Poštarina plaćana ? KO'OTinL Uto LXI. fln. U. 0 imnimnu v peta ZO. lommrm 19ZB. ceno om i Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi oedelje in praznike. — Inserati do 30 petit £ 2__ Din. do tOO trsi 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, a inocemstvo 420.— Din. 4 Upravništvo; KnaHova ulica St 5, pritllčie. — Telefon 2304. Uredništvo: Knafiova olica ftt 5, L oadstropje. — Telefon 2054. Priprave za koncentracijsko vlado Ljuba Davidović se je odločil za akcijo v smislu resolucije demokratske stranke. — Položaj je v njegovih rokah. — Izjalov-ljeni triki g. Vukičevića, — Pred krizo vlade. — Beograd, 20. januarja. Komunike, ki ga je snoči objavilo predsedstvo demokratske stranke o razgovorih g. Davidoviča s predsedniki opozicije odnosno Kmečko - demokratske koalicije, je vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost. Dočim je g. Davidovič po tolikokratnih napovedih svoje akcije doslej vedno okleval in v odločil-nih trenutkih ostal na pol poti, se smatra snočni komunike za dokaz, da je g. Davidovič zdaj odločen, da izvede akcijo, za katero je dobil sankcijo kongresa demokratske stranke in njegovo naravnost dik-tatorično pooblastilo, do končnega rezultata in cilja: koncentracija vseh demokratskih sil in sestava koncentracijske vlade. V političnih krogih se posebno na-glaša, da povdarja komunike potrebo revizije proračuna. To se tolmači tako, da namerava g. Davidovič uresničiti svoj program se pred pričetkom proračunske razprave v Narodni skupščini. Politični krogi smatrajo za postransko stvar, ali se bo to zgodilo potom spo-jitve Demokratske zajednice in Kme-čko-demokratske koalicije v eno stran-karsko celoto, ali pa samo potom Čim tesnejšega sodelovanja v parlamentarni zajednici. Tuđi v vladnih krogih pri-znavajo, da je položaj sedaj popolnoma v ro-kah g. Davidoviča ter da je nadaljni razvoj situacije od-visen od njegove odločnosti. Glede na to, da so se dosedanji razgovori vršili v glavnem med gg. Davi-dovičem in PribičeviČem, so začeli iz vladnih krogov širiti verzije, da skuša g. Davidovič razbiti Kmečko - demokratsko koalicijo ter da zahteva kot predpogoj za koncentracijo združitev SDS in DS. Ugleden prvak »Kmečko-demokratske koalicije«, na katerega se je obrnil vaš dopisnik za informacije, je izjavil, da snočni komunike predsed-stva demokratske stranke potrjuje baš nasprotno. Takega pogoja g. Davidovič ni mogel staviti že iz razloga, ker se je * g. Pribičevič razgovarjal v imenu Kmečko - demokratske koalicije, nl-kakor pa ne kot šef SDS. Kmečko-demokratska koalicija ie na zunaj slej ko prej absolutno enotna formacija. Največje vznemirjenje je povzrocij komunike demokratske stranke v ožji okolici g. Vukičeviča. Odkrito priznanje, da dela g. Davidovič na sestavi koncentracijske vlade, ie napravilo na vlado najmučnejši vtis. Vladni radikali priznavajo. da je ostala akcija g. Vukičeviča, ki ie skušal prehlteti g. Davidoviča in razširiti vladno kombinacijo v cilju koncentracije na Kmečko-demokrat-sko koalicijo, popolnoma brez-uspešna. Iz vrst Kmečko-demokratske koalicije je dobil g Vukičevič po svojih emisar-jih, ki jih je pošiljal v zadnjem času k poedinim voditeljem, iasen odgovor, da opozicija pod nobenitn pogojem