društvo «SOVODNJE»
priredi jutri, 15. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Nastopijo domači gojenci Glasbene šole. iičenci sovodenjske osnovne šole ter oktet «Jelovica» iz škofje Loke.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiuiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiM
PROSLAVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA DNE
Danes in jutri na Goriškem številne Prešernove proslave
Danes proslava v Šleverjanu, jutri pa v Štandrežu in Sovodnjah - Proslave tudi na slovenskih šolah
Danes jn jutri bodo spet na vrsti, v naših prosvetnih društvih, tri proslave slovenskega kulturnega praznika. Poleg teh proslav v društvih bo danes zjutraj Prešernova proslava na nižji srednji šoli «Ivan Trinko», jutri pa bo skupna proslava dijakov treh višjih srednjih slovenskih šol.
Prešernove proslave bodo imeli v Števerjam drevi, v Štandrežu in v Sovodnjah pa jutri zvečer. Gost prosvetnih društev «Briški grič» in «Sovodnje» ter Slovenske prosvetne zveze bo oktet «Jelovica» iz Škofje Loke, ki bo pel drevi v Števerjam, jutri pa v Sovodnjah. Gostovanje kulturne skupine iz Škofje Loke spada v okvir kulturnega sodelovanja med SPZ na Goriškem in kul-tumo-prosvetnimi organizacijami v škofjeloški občini. Lani novembra je ena izmed škofjeloških skupin, t.j. tamburaški zbor, obiskala prosvetno društvo «Oton Župančič» v Štandrežu in sodelovala na koncertu v Ranicah ( v priredbi tamkajšnjega društva «Srečko Kosovel» in Pro Loco), sedaj je na vrsti gostovanje Škofje-ločanov v Števerjam in v Sovodnjah.
V	števerjam bodo na drevišnji proslavi recitirali gojenci Dijaškega doma, zapeli škofjeločani, na vrsti bo tudi priložnostni govor. Podobno bo jutri zvečer v Sovodnjah. kjer bodo recitacije Prešerna podali o-troci domače osnovne šole, svoje znanje pa bodo pokazali tudi gojenci Glasbene šole.
V	Štandrežu pa bodo poleg priložnostnega govora imeli na programu še nastop gojencev Glasbene šole, recitacije domačih učencev in dijakov ter nastop domačega moškega pevskega zbora.
Osrednja Prešernova proslava, ki je bila napovedana za nedeljo, 16. februarja, v Prosvetni dvorani pa je bila zaradi tehničnih zaprek in tudi zaradi obolelosti nastopajočih
iimiiiiiHiiiiMiiiiniiiiiimiiiimiiimiiiimiiiiHiumiuiiiiiiiiiiiiriiiiiiimimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
V TELOVADNICI LENASSI
Drevi se prične v Gorici 10. pokrajinski kongres KPI
Uvodno poročilo bo imel tajnik Paiza * Zaključki mestnega kongresa komunistične partije
Drevi ob 20. uri se bo pričel v Gorici, v telovadnici Lenassi, 10. pokrajinski kongres posoške federacije Komunistične partije Italije. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik Tullio Paiza. Sledili bodo pozdravi delegacij. Razprave se bodo pričele v soboto zjutraj in se bodo nadaljevale tudi v nedeljo. Kongres bo zaključil deželni tajnik Antonino Cuffaro. Zatem bo še razprava o zaključni resoluciji in izvolitev novih članov pokrajinskega odbora stranke ter delegatov za vsedržavni kongres.
V nedeljo pa se je zaključil mestni kongres KPI, ki je trajal štiri dni. Po uvodnem poročilu tajnika sekcije Coceanija se je razvila široka diskusija, v katero je poseglo 32 delegatov. V diskusiji so podrobno obravnavali položaj v Gorici in ugotovili, da je KPI dobila v zadnjih letih čedalje večji vpliv v mestni realnosti. Govor je bil o položaju v tovarnah, v šolah, v kulturnih krožkih. Posebno so na kongresu poudarili vprašanja slovenske nacionalne skupnosti in podrobno analizirali zaključke konference slovenskih komunistov, ki ie bila v Gorici letos januarja.
Precej kritik je letelo na imobi-lizem, v katerem se nahaja mestna uprava, za kar je kriva Krščanska
demokracija. Ta je v preferencialnem sodelovanju s PSDI izgubila vsakršni smisel za rešitev številnih vprašanj, ki tarejo Gorico. Ob koncu kongresa je imel govor pokrajinski tajnik Paiza. Delegati so tudi poslali solidarnostno izjavo delavcem tovarn LACEGO, ki so v dopolnilni blagajni.
Pri Devetakih avtomobilist trčil v šolski avtobus
V goriško bolnišnico so včeraj zjutraj sprejeli tri osebe, ki so se ponesrečile pri Devetakih. Dvem, 27-letnemu delavcu Robertu Nanutu iz štandreža. Ul. Cavalleggeri di Lodi 13, ter 27-letnemu Arnaldu Blaziniju iz Ul. Piave 13, so zaradi lažjih poškodb nudili le prvo pomoč, medtem ko so 24-letnega Daria Furlana s Korzo Italia 263 pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi možganskega pretresa.
Nesreča se je pripetila pred gostilno Peric pri Devetakih. Iz še neznanih vzrokov je Nanut, s katerim sta se vozila ostala dva ponesrečenca. z osebnim avtomobilom trčil v šolski avtobus, ki je zavijal na parkišče pri gostilni. V njem je bil 47-letni Andrej Marušič iz Do-berdoba. Ul. Roma 4.
odložena na soboto, 22. februarja, z istim programom.
Nesreča v Ul. Roma
V goriško bolnišnico so sprejeli 56-letnega upokojenca Maria Tinu-nina iz Gradišče, Ulica Manzoni 16, ki se je ponesrečil v Ulici Roma. Zaradi poškodbe na obrazu se bo zdravil 7 dni.
Tinunin se je v popoldanski urah vozil s sinom Alfredom s Travnika v Ulico De Gasperi, ko je v Ulici Roma trčil v avtomobil, v katerem je bila Maria Favaro iz Ulice Cor-daioli 29.
Odvetnik Avgust Sfiligoj (za SDS) nam je poslal v objavo naslednje pismo:
«V zvezi s člankom «Z ustanavljanjem Slovenske skupnosti gre h koncu organizacija SDZ», ki je izšla v Primorskem dnevniku v petek,
7.	t.m., Vas prosim, da objavite v Vašem listu na istem mestu in z enakimi črkami kot omenjeni članek tale pojasnila in pripombe, če drugače ne, pa vsaj po predpisih obstoječega zakona o tisku.
ODGOVOR NA ČLANEK O USTANAVLJANJU SLOVENSKE SKUPNOSTI V GORICI
Slovenska demokratska zveza nima političnega tajnika, kot pravi članek v Primorskem dnevniku 7. t.m. Prof. Bratina ni torej politični tajnik SDZ, ampak predsednik vodstva.
Funkcijo tajnika za sestavljanje zapisnikov in za dopisovanje ima v vodstvu prof. Bratuž.
SDZ je krovna organizacija dveh skupin (Slovenske demokratske skupnosti in Slovenskega ljudskega gibanja, na kratko SDS in SLG), in vsi sklepi njenega vodstva morajo paritetno povezanih že od leta 1947, biti soglasni. Prav tako mora vodstvo SDZ soglasno odločati o sklicevanju sestankov volivcev.
Redne seje vodstva so ob določenem dnevu v tednu, da jih ni treba sproti sklicevati. Če je kakšna seja odpadla, se to ni zgodilo po predsednikovi krivdi.
Prof. Bratina je v vodstvu SDZ od leta 1954 in od leta 1971 (ko je odstopil učitelj Šuligoj, pripadnik SLG) predsednik, že petnajsto leto je tudi goriški občinski svetovalec.
Vse to dokazuje, da so očitki slabosti in pomanjkanja demokratičnega čuta izneseni na njegov račun smešna izmišljotina, in žalitev.
Ko je SLG pred nekaj meseci zahtevalo zamenjavo funkcij v vodstvu SDZ, je SDS takoj pristala na to. Toda SLG na zahtevi ni vztrajala, verjetno zato ne, ker bi morala odstopiti predstavnikom SDS funkcijo tajnika in blagajnika.
SLG zahteva, naj se paritetni sistem odpravi in ustanovi članska stranka pod imenom Slovenska skupnost. S to zahtevo SDS ne soglaša in je svoje stališče pojasnila v raznih dokumentih, izročenih drugi skupini, ki vsebujejo tudi vrsto stvarnih in koristnih predlogov za uspešnejše delovanje organizacije. Teh predlogov SLG ni vzelo v poštev.
Za reorganizacijo SDZ sta pristoj-
rnmiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiimiiiMiiiiiiiitiumiiuiiniiiiimiimtiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiuiiiniiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
STANDREZ
Hotel se je vrniti...
(Ob smrti Petra Budala)
Ni lahko pisati o človeku, kakršen je bil pokojni Peter Budal, ki je prejšnji teden nenadoma umrl. Ni lahko pisati, kadar te tesnoba objame ob misli, da bi mu, lahko kaj več pomagali in kadar imaš pred seboj še živo sliko človeka, kateremu si v očeh čital vso grenkobo življenja. Ni lahko pisati o človeku, ki je v življenju odigraval vlogo, ki mu ni pristajala in v kateri se ni znašel. Upoštevajoč okoliščine lahko rečemo, da je bil pokojni Perin samo nesrečen človek, a je kljub vsem težkočam, pokončno živel kot je tudi pokončno umrl.
Ob rob domače družbe se je postavil sam, a vzlic temu so njegova čustva ostala globoko vsidrana v domačo stvarnost. Bil je ponosen in neomagljiv napreden človek in ostal je tak do zadnjega: zvest svojemu rodu.
V življenju se je pomagal pač kot je mogel in znal. Tudi poslednji košček kruha si je sam zaslužil. Bil je človek, ki ga je bilo treba poznati, da si ga lahko razumel in, zakaj ne, tudi cenil. Cenil tudi za to, kar bi lahko bil. Na gimnaziji v Ljubljani je skoraj diplomiral. Morda vojna, morda kaj drugega mu je preusmerilo življenje. Poznal je zgodovino slovenske literature kot malokdo in dela našega največjega pesnika Franceta Prešerna kot «očenaš», od tod tudi njegova žilica občutljivosti do vsega, kar je bilo mašega».
Po prvi svetovni vojni se je zaposlil pri državni železnici, prej v Gorici nato še v Trstu. Vodilna oz. odgovorna mesta so mu bila zaupana, prav lahko bi postal kaj več, če bi ne bil tak nepokoren revolucionar kakršen je bil. Časi so bili težki in fašizem je naredil ostalo. Brez dela in brez možnosti druge zaposlitve mu je začelo grenko presti. Posvetil se je domači kmetiji prej z očetom, dokler je bil ta živ, nato še z bratom. Zadnja leta je poslal vse skupaj k «vragu» in svobodnjaško in samostojno životaril.
Lansko leto, prav v tem času, smo o njem pisali, ko je pokojni Perin proslavljal svoj 73. rojstni dan. Objavili smo tudi njegovo fotografijo. Bilo je zanj nepopisno priznanje in verjetno tudi njegov najlepši dan v življenju. Spomnimo se ga še, kako se je «naštimal»; kakor pač se ob takih prilikah pravzaprav spodobi. Teklo je vino in, seveda, tudi marsikatera solza.
Pred dnevi .se je oglasil: zeblo ga je. Toplejše perilo je iskal. «Pridite kasneje,» smo mu odvrnili. «Vam bomo že kaj pripravili.» Tri velike torba toplejšega zimskega oblačila smo mu res pripravili, toda, Perin Budal se ni vrnil, ker se ni mogel več vrniti. Osem dni kasneje se je vrnil v mrtvaškem vozu. Vrnil se je počivat svoj večni sen na domačem pokopališču in v domači zemlji.
Želel je videti postavitev spomenika padlim borcem, za katerega si je toliko prizadeval. Želel je videti dograjen prosvetni dom, za katerega je tudi veliko prispeval, a kruta usoda je odločila drugače.
Veliko ljudi se je zbralo v pogrebnem sprevodu. Kmetje so nakazali znesek denarja njemu v spomin. Domači pevci društva «Oton Župančič» so se ob odprtem grobu poslovili s priložnostno žalostinko, kar je bil tudi dokaz priznanja in vdanosti človeku, ki je bil res tak.
Marsikomu, ki bo čital te vrstice, se bo zdelo, da pretiravamo. O tem bi dodali samo to: naj vsak po svoje potegne račun in se bo prepričal, da pokojni Perin Bu-dalov ni bil revež, marveč nesrečen. Razkrilo se bo tudi, da pokojnik je bil mnogo, mnogo bolj «bogat», kot je zgledalo po njegovi zunanjosti. In kar je še važnejše in pomembnejše, pokojnik je vračal tudi drugim, kar je v življenju pridobil. Prav zato se s temi vrsticami oddolgujemo človeku, katerega ni več med nami in mu vračamo danes, kar mu nismo znali dati včeraj.
Naj mu bo lahka domača zemlja in naj počiva v miru. P.d. «Oton Župančič» izreka sorodnikom iskreno sožalje.
d. n.
ni, s soglasnim sklepom, samo o-be v njej povezani skupini (SDS, SLG) in nihče drug, niti ne udeleženci katerihkoli sestankov.
In nobena od dveh skupin si ob morebitnem razpustu SDZ ne more in ne sme prilastiti tega imena.
Zaprta in sektaška stališča v vodstvu SDZ so, kar zadeva predstavnike SDS. gotovo izključena, saj delujejo vsi demokratično, nesebično, pošteno in odkritosrčno samo za slovensko stvar.
Ali pa ne bi dopisnik Primorskega dnevnika v pogledu zaprtosti in sektaštva raje obrnil pogled na nekatere predstavnike SLG in povedal na primer kaj o položaju v Steverjanu . . .?
Spor med dvema skupinama je zanetilo SLG in s tem povzročilo zmedo in nejevoljo pri volivcih lipove vejice prav zdaj, ko se bližajo upravne volitve, in slišijo se že glasovi, da bo to negativno vplivalo nanje ...»
Op. ur.
