Drustvo ,,Straža" v Zrečah zasnovalo si je namen, naj bi se med ljudstvom vsestranski povspeSevala omika in blagostanje. V to svrho društvo sklicuje zbore, razsirja časnike, sestavlja proSnje, pritožbe itd., obravnava sploh vse, kar se tiče politike in gospodarstva. 1. Zadnje zborovanje se je vršilo dne 20. aprila t. 1. Načelnik, g. Lamut, j« y svojem nagovoru pozdravil zborovalce ter naročil začasnema tajniku, naj bi prebral poročilo o delovanju v minolem društvenem letu 1901. Iz istega povzamemo, da je društvo začelo delovati dne 20. avgusta 1898. Tistokrat \e pri prvem slovesnem zborovanju izmed izvoljenega odbora načelnik društvu postal g. Peter Dobnik, veleposestnik in trgovec. Za minolo leto so razmere povzročile zborovanje d v a k r a t. Pri prvem občnem zboru vlani se je med ostalim z obžalovanjern vzela na znanje izjava, s katero načelnik želi, naj bi se breme načelništva niemu odvzelo, čeS, naj se naloži na mlajše rame. Velezaslužnemu prvemu načelniku, ki je društvo vodil čez dve leti, izrekla se je primerna zahvala. Naslednik mu je postal g. Mihael Lamut. Pri drugem zborovanji nas je gospod učitelj Bele učil o vinarstvu in sadjarstvu. Imenovanec je drage volje svoj za tisti čas že določeni vzpored spremenil, samo, da je zamogel vstreči našim željam. Bog mu plačaj! V pogledu na ovokrajne razmere društvo najbolj svoj smoter doseza s pomočjo časopisja. Prebirali so se listi: «Slov. Gospodar*, «Domoljub», «Mir», «Slovenec>, »Narodni Gospodar*, «Kmetovalec», «Naš Dom» in knjige iz društvene, sicer še skromne knjižnice. Poročilo tajnikovo in tudi ono blagajničarjevo vzelo se je z odobrenjem na znanje. 2. Potem je načelnik prepustil predsedstvo svojemu namestniku, a sam je na podlagi lastne skušnje razkladal razmere pri naših gimnazijah in sklepoma predložil resolucijo, s katero se obsojajo znani «kompromisi» ali pogodbe glede nemško-slovenskega oddelka na gimnaziji v Celji. Zborovalce, ki poznajo razmere in kraje, je razvedrilo naznanilo, da bi nemški in ž niimi zvezani slovenski «liberalci» radi iz Celja sedanje nemško-slovenske razrede gimnazijske preložili k Sv. Juriju a)i v Žalec, a v mestu nsj bi ostala cela gimnazija z osmimi razredi nemškimi. Temu nasproti je le jeden odgovor: Ne! Iz Celja ne gremo! Gimnazija ostani v Celji, a naj se dosedanjim štirim nemško-slovenskim razredom pridružijo že štirje, da bo gimnazija popolna, da bo torej imela vseh osem razredov. Sv. Jurij bi rad imel «meščansko Solo» seveda slovensko. Za prošnjo tržanov so se v deželnem zboru v Gradcu potegovali naši poslanci, pa nemški «liberalci> Se o tem ničesar čuti niso hoteli. Trg Zalec želi in vlada je že obljubila «obrtno šolo», ali te šole «liberalci» zopet ne dovolijo, ker znajo, da bi od nje ljudstvo imelo dobiček. To pa «liberalci» z nami vred dobro znajo, da Celje je središče za kraje od Slovenjigradca do Brežic in od Rogatca do Gornjigrada. In starisi od Brežic pač ne bodo svojih otrok skoz Celje vodili v Zalec ali Sv. Jurij, ampak bi potoma ž njimi ostali v Celji, kjer bi sinovi seveda obtičali v tamošnji samonemški gimnaziji, katera bi sieer brez Slovencev morala prenehati, ker nemških sinov na Spodnjem Štajerskem ni toliko, da bi se izplačalo vzdrževati samo za nje gimnazijo s praznimi klopmi. Šole, od kakorSnih bi slovenska trga, Sv. Jurij in Zalee, imela korist, takih Sol «liberalci» nočejo dovoliti, pač pa jima vsiljujejo gimnazijo, ker vejo, da bi taka Sola onde bila «mrtvorojeno dete», a v Celje nazaj bi nas pozneje «liberalci» nikakor več ne pustili. Torej: Mi ostanemo z gimnazijo v Celji! z gimnazijo izpopolnjeno na osem razredov! 