no-če sodelovati v vladi g. Vukičeviča, da pa na drugi strani ne odklanja sodelovanja z radikali v koncentracijski vladi pod vodstvom g. Davidoviča. G. Pribičevič je po včeraišnjem po-novnem sestanku z g. DavidoviČem od-potoval v Zagreb, kjer se sestane z g. Stepanom Radićem. Na seji kluba Kmečko-demokratske koalicije, ki je sklicana za jutri, bo poda! obširno rx»-ročiio o akciji g. Davidoviča in se splošno sodi, da bo Kmečko-demo-kratska koalicija are na tej seji spre-jiela važne sklepe, ki bodo nverodaj-ni za nadaljni razvoj položaja. Današnji beograjski listi naglašajo, da prevladuie v političnih krogih vtis, da se bliža kriza celokupne vlade. Zanimivo ie, da se širijo najrazličnejše verzije in kombinacije o bodoči vladi. Iz vladnih krogov je najznačilneiša verzija, po kateri je predistiniran za bodočega ministrskega predsednika no-tranji minister g. Čeda Radovič, ki je bil baje po vplivu izven parlamenta baš iz tega razloga postavljen za notranje-ga ministra. Naši gozdovi in rudniki Dr. Žerjav kritizira proračun ministarstva za šume in rudnike. Socijalistični poslanec g. Petejan se zavzcma za delavstvo, — Tuđi poslanec vladne stranke kritizira državno gospodarstvo. — Beograd, 20. januarja. Finančni odbor Se včeraj pričel razpravo o proračunu mi-nistrsr\'a za šume in rudnike. Minister za šume in rudnike dr. St. Mi-5o v i ć je v svojem ekspozeju priznal. da za stvarne potrebe v proračunu ni dovoljnih kTeditov, marveč da se večina predviđenih izdatkov nanaša na personalne kredite. Obširno je govoril o aferah pri eksploatacij-skih pogodbah ter pou-darjal. da ie odredil strogo preiskavo. Z novim gozdnhn zakonom in z uredbo o komerciializaciii državnih podjetij ntegovega resora upa minister, da bo izboijšal sedanje stanje. V razpravo je med drugimi posegel POSL. R. ZERJAV, ki ie v obširnem govoru ob največii pozornosti finančnega odbora podrobno obraz-ložil predloženi proračun in đokazal, da je proračun tako slabo sestavljen, da bi bilo nujno potrebno, da ga finančni odbor za-vrne in zahteva temeljito revizijo. Govoreč o rudarstvu, se je med drugim obširno bavi! tuđi z bratovsklm! skladnlca-mi ter zahteval, da se priznaje upokojen-cem teh institucij prrmerne draginjske do-klade, za katere naj prispevaio poleg države primerno kvoto tuđi rudarska pod-jetja. Kritizira! je redukcije gozdarskega osobja in uvajanie partizanstva. Glede preskrbe soli je stavil konkretne predloge, ki bi omogočali, da bi z dorna&mi solarnami krili ne Ie potrebe ćele države, marveč bi lahko sol še izvažali tako, da bi si država prihranila ogromne izdatke za dobavo soli v inozemstvu in bi imela od PTodaie soli Se lep dobiček, prebrvalstvo pa boliso in cenejšo sol. Po njejrovem govoru ie bila včerajšnia seia zaključena in se je razprava nadaljevala na danaSraii do-poldanski seii. Danes ]e prvi govoril socijalist K. Pete j a n, ki se ie obširno bavil z raznim! kcrupciiskimi aferami pri eksploataciji dvoru se je zbralo tuđi mnogo pristašev SDS in HSS, ki so gosp Prifcrčevića o-b izstopu iz vlaka živahno in navdušeno aklamirali Po perzdravu s svoiimi znanci in prijatelji se je odpeljal g. Pribičević v hotel *Esplanad«. na kar ie po kratkem odmoru sprejel novinarje m ?im podal