Pismo odv. Avgusta Sfiligoja (razen nekaterih netočnosti osebnega značaja v našem članku o zadevi) v bistvu potrjuje kar smo napisali, da gre namreč za hude notranje spore v goriški Slovenski demokratski zvezi, kar je med drugim razvidno tudi iz pisanja Katoliškega glasa in iz dejstva, da se za jutri na pobudo SLG sklicuje v Katoliškem domu sestanek «vseh volil-co lipove vejice» mimo sedanie'-a predsednika SDZ. ki pripada SDS. Glede zaprtih stališč v vodstvu SDZ pa smo zabeležili samo glasove iz vrst SDZ same.
POPRAVEK
Tiskarski škrat nam je spet «zagodel». V včerajšnji številki je bilo pod prvo sliko o pustovanju napačno zapisano, da so voz pripravili domačini na Vrhu. Voz so namreč pripravili domačini v Steverjanu. čitate. Ijem se za neljubo pomoto oproščamo.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» v Štandrežu
priredi jutri, 15. februarja ob 20. uri na sedežu društva
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Na sporedu bo priložnostni govor, nastop pevskega zbora «O. Župančič», domačih recitatorjev ter gojencev Glasbene šole.
Razstave
V razstavni galeriji Pro Loco razstavlja svoja dela Amerigo Sione. V «galeriji 75» v Ulici Monache odpre jutri zvečer razstavo svojih slik Giovanni Barbisan iz Trevisa. Svoja dela je doslej razstavljal tako v Italiji kot v ostalih državah Evrope, pa tudi v Ljubljani, ZDA, Japonski.
Izleti
Slovensko planinsko društvo bo priredilo svoj letošnji prvi družinski spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek, 31. marca, v Beneško Slovenijo. Izlet v Benečijo spada v program praznovanj ob 30-letnici obnovitve društva. Na sedežu SPD v Ulici Malta, tel. 26-44 sprejemajo vpisovanja za izlet.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Erotomane», G. Moschin in R. Ameris, mlajšim od 18. let prepovedan.
CORSO 17.15-22.00 «Finché c’è guer-ra, c’è speranza». A. Sordi in S. Monti. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 «Non drammatizziamo... è solo questione di coma». J. P. Leaud. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «H fascino sottile della perversione». J. Brel in C. Andrè. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Fra diavolo».
S.	Laurei in O. Hardy.
rw» v« «r
/ rzic
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR Ì6.00—22.00 «Emmanuel-le». A. Cuny in S. Kristel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Corruzione al palazzo di giustizia». F. Nero in U. Orsini. Barvni film.
A'oro Gorico
SOČA «Morilec iz Rolinghton Squa-ra», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Vlomilec», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00.
DESKLE «Povabilo», švicarski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: David Gergolet, Monica Sdrigotti, Michele De Rosa, Barbara Fogar.
SMRTI: 48-letna gospodinja Ada Mencarelli por. Pertini.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68.
OZADJE DOGODKOV V ASMARI IN ERITREJI NASPLOH
Revolucionarni svet plačuje grehe drugih
Eritreja ni bila nikoli Etiopija niti nacionalno, niti zgodovinsko Stari cesar je delal napake drugo za drugo, vse do zadnje, najhujše
Ko smo pred časom govorili o načrtih etiopskega revolucionarnega sveta, ki je pometel s cesarjem, smo omenili tudi težave, na katere svet naletava, na težave internega in tudi zunanjega značaja. Sedanja dogajanja v Eritreji, predvsem v Asmari in okolici, naša predvidevanja potrjujejo. Žal pa so ti dogodki prišli ob nepravem času, ko je bil revolucionarni svet prav sredi najbolj zavzetega dela za prenovitev dežele, ki jo je bil bivši cesar Haile Selasie uklenil v srednji vek. Da bi nam sedanja dogajanja v Asmari. in Eritreji nasploh bila laže razumljiva, bomo skušali na kratko prikazati deželo in razmere v njej, ki so do tega privedle.
Eritreja, ki meri 120.000 kv. km in šteje okoli 3 milijone ljudi, meji na jugu na Etiopijo, na severozahodu na Sudan, na severovzhodu na Rdeče morje, na skrajnem jugovzhodu pa na francosko Somalijo. Dežela je zaostala, vendar veliko manj kot Etiopija, saj razpolaga že z nekaj industrije in z nekaj strokovne delovne sile med prebivalstvom, ki je «le» za 50 od-
Sekretar «FLE» Osman Saleh Sabi
stotkov nepismeno, vtem ko je e-tiopsko prebivalstvo 90-odstotno nepismeno. Vrhu tega je Eritreja odprta na morje vzdolž kakih tisoč kilometrov
Eritreja ima dokaj mračno zgodovino. Dolgo, zelo dolgo dobo, vse tam od 16. stoletja je nad Eritrejo vladal turški vpliv, ker se je nekdanja Turčija raztezala vse do tod. Pred približno sto leti so začeli sem riniti italijanski interesi, ko je 1869. leta dobila v Asabi prvo koncesijo neka italijanska družba za kolonialno eksploatacijo. Področje Asab je bilo zato 1882. proglašeno enostavno za italijansko kolonijo. Odtod je Italija 1890. razširila z vojsko svojo «posest» nad vso Eritrejo, ki ji je dala tudi i-me, češ da se je to zemljepisno področje v dobi starega Rima imenovalo Eritreja.
Eritreja v času italijanske kolonizacije ni pridobila ničesar, bila pa je. Mussoliniju za odskočno desko v njegovem napadu na Etiopijo 1-935. leta. Toda s, porazom zadnje italijanske vojaške formacije v Gondarju v Etiopiji 1942. leta se je končala italijanska oblast nad Eritrejo in Etiopijo, ki so jo osvobodili Angleži in vrnili bivšemu cesarju Haileju Selasieju. Toda Eritreja je ostala pod angleško oblastjo. Eritrejo so Angleži zadržali zase vse do leta 1952. ko jo je Organizacija združenih narodov proglasila za avtonomno deželo, vendar pa vključila v federacijo z Etiopijo. Haile Selasie je tedaj postal cesar Etiopije in Éntreje.
Eritreja jc v začetku živela kot avtonomna država ob Etiopiji, pa čeprav je imela nekaj «skupnih interesov», na primer skupno obrambo, skupno diplomacijo, tudi skupne finance. Etiopiji je to stanje prijalo, ker je s tem prišla do morja, do dveh «oken» in sicer do pristanišč Masau in Asab. Toda cesarjeva Etiopija ni znala ravnati s «pridruženo» Eritrejo, kot je bilo določeno s strani Združenih narodov. Zato so se upori v Eritreji začeli že kmalu po pridružitvi. In v Adis Abebi proti temu odporu
niso našli bolj «pametne» rešitve kot v vijaku, ki je vedno bolj pritiskal. Osrednje etiopske oblasti so začele avtonomijo Eritreje drobiti košček za koščkom. Najprej so razpustile eritrejsko policijo in uvedle svojo, razpustile so ono malo vojske, kar je je bilo, in pripeljale svojo vojsko, ki se je v Eritreji obnašala kot bi bila deželo okupirala. Leta 1956 so prepovedali eritrejske politične stranke, dve leti pozneje pa so Eritreji vzeli celo njen zunanji znak, piavo eritrejsko zastavo. Naslednjega leta, torej 1959 so ukinili tudi oba eritrejska uradna jezika, arabski in ti-grijski jezik, ki sta bila od vedno v veljavi in uvedli kot uradna jezika amarik in angleščino. Samo ob sebi se razume, da je kršenje svobode vodilo k še hujšemu odporu. In ena napaka je vodila v drugo. Ko Haile Selasie ni mogel zadušiti nezadovoljstva, je enostavno u-kinil federacijo in Eritrejo proglasil za štirinajsto pokrajino Etiopije in s tem vzel deželi še poslednjo pa čeprav le še formalno avtonomijo. Eritreja je s tem postala del fevdalne Etiopije. Sicer smo že rekli, da je dežela zaostala, vendar ne toliko kot je zaostala Etiopija. Asmara je mesto z 200.000 prebivalci in z nekaj industrije. Tu sta pristanišči Masaua in Asab. Vrhu tega se Eritreja loči od Etiopije tudi v verskem smislu in ne le v etničnem. V Etiopiji prevladuje krščanska koptska cerkev, Eritrej-ci pa so nretežno muslimanske vere.
Bolj kot nekoga dušiš, bolj se ti bo upiral. Kaže, da se Haile Selasie in njegovi sodelavci, ki so doživeli fašistično okupacijo, niso od tega prav nič naučili. V začetku dokaj povsem spontano vendar neurejeno odporniško gibanje se je kmalu organiziralo v dve veji, od katerih je ena «Osvobodilna fronta Eritreje» (FLE), druga pa je «Narodna osvobodilna fronta Eritreje» (FLP). Na prvi ptogled se zdi. da gre za dve gibanji, ki se ločujeta «po verski liniji» češ da so prvi muslimanske drugi pa krščanske vere, kar pa ni res, kajti obe gibanji se opirata na arabsko, torej na muslimansko zaledje in sice na Sudan in Libijo. Tudi ideološke razlike niso med gibanjema velike. Ker v zadnjih časih, sedaj, ko je gibanje v neposrednem spopadu z oblastmi in vojsko osrednje etiopske vlade, povsod zastopa celotno gibanje, torej FLE in FLP, ena in ista oseba in sicer Osman Saleh Sabi, bi mogli sklepati, da se je med gibanjema v odločilnem trenutku našel neki skupén jezik, kajti kako bi sicer mogli razumeti Sa-bija, da bi tako odločno spregovoril, kot je pred dnevi, ko je rekel: «V stanju smo, da prvič udarimo neposredno na Etiopijo. Pravkar smo dobili novo pomoč v orožju in sicer v vrednosti petih milijonov dolarjev. Toda to je samo začetek. Onesposobili bomo vso drugo divizijo, ki stacionira v Eritreji, pa tudi vse nove kontingente, ki jih bodo iz Adis Abebe poslali sem.»
Voditelj eritrejskega osvobodilnega gibanja govori neposredno v imenu obeh gibanj in prav dogajanja v Asmari pričajo, da je verjetno prišlo do nekega soglasja,
do nekega skupnega jezika med o-bema gibanjema, pa čeprav ne moremo tega kategorično zatrditi, ker so razmere še močno zapletene in je znano le to, da je podeželje Eritreje praktično v rokah osvobodilnega gibana, središča in mesta pa so pod delno kontrolo etiopske vojske,
V začetku smo rekli, da so ta dogajanja prišla ob nepravem času. S tem ne mislimo prtiti krivde za sedanje dogajanje eritrejskemu gibanju za osvoboditev, ker je njihova pravica, da se osvobodijo. Toda revolucionarni svet, ki je o-srednja zakonodajna in izvršna oblast Etiopije, ne sme v tem trenutku plačevati dolgov starega cesarja. Napredno usmerjeni mladi častniki, ki skušajo deželo izvleči iz zaostalosti, iz srednjega veka, ne smejo postati v luči javnega mnenja tisti, ki dopuščajo ali celo omogočajo razpad države, pa čeprav Eritreja ni bila štirinajsta provinca Etiopije pač pa samostojna dežela, avtonomna država v federaciji.
Od nedelje razstavljata v Mestni galeriji Piran dva slovenska zamejska likovnika, Korošec Valentin Oman in Tržačan Klavdij Palčič, ki je prinesel v Piran dva ducata svojih «armiranih platen» in plastičnih del. Na sliki Palči čeva slika «Dinamična klica»
niiiiiiimiuiiiiiiuiiiiiii»»i>nii»iiH(|||IIIIIIIIIIIIIlllllllllll,llllilll,l,>l,lll,>lll,,lllll,,lllllim,lllllll,llll,,llll,nnnil,llll'lllllri,IIIIIIIIIIlllll,,Illi,ll,llllli,,ll,ll,l,nilillin
V BARCELONI SO SE SESTALI STROKOVNJAKI ZA EKOLOGIJO
Najlepše morje na svetu je tudi najbolj ogroženo
Sredozemsko morje «začenja umirati» - Poleg odplak «njegovih» 150 mest, se vanj stekajo odplake vse industrije obalnega pasu
BARCELONA, sredi februarja. — Kljub važnim dogajanjem v svetu, ki potiskajo ob stran manj akutna vprašanja, se vendarle najdejo ljudje, ki spravljajo na dan tudi probleme, ki sicer niso neposredno pereči, ki pa so izredno pomembni. Eden teh problemov je tudi ekološki problem Sredozemlja. Do pred nekaj leti so strokovnjaki zagotavljali, da je najbolj ogroženo Baltsko morje, sedaj pa' menijo, da je najbolj ogroženo Sredozemsko morje. In v zvezi s tem je nekdo rekel: «Sredozemsko morje, ki je postalo turistično središče sveta, bi moglo v razmeroma kratkem času u-mreti od umazanije in — sramote», seveda od sramote tistih, ki vse to početje vidijo, ki pa se ne zganejo. In vendar gre za umiranje «najlepšega morja na svetu».
To žalostno sodbo so dali strokovnjaki sredozemskih dežel, ki so se zbrali v Barceloni na zasedanju, ki je bilo posvečeno prav vprašanju, kako rešiti Sredozemsko morje. Jugoslovanske strokovnjake je na tem zasedanju v Barceloni vodil jugoslovanski strokovnjak dr. Stjepan Kečkeš. ki je v
							
IZ FILMSKIH KROŽKOV |
Filmska fantastika v klubu «Cappella»
Tudi letos prikazuje La Cappella Underground (Ul. Franca 17) v sodelovanju s Centrom gojiteljev «Science - fiction» serijo filmske fantastike, ki vsebuje veliko pomembnih del grozljive ali znanstvenofantastične zvrsti.
Ciklus se je začel prejšnji teden z delom Italijana Maria Bave «I tre volti della paura» (1963), v katerem igrata Boris Karloff v eni najboljših interpretacij in Michèle Mercier.
