OBČANOV RAPORT
Etažijada
Dragi Dogovori! Minilo je že nekaj časa, odkar smo si zadnjikrat pisali. Celo pre-več! Zakaj? Vendar pa se odtlej pri nas oziroma pri meni nl zgodilo nič po-membnega, da bi vam mo-ral raportirati. Vse je teklo bolj ali manj po starem. Malo levo all cene gox, ma-lo desno aU plače zastajajo. Malo naprej ali razdeltaio kak dinarček iz dobička, malo nazaj ali pritisnejo »režijski stro&ki«. Cemu se smejete? Ne verjamete, da ima Vene -Horvat »režijske stroške«? Imam jih več ka kor Ijubljanska Emona ali stanovanjsko podjetje Dom, bog mu oprosti (tako rečejo pri nas, kadar začne komu voda prodirati v ušesa). Do-mu pa, bogami, voda ne prodira samo v ušesa, am pak tudi... v blagajno. Uh, vsi svetniki! Prav oni so največji  povzročiteJji   moje
prevelike in  nikoli  načaao-vane  režije.
Da se vam izpovem. Bilo je to leta gospodovega t<5č-no pred petimi leti, ko smo se vselili v našo lepo stolp-nico s trinajstimi nadstrop-ji v zrak-in' enim nadstrop-jem v zemljo. Petdeset dru-žin. Tu so, duša moja, zdravniki, obrtniki, usluž-benci, novinarji, upokojenci tn najrazličnejša otročad (berite: sladki otroci), ki gomazi, pleza in se spu-šča po tej naši nebotični-ški hiši. V njej sta (da ne pozabim) tudl dva lifta, s katerima se je teh pet let vozakala ta otročad, vozih pa so se bogami tudi upo-kojenci, pa starci, pa vsa ti-sta doktorsko-novinarska elita. Ta dva lifta sta deia-la, kakor se reče, brez pre^ kinitve, non stop. Dan in noč. Dokler... se nekega dne ne ustavita. Ljudje pri-
tiskajo na guombe. Pa se ne premakneta. Psujejo. Psov-ke glasovno naraščajo tako, kakor kdo stanuje. Tisti' iz trinajstega nadstropja ne psuje, marveč se dere, ti-sti nadstropje nižje psuje, kakor da mu je strič&k iz Donjih Priganic, tovarišica z desetega grozi, kakor da po-zna Kurta, tistega general-nega sekretarja Združenih narodov, ona iz osmega ra-čuna, koliko moči (ona pra-vi kalorij, mi pa moči) iz-gubi, jaz iz petega vedno opsujem, in to v madžaršči-ni (to je sočen jezik, soč-nejši od naših), tisti, ki sta-nuje v pritličju, pa sika, kakor da ima prerezan gol-tanec. Pa veste zakaj? Ne veste. Odkod bi tudi vedeli? Točno. Ta človek, bolje re-čeno: ti ljudje (več jih je) so dobili, kakor mi, račun za popravilo. Toda v lift niso niti enkrat stopili. Ja, reče eden od njih onkrat: žena je dvakrat sušila peri-lo na terasi, starejši sin je enkrat v teh petih letih gle-dal s terase ognjemet na ljubljanskem gradu, mlajši poba pa je enkrat aZi dva-
krat na skrivaj odšel k svo-jemu prijatelju v osmo nad--stropje, tako da se izkaže, da so se šestkrat povzpeld do desetega nadstropja, ne-kaj več kakor dvajset me-trov v eni vožnji, skupno torej okoli 90 metrov, raotm pa je znašal tožno 290 tisoč starih dinarjev. Ce to šte-vilko delimo s ti&timi devet-desetimi metri višine, je iz-id v številkah in besedah takle: sleherni meter po 2.400 Sdinarjev. Zares veli-ko.
Zato ta človek tudi sika kakor kača. Včeraj me je ustavil in mi rekel: »Vene, ti si hišnik. Zakaj ne paziš na dvigalo, frajer. Obnašaš se kakor pravi frajer... Zdaj prihajajo računi. Dve-stodvajset tisočakov. Kakor da rastejo ob Ljubljanici...«
Pogledam ga porogljivo, kakor da razumem, pa do-dam: »Kaj hočemo, sosed. Vse se plača, tudi  lift-«
On pa mahne z roko na-ravnost proti mojemu nosu (ta organ je pri menl zelo razvit) in reče: »Ti bom že pokazal ta Uft, samo da te udarim po tem tvojem no-
su.  Iz   njega   bom   naredil sladioo.«
Tedaj se umakne za dva koraka. Postane mi jasno, da to ni šala, marveč res-nica. Pa mu rečem: pritoži se Domu. On pa nairedi tak obraž, kakor da bi želel na njem naslikati vse tisto trp ljenje, ki ga je doživel, in reče: »Domu naj se prito-žim? Domu? Pa ti si po-poln butec. Tam, bratec, ne sprejemajo pritožb. Tam go^ vorijo sarrio o solidarno-sti... Tako so tudi rekli: to je v znamenju solidarnosti.«
Tako, dragi Dogovori, po-magajte temu človeku. Ra-zumem, da jaz, kl stanujern v petem nadstropju, morarn plačati vožnjo z dvigalcm, ne razumem pa, da mora plačati tisti, ki stanuje v pritličju. Eh, tega ae ra^u-mem. Razumem, da mora biti tudi on solidaien z na-šo težavo in da mora nekaj solidarnostno pomagat.i. To-da 22 tisoč S din, tega ne ra-zumem. čeprav za solidar-nost, je vendarle preveč.
Ostanite mi zdravi in čili,
Vaš Vene Horvat,
hišnik-