izjave o aktualnih političnih vprašanjih Namen za-?rebških posvetovajij ie označil takole: Danes proučevanie položaja, jutri sklepa-nje, v nedeHo pa manifestacije. Na vprašanje novinarjev. zakaj je imela o govoru g. Davrdovića ma k'-nsresu de-m-okratFJke stranke SDS drugačno mišljenje, n&go HSS, je g. Pribičević izjavil: Ni bilo razlike v mijljenju, marveč samo v presoji. Predvsem je g. Radić izrazil svoje mmenje na podlagi poročil, ki so jih o govoru g. Davidovića objavili zagrebški listi. Ta poročil a so bila ntpopoina in nišo iasno izražala misli g. Davidovića. Tako so n. pr. »Novosti«, poročale, da je gosp. Davidović rekel, da je pogoj za novi položaj to, da se več skuprn In strank spoji v eno stranko. To je netočno, ker je gosp Davklović naglašal koncentracijo, ki bi se v bodoče lahko razvila v veliko stranko. Će fci imel g Radić pravilna in točna poručila, bi tud: njegova presoia bila drugač"-na. V ostalem oa ni nič čudmega, če bi ime! g. Radić đrugačno mišljenje, kakor mi, ker tuđi v demokratski stranki sami različno tolmačijo govor g. Davidovića. Lahko rečem to: O Radić je instinktivno čutil eno, da namreč govor g. Davidovića ni bil do-volj jasen, da ni bil takšem, kakor ga je pri-Čakovala vsa javnost z-lasti z ozirom na dejstvo, da opoziciia že štiri mesece caka na odgovor na svoj pismeni predlog glede šestave enotnega pariamentareiega kluba Na ta predlog do danes ali točnejše do včeraj ni dobila odgovora. Prvi odgovor ie včerajšnji komunike predseastva demokratske stranke, ki ga je smatrati za dopotni-tev govora g. Davidovića. Na vprašanje. kako sodi o snočnem ko-munikeiu demokratske stranke, je gospod Pribičević naglasil: Iz komunike Ja ie jasno razvidno* da g. Davidović nad.tljuie akcijo za ustvaritev koncentracije Ta koncentracija po vthu, ki sem ga dobil v razgovorih z g. Davidovlćem. ni naperjena proti nikomur, marveč ima namen zbližati vSe pozitivne elemente. To bi bila ne samo koncentracija strank marveć tuđi koncentracija naj bol j si h ljudi, sposobnih za reševanje perećih vprašanj. zlasti pa za omi ljenje gospodarske krize. Najvažnejši je oni odstavek komurike-ja, k\ nadglasa inicijativo Krnečko - demokratske koalicije in dejstvo, da kotnunike ne dela razlike med *>DS in HSS, marveč govori i odnr>šajih do Kmečko - demokratske koalicije kot celote. Komunike izraza nazira.rue g. Davidovića, naše skupno mne-nie pa bo izraženo v komun:keiu, ki ga bo-bo izdali s-kupno Meritorno ne moremo govoriti o tem, dokler se ne porazgovorim z gosp. Radićem SDS in HSS nerazdružno zvezani V nadaljnjem razgovoru z novinarii Ie g. Pribičević odločno demantiraj vesti beograjskih listov, da je c Davidović zahteval spoitev SDS z DS, naglašajoč, da o tem sploh ni bilo govora. V ostalem, >e poudarjal g. Pribičević, g. Davidović dobro ve, da se SOS m HSS ne moreta samostojno pogajati, ker sta obe stranki nerazdružlivo vezani v skupno koalicijo in lahko samo skupno vodita poga-JaTija. To potriuje tuđi včcraiinii komunike, ki govori Ie o odnosajih med DS in KDK, ne pa o kakih specijalnih odnošaiih do SDS. Opozorjen od novinarjev je g. Pribičević na to na'odločneise demantira! vesti, da bi se vsaka skupina Kmečko - demokratske koalicije pogajala z g. Vnklčevlćem