Ta teden, 14. in danes v soboto, 15. februarja, ob 19.00 in 21.30 bo na sporedu film Američana Ernesta Beaumonta Schoedsacka (režiser «King Konga» in drugih pomembnih filmov zvrsti): «Il dottor Cyclops» (1940). Prihodnji teden (vedno v petek in v soboto) bo na

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnem življenju boste imeli srečo. Nekaj veselih ur v prijetni družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Naleteli boste na težave. Skušajte si pridobiti zaupanje onih, ki vas imajo radi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan bo poln pogajanj, toda pičel bo rezultat. S taktom boste uredili družinsko zadevo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Če hočete uspeti, morate imeti več zaupanja vase. Nekoliko pobiti boste.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Naleteli boste na težave, katerim ste sami krivi. Nudi se vam priložnost pobotanja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Srečanje poslovnega značaja. Na vas je, ali bo koristno. Večer skušajte prebiti v družbi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Česar koli se boste lotili, vse vam bo šlo po sreči. Po nepotrebnem ste ljubosumni.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Pri izvajanju načrta bodite čimbolj elastični. Razumevanje z o-sebo, ki jo imate radi.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Pri delu se ravnajte po intuiciji. Ne posvečajte pozornosti besedičenju.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Če boste svojo nalogo prav opravili, si boste pridobili zaupanje. Lepo srečanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zavihati boste morali rokave, sicer bo šlo kaj narobe. V družini bo šlo dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Le s kompromisom boste uredili sporno zadevo. Sestah se boste z nekom, ki vam je pri srcu.
vrsti film Walona Greena «Cronaca di Hellstrom» (1971).
Sledili bodo filmi: Angleža Jimy-ja Sangsterja «Gli orrori di Frankenstein» (1971), Francoza Alaina Resnaisa «Je t’aime je t’aime» (1968, z Olgo Georges - Picot), Douglasa Hickoxa «Oscar insanguinato» (1973, s slavnim Vincentom Pricem), Irwina S. Yeawor-tha jr. «Fluido mortale» (The Blob, 1958), Forda Beebeja «La rivincita dell’uomo invisibile» (1944, z Johnom Carradinom), Berta I. Cordona «Il delitto del faro» (1961), klasik Jacquesa Tourneura «La notte del demonio» (1958) in Rou-bena Mamouliana «Il dottor Je-kyll» (1932, s Fredericom Marchem in Miriam Hopkins), Maria Bave «Terrore nello spazio» (1965, z Barryjem Sullivanom in Normo Bengéll), retrospektiva Belgijca Andréja Delvauxa in film drugega Belgijca, Harryja Kumela «Monsieur Hawarden» (1966).
NA FILMSKIH PLATNIH
Jack Lee Thompson:
«BATTLE
FOR THE PLANET OF THE APES»
Ameriški film Jacka Leea Thompsona «Botile for thè Planet of thè Apes» (1973) smo že videli na predzadnjem tržaškem znanstvenofantastičnem festivalu. Gre za zadnji, precej monoton razvoj serije «planeta opic»: v tem primeru nastopajo Rodd\t McDowall, Lew Ayres, Paul Williams in John Huston. Film je v Italiji predvajan z naslovom «Anno 2670 ultimo atto».
S. G.
zvezi s tem rekel: «Sredozemsko morje je neke vrste kotel. In ni ga na svetu morja, ki bi se v tolikšni meri onesnaževalo kot se Sredozemsko. V nekaterih njegovih predelih je raven onesnaženja dosegla in že presegla kritično mejo. Če bi se držali svetovno prejetih standardov o zaščiti človekovega zdravja, bi bilo na mnogih sredozemskih plažah, koder se kopljejo desettisoči ljudi, kopanje prepovedano »
Obalne dežele Sredozemlja nič kaj rade ne govorijo o tem, njihovi turistični delavci pa skušajo za vsako ceno prikriti dejstvo, da so plaže umazane, da je voda zasmrajena in okužena. Toda prav ta «zainter»sirana previdnost» bi lahko bila usodna. Prej ali slej bo to prišlo na dan in bo odgnalo s kopališč Sredozemlja milijone turistov, ki bodo zaradi tega ubrali druge kraje ali pa raje ostali doma in bodo zato vzdolž sredozemskih obal ostali prazni vsi mogočni hoteli, ki bodo na tak način obtoževali nerazsodnost gostincev in tudi ostalih krogov, ki so krivi za to stanje. Na to so opozorili celo Španci, za katere prav gotovo lahko rečemo, da so med najbolj zainteresiranimi glede tega. Španija je v zadnjih desetletjih razvila izredno gostinstvo, saj predstavlja turizem prvo postavko v njeni ekonomiji. Toda Španci so pred nedavnim doživeli tudi epidemijo kolere, podobno kot je takšno epidemijo doživelo področje okoli Neaplja. Z vsemi ustreznimi posledicami.
Vzdolž obal «najlepšega morja na svetu», ki pa je hkrati le «neka vrsta kotla» je razvrščenih kakih 150 mest in več tisoč vasi, trgov in turističnih naselij. Na tem obalnem pasu živi «normalno» okoli sto milijonov ljudi. V letnih mesecih pa se jih nagnete sem še drugih sto milijonov turistov. Odplake iz vseh teh mest in turističnih naselij se zlivajo v sredozemski bazen, ki ni kdove kako veliko morje vrhu tega je njegovo odtakanje in pretakanje skrajno omejeno. In to bi Sredozemsko morje sicer še preneslo, toda v Sredozemsko morje se zlivajo tudi reke, ki s svojimi vodami prinašajo odplako notranjih mest in industrije. V obalnem pasu Sredozemlja je okoli 140.000 tovarn in industrijskih podjetij, od katerih so le redka, ki imajo naprave za ponovno razčiščenje odplak in odteka torej velikanska količina umazane in zastrupljene vode najprej v reko, z reke pa v morje.
Kot bi to še ne bilo dovolj, je Sredozemsko morje morje, ki povezuje arabski svet, torej dežele izvoznice nafte s potrošniki nafte oziroma njenih derivatov in še posebej s čistilnicami. Glede tega ima žalostno prvenstvo Italija, ki so ji nadeli vzdevek «čistilnica za srednjo Evropo». V Italiji se namreč predela nafte skoraj dvakrat več kot bi je bilo potrebno Italiji.
Sicer pa ni treba, da bi šli tako daleč. Tržaška čistilnica nafte dela v glavnem za izvoz, tržaški naftovod je tu izključno za dobavo nafte srednji Evropi. Razni primeri onesnaževanja vode v Tržaškem zalivu pa pričajo, kako nevarna je ta dejavnost za čistočo morske vode in plaž. Zato ni nič čudnega če so v Barceloni posebej podčrtali tudi to, da bi bilo treba Sredozemsko morje ohraniti tudi pred nevarno tankersko floto, saj bo to postalo še posebej nevarno, ko bo čez kak mesec odprt Sueški prekop in bodo še
številnejši tankerji vozili skozi Sredozemlje in ne okoli Rta dobre nade.
Podobo sedanjega stanja v Sredozemlju so v Barceloni orisali v dokaj mračnih barvah. Ko je bil govor o Jadranu kot delu Sredozemlja pa je postala podoba še mračnejša. Jadran in njegov najbolj severni predel je še bolj prizadet, ker je najbolj umazano morje vsega Sredozemskega morja. In v Jadranu je najhuje na našem področju, severno od črte Pulj - Ancona. Tu je namreč morje najbolj piitvo, hkrati pa se vanj steka še najslabša odplaka, kajti vanj se tu steka vrsta rek, ki bi sicer morale dovajati Jadranu svežo vodo, pa mu dovajajo motno, umazano, zastrupljeno vodo. Vzemimo samo reko Pad. Reka Pad s svojimi pritoki dovaja v Jadran odplako 70 odstotkov italijanske industrije, kolikor se je je nagnetlo vse od Piemonta pa do jadranskih obal, in seveda odplako vseh teh mest.
Strokovnjaki pravijo, da bi se ne smelo to vprašanje preveč dramatizirati, da pa je vendarle treba vprašanje vzeti v resen pretres in ga začeti konkretno reševati. Če je res, da je Sredozemsko morje najbolj ogroženo, je tudi res, da ga ogrožajo predvsem bolj bogate države, ki svoje bogastvo kopičijo tudi na račun Sredozemskega morja. V mislili i-mamo Španijo, Francijo, Italijo in Jugoslavijo, torej štiri dežele, katerih ekonomija v večji ali manjši meri sloni tudi na turizmu. In ker gre v vseh štirih primerih za dežele, ki so na določeni ekonomski ravni, se od njih lahko zahteva, da čistoči morja posvetijo večjo pozornost. Nesmiselno bi namreč bilo vztrajati na tem, da so z vprašanjem zainteresirane vse dežele Sredozemlja. Res je, vse dežele, ki mejijo na Sredozemsko morje, so vezane nanj, toda odločilno vezane so one štiri države, ki skupno z Grčijo najbolj ogrožajo morje, ki predstavlja za te države enega osnovnih kapita-lov. Dejanska stvarnost zahteva čimprejšnjo rešitev vprašanja.
NEVARNE
NEBESNE
«SMETI»
Zadnja od 18 velikanskih ameriških nosilnih raket vrste «saturn 5», je v okviru ameriškega programa «Apollo», 14. maja 1973 odnesla v krožnico okoli Zemlje vesoljsko ladjo «skylab», ki je en sam «vesoljski laboratorij» in ki so mu v Ameriki, kjer radi delajo primerjave, rekli «vesoljsko petsobno stanovanje s kuhinjo». Ker se je od nosilne rakete kmalu ločil prvi del, to se pravi prvi člen, je ostali del «saturna 5» prinesel vesoljsko postajo «skylab» v razmeroma nizko eliptično krožno pot, na samih 319 kilometrov od Zemlje. S te krožnice pa se je sam «skylab» s svojimi majhnimi tako imenovanimi manevrskimi raketami povzpel na 422 kilometrov od Zemlje in tu bo ostal, kakor računajo strokovnjaki, najmanj 10 tisoč let. Tolikšen je namreč njegov «zalet» in tako majhna je na tej razdalji privlačnost Zemlje, pa čeprav gre za velikanski desettonski vesoljski objekt. Zato se nam na Zemlji, vsaj za nekaj desetin generacij ni bati, da bi nam ta skylab ali kak njegov del treščil na glavo.
Ni pa tako v drugih primerih, celo ne z enim delom iste rakete, ki je odnesla v vesolje omenjeni «skylab». Nedolgo tega, konec minulega leta, se je velikanski «valj» petih izrabljenih raketnih motorjev približal Zemlji na razdaljo samih 270 kilometrov. Dva tedna pozneje se je «valj» približal za nadaljnjih 134 kilometrov in je v tem primeru postal izredno «zanimiv». Strokovnjaki centra God-dard Space Flight v Greenbeltu v državi Maryland v ZDA, ki noč in dan spremljajo vse, kar se dogaja v nižjem predelu vesolja, so mogli vnaprej izračunati dan in uro, kdaj bo 20 ton «starega železa» izrabljene rakete «saturn 5» treščilo na Zemljo. Ugotovili so celo, da se je v samih 10 minutah brzina te železne mase zmanjšala s prejšnjih 40.000 na samih 300 km na uro zaradi trenja v zemeljski atmosferi, ko je znašala temperatura na površju «valja» nič manj kot 6000 stopinj C. Ko je «valj» treščil v zemeljsko atmosfero, je ob že omenjeni temperaturi «zgorel», toda pet raketnih motorjev omenjena temperatura ni mogla v tako kratkem času «razkrojiti». Na srečo so ti motorji padli nekje pri Azorskem otočju in se potopili 4000 metrov globoko v ocean.
Podrobneje smo opisali primer dela nosilne rakete «saturn 5», ki je odnesla v vesolje vesoljsko ladjo «skylab». Toda v vesolju na višjih in nižjih ravneh in v najrazličnejših smereh kroži okoli Zemlje «nad 3000 različnih objektov», ki bodo s časom drug za drugim prihajali vedno niže in niže, dokler ne bodo prišli v ozračje Zemlje in v njem zaradi trenja izgoreli. Vendar ne bodo izgoreli vsi, pač pa bo še marsikaj treščilo na Zemljo kot je treščilo v Atlantik pet motorjev «saturna 5». In nihče ne more zagotoviti, da bi kak «drobec» ne treščil tudi kam na kako mesto. In ti drobci bodo v glavnem «drobci», ki bodo tehtali kako tono, kajti manjši deli izgorijo, težji pa ne morejo zgoreti zaradi trenja.
V začetku je NASA predvidevala, da bi vsaka nosilna raketa nosila s seboj tudi nekaj goriva, ki naj bi služilo temu, da bi raketo, po odsluženju, pognalo v globlje vesolje in bi zato ti ostanki ne grozili Zemlji. Pozneje so ugotovili, da to stane preveč in ko se je začelo tudi v tem varčevanje, so stvar prepustili «naključju». Vendar pa tako v ZDA, kot v Sovjetski zvezi sledijo slehernemu «nebesnemu objektu», dokler ne izgori ali nekje ne pade na Zemljo, kajti na to so se obvezale vse države, ki so članice Združenih narodov. Teh «ostankov» v vesolju oziroma v prostoru okoli Zemlje pa je vedno več.
«Seznam», ki so ga konec decembra lansko leto napravili, govori takole: Okoli Zemlje drvi vsega skupaj 3214 večjih in manjših «teles». Največ jih je ameriškega izvora: 2168, sovjetskih je 952, francoskih 45, po 10 pa britanskih in japonskih. Nekaj teh «teles» ne bo prispelo na Zemljo. Prav gotovo ni pričakovati, da bo neki a-meriški kozmonavt prišel do svojih rokavic, ki jih je «izgubil» nekje v vesolju in ki še vedno krožijo okoli Zemlje. Pa tudi če bi te rokavice padle na Zemljo, bi nikogar ne poškodovale. Drugače pa bi bilo, če bi kak raketni motor treščil nekam med ljudi ali pa tudi na kako hišo.
PETEK, 14. FEBRUARJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Jubilej 75
12.55	Napravimo družno
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino — Primus: morska kača
18.45	Poljudna znanost:
Poveljniki druge svetovne vojne: DOUGLAS MCARTHUR.
20.00	DNEVNIK
20.40 Teden aktualnosti
21.45	Variacije na temo
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	Zlata doba ameriškega musicala: Speciale musical
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Gledališče Eduardo De Filippa ’O TUONO ’E MARZO
Komedijo v treh dejanjih je napisal Vincenzo Scarpetta, za oder pa jo je predelal Eduardo De Filippo, ki delo tudi režira. Hkrati pa Eduardo De Filippo tudi igra eno glavnih ,vl°S “ mu pri uprizoritvi dela pomagajo še Paolo Stoppa, Rina Mo relli, sin Luca, Mario Scarpetta, Lina Sastri in drugi.