3. Načelnik je zopet prevzel predsestvo ter besedo dal g. Vidmarju. Ta je predlagal resolucijo, s katero se za slovenski del naše dežele zahteva kmetijska šola, in zraven tega še »zimski tečaji« gospodarstveni po okrajih. Kmet plačuje ia vzdržuje raznovrstne šole za druge sloje ljudstva, zakaj bi pa pri tem ravno on moral ostati brez strokovne izobrazbe? brez svoje Sole gospodarske? Na Štajerskem je kmetijska Sola v Grottenhofu pri Gradcu ter sadje- in vinorejska Sola v Mariboru. Na obeh zavodih je učni jezik nemSki. S tem se ovira poduk pri Solo obiskujočih učencih slovenskih. In če torej Nemci na Štajerskem imajo dva učna zavoda, za katera plačuje tudi slovenski kmet, pač imamo Se za slovenskega poljedelca pravico zahtevati gospodarsko Solo z učnim jezikom slovenskim. Strokovnjaki hvalijo gospodarstvo kmetov na Češkem, a k temu dobremu stanju so veliko pripomogle tamošnje gospodarske Sole ob zimskem 6asu. In kar se je obneslo pri slovanskih bratih na CeSkera, gotovo bi ne škodovalo tudi gospodarstvu po naših krajih, n. pr. »zimska Sola« v Konjicah za odrasle sinove kmetske iz okraja. 4. Dne 16. marcija letos so pri našej c. kr. pošti za6eli rabiti nov poštni voz. Ta je pa dobil samo »nemški« napis. Glede n apisa se je na predlog g. Jelena vzprejela slede6a resolucija: >Zborovalci dne 20. aprila 1902 pri ob6nem zboru druStva >Straža« zbrani o b ž a 1 u j e j o, da se je za poštni voz Zre6e-Konjice oskrbel napis samo nemški. S tem se naše Ijudstvo slovensko 6uti žaljeno. In zborovalci naročajo druStvenemu odboru, naj ukrene vse potrebno, da bode poštni voz pri slavnem c. kr. poStnem uradu v Zre6ah dobil napis tudi slovenski, in sicer s 6rkami jednako velikimi, kakoršne so (bodo) 6rke za besedilo nemško«. Odbor ie sklep že naznanil na doti6no oblastvo v Gradec. 5. Starosta narodnjakov in domoljubov ovokrajnih, g. Kova6-Pintar, nas je navduSeval za marljivo prebiranje knjig in 6asnikov; v istih najdeš najraznovrstnejše nauke, ki so državljanu potrebni. Rekel je, da zborovalci pa6 z veseljem lahko vzamejo na znanje, da na ime društva prihaja 80 odtisov mladeniški navdahnjenega lista »Naš Dom«, potem 27 listov že skoz 36 let neutrudljivo za kmeta se potegujočega 6asnika »Slovenski Gospodar« s prilogo >Naš Dom«, 10 komadov »Domoljuba«, ter kon6a s sklepom: »Zborovalci obljubijo, da si ho6eio vsaki po svoji mo6i prizadevati, naj bi se po občini vdoma6ili 6asniki, ki delujejo po lepem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!« 6. Gosp. Hinko Dobnik je podal kratek vpogled v gibanje med mladino; s pohvalo je kazal na mladeni6e in dekleta po Slovenskih Goricah in podrugod ter izrazil željo, naj bi tudi pri nas mlajši naraščaj rad pripomagal, da bi se vtrjevala krščanska omika in s to omiko da bi se povspeševalo blagostanje v našem kraji. Govornik je prisolil še nekoliko besedic za blagostanja društvene blagajnice. In to ugodno priložnost je porabil blagajni6ar, g. Kotnik, da je med zborovalce prihitel — s krožnikom v roki. 7. Konečno je gospod na6elnik omenjal Se nekih društvo zadevajo6ih rečij, in svoj govor sklepajo6 spominjal se o6eta katoliškega sveta, slavnovladajo6ega starčka Leona XIII. in ob enem mil. gospoda knezoškofa našega, pa o6eta državljanov avstrijskih, svetlega cesarja. V znamenje globokega spoStovanja do omenjenih visokih oseb so se zborovalci primerno odzvali. In stem je svoje zborovanje za sedaj zaklju6ilo druStvo «Straža» v Zre6ah.