glede event. sodelovanja v vladi, naglaša-ioč da je izključena vsaka možnost takšnih pogajanj. Res je, da oblegajo posamezne prvake koalicije emisarjl g. Vuk čevlća in po nujajo zlate gradove, toda to nlso oi-kaka pogajaoja marveč Ie dokaz velike muke in nevolje *• Vuklčevlćevesa režima. :* \ : . . ■ . ; G. Pribičević se Je nato prijazno po- siovil od novinariev in odšel na sestanek z g. Stepanom Radićem. Usoda boljševiške opozicije — M^skra, 20. jan. Danes je bilo objavljeno poročilo o odredbab proti voditeljem opozicije. Vla^a je ugo*o?ila, da je nmogo pri8taiev opadcijonalnih skupin, ki so bili od 15. strank i nega kongresa izklju feni iz komunistične stranke, lakoj po tem kongresu z ustanovitvijo opozicijskega bloka privelo 8 sovjetom sovraznim delovanjem Z osirom na to se je kot minimalna odredba za varstvo interesov proletarske driave. smatralo za potrebno, da ee depotira 30 ak-t'vnih članov te skupine iz Moskve. Neknj drugih oseb, med nj im i Rakovski, je bilo pozvanih, naj zapuste Moskvo. Kar se tiže Zinovjeva, Kameneva in drugih, ki so izsto-pili iz opozicijskega bloka, bodo odposlani v provinco na delo Nacijonalisticni pokret v nizozemski Indiji — Amsterdam, 20. januarja. Državne oblasti so prepovedale potovanje angleške-ga delavskega poslanca Jonesa v nizozemsko Indijo. (V zadnjem easu se namreč moč-no širi v nizozemski Indiji nacijonalni pokret, ki pa ni pod komonistiftiim vplivom. Indijski v Bataviji isdeluje nekako ustavno reformo, po kateri bo v parlamentu približno 36 Indonezov, 6 Kitajcev in 30 Evropcev Do sedaj je namreč okoli 30.000 Nizozemcev majoriziralo v parlamentu približno 100.000 Evropcev dmgib narodnosti, okoli 900.000 Kitajce7 in okoti 40 mi-lijonov Malajcev na Javi in Sumatri. Ur.) VELIKE PONEVERBE V RUSIJI — Moskva. 20. januarja. Zaradi velikih poneverb ie bila uvedena praskava proti 4 članom uprave Standard Stoy in 5 danom državnega pravdniStva. Slcoda zoaSa nad, ^i mUijone robUev DEMONSTRACIJE ČEŠKIH FAŠISTOV — Pragm, 20. januarja. Po iborovanju, ki $o sa imeli v torek zvečer, je od šio kaktfi 50 češ-kih fašistov pred stanovanje šefa gene-rainega štaba generala Sirove ga, kjer so demonstrirali proti njemu s »fujc - klici in razbili tuđi nekai Srp. Posredovati ie morala f>l ičija, ki ie demonstrante razgnala in jih tuđi nekaj aretirala. ZNI2ANJE AMERIŠKIH CARINSKIH TARIF — Washington, 20. jan. Po teden dni trajajoči debati je sklenil senat zniianje carinskih tarif. MRAZ V MOSKVI — Ifoskra. 20. jan. Po par dni trajojo-čem južnem vremenu je nastopil zopet oster mraz. UPOR PERZIJSKIH ARAB-CEV PROTI DAVKOM — Teheraa, 20. jan. V fuŽnem delu driave m se aprla arabaka plemena taradi previsokih davkov. Ker se Je opor nulom« iiril tat so kne-H npornMci precel nspeha. je vlada odpodal« v dotUSoe kraje rooCoe oddelke vojaitrva. KITAJSKI POMORSKI ROPARJI — L»Bđ*B, 20. jan. O vesteh iz Hong-konga so se kiUjski morski roporji ko« navadni potniki utihotapili n* neki p*r* mk; na kAterem ao ntptdli častn&e, ki •o se ogorčeno borili. Anglcika prvi čast* nik na parniku m dva stražnika sta bila ttamrčena. Nato ao roparji udrii v lađjo In zaceK roptti Pri tem p« jih Je prese« netfla neka angleSka topničarka. Ko ao ro* pafji zagledali