Za razliko od ostalih komedij, ki jih je Eduardo De Filippo postavil na oder, je nocojšnja komedija delo Vincenza Scarpette, ki je tudi bil umetnik in režiser. Scarpetta mlajši je nadaljeval po poti svojega očeta tudi kot komediograf in v glavnem ostajal v mejah svojega lika, znanega Feliceja Sciosciamoccie, ki je glavni lik tudi v današnji komediji.
Komedija temelji na vrsti spletk, v katerih pridejo do izraza razne odlike in napake neapeljskega človeka. Zgodba se začne v hotelski sobi, kjer pride do velikega prepira, zaradi katerega neko dekle pade v nezavest toda v naročje neznanca. Pozneje se srečamo s sinom, ki se je rodil v zvezi s tem naključnim dogodkom v hotelu, ko se že kot mladenič hoče poročiti z dekletom iz tako imenovane boljše družine, z dekletom, ki prav nič ne ve o ženinovi preteklosti. Mladeniča je tajno podpirala mati, da bi se ne razvedelo o njenem «grehu».
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 in 14.10 TV ŠOLA:
Merske enote, Življenje v gozdu, Ali ste vedeli?. OrgansK« spojine, Simbol in nasprotje, Pravljica, Skrivnosti lutk, Dvogovor, itd.
17.30	Morda vas zanima, mladinska oddaja 18.20 Slovenski rock 75: Jutro
18.50	Doktor, pomagajte mi: STARANJE IN STAROST
Kakšno stanje je pravzaprav starost? O tem bo govorila zao nja oddaja iz niza, ki ga je pripravila skopska televizija pod skupnim naslovom Doktor, pomagajte mi in ki govori o raznifi momentih v življenju,
19.15	Risanke
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Avanture mladega človeka
Film je posnet po Hemingwayevih zgodbah, ki jih je ameriški pisatelj napisal o mladem Nicku Adamsu.
Nick Adams, zdravnikov sin, je jezen na mater in odpotuje v New York, da bi postal časnikar. Na poti sreča najrazlic nejše ljudi. Ko pa pride v New York, se javi v vojsko in deluje kot prostovoljec v prvi svetovni vojni in sicer v tetskem korpusu na italijanskem bojišču. Tu je ranjen v go in se zaljubi v bolničarko Rosanno, ki pa pade na in se Nick zato vrne domov. Njegov oče je medtem že napr^ vil samomor. Ker pa se ni z materjo nikoli razumel, se vrne v New York za novinarja
22.45	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček: risanke
20.15	DNEVNIK
20.35 SOLARIS, prvi del celovečernega filma
22.00	Folklora v svetu: sicilski plesi
slovit:
sesani-no-bojišču
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola, 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Slovenski skladatelji: R. Simoniti; 19.15 Slovenska povojna lirika; 19 30 Jazz; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.25 V plesnem koraku.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30	16 30.
17.30.	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8 30 Barok v glasbi; 9.00 Plošče; 10.15 Orkester «La vera Romagna»; 11.15 Melodije; 11.45 Plošče Galletti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke; 14.40 Plošča dneva; 15.00 Kulturni pregled; 15.00 Poskočne; 16.45 Tops pops; 17.15 Kulturna panorama; 18.00 Parada orkestrov; 18.30 Slov. pevski zbori; 19.00 Prenos RL; 20.00 Glasovi in zvoki; 20.30 Simf. koncert: 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00. 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Izbran spored: 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Odprta linija; 14.40 Donizettijevo življenje; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 18.00 Pisana glasba; 19.30 Kavarniški koncert; 20.20
Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Turinski koncert; 22.35 Francoske popevke.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30. 15.30, 19 30 Poročila; 7.30 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodramo, 9.35 Donizettijevo življenje; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani. 12.40 Alto gradimento; 13.00 On Parade; 13.50 Kako in zakaj 14.00 Plošče: 15.40 Glasbeno - g0’ vorni spored: 15.30 Posebna reportaža: 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00. 12.00. 13 °0-
15.00,	19.00 Poročila; 6.50 Rekie-acija; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola:	ZemljevM-
10.15
11.15
9.30	Jug. narodna glasba; Uganite, pa vam zaigramo;
Z nami doma in na poti: I-' , Kmetijski nasveti; 12.40 Popevk6•
13.30	Priporočajo vam. -. H-Mladina poje; 15.45 «Vrtiljak», 16.50 Človek in zdravje; 1' " Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov m simfonij; 18.05 Ogledalo naseg^ časa; 18.15 Zvočni signali: Ansambel Mihe Dovžana;
Lahko noč, otroci!; 20.00 SW pops; 21.15 Oddaja o morju; 2-
-ir» IrvrfrvT? rlr»mar*lTlI
19.40
19.50
Zvoki ÌZ logOV	q
domačih;
«Festival zabavnih melodij patija 75».
iiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiimiiiiiiiiiuiii

11111«"
ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Preden se je Bojan do dobrega zavedel, je pes že pograbil velikega krokodila za rep in ga pričel neusmiljeno gristi. Napadeni aligator je v trenutku pozabil na plen, ki mu je visel na veji skoraj že pred gobcem, in se sunkovito obrnil proti neznanemu mu napadalcu. Zamahnil je z repom tako silovito, da ,'e Kuni odletel daleč proč, čeprav je bil tud: sam velik in ne ravno lahek.
Tisti trenutek je uporabil Bojan, nameril samokres v krokodilovo glavo in sprožil. Čeprav ni upal, da bo z drobno svinčenko kaj opravil, se je zgodil skoraj čudež. Krogla je zadela plazilca naravnost v desno oko in se mu zarila globoko v glavo. To ga je tako omamilo in prestrašilo, da se je potopil pod gladino. Zoran in Kuni sta dobila dovolj časa, da sta se rešila v čoln.
Srečno prestana nesreča je napravila P° potnika bolj previdna. Spoznala sta, da P° stane spanje na takem popotovanju lahko tu di smrtno nevarno. Toliko bolj sta bila za|° hvaležna tudi Kuniju za tako požrtvovalno J*] zares junaško pomoč. Da njega ni bilo, bil aligator Zorana brez pomoči požrl. Dec 3 sta ga drug za drugim objela in ga nagra dila z velikim kosom pečenke.
SPORT SPORT SPORT
KOŠARKA
EVROPSKA POKALNA TEKMOVANJA
Jugoslavija-Italija 4:3
Pokal prvakov: Ignis in Zadar ■ Pokal pokalnih prvakov: Crvena zvezda in Jugoplastika ■ Kotačev pokal: Forst, Brina in Partizan - Velik napredek jugoslovanskih peterk v teh tekmovanjih - Favoritov skoraj ni
igre nasuli gostom veliko število košev. Ignis je tako zmagal s 110:78.
* * *
ZADAR - BALKAN	106:61
V zadnjem kolu tekmovanja za evropski pokal prvakov je Zadar doma z visoko razliko premagal bolgarsko ekipo Balkan iz Botev-grada. Najboljša v vrstah Zadra sta bila ponovno čosič in Američan Richards.
BOKS
CIUDAD MEXICO, 13. — Mehiški boksar Jose Napoles bo branil naslov svetovnega prvaka v velter kategoriji v mestu Acapulco (22. marca letos).
NAMIZNI TENIS
.Jf tropskih košarkarskih pokal- i ji v prvem polčasu niso igrali naj-“«tekmovanjih je prišlo do ključne- bolje (49:44), pa so v drugem delu §a trenutka: na sporedu bodo pol-nalna srečanja. V raznih tekmova-Jin je trenutno jugoslovanska ko-Tt,,.? uvrstila kar štiri zastopnike,
«lije pa trj. Zn&čilno je tudi, da enutno praktično ni favoritov. Pri jm. Pa ne moremo mimo dejstva,
* Jugoslavija v teh tekmovanjih aPravila velik napredek.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
V ,A skUp{nj je Crvena zvezda o-syojila prvo mesto in bo tako v pol-imalu igrala proti Jugoplastiki)
SKUPINA A
LESTVICA: Crvena zvezda Beo-8rad 6, CSKA Sofija, Juventud Ba-Qalona in Racing Antwerpen 2.
* * *
, Y S skupini je Jugoplastika s 13 očkami premagala Sinudyne in je ako osvojila drugo mesto. Sovjet-K* peterka Spartak pa je nasula rancozom kar 119 košev in je tako osvojila prvo mesto.
SKUPINA B Izidi 3. kola
Jugoplastika Split (Jugoslavija) — moo,yi?e Bologna (Italija) 165:155 mo-N *n ^ 74); Spartak Leningrad Sf)„ - Le Mans (Francija) 179:113 (60:60 in 119:79).
LESTVICA: Spartak Leningrad 6, ugoplastika Split 4, Sinudyne Bologna 2, Le Mans 0.
_	Polfinale
onartak Leningrad - CSKA Sofija L. zvezda — Jugoplastika
koračev pokal
D skupini Bosni ni uspelo pre-v aSati močno peterko Barcellona. t ar°vanci trenerja žeravice, ki le-, s_ trenira v Španiji, so premagali aosarsarje iz Sarajeva s 14 točka-1 razlike in so tako osvojili prvo mesto v tej skupini.
SKUPINA D p	Izidi 3. kola
arcellona (Španija) — Bosna Saio 8n0R«(yu?oslavi-ia) 153:147 (73:81 « 80:66); IBP Rim (Italija) - O-
^?6y4q?n7A9-SeS	163:162
LESTVICA: Barcellona 6, Bosna
Antabel°0.4’ 1513 Rim 2’ 01impyque
Fnv ri Polfinale orst Cantù — Partizan Beograd Barcellona - Brina Rieti
POKAL
EVROPSKIH prvakov
ferez te/nk,ap,ini 4® ^n13 « .Vareseja o- lezav doma premagal Slavijo iz
Trenutno se ne pozna še izzivalca mehiškega boksarja. Kaže pa, da sta glavna kandidata Clyde Cray (Kanada) in Angel Espada (Portoriko).
SMUČANJE
ZELL AM SEE, 13. — Annema-rie Pròll-Moser je osvojila prvo mesto na državnem smučarskem prvenstvu v veleslalomu s časom ril”37. Druga je bila Monika Ka-serer.
* * »
LES DIABLERETS, 13. — Lise-Marie Moredod je bila prva na švicarskem državnem prvenstvu v veleslalomu (1’34”56). Olimpijska prvakinja Marie Therese Nadig je bila diskvalificirana.
TEDENSKI PREGLED NAŠIH EKIP
Druga zaporedna zmaga Bora Slovenski derbi Kontovelu
Položaj Krasa postaja vse bolj zaskrbljujoč - Prva zmaga goričkih šesterk
V osmih tekmah preteklega odbojkarskega kola so naše ekipe izbojevale samo polovičen uspeh. Pri tem je potrebno pripomniti, da je bil odigran en derbi in da so odbojkarji Bora počivali. Niti to pot se nismo povzpeli iznad poprečja preteklih prvenstveni)! tekem.
MOŠKA C LIGA
Šesterke, ki igrajo v tej ligi imajo za seboj polovico prvenstva. Tudi poslovilna tekma prvega kola se je za Kras končala (kot prejšnjih pet) s porazom. Položaj Zgoničanov postaja vse bolj zaskrbljujoč. Vse bo odvisno od povratnega dela. U-pamo, da'ne bo vse prekasno in da se bo zamujeno dalo nadoknaditi. Ostala dva tržaška ligaša sta zmagala. Na vrhu lestvice je še vedno nepremagljivi Sai iz Belluna. Zaenkrat je v konkurenci za prvo me-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiTUHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiriiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinHniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinii«
SP V KALKUTI
Šurbek in Stipančic zmagala Prvakinja Ha Ju-lan izločena
Tudi Mariborčan Savnik in KarakašeVic v drugem kolu - Med ženskami le Palatinuševa
KALKUTA, 13. — Po zaključku ekip- drugem nizu, v katerem je Avstrijec
Praše * aoma premagal Slavijo iz ■ Čeprav italijanski košarkar-
nega tekmovanja, ki je prineslo največ uspeha kitajskim predstavnikom, ki so osvojili prvi mesti *ako v moški kot. tudi v ženski konkurenci, se je svetovno namiznoteniško prvenstvo v indijskem mestu Kalkuti nadaljevalo s prvimi boji med posamezniki in dvojicami.
V moški konkurenci še ni bilo večjih presenečenj, saj se je vseh 16 nosilcev skupin uvrstilo v nadaljnje kolo. Jugoslovani so začeli dokaj dobro: zmagali so Savnik, Karakaše-vič, Stipančič in šurbek, izločen pa je bil le Kosanovič, katerega je premagal močni Anglež Douglas. Najlažjo zmago je zabeležil Dragutin Šurbek, ki je v dosedanjih srečanjih pokazal res vrhunsko igro in ki upravičeno spada med glavne favorite za zlato kolajno. Zagrebčan je premagal avstrijskega predstavnika Weineman-na v treh setih in to z neverjetno lahkoto. Potruditi se je moral le v
tc.h t mr 2 f *• j À s 1
Anton
teniško*1^6 *“ DraSut>n šurbek, stebra jugoslovanske namizno-eprezentance, ki je v Indiji osvojila srebrno kolajno
pokazal nekaj dobrega. Antun Stipan-Čič je že v 1. kolu naletel na neugodnega nasprotnika, Šveda Persona, katerega je na srečo premagal brez večjih težav. Mariborčan Savnik, edini slovenski igralec v moški reprezentanci, se je prav tako dobro odrezal, saj je zmagal v dvoboju s predstavnikom Hongkonga Wong Jiu Vingom.
Italijanski igralci so morali položiti orožje že v svojem prvem nastopu. Stefano Bosi je igral še najbolje, a proti Dancu Hansenu ni našel prave obrambe. Roberto Gion-tella in Massimo Costantini sta pokazala zelo bledo igro in sta bila poražena v treh nizih.
Pri ženskah je prišlo do prvega velikega presenečenja. Svetovna prvakinja iz Sarajeva in svetovna prvakinja v ekipnem tekmovanju Kitajka Hu Ju-lan je pamreč ,izgubila proti Sovjetinji Getraititi in tako že zaključila svoj nastop v tekmovanju posameznic. Jugoslovanke so bile manj uspešne od svojih moških rojakov. Izmed štirih predstavnic se je v nadaljnje kolo uvrstila le Palatinuševa, ki je v lepem srečanju premagala Romunko Moldovanovo. Slovenka Eva Jelerjeva je po ogorčenem boju prepustila zmago znani Madžarki Latellerjevi. Korpova je po izredno dolgem in utrudljivem boju na koncu le podlegla češkoslovaški igralki Šmidovi, pa čeprav je vodila že z 2:0. Fabrijeva pa je gladko izgubila proti Riedlovi. Izmed ostalih srečanj naj omenimo še poraz ene izmed favoritinj, predstavnice Južne Koreje, Li Ailessove, ki je izgubila s Kitajko čen Huai-jiungovo.
REZULTATI
Moški
šurbek — Weinemann (Av.) 3:0 (21 proti 8, 23:21, 21:10), Stipančič — Per-son (Šve.) 3:1 (21:6, 21:17, 21:23, 21:10), Savnik — Wong Jiu Ving (Hongkong) 3:1 (18:21, 22:20, 21:11, 21:16), Karakaševič — Peong Tah Seng (Mal.) 3:1 (21:12, 11:21, 21:14, 21:16), Kosanovič — Douglas (Angl.) 1:3 (22:20. 15:21, 11:21, 11:21), Bosi — Hansen (Dan.) 1:3 (21:14, 19:21, 16:21, 18:21), Giontella — Ovčarik (Češ.) 0:3 (10:21, 16:21, 19:21), Costantini — Fo-renz (Mad.) 0:3 (14:21, 17:21, 13:21).
ženske
Palatinuš — Moldovan (Rom.) 3:1 (21:5, 14:21, 21:17, 21:18), Fabri — Riedl (Češ.) 0:3 (18:21, 19:21, 13:21), Jeler — Lotaller (Mad.) 2:3 (14:21, 14:21, 22:20, 21:19, 17:21), Korpa — Šmid (Češ.) 2:3 (21:17. 21:19, 18:21, 18:21, 19:21), Hu Ju-lan (Kit.) — Getraitite (SZ) 1:3, Li Ailess (Južna
Kor.) — čen Huai-jiung (Kit.) 1:3, Grafova (češ.) — Magos (Mad.) 3:0.
S. K.
ODBOJKA
Tehnično vodstvo italijanske odbojkarske zveze je objavilo seznam odbojkarjev in odbojkaric, ki bodo prišli v poštev za sestavo obeh reprezentanc za bližnje mednarodne nastope in seveda za evropsko prvenstvo. Kot je znano, bo zvezni članski trener Anderlini (ki je zamenjal Federzonija), pri članicah pa Bellagambi.
Seznam članov je naslednji:
Pilotti, Lanfranco, Forloni (CUS Turin), Donato (Petrarca), Mon-torsi, Nannini, Sibani, Piva, Gio-venzana in Dall’Olio (Panini), Di Bernardo (COOP Italia), Panizzi (Pneus), Gusella (Cesenatico), Nas-si, Innocenti in Lazzaroni (CÙS, Pisa), Concetti in Matassoli (Lubiam), Alessandro in Greco (Paoletti), De Coste, Nencini, Salemme in Mattioli (Ariccia) ter Egidi (Minelli).
Članice: Savoldelli (Presolana), Bonacini in Visconti (Nelsen), Marini (CUS Padova), Torretta, Poz-
sto še ekipa gasilcev Dall’Acqua iz Trevisa.
IZIDI 9. KOLA
Marghera - Brusegana 3:1, Grandi Motori - Ferroni 3:1, Ara Trento - Sai Belluno 0:3, Dall’Acqua Treviso - Kras 3:0, AGLI Montecchio -Libertas Trst 2:3.
LESTVICA
Sai Belluno 18, Dall’Acqua Treviso 16, Ferroni Verona 12, Libertas Trst, Grandi Motori Trst in Pallavolo Marghera 10, Ara Trento 6, Brusegana Padova in Kras Zgonik
4,	AGLI Montecchio brez točk.
Prvenstvo se bo nadaljevalo 22.
t.m. z naslednjimi pari:
Libertas Trst - Brusegana, Grandi Motori - Marghera, ACLI Montecchio - Kras, Dall’Acqua - Sai. Pallavolo, Ara Trento - Ferroni.
ŽENSKA C LIGA
Vse je kazalo, da bodo zastopnice Brega pripravile svojim zvestim navijačem prijetno presenečenje. Po prvem zmagovitem setu, se je v drugem zataknilo, pa čeprav so že vodile s tako razliko, da je bilo skoraj nemogoče izgubiti. V odločilnih posegih zadnjega in odličnega petega niza so bile spet gostje bolj zanesljive. Odbojkarice Bora so po nepotrebnem prepustile uvodni set preslabemu Libertasu iz Pordenona, ki na stadionu «L maj» ni pokazal nič posebnega. Še vedno sta še neporažena Mogliano Veneto in Mar-zotto. Bor je tretji, Breg pa četrti.
IZIDI 5. KOLA
Breg - Marzotto 2:3, Mogliano Veneto - Sala 3:1, Bolzano - Corridoni 3:0, Bor - Libertas Pordenon 3:1.
LESTVICA
Mogliano Veneto 10, Marzotto Val-dagno 8, Bor 6, Breg, Libertas Pordenon in Sala Trento 4, Bolzano 2 in Corridoni brez točk.
Tudi prvenstvo 3. lige pri članicah se bo nadaljevalo 22. t.m.:
Corridoni - Bor, Sala - Bolzano, Marzotto - Mogliano Veneto, Libertas Pordenon - Breg.
MOŠKA D LIGA
V petem kolu so igralci Bora počivali. Ostale tri tekme so se končale po pričakovanjih. Ginnastica iz Pordenona je prepričljivo odpravila
5.	Giorgio, Concordia in Quattro Torri pa sta prepustila nasprotnikom set. Na samem vrhu lestvice sta sedaj Ginnastica in Bor, ki imata po 8 točk, toda Ginnastica ima izgubljen set manj.
IZIDI 5. KOLA
Concordia - Donà 3:1, Ginnastica Pordenon - S. Giorgio 3:0, Codogna-to - Quattro Torri 1:3.
LESTVICA
Ginnastica Pordènon ih Bor 8, Quattro Torri Ferrara 6, S. Giorgio Marghera - Benetke, Codognato Mestre in Concordia Schio 2, Donà Rovigo brez točk
ekipama Kontovelom in Sokolom. Po dokaj izenačeni in pet setov dolgi igri sta točki ostali na Proseku. Tretjič v letošnjem prvenstvu je Sloga ostala praznih rok z istim izidom. Za borovke je letošnje prvenstvo prava kalvarija. Ekipa Volley Bali iz Pordenona je izbojevala peto zmago.
IZIDI 5. KOLA
Julia - Sloga 3:2, Kontovel - Sokol 3:2, PAV Despar - Inter 3:0, AGI Gorica - Volley Bali 1:3, Bor - Torriana 0:3.
LESTVICA
Volley Bali 10, PAV Despar in Kontovel 8, Julia 6, Sokol, Sloga, AGI in Inter 4, Torriana 2, Bor bi*6Z točk
PRIHODNJE KOLO (15. in 16. 2.)
Volley Bali - Bor, Inter - AGI, Sokol - PAV Despar, Sloga - Kontovel, Torriana - Julia. G. F.
Košarkarska ekipa višje srednje šole «Prešeren», ki je včeraj visoko premagala moštvo «Carli». Zgoraj: Slega, Lisjak, Kraus, Starc, Kravos, Gantar; spodaj: Tavčar, Krečič, Mazzucca, Žerjal, Dolenc, ki je tudi trener naših dijakov
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininimiiiiiiiriiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiumiiiiiinaiiil
BIATLON
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
zetti (Alzano), Densi, Natali, Dei, 1 T,u<1i prj članih se bo prvenstvo Julli in Marè (Valdagna), Marche-1 na^ajj?val° caz stonna^t dm:
S. Giorgio - Codognato, Gasilci Do-
Slavje zastopnikov iz Vzhodne Nemčije
Najboljši Italijan Baritussio (šesti)
ANTHOLZER TAL (Anterselva), 13. — Na svetovnem prvenstvu v smučarskem biatlonu, na 15 km dolgi progi, so zastopniki ZRN želi popolno slavje. Med prvih sedem konkurentov so uvrstili kar štiri svoje zastopnike.
1.	Richter (ZRN)	58’92”3
2.	Rosch (ZRN)	59’31”4
3.	Heggstad (Nor.)	59’57”9
4.	Kuntola CFin.)	1.00’20”1
5.	Moller (ZRN)	1.00’33”4
6.	Baritussio (Italija)	1.01’10’’6
7.	Ullrich (ZRN)	1.01’23”3
8.	Bjoemaald (Nor.)	1.01'38”6
9.	Andersson (šve.)	1.02’27”4
10.	Murankab (Pol.)	1.02’57”6
Poldovci dvakrat poraženi
se (Valsanson), Forestelli (Metau-ro Fano), Pezzoni (CUS Parma), Polmonari (Olimpia Ravenna) in T. Pizzo (Torre Tabita Catania).
ZURICH, 13. — Drugi «dan svetovnega nogometa» bo junija letos, v Rio de Janeiru. 11. ali 18. junija bo namreč na sporedu tekma reprezentanc Evrope in Amerike.
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ	0 cm
MATAJUR	15 cm
VIŠARJE	55 cm
NEVEJSKO SEDLO	5 cm
KOCA GILBERTI	125 cm
SEDLO PRAMOLO	50 cm
RAVASCLETTO	0 cm
PIANCAVALLO	20 - 60 cm
ZONCOLAN	15 cm
ČRNI VRH	0 cm
KRANJSKA GORA	0 cm
KANIN	60 - 310 cm
POHORJE	5 cm
KRVAVEC	10 - 25 cm
ZATRNIK	0 cm
BOHINJ	0 cm
VOGEL	75 cm
POKLJUKA	12 cm
ZELENICA	30 cm
NARAŠČAJNIKI
RICREATORI B — POLET 41:26
(18:14)
POLET: Sosič 6, Danev lO. Ma-lalan 2, Piccini M. 2, Ferluga 6. SODNIK: Gilleri.
V Trstu so poletovci igrali proti Ricreatoriju in tekmo zgubili le s petnajstimi točkami razlike. To je šs kar zadovoljiv rezultat, saj je
_________ treba pomisliti, da so Openci sto-
nà - Ginnastica Pordenon, Bor - Con- pil: na igrišče le s petim igralci;
cordia.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Končno sta bili uspešni obe go-riški šesterki. Najbolj razveseljiv pa je prvi uspeh Doma. Olympia je pospravila četrti par točk. Po zadnjem uspehu je na odličnem tretjem mestu, Dom pa ima še s tremi drugimi nasprotniki dve točki. Tudi v tej skupini je še nepremagana samo Torriana iz Gradišča.
IZIDI 5. KOLA
Dom - Libertas Turjak 3:2, ASFJR - R Pozzo 3:2, Torriana - Fiume Veneto 3:0, Lambertin Sportivo - Olympia 1:3, ACLI Sv. Jakob - PAV Despar 3:2.
LESTVICA
Torriana Gradišče 10, Fiume Veneto, Olympia Gorica in ACLI Sv. Jakob 8, PAV Despar Viden in II Pozzo Pradamano 4, Lambertin Sportivo Viden, Dom Gorica, Libertas Turjak in ASFJR 2 točki.
PRIHODNJE KOLO (15. in 16. 2.)
Olympia - ACLI Sv. Jakob, Lambertin Sportivo - Fiume Veneto, Il Pozzo - Torriana, Libertas - AS FJR, PAV Despar - Dom.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Osrednja tekma petega kola je bila na Proseku med slovenskima
nekateri so namreč istočasno igrali na Opčinah v prvenstvu dečkov.
Tokrat so poletovci zaigrali res dobro, saj so po prvem polčasu zaostajali le za štiri točke. V dru-
gem polčasu pa so imeli glavno besedo trud in pa pomanjkanje rezerv, tako da so morali igralci dobro paziti, da ne bi zapustili i-grišča zaradi petih osebnih napak.
DEČKI
POLET - RICREATORI 34:117
(17:45)
POLET: Kovačo 2, Pisani 3, Grgič E. 2, Piccini Alex 14, Hrovatin 2, Petje 9, Bratož 2.
PROSTI METI: 6:12.
SODNIK: BeHini.
Poletovci so na Opčinah zgubili proti tržaškemu Ricreatoriju. Drugačnega rezultata pa ni nihče mogel pričakovati, saj so domačini v glavnem začetniki, medtem ko so Tržačani glavni kandidati za prvo mesto v tem prvenstvu.
Treba je še povedati, da je manjkal Valter Sosič, ki je igral v prvenstvu naraščajnikov, tako da ni bilo nobenega, ki bi znal prinesti žogo v napad; gostje so to izkoristili in v glavnem dali koše s protinapadi. Edina, ki sta se odlikovala v Poletovih vrstah, sta bila Piccini in v prvem polčasu Petje.
Lota
ŠAH
CIUDAD MEXICO, 13. - Tudi Mehika je postavila svojo kandidaturo, da bi se odvijal «šahovski dvoboj stoletja» med Fischerjem Karpovom v mehiški prestolnici.
Doslej sta glavna kandidata za ta dvoboj Italija in Filipini.
KOŠARKA
Prvenstvo višjih srednjih šol
Prešeren 79:46 Zois 2:0 b.b.
Prešeren — Carli	79:46
(31:24)
PREŠEREN: Gantar 16, Kravos, Krečič 6, lisjak 14, Mazzuca, Slega, Tavčar, Žerjal 19, Starc, Kraus 24.
SODNIKA: Verh in Desco (Trst). PROSTI METI: Prešeren 10:16.
Po prvi tekmi, ki so jo dijaki Prešerna izgubili proti Da Vinci, so včeraj premočno premagali e-kipo Carlija. Naši fantje so v prvem polčasu igrali precej zaspano, namesto da bi zasledovali razliko v koših, ki bo odločala o četrti ekipi, ki bo nastopila v finalu. Posebno v prvem polčasu se peterka Prešerna ni borila v obrambi, niti v napadu. Naši košarkarji so bili stalno v vodstvu in preveč so se nanašali na višino svojih i-graicev, tako da so šli na počitek z razliko samih sedmih točk.
V drugem polčasu igre se je e-kipa Prešerna reorganizirala in končno ji je uspelo doseči nekaj protinapadov, tako da se je razlika na koncu tekme povečala na 33 točk.
Verjetno bo ta razlika premajhna za vstop v finale, toda glavno je to, da tudi naše višje šole lahko presenetijo na takih šolskih prvenstvih, čeprav je izbira naših dijakov napram italijanskim šolam zelo majhna.