vojno ladjo, ao potkakali v morje tn splavali na bližnje obrežje, 6 Ismed njih jo bilo b«|e utrkO* Prvo darilo mlađega kraljevića — Beograd, 20. januarja. Kraljtvič An« drej je dobil kot prvo darilo krasno zibel« ko, ki je bila razstavljena pri tvrdki Bote in Erman na Kralja Petra ulici 20 do današnjega dne. Zibelka je izdelana iz ČreS-njevega lesa v bizantinskem slogu iz dobe Nemanjičev. Direktor tvrdke Bote in Erman g, Radomir Puljević je prinesel zibelko že pred osmimi dnevi iz Zagreba ter jo je hra-niL, dokler nišo streli naznanili radostnega dogodka. G. Puljević je izocil zibelko ob '3. zjutraj maršala tu na dvoru. Kraljevićeva ri-belka je obrobljena z belo svilo in okraSe-na s cvetjem v svetlo-modri barvi Odeja je ročno delo ter je okrašena % belimi svileni-mi resami. V notranjosti je zibelka tapecirana j* svetlomodro svilo. To je prvi dar, ki ga je prejel mladi kraljevih Iz ljubljanske kronike Razne tatvine. — Micika in Cilka. — Pozor pred neznanim goljufom. K strojarskemu mojstru m hi^nemu po-sestniku Aloiziju Mohoriču, stanuoočemu v Florijanski ulici št. 3, je prišel pre In norveški parnrk «Senta». Oba parnika sta bila moino poS-kodo-vana. aSenta* bo morala ostati dalje £asa r pirejski luki. Šanfhal, 19. ]an. (be.) Na kitajski obali se Je potrcsrečila ki-tajska križarka Haichen. Posadka, ki te Stela 295 ljudi, ie bila reiena. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devise. Berlin 13.535 — 13.565 (13.55>. Curih 1093.— — 109a— (1094.50), Dunaj 7.996 — 8.026 (aOll), Ne^^ork 56.68 — 56.88 (56.78), London 276.85 — 277.65 (277.25), Praga 168.15 — 168.95 (168.55), Pa-riz 223.50 — 0 (—), Trst 299.845 — 301.845 (300.5, 301.—). Efekti. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 135—135 (135), Kreditni zavod 160—0, Vevde 135—0, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 12&-O. ZAGREBSKA BORZA. Devize: London 276.85—277.65, New-york 56.691—^6.891, Mrlan 299.5—301.5, Curih 1093—1096, Berlin 1353.5—1356.5, Dunaj 799.6—802.6, Praja 166.15—168.95 Efekti: T% fenvest. pos. 1921 86.50, 2%% Volaa Skoda 429—430, Agrarna 53, Hipotekama banka 58, LjdbUanska kreditna 135. PraJtedaotia 875—^80, Trtwvd)ska 4Sudmark< in »Schulverein< tta s ogromnim kapitalom in • pomocjo avstrij* ske vlade ter s pod poro pangermanske Nem* Čije naseljevala v naših obznejnib vaseh, tr-gih in mestih neprestano tuj nemSki živelj, da bi se polagoma, toda sigurno zgradi) nemški most do Jadrana. Kljub velikemu od-poru Slovencev je pretila resna nevamost, kajti naše narodno - obrambne organizacije nišo razpolagale s tolikim kapitalom, da bi mogle vzdržati močan tuj pritisk na slovensko prebivalstvo, ki je ime! sa aeboj ne sa mo zaštito avstrijske vlade, ampak je tuđi razpolagal z ogromnimi deDarnimi sredstvi, ki so 6e zbirala tako v Avstriji kakor v Nemčiji. iSildmark« in »Schulverein* ništa kupovali samo naših ljudi, ampak sta naseljevali tuđi tujerodne ljudi v nagih vaseh, trgih in mestih, da bi bil odpor avtotohnega sloven-skega prebivalstva čim prej strt in čim prej ćOFežen zaželjeni cilj. Tedaj je bilo glavno narodno-obrambno delo koncentrirano v Družbi sv. Cirila in Metoda, ki je svoje delo poživila s sodelova-njem tedanje narodno - radikalne mladine z dr. Zerjavom in tovariši na čelu in ki je posvečala glavno skrb graditvi Sol in vzgoji mladine v narodno ogroženih kraj ih. V protest proti nasilnemu raznarodova-nju in v znak pravice siovenskega prebivalstva do življenja na rodni grudi je Družba sv Cirila in Metoda sklicala 1. 