Zois — Galilei	b.b. 2:C
«Trgovci» so se precej razočarani vrnili v slačilnice takoj po o-grevanju, kajti z Galileom so si hoteli pridobiti visoko razliko v koših, ki je v tem prvenstvu tako zasledovana. Ni razumljivo pa, zakaj se Galilei ni predstavil na i-grišče. Verjetno je to že navada, kajti v ženskem odbojkarskem prvenstvu se je zgodilo isto.
EKR
Enajsterica padriške Gaje, ki nastopa v 3. nogometni amaterski ligi
Ljudje pMsSifli^GUJONr
_Nadiških dolin
f1lV[DlL MIROSIAV KOŠUTA	17.
tajajo iz ai.„: • ullovne osebe so vzporedne s tistimi, ki 1116(1 raznimi '	njegovi fizični osebi. Pri gestapu s
Padli v roke ?aci11?1v Oživljanj a nad nesrečniki, ki so ji ljudje nK;b ™e i še posebno radi slačenje. Na ta nač ta bi	zgubili sleherno voljo vztrajanja: kak
Se Potrti od poniža	luc11 njihovo osebnost, čutili
Cio
tar brska tvww^0 čuti, da prizadeva sramežljivost, 1 ges	S1 sebi enakega, kakor da bi ga slačil.
Rekel	v mke’ ki slačijo.
116 Prenaša da K-U^e vlme,šavanje» v smislu, da tudi otn narodnostne skimr.ga*^fqRi tuji ljudje. Jezik neke različi niogoče določ;tiStl’CePrav.razumljiv’0stane vselej «tu 1,3 Je gotovo da • 1 vreclnosti tega pridevnika. Vsekak yanie nekesa nar-/6 v?ak jezik hkrati izražanje in pogo; kl se ločijo od	cntenja, mišljenja, hotenja: dejan;
n°sti, morebiti mìi ,Janj v neki drugi narodnostni skr ne odgovarjajo i..ai,enkoslno' vendar kolikor zadostuje, -resljajem, ker’ sn or oll’šje harmonike, tistim natančni so različne tonalitete.
Podrecca je takole povedal: «Slovanski jezik se čudovito istoveti z naravo stvari in ljudi. Če bi ga hoteli izkoreniniti, bi torej morali prej uničiti prve in druge.»
Družinski član pri vstopu v hišo rabi pravi ključ. Kdor na silo odpira vrata z odpiračem, je pač tujec.
Rezultat tega notranjega nasilja, ki ga ni mogoče raziskati, je manjvrednostni kompleks.
USTRAHOVANJE
Manjvrednostni kompleks podpira tudi ustrahovanje, do katerega še zmeraj prihaja.
Vojna nas ni naučila ničesar. Pri nas je govorjenje o svobodi in pravicah manjšin strogo akademsko in velja samo za druge. Celo tukajšnja sekcija neke levičarske stranke, ki se po vsej zahodni Evropi bojuje za te pravice in za svobodo, ravna heretično in razglaša: «Nočemo manjšinam pripadajočih pravic, ki jih določa ustava, ker se ne štejemo za manjšino».
Dejansko so uradno izjavili, da v videmski pokrajini ni nikakršne manjšine oziroma da vsi govore zgolj italijansko. Spotoma se ti vsiljuje ponovitev stavka, ki ga je izrekel Galilei, ko je moral podpisati ptolemejsko teorijo: «Eppur si muove». Zakaj nobena komisija, pa naj bi bila še tako sveta, ne bi mogla ustaviti zemlje in povzročiti sončnega kroženja okoli nje. Prav tako bi lahko rekli: «Ni manjšine? In vendar se v Benečiji govori slovensko».
Poglejmo, kako je prišlo do zanikanja obstoja naše manjšine in kdo so krivci.
Za časa slovitega dvajsetletja, se ve, je bilo prepovedano vse, kar bi lahko vrglo kako senco na monolitsko veličino kraljestva in potem slavnega imperija, herojsko osvojenega s porazom štirih bosopetih neguševih vojakov. Misel, da bi neka narodnostna manjšina lahko imela pra-
vico do državljanstva, je bila nedopustna.
Od dokončnem žalostnem razsulu imperija leta 1945, ko so bile začrtane nove meje in se je vsem odvalil kamen od srca, so se tu pa tam nepričakovano, kakor gobe ob mlaju, pojavili posamezniki, ki so sprožili precej manj slavno kampanijo, kakor je bila tista fašistična, ker je potekala v znamenju anonimnosti. S strašilom izmišljenih nevarnosti so začeli ščuvati ljudi proti tistim, ki so menili, da so dosegli pravico svobodnega izražanja na narodnostni ravni.
Povsem neverjetno je, da bi bili to počenjali brezplačno. Seveda ne zaradi varnosti meja, zakaj te so tam in tam ostanejo, niti zato, da bi napravili naše doline Italiji zvestejše, zakaj naši alpinci, ki so govorili isti naš slovenski jezik, so svojo zvestobo v dovoljšnji meri dokazali tja od ruskih step do puščavskih peščin. Zna biti pa, da teh stvari v kakšnem rimskem ministrstvu niso vedeli, zaradi česar so bili kot modri upravljale! pripravljeni seči v mošnjo, da bi zagotovili nedotakljivost «svetih italskih meja, ki jih je Bog začrtal».
Titovci, izdajalci in komunisti so bili vsi tisti, ki so na temelju človeških pravic in italijanske ustave zahtevali zase takšne pravice v sklopu italijanske države.
Ta boj je bil naperjen skoraj izključno proti beneškim duhovnikom samo zategadelj, ker «so si drznili» govoriti v jeziku ljudstva, kakor je bil govoril Kristus ljudem v njihovem aramejskem narečju, ne pa v latinščini ali grščini in niti v hebrejščini.
Ta pojav redno zasledimo v nekaterih deželah, kjer je za vzpostavitev in ohranitev nasilniškega režima potrebno odpraviti osebe, ki so štete za poštene, ker uživajo ugled in so izobražene.
Vsi se še spominjajo sramotne kampanje, ki so jo nekateri časopisi vodili proti tako imenovanim «slovan-
skim» beneškim duhovnikom, ko so jih zmerjali s komunisti in izdajalci.
Moč obrekovanja! Celo neki katoliški dnevnik, ki se je potem opravičil, je objavil članek podobne vsebine. Kako prav je imel Voltaire: «Obrekujte, obrekujte, nekaj bo ostalo».
Pod vplivom tega je bilo videti sodstvo. Zanimivo je bilo prisostvovati procesu, ki ga je neki duhovnik sprožil zaradi obrekovanja proti dvema dnevnikoma. Predsednik sodišča je vztrajno spraševal, če je tožnik naročnik tega tega slovenskega dnevnika, če je prebiral tega drugega in tako naprej, da se je nazadnje zdelo, da se proces vrši proti obrekovancu, ne pa proti obrekovalcem.
Pod vplivom tega je bilo videti vodstvo Krščanske demokracije, ki so ji beneški župniki masovno prinesli glasove svojih dolin. Na proteste zaradi vedenja nekaterih njenih pripadnikov in na povabilo, naj jih opozori na že omenjeno ustavo, je vodstvo odgovorilo z izgovorom, da to ni priporočljivo: sicer bi bilo namreč v nevarnosti, da zgubi glasove.
Tudi neki levosredinski poslanec je v parlamentu zmerjal duhovnike Nadiške doline.
Pod vplivom tega so bili videti karabinjerji: ob slehernem verskem obredu ali shodu, ki so se ga udeležili tudi tržaški ali goriški Slovenci — prav tako italijanski državljani — so nastopili do zob oboroženi.
Rekli boste, da vsaj Cerkve, glede na to, da je katoliška, to ni pogojevalo. Pa le ni bilo tako. Začnimo kar z njegovo ekscelenco nadškofom: ko je prišel obiskat naše fare, se je pojavil — ne na svojo željo — z dobro oboroženimi karabinjerji, kakor da bi izpostavljal nevarnosti svoje življenje in da bi bili mi razbojniki.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir. celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din. ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	14- februarja 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokraimo se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.i.


Izdala in tiska
V 4
7TT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
«Mini kompromis» v Benetkah in konkordat z Vatikanom
Kriza v beneški občini je sedaj v ospredju komentarjev italijanskega časopisja. Vsi listi jo bolj ali manj povezujejo s splošnimi nagibi in izbirami, ki so pripeljali demokristjane in socialdemokrate v Benetkah na odločitev, da se izneverijo tako imenovanemu «minikompromisu» za rešitev problemov zgodovinskega središča beneškega mesta. Vsi tudi poudarjajo, da so po socialdemokratih tudi demokristjani odstopili iz občinskega odbora na pritisk novega odgovornega demokristjanske-ga voditelja v uradu za krajevne ustanove Antonia Gave. ki je takoj potem ko jt zvedel, da bodo demokristjanski odborniki odstopili, takoj tekel k Fanfaniju, da bi ga o tem obvestil. Fanfani se je oddahnil, začela pa se je huda polemika.
Zelo razjarjeni so socialisti, ki so včeraj v svojem glasilu «A-VANTT» pisali: «Položaj je zelo nevaren zaradi prozornega poskusa, da se paralizira dejavnost občinske uprave v tem zadnjem odločilnem razdobju njenega življenja pred upravnimi volitvami in to v trenutku, ko je šlo za izvajanje posebnega zakona in za u-smeritve na interesnem področju. Na drugi strani pa so ne samo PSI in levičarske sile, temveč tudi KD poudarili, da se bodo upirali tem težnjam. To se je zgodilo vsaj v krogih večine, ki na mestni ravni vodi to stranko in ki jo izraža struja «Forze nuove». Krajevni voditelji so odgovorili na napad notranjih in zunanjih zmernejših demokristjanskih sil ter obsodili jasno odgovornost PSDI in poudarili veljavnost linije in sporazumov, ki so bili sprejeti na občinskem svetu s sporazumom med levosredinsko večino in komunistično opozicijo.»
«Tako dobiva jasne obrise spopad v sami KD med krajevno levičarsko večino ter skrajno desnico, ki se krčevito drži Fanfani-jevega tajništva.»
Turinski list «LA STAMPA» tako komentira dogodek: «Huda kriza, prepolna obtožb in protipbtožb. In kaj se bo sedaj zgodilo? Ni še rečeno, da ne bi mogel zgodovinski «minikompromis» ponovno vstati, toda jasno je, da so težave za tako operacijo strahovito narasle. Na vsak način, če se ne bi moglo skleniti sporazuma za nov odbor, bo mesto šlo žalostno po poti komisarske uprave. In tako bi poskusi, da bi se rešili beneški problemi, žalostno propadli.»
Isti list piše tudi o odprtju zasedanja centralnega komiteja PSDI, katerega uokvirja v trenutek, ko se razplamtevajo polemike zaradi beneške krize. List pravi, da bodo na zasedanju centralnega odbora socialdemokrati zahtevali potrditev morove vlade, čeprav s polemičnim poudarkom. Na vsak način pa poudarja, da je strankih tajnik Orlandi pohvalil beneške socialdemokrate, ker so odrekli sporazumu.
Milanski list «IL CORRIERE DELLA SERA» se omejuje v glavnem le na kroniko dogodkov v Benetkah in v Rimu na liniji pisanja skoraj vseh «neodvisnih» listov. Pomembno pa je zabeležiti, kar je CORRIERE DELLA SERA pisal v svoji predvčerajšnji številki v zvezi s «Fanfanijevo strategijo». Kot je znano, so po vsej Italiji številni primeri «minikom-promisov» (baje jih je okoli 40) Fanfani je sklenil, da bo zbrisal vse te kompromise s političnega zemljevida Italije. Ti njegovi naklepi so skladni z vso njegovo politiko. List piše: «Z razliko od preteklosti se zdi, da Fan-fanijeva strategija in taktika popolnoma sovpadata: morda zato ker ni več prostora za manevriranje, morda zato ker človek čuti, da je prišel do zadnje preizkušnje ter je nagnjen k skušnjavi, da spremeni junijske volitve v drug referendum, za ali proti KD in njenemu tajniku. Kot v preteklosti, pa Fanfani verjame v možnost, da si bo spet pridobil glasove. ki jih je izgubil 12. maja in v naslednjih volitvah». In še naprej: «Razume se bolje še nekaj drugega: zakaj Fanfani stremi s tako zavzetostjo za tem, da bi si pridobil tisto zmernejše področje v sredini in v desni sredini..., ki še vedno glasuje za tri stranke, ki so različne od KD».
Časi pa so se spremenili, pravi list. «Forlani je užival podporo dela levice, to je De Mitove baze» ter je lahko računal na Donat Cattinovo nevtralnost. Fanfaniju pa nasprotujeta tako «Base» kot «Forze nuove». List tako zaključuje: «Popolnoma jasen je končno Fanfanijev načrt, da vplete vso stranko v kampanjo, ki jo lahko pravilno definiramo kot odločilno za usodo KD. Ne ve se pa še, če se demokristjanski tajnik zaveda nevarnosti, da bo moral voditi "samotarski boj”».
Demokristianski list «IL POPOLO» v svoji predvčerajšnji števil ki posveča oolemičen člančič komunistom in socialistom v zvezi z nekakšnim geslom, ki naj bi ga razširila levica: «KD s svojimi 40 odst. glasov ima v svojih rokah 90 odst. oblasti.» V odgovor na to geslo «IL POPOLO» niše: «Sorašuiemo se: komunistična stranka uoravlia ali ne upravlja v Italiji velik kos oblasti? Odgovarjamo: Prav gotovo ga u-
pravlja in ne samo v deželah in občinah, kjer vlada skupaj s socialisti . .. Upravlja ga tudi, kjer KPI nima večine. Dovolj je pomisliti na oblast, ki jo izvaja na parlamentarni ravni in v parlamentarnih komisijah ter v sindikalni dialektiki». «Pravzaprav se lahko reče, da KPI znanstveno organizira nekakšno protioblast ter za nameček monopolizira, ali skoraj, opozicijo. Njeni volilni uspehi so logična posledica proti-oblasti ...» List navaja podobne ugotovitve tudi glede socialistov. Demokristjanski list posveča nadalje precej pozornosti socialdemokratskemu zasedanju centralnega odbora.