1906 svojo letno skupščino v nemskutarskem Ptuju, kjer je bilo središče od Nemcev kupljenih đuš in od koder se je Sirilo med prebival-stvom na naši severni narodni meji razna-rodovanje s pomočjo žganja in denarja. Ko so izstopili udeležniki skupštine na kolodvoru v Ptuju, jib je sprejela pijana, podivjana nemška drhal, začela jih obmetavati z gni luni jajci in kamenjem, pretepati z gorjača-mi v zaštiti ptujske policije in avstrijskega orožništva. Napadli so tuđi ženske. Splošno geslo je bilo: Pobijte Slovence! V znak protesta proti nemSkutarskemu nasilju in surovosti so se nato vršile v Ljubljani znane septemberske protidemonstraci-je, pri katerih so bile pobile sipe na tedanji nemški kazini. To je bilo dovolj, da je vlada poslala na ulico vojaštvo, ki je streljalo na neoborožene demonstrante. Pri tej priliki sta padla kot žrtvi avstrijske soldateske po- viem nedollna mladenića Lunder in Ada-mi& Prelita kri je za trenutek adroilla ▼ protest proti nasilju ve§ sloventki narod In baš tedaj je dosegla jugoslovenaka misel med na-mi Slovenci prvi vecji razmah. NedoUoa kri ni bila prelita taman. Z ustvaritvijo Jugoslavije, z uretnJftenjem sanj vseh pravih slovenskih rodoljubov se je tuđi pokazalo, da je bilo nemttvo pod Av-•trijo na oaii severni meji samo umetao ustvarjeno in vzdrževano, pri vseh volitvah zadnjih let v nekdaj nemškutarskih kraj ih so Slovenci ostali v pretežni većini. Tuđi v Ptuju, kjer pred 20. leti Slovenci ni$o bili življenja vam i, je prevladal slovenski element in vsa zadnja leta je bila ob£in-ska uprava popolnoma v slovenskih rokah. Ne bi navajai vsega tega, kar je še dobro znano starejši generaciji, ako bi baš ob 20-letnici ialostnin dogodkov v Ptuju in Ljubljani ne doživeli sramote, da je bil prvic po prevratu s slovenskimi klerikalnim! glasovi izvoljen vCeraj v Pfiiju nemški podžupan. KlerikaJei s© bret rsake ntemeljitve odklonili ponudbo slovenskih naprednjake?« naj se ustvari v ptujskem ob£in$kem sT*tu slovenska delovna veeina in iivolita sperai-umno slovenski iupan in pođi upao. Sklenili so raje kompromis z Nemci in ob 20letnici prelitja slovenske krvi v Ptuju in Ljubljani dokazali, da so ostali isti, kakor ao bili, da so prav taki, kakor so bili pred 20 leti, ko so septemberske dogodke kmalu pozneje iz stran ka rsk ih nagibov izrabili za denuncijacije proti slovenskim naprednjakom. V kocevskem okraju prejema klerikalni poslane*. Skulj zahvale, ker je izposloval otvoritev novih nepotrebnih nemŠkih ioL, na naši severni meji sklepajo klerikalci kompromise z Nemci, čeprav bi jim to tuđi ii atrankarskib oiiro* ne bilo potrebno, ker sede v vladi, »majo svojega velikega iupana lu vso moč v rokah. V Ljubljani pa še vedno leži skrit nekje nagrobni spomenik umorjenima Lundru in Adam i Ču, ki ga na zahtevo nekdanje avstri j ske vlade ljubljanski Skol ni pustil postaviti na pokopališču . . Kako naj letos dostojno proslavimo 20-letnico krvavih septemberskib dogodkov, ki so dali veliko pobudo za razmah jugosloven-ski misli med nami, Če je zastupnikom naj-močnejše slovanske ljudske stranke ie vedno ljubši tujec kakor pa rodni brat? . . . Pisane zgodbe iz naših krajev ' Zagonetna smrt L Dominkuša, — Zapor in izgon zaradi glav-ojače. — Velemeslna ljubavna idila v Sarajevu« — Drzna tat- vina v vagonu* Že včeraj smo obširno poročali o zagonetni smrti čevljarsloega pomočni-ka Ivana Dominkuša, ki so ga našli mrt-vega s prestreijtnimi prsi na Selski cesti v Zagrebu. Policijska preiskava še vedno ni pojasnila te misterijozne smrti. Ni se moglo niti ugotoviti, kje je Dominkus zadnje čaše stanova!. O ženski s crno bubifrizuro, ki je spremljala Dominkuša, ni duha ne sluha. Policija stoji še vedno pred zagonetko, ali je bil pokojni umorjen, ali si je pa sam kon-čal življenje.Najzanimivejše je, da krog-le nišo prodrle na hrbtu srajce in svrš-nika, Čeprav so izstopile na hrbtu. Po samomoru bi si moral Dominkus obleči srajeo in svrsnik, drugače je nemogoČe, da bi ta ostala neprestreljena. To je pa absurdno. ker se mrtvi ne oblačijo. Ni izključeno, da je bil Dominkus slečen nekje drugje ubit in da ga je morilec kasneje oblekel ter odložil mrtvega na Selski cesti. Po izjavi nekaterih prič so se čuli streli okoli 9. ure zvečer, Domin-kuša so pa našli Sele drugi dan opoldne. Neverjetno je, da bi ga v tem Času nih-če od mimoidočih in letečih patmlj ne opazil. Čudno je, da ražen Tvke Mladi-nove in Ivana Fuzjana ni nihče čul stre-lov. Je-li mogoče, da se je DominkuS zadržaval polne štiri ure z zagonetno žensko na enem in istem kraju, kaiti Josip Dudovič ju je videl ob petih, streli so se Čuli pa ob devetih; Ce bi se našle izstreljene krogle na okraju, kjer je ležal mrtvi Dominkus, potem bi bilo jasno, da gre za samomor. Senzacijo-nalen je tuđi rezultat obdukcije, ki je bila izvršena včeraj popoldne v mrt-vašnici na Mirogoju. Po vseh znakih gre za umor. To dokazuje pred vsem okolnost, da se rana nahaja na desni strani prsi. Ker Dominkus ni bil levičar, je edino mogoč zaključek, da je bila njegova smrt po«?1edica nasilnega napada. Da bi bil Dominkus levičar, zdravniki nišo mogli ugotoviti. Samo-morilci z revolvenem brez izjeme stre-ljajo v levo stran, kjer je srce. Tuđi kontuzije na nosu in praske od nohtov na levi strani vrata dokazujejo, da Je bil DominkuS napaden. Verjetnost, da gre v tem zagon°tnem primeru za umor je torej zelo velika. Smrt ni nastopila takoj, zato se je mogel Dominkuš spla-ziti dalje od kraja, kjer je bdl napaden. Umri je pa vsled notranjega krvavenja. Zagonetni umor bi mogla razjasniti ženika s crno bubifrizuro in to policija neumorno iSče. V osiješkern delavskem listu »Riječ radnika in seljaka« je izšel nedavno dopis iz beograjske »glavnjačec. Poslali ^o ga nekateri komunisti delavci, ki so zaradi različnih prestopkov zaprti v zloglasnem beograjskem zaporu. De-lavci so v članku opisali Skandalozno stanje kaznjencev v zaporu in vsc mu- ke, katere morajo tu prestati. Glede na ta dopis sta poslala osi ješka delavca Vargovic" in Bunek brzojavko ministru notranjih del Velji Vukičeviću, v kateri sta ga z os tri mi be sedam i napadla, ker ima Beograd še danes zapor, kjer kaz-njence trpinčijo po zgledu srednjeveške