Neodvisni «PAESE SERA»» pa v svoji predvčerajšnji številki obsoja Fanfanijevo politiko s temi besedami: «Toda sedaj, to je po zaključku vsedjžavnega sveta krščanske demokracije, niso več potrebna predvidevanja: vsi lahko ugotavljajo v resnici do kakšne stopnje notranjega razsula je pripeljal senator Fanfani s svojim integralizmom politično formacijo, ki je nekoč pripadala Sturzu in De Gasperiju in katero skuša, brez vsakršnega smisla za samokritiko, voditi tudi v bodočnosti.»
Komunistično glasilo «L’UNITA’» pa o beneških dogodkih piše tako: «Predvidevanja o nadaljnjem razvoju krize so za sedaj še prezgodnja. Prav kotovo se je PSDI kvalificirala jasno kot stična točka notranjih in zunanjih konservativnih sil v beneškem občinskem svetu ter interesov, ki so bili prizadeti zaradi procesa, ki se je sprožil v Benetkah: delovanje mehanizma izvajanja posebnega zakona pod vodstvom izvoljene skupščine z namenom, da bi se razbili vsi poskusi špekulantov, ki si skušajo prilastiti neprecenljivo premoženje tega mesta. Včeraj zvečer so se misovci in liberalci takoj postavili na stališče socialdemokratov, to je za takojšnjo krizo ter za konec povezave s komunisti. Dejansko so isto stališče sprejeli tudi republikanci, kljub zapletenim «distinguo» med formulami in vsebinami. Najprej so podprli socialdemokratski manever, češ da je bil upravičen zaradi predhodnih sporazumov med KD, PSI in komunisti, nato pa so še končno izjavili, da v beneškem občinskem svetu ni mogoč noben sporazum».
V svoji predvčerajšnji številki pa list «L’UNITA’» ostro polemizira s Fanfanijem v članku "La moda secondo il segretario demo-cristiano”. Tajnika krščanske demokracije napada zaradi njegovih zgodovinskih stališč do porajanja fašizma v Italiji, ko je v nekem svojem zgodovinskem delu govoril o «modi, ki je obveljala med italijanskimi člani ljudske stranke leta 1923». «L’UNITA’» pravi, da pocveča Fanfaniju izjavo, ki jo je podal demokristjan Francesco Luigi Ferrari, ki je tedaj šel rajši v izgnanstvo, kot da bi klonil pred fašizmom: «Nevarnost komunistične anarhije je le votel strah, ki ga ustvarja fašizem, da bi upravičil svoj obstoj. tudi z oboroženo silo, v vladi.»
Medtem se pojavlja na obzorju novo vprašanje, ki bo verjetno zelo razvnelo politično vzdušje v Italiji: gre za revizijo konkordata med italijansko državo in Vatikanom. To vprašanje se bo vleklo mesece in mesece, ter morda še več, preden bo rešeno, ker so stališča raznih strank večkrat popolnoma nasprotna. Na eni strani je KD, ki meni, da bi bilo treba vnesti samo majhne popravke, na drugi_ pa nekatere druge stranke, ki s’koraj zastopajo stališče, da bi bilo treba prepustiti konkordat usodi nekakšnega naravnega umiranja.
Demokristjansko glasilo «IL POPOLO» piše: «Samo nekateri členi konkordata, ki so bili podpisani zaradi političnega računa od fašistične Italije in zaradi nujnosti od Vatikana, bodo prišli v poštev.»
Socialistično glasilo «AVANTI» pa navaja izjavo senatorja Mi-cheleja Zuccaia, ki je dejal med dnjOTn: «Koristno je, da se poskrbi za revizijo konkordata . .. med drugim tudi zato. da bi dosegli pozitivne rezultate glede pravne ureditve nekaterih problemov, kot so zakon, družina, verski pouk in nadalje drugačna u-reditev raznih vprašanji, kot na primer praznikov...»
Komunistično glasilo «L'UNITA’» se omejuje do sedaj le na poročanje o zadnjih srečanjih glede tega vprašanja ter navaja razna stališča glede večje ali manjše obsežnosti revidiranega Konkordata. Glede predlogov, da bi prišlo samo do posodobljenja konkordata s sporazumom, ki naj bi predvideval samo ukinitve, spremembe in morebitne dodatke, pa pravi, da bi taka rešitev spravila Italijo v položaj, ki bi bil podoben tistemu, ki je nastal s sporazumom med Vatikanom in gg varsko
Milanski list «IL GIORNO» ter turinska «STAMPA» posvečata temu vprašanju pozornost z daljšima člankoma, kjer zastopata v glavnem stališče, da je brezpredmetna vsaka razprava o ukinitvi lateranskih sporazumov v zvezi s členom 7 italijanske ustave.
ŽE SPET UGRABITEV V LOMBARDIJI
V vasi Olona al Lago ugrabljen industrijec Tullio De Micheli
Uspešni preiskavi o ugrabitvi P. A. Testorija in Inženirja Parabiaghija
VARESE, 13. — V vasi Olona al Lago pri Vareseju je bil danes zvečer okrog 21. ure ugrabljen 60-letni industrijec Tullio De Micheli iz Comeria. V trenutku ko poročamo, so informacije o napadu na industrijca še zelo skope. Kaže vsekakor, da je bil industrijec napaden, ko se je vračal domov s svojim avtom «peugeot 2000». Banditi naj bi ga prehiteli s svojim minijem, ostro zavrli in ga prisilili, da se ustavi.
Roparji so s silo potisnili indu-st.rijca v svoj mini in odbrzeli proti Vareseju, kjer so preiskovalci pozneje našli vozil. Ugotovili so tudi, da gre za avto z evidenčno tablico iz Masse Carrare, ki je bil ukraden v Milanu 9. februarja
Industrijec De Micheli stanuje v Comeriu v Ulici Stazione 43. S sinom je lastnik tovarne «Atea», ki proizvaja naprave za avtomatsko omejevanje ogrevanja in podobno.
Iz Lecca medtem poročajo, da je preiskava o ugrabitvi Paola Astrua Testorija dobila novega zagon. Državni pravdnik v Leccu, ki vodi preiskavo, je podpisal šest zapornih nalogov za domnevne pajdaše Pa-squaleja Gazzilija in Luigija Pelli-corna. ki so ju zasačili v Testorije-vem zaporu. Obema bodo v kratkem sodili z naglim postopkom.
O uspešni preiskavi poročajo tudi iz Milana, kjer je namestnik državnega pravdnika podpisal zaporna naloga za Antonia Scopellitija in Antonina Straffalacija iz Reggio Calabrie v zvezi z ugrabitvijo inženirja Parabiaghija. Oba sta bila tudi že obtožena ugrabitve kalabrijskega zemljiškega posestnika Giuseppa Galija.
tresni sunek. Potres je bil zaznaven le v najvišjih nadstropjih najstarejših mestnih hiš, vsekakor pa ni povzročil ne gmotne škode ne panike.
Malgaška vojska zadušila upor
TANANARIVE (Madagaskar), 13. — Čete zveste vojaški junti, ki je po smrti pokojnega predsednika Ratsimandrave prevzela oblast, so zavzele oporišče Antanimora blizu
glavnega malgaškega mesta. Sodeč po izjavi generala Andriamahaza je zmaga nad upornimi policijskimi četami «policijskih premičnih skupin» terjala na obeh straneh veliko žrtev. Predsednik vojaške junte je izjavil, da je «kri tekla v potokih» in da so izgube strahovite. Istočasno je pozval poveljnika upornikov polkovnika Rajaonarisona naj se vda ter mu je obljubil prost odhod iz države.
Že ponoči so vladne čete vdrle v del oporišča, v jutranjih urah pa so ga popolnoma zasedle, potem ko so s tanki porušili del obzidja.
Še en grški polkovnik za zapahi
ATENE, 13. — Atenski preiskovalni sodnik, ki ugotavlja odgovornosti veljakov propadlega vojaškega režima, je podpisal zaporni nalog za bivšega ministra za javni red in guvernerja državne banke Pavla Tomistosa. Dolži ga skrivnega prilaščanja javnih sredstev v višini nekaj stotin milijonov drahem. Vse kaže, da je Tomistos že pred časom pobegnil v tujino.
V okviru preiskave je sodnik podpisal zaporni nalog tudi za bivšega polkovnika Antoniosa Lekasa, bivšega tajnika vojaškega režima in enega od najvplivnejših častnikov, ki so leta 1967 strmoglavili majavo grško demokracijo. Lekas, ki je na zdravljenju v bolnišnici, je obtožen veleizdaje in upora.
Sodnik je doslej odredil aretacijo 12 bivših častnikov, ki so se udeležili državnega udara. Med aretiranimi sta bivši predsednik Papadopu-los in regent Zoitakis.
STROG UKREP JUGOSLOVANSKIH ORGANOV VARNOSTI
Iz SFRJ izgnali ameriški pevki ki sta razpečali sovražne letake
na-
Sovražne tiskovine sla delili po logu ustaške organizacije iz Chicaga
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Jugoslovanske oblasti so izgnale iz države dve a-meriški državljanki. Anno Jotson Waterman in Glorio Bently, in jima prepovedali vstop v Jugoslavijo za naslednjih pet let, ker sta razpečevali letake s protijugoslovansko vsebino.
Kot je danes sporočilo okrožno javno tožilstvo v Novem Sadu, so pristojni organi ugotovili, da so bili 29. in 30. januarja iz Beograda in Novega Sada po pošti poslani sovražni letaki v ti dve mesti ter v Titograd, Sarajevo, Apatin, Koper in še nekatere kraje v Jugoslaviji. Državljani, ki so prejeli pisemske pošiljke s takšnimi letaki, so jih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiainniiiiiUHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiKHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
ŠE EN PREVRATNIŠKI IZPAD V ITALIJANSKI PRESTOLNICI
Bombna atentata na krožek rimskih policijskih podčastnikov in na garažo policijskih vozil
Hiter in učinkovit poseg agentov je prekrižal prevratnikom naklepe - En terorist ujet, druga dva pa sta zbežala - Nova teroristična organizacija, ki se poslužuje plačanih «killerjev»
RIM, 13. — S hitrim in učinkovitim posegom so agenti letečega oddelka rimske kvesture in lacij-skega oddelka za boj proti terorizmu preprečili bombna atentata na sedež krožka policijskih častnikov in podčastnikov na nabrežju Flaminio in na garažo policijskih vozil v Ulici Urbino. Kriminalna izpada, ki imata jasen prevratniški pečat, sta tesno povezana med seboj in preiskovalci so prepričani, da je bombe postavila ista roka.
Značilno je tudi, da so teroristi izbrali za kriminalni napad čas, ko se veliko govori o policijskem priporu in ko demokrščanski tajnik Fanfani in notranji minister Gui ob podpori socialdemokratov oživljata teorijo nasprotnih ekstremizmov.
Policijska akcija je bila še toliko bolj uspešna, ker so ujeli enega terorista, medtem ko sta druga
padu z atentatorji je bil 23 letni
REGGIO CALABRIA, 13. — Seizmografi krajevne, seizmološke postaje so sinoči okrog 22. ure zabeležili v Reggio Calabrii majhen po-
iiiiiniiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiinHniiimniiimiiiiiiM'-MiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiimmiiiimimiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiHiiiiiiHi*»
V Beogradu kot spomladi
agent Ali Ben Musba huje ranjen v nogo in se bo moral zdraviti mesec dni v bolnišnici.
Kronika razgibane rimske noči je na kratko ta. Okrog 5. ure zjutraj so neznanci vrgli skozi okno krožka policijskih častnikov in podčastnikov tempiran peklenski stroj. Žvenket razbitega stekla je prebudil dežurnega podčastnika, kateremu je uspelo pravočasno onesposo-
dva pobegnila. V oboroženem spo- biti bombo: pet dinamitnih palic
Ljudje so zaradi razmeroma milega vremena malce zmedeni, le vrtnarji so se takoj znašli. Na sliki: prizor
izpred hotela «Moskva» v Beogradu
priklopljenih na detonator z zaži-galno vrvico.
Preiskovalni stroj je stekel nepričakovano hitro in v nekaj minutah so izvidnice letečega oddelka, političnega oddelka in oddelka za boj proti terorizmu že preiskovale nabrežje Flaminio, kjer je sedež policijskega krožka; Deset minut pozneje je na letečem oddelku ponovno brnel telefon: stražar garaže v Ulici Urbino je opazil dva atentatorja, ki sta se priplazila čez obmejni zid in se izgubila med parkirana vozila.
Policijske izvidnice so bile v nekaj trenutkih na kraju atentata. Ko sta terorista uvidela, da sta obkoljena, sta se skušala skriti: fant, ki je streljal na agenta Musba se je skril v avtobus, a policist ga je opazil in mu ukazal, naj ' se vda. V odgovor je dobil kroglo iz samokresa v nogo. Vtem je drul gi prevratnik skušal pobegniti peš: policisti so planili za njim in ga po kratkem zasledovanju ujeli. Zmeda je izkoristil prvi prevratnik, ki je preskočil zid in pobegnil z avtomobilom, v katerem ga je čakal pajdaš s prižganim motorjem.
Aretirani prevratnik je 22-letni Pasquale De Laurentiis iz Neaplja. Čeprav so zasledovalci izjavili, da je fant streljal proti njim, mu v žepih niso našli orožja, pač pa le nekaj nabojev kalibra 9 in 7,65. Sprva se je fant izgovarjal, da sta hotela s prijateljem ukrasti policijski tovornjak, ko pa so agenti našli torbo s štirimi bombami (vsaka po tri dinamitne palice) je moral pač priznati poskus atentata.
Pasquale De Laurentiis je brezposeln neapeljski fant, ki ga so-
Uzakonitevspkva najmanjše zb
PRI je sestavila zakonski predlog po zgledu francoskega zakona • Parlament se mora končno stvarno lotiti reševanja perečega vprašanja skrivnih splavov
Tožilec: Lavorini ubit	republikanski zakonski osnutek o prekinitvi nosečnosti
iz homoseksualnih razlogov
PIZA, 13. — Danes je na porotnem sodišču, ki obravnava umor Ermanna Lavorinija, spregovoril javni tožilec Sellaroli, ki pa svojega govora še ni končal ter zato tudi še ni postavil svojih zahtev glede kazni na katere bi morali porotniki obsoditi tri obtožence, ki sedijo na zatožni klopi: Pietra Vangionija (e-dini obtoženec, ki je v priporu),
Marca Baldisserija in Rodolfa Della Latta. V svojem obtožilnem govoru je javni tožilec trdil, da so Ermanna Lavorinija ubili s pestmi mladeniči, ki so ga skušali spraviti v krog homoseksualcev.
V	vseh teh šestih letih so preiskovalci prišli do najrazličnejših zaključkov. Eni so menili, da je šlo za obračunavanje v krogu homoseksualcev, drugi pa, da bi bilo treba obravnavati vprašanje umora kot poskus izsiljevanja v politične namene. Po mnenju teh zadnjih, naj bi bili pri zločinu zapleteni mladeniči desničarskih krogov.
Javni tožilec je zavrnil to zadnjo tezo ter skuša' v svojem govoru dokazati da so Lavorinija ubili zaradi omenjenega razloga. To trditev je oprl na razna dejstva, ki so po njegovem mnenju neizpodbitna. Izključil je med drugim poskus izsiljevanja. ker je bil telefonski poziv preveč meglen in domnevni ugrabitelji niso hoteli govoriti z mladeničevim očetom, ki bi edini lahko plačal odkupnino.
V	drugem delu svojega govora je Sellaroli obravnaval položaja Marca Baldisserija in Rodolfa Del la Latta. Glede zadnjega je pri pomnil, da je bil ta edini, ki je poznal Lavorinija.
RIM. 13. — Odmev, ki so ga v italijanski javnosti imela odkritje florentinske klinike za prekinitev nosečnosti in neutemeljeni aretaciji Gianfranca Spadaccia in Adele Faccio, je brez dvoma znatno pospešil zanimanje političnih strank za vprašanje splava. še do pred kratkim je v zaprašenih predalih poslanske zbornice tičal le zakonski osnutek, ki ga je sestavil socialistični poslanec Fortuna, danes pa malodane vse stranke napovedujejo in pripravljajo svoje predloge za uzakonitev splava.
Včeraj so na osrednjem sedežu stranke orisali časnikarjem svoj osnutek republikanci, ki so se v predlogu zgledovali po najmodernejši evropski zakonodaji o splavu, to je francoski. Cilj, ki so si ga zastavili republikanci, ni zgolj kratkoročen — rešitev vprašanja skrivnih prekinitev nosečnosti — pač pa seže v svoji zasnovi veliko dlje, ker si zastavlja kot končni cilj odpravo splava, skrivnega in javnega kot kontracepcijskega sredstva z ustanovitvijo velike mreže državnih zavodov za načrtovanje družine. Naloga teh zavodov in posvetovalnic naj bi bila pomagati italijanskim zakoncem do odgovornega materinstva in očetovstva.
Podrobneje republikanski osnutek nalaga posvetovalnicam, ki naj bi spadale v sklop bodoče državne zdravstvene službe, sledeče naloge: upravljanje dobro opremljenih ambu-
latorijev; tečaji spolne vzgoje v nižjih in višjih srednjih šolah in v samih posvetovalnicah: širjenje kontracepcijskih sredstev in predvsem v krajih in med sloji, pri katerih je vprašanje skrivnega splava najbolj pereče; povzročanje splavov ženskam, ki to izrecno zahtevajo.
Med najpomembnejšimi nalogami je tudi tista, ki daje pečat zakonskemu osnutku in ki je bilo vodilo sestavljavcev: v dolgoročni perspektivi odpraviti skrivne in javne splave. Po mnenju republikancev vodi ta pot preko širjenja kontracepcijskih sredstev. ženskam — so poudarile nekatere prisotne predstavnice nežnega spola — niso posegi za prekinitev nosečnosti v poseben užitek, segajo pač po edinem sredstvu, ki ga poznajo. Zdravnik, ki je opravil poseg za prekinitev nosečnosti, bo po operaciji vsekakor dolžan poučiti žensko o uporabi kontracepcijskih sredstev, tako hormonskih kot mehanskih, in ji z njenim privoljenjem predpisati ta sredstva za daljšo poskusno dobo. Zakonski osnutek nadalje predvideva, da bodo bolniške blagajne in državna zdravstvena služba delile ta sredstva zastonj.
Osnutek ima 16 členov, od katerih je najpomembnejši tisti, ki določa, v katerih primerih je splav dovoljen. V tem pogledu je predlog republikancev izredno liberalen in omogoča ženski prostovljni splav v prvih 12
tednih nosečnosti v vsakem primeru z edino izjemo: prekinitev nosečnosti je prepovedana, če iz kontingentnih vzrokov lahko škoduje ženski.
Za ustrezne posege bodo poleg o-menjenih ambulatorijev pristojne bolnišnice in zasebne klinike, ki pa bodo morale omejevati to dejavnost na 25 odstotkov vseh letnih kirurških posegov. Terapevtski splav (življenje nosečnice je v nevarnosti, o-trok se lahko rodi pohabljen) bo brezplačen, za prostovoljni splav pa bo morala ženska odšteti majhno vsoto. Uzakonitev splava — piše v obrazložitvi predloga — je v današnjem položaju najmanjše zlo, edina rešitev za vprašanje skrivnih prekinitev nosečnosti. Splav pa vsekakor ne sme postati edino in izključno sredstvo nadzorstva nad rojstvi.
Kot kaže so stranke končno dojele dramatičnost položaja in so začele sestavljati konkretne predloge za reševanje vprašanja prekinitve nosečnosti. Njihova zavzetost pa se ne sme omejiti le na sestavljanje lepih in naprednih zakonskih predlogov, pač mora priti do izraza tudi v parlamentu, ki se mora končno resno Irtit: razprave o tem perečem problemu in korenito preosnovati sedanji fašistični zakon. Tudi tako na-prer m osnutki so le prazno besedičenje. če obtičijo v prašnih predalih parlamenta, mrtev dokaz, da je ta ali ona stranka le nekaj naredila v tem pogledu.
rodniki in znanci opisujejo kot mirnega in preudarnega mladeniča, brez nobenega političnega prepričanja. Tudi na neapeljski kvesturi ga ne poznajo kot političnega aktivista. O njem vedo le, da je bil pred leti obsojen na štiri tisoč lir globe zaradi majhnega prekrška. In to je vse.
Pasqualejeva mati, ki stanuje v četrti Vomere, je preiskovalcem povedala, da je sin odpotoval pred poldrugim mesecem z nekim prijateljem, ki ga ne pozna. Rekel ji je, da bosta prodajala kavbojke po italijanskih mestih. Dodal je tudi, da je ne bo mogel sproti obveščati o svojih potovanjih, ker bo pač šel kamor bodo zahtevali posli. A-genti so preiskali Pasqualejevo sobo, a kaže, da niso našli pomembnih dokumentov z izjemo fantove slike v uniformi iz časa, ko je še služi), vojaški rok. Vse to naj bi dokazovalo, da je De Laurentiis le plačani terorist, ki je postavil bombe po nalogu neke prevratniške organizacije.
Fant je med zasliševanjem potrdil to domnevo. Poudaril je, da so ga plačali «neznani mandatorjj». Njegova naloga naj bi bila le izvesti atentat. Dodal je tudi, da so jim mandatorji zabičali, naj streljajo, če jih policija odkrije. Preiskovalci so spričo vsega tega prepričani, da so pred novo vrsto prevratniškega kriminala. Dejstvo, da je De Laurentiis politično «brezbarven», naj bi potrjevalo, da so bili teroristi le «plačani killerji». Kot je v pogovoru s časnikarji povedal policijski funkcionar, je aretirani terorist med zasliševanjem povedal nekaj imen, preveriti pa je treba še, če ne gre za izmišljena imena domnevnih pajdašev. «Šele ko bomo odkrili istovetnost De Laurentiisovih pajdašev in bomo zbrali nekaj indicov o mandator-jih — je poudaril funkcionar — bomo lahko načeli vprašanje politične «barve» mandatorjev. Previdnost je mati modrosti, pravijo, vendar po verigi kriminalnih terorističnih izpadov bi moralo biti vsem jasno, tudi policistom, komu dejansko služi zaostrovanju napetosti.
A da se povrnemo h kroniki včerajšnjega dne: teroristi so se pripeljali pred garažo z avtom «fiat 127». Dva sta preplezala zid, preščipnila bedečo žico in se pripravljala, da minirata vozila, medtem ko je tretji ostal na straži v avtu. Preiskovalci so prepričani, da je ista trojica odgovorna za teroristični izpad proti krožku policijskih častnikov in podčastnikov na nabrežju Flaminio. Razstrelivo je isto in isti je tudi sistem tempiranja peklenskih strojev.
izročili varnosti službi. V letakihse na najbolj grob način žalita SFRJ in njeno najvišje državno in politi®’ no vodstvo. Organi varnosti so takoj posumili, da gre za letake, tiskane v tujini. Odkrili so namreč, da gre za organizirano razpečevanje letakov na jugoslovanskem <>• zemlju, na njih pa sicer piše, da
PRIJATELJEM V SPOMIN
Tistim, ki so pospremili Fernanda Seigneurieja k poslednjemu počitku, so neznanci pred cerkvijo delili črno obrobljeno vizitko, na kateri je pisalo: «Fernand se vam zahvaljuje, da ste prišli in vas vabi v gostilno».
Ko so se po žalnem obredu oglasili v gostilni, so vsi pokojnikovi prijatelji dobili v dar steklenico pristnega bordojca. Ko je napisal oporoko, se je Fernand Seigneurie sporazumel z gostilničarjem naj shrani 300 steklenic žlahtne kapljice za prijatelje. ki ga bodo pospremili na zadnji poti.
NAIVNA GOLJUFA
Mislila sta, da sta premetena, pa sta ponaredila podpis Hen-ryja Kissingerja pod čekom za 360 dolarjev. Komaj sta zahtevala izplačilo, že je planila nanju policija in ju odvedla v zapor, kjer bosta naivna mehiška goljufa lahko imela dovolj časa za trezen premislek o storjenih napakah in bosta za v bodoče lahko pogruntala nekoliko boljšo sleparijo.
BRITANCI IZVAŽAJO V ITALIJO ... ŠPAGETE
Velika Britanija je začela izvažati špagete v Italijo. Vest je presenetljiva, še bolj presenetljiv pa je komentar komercialnega direktorja, kateremu je bila zaupana osvojitev italijanskega tržišča: «Neverjetno! Menili smo, da bi prej prodali sladoled Eskimom kot pa špagete Italijanom.»
Kljub možakarjevi skepsi pa je prvi tovor 17 ton britanskih špagetov že na poti v Italijo-Fronto bodo angleški industriici testenin skušali razbiti najprej v Milanu, nato pa neusmiljeno prodreti do skrajnega juga. Britanski špageti na prvi pogled niso nič kaj zaupanja vredni, saj so pred kuhanjem temno rjave barve in šele na krožniku pridobijo običajno vabljivo barvo. Kljub tej hibi pa kaže, da gre za testenine boljše sorte, saj jih proizvajajo z moko najboljše ameriške trde. pšenice in z najbolj modernimi stroji.
Strateg britanske invazije Keith Jarvis je v pogovoru s časnikarji ponosno poudaril'-«Tudi Italijani se lahko kaj naučijo od nas o načinu proizvajanja testenin!»
so Bili tiskani v ilegalni tiskarni «Sloboda» v Beogradu.
Pri rutinski kontroli na mejnem prehodu Vatin pri Vršcu na jug°T Slovanko - romunski meji so P1"1, omenjenih državljankah ZDA, & sta sicer operni pevki iz Chicaga, našli 99 kuvert, naslovljenih na Jugoslovanske državljane. Ugotovili so, da gre za enake kuverte ^ nalepljenimi naslovi kot so tiste, k1 so jih že odkrili.
Američanki sta med zaslišanje® povedali, da sta pred odhodo® v Jugoslavijo 20. januarja v Chicagd prišli v stik z nekim Dragišo K?" šikovičem, članom organizacij6 srbske emigracije. Ta jima je Vročil 250 letakov, da bi jih med svoji® bivanjem v Jugoslaviji razpečah po pošti na naslove, ki sta jih dobili na posebnih nalepnicah, rned-tem ko sta morali kuverte in zna”K ke kupiti v Jugoslaviji. To sta tu® storili, in sicer 26. januarja, ko sta prispeli v Novi 3ad. Na kupljene kuverte sta nalepili naslove in P0' šiljke poslali po pošti iz Novega Sada in Beograda. Organi varnos ' so pri omenjenih Američankan našli tudi še neuporabljene^ na' lepnice z naslovi. Zaradi takšnega kaznivega dejanja sta državljanki ZDA Anna Jotson Waterman ® Gloria Bently iz Chicaga razum!jlV.° naleteli na ostro ukrepanje pristojnih jugoslovanskih oblasti, ki s° ju izgnale.	..
VLADO BARABAS
Rdeči brigadisti zažgali avtomobila inženirjema tovarne Sit-Siemcns
MILAN. 13. - Pripadniki Rdečijj brigad so danes ponoči zažgan avtomobila dveh inženirjev, zaposlenih v raziskovalnem oddelku tovarn «Sit-Siemens». V svežnju letakov, ki jih je po navodilih pripadnik prevratniške organizacije našel časnikar «Corriere della Sera», brig disti obtužujejo inženirja Vincen ^ Tortarola in Giovannija Pierleo® ja provokacij proti delavcem vrste neutemeljenih odpustov. Brig ^ disti dolžijo nadalje podjetje «Sn' Siemens» atentata na zaposlitve^ raven s preosnovo produktivne^ procesa, avtomatizacijo proizvodni in ukinjanjem nekaterih oddelkov.
V zaključku svoje «obtožnice» Rde^ če Brigade opozarjajo na vzpor6 nost manevrov industrijcev in b • «Medtem ko tovarnarji vsiljujejo d lavcem dopolnilno blagajno in no neugodne pogodbe — P°uda9 jo —. KD jamči ameriškemu !® perializmu za «stabilnost» d-a. skega položaja z ostrim policijsk napadom na delavsko gibanj6 ^ njegove oborožene predhodnice- -zlorabljanjem vzvodov oblasti b v bistvu izvaja v državi drseči žavni udar».
Podpredsednik Fiorentini oropan v svoji vili
FIRENCE, 13. - Trije zakrinkani in oboroženi roparji so snoči v . mili v vilo podpredsednika nog01?,, nega kluba Fiorentina Maria Bn . sija. Medtem ko je en bandit P,.j silil industrijca, da mu je izr0f{, ves denar, ki ga je imel v va_rn°^_ ni blagajni, sta njegova pajdaša 0 hodila vse spalnice in pobrala dragocenosti, ki so jima prišle P° roko. Vrednost plena naj bi PreS gala 20 milijonov lir.