inkvizicije. Notranje ministrstvo je se-daj to brzojavko vrnilo osiješkemu redarstvu z nalogom, da se delavca pri-merno kaznjuje zaradi nesramnega napada na samega ministra policije. Policija v Osijeku je delavca res obso-dila, ysak»ega na 12 dni zapora in eno-letni izgon iz Osijeka. Delavca sta vlo-žila priziv pri vel županu in sta še na svobodl dokler ne bo župan priziva rešil. Na sarajevskem sprehajafišču se je te dni odigrala ljubavna idila, kakršno je mogoče opazovati samo za ploti ka-kega predmestnega vrta ali mestne o-kolice Ta se je pa zgodila sredi mesta in to pri belem dnevu ob treh popoldne. Neka gospodična, ki se redno sprehaja po korzu, se je pojavila pred 3. uro na ulici s tremi mladeniči Ob promenadi stoji hotel .Pvropa«, ki ima ob strani ograjen vrt. Četvorica se Je neopaženo splazila steozi mala vratca na vrt in se začela prav intimno zabavati. Nišo pomislili, da bi jlh mogel kdo opazovati iz okenj hotela »Evrope«. Na hotelsVih oknih so se pojavile radovedne glave, skrivale so se ta se zopet kazale; kmalu je bilo na okrJh vse hotel, osobje \v nekateri go^tt. Na nekem oknu v 3. nad-stropiu se je prikazal tuđi umivalnik in nevidna roka ga je obrnila... Gledalci na oknih so prasniH v smeh, popolnoma premočena četvorica je pa preplašena zbežala na promenado. Setalci še opazili nišo, da sta med štirimi spre-hajalci ena gospodična in en gospod popolnoma mokra, čeprav je sijalo žarko solnce. Neki hotelski gost Nemec je vzkliknil: Takega velemestaiega življenja se še na Dunaju ne vidi! Iz Dervente poročajo, da je bila izvršena v vagonu med kolodvorima Ljupljanica in Vrhovi drzna velika tat-vina. Upravniku telefona Pavlu Milo-jeviću so tatovi ukradUi 210.000 Din v vrednostnih papirjih in 1700 Din v gotovini. Tatvino sta izvršila dva nevar-rta kockarja Sveta Popov, imenovan tuđi »Kopče«, ki \e 1 1926. pobejrnil iz pretekovalnega zapora sodi^ča v Sabcu In se napotil na Madžarsko, ter Geza Fritz, znan evropski profesionalni kockar. Srezki poglavar v Derventi Je uve-del strofo preKkavo in zasledovanle nevamih tatov in po«?rečilo se je ujeti Cveto Popova, fntz Oeza se je po uspeli tatvini 'oČil od Popova in mu ie uspelo pohesmiti. Za niim so oblasti izdale tiralico in ukrenile vse potrebno, da priđe v roke pravice. Denar v gotovini, ukraden upravniku telefona, so našli pri Popovu. Vrednostne papirje sta pa tatova skrila v nekem gozdu med begom. Policijski organi sedaj iščejo vrednostne papirje, ker Popov ni mogel opisati kraja, kjer sta lopova skrila 210 tisoč Din. Palača Poštne hranilnice v Ljubljani 2e f>ribUiso pred pctinri leti ie Ukralo! Čekovni urftd v U ubijan* skienil z mestno otočino lli*l)ansko kupno pogodbo ziede prodaje stavbne parcele ob Aleksandrovi cesti tik Narodnoga doma na kompleksu, ki je svoječasoo absegal vojaško skladišče odnosno vojaSko pekarno. Čekovni urad se j« zav«zai) da zgradi palačo v točno dolo-čenem roku. Razne neprilike so pa to one-mogoćile in mestna občina Je začela pritiskati, da se z« radi palača po do meti je-nih eradbenih načrtih. Sedania ljubljanska podružnica Poštne hranHnlcc kot zakonita naslednica čekov-nega urada še ni mogla izvršiti gradibenih načrtov in to radi pomanjkanja kr&dita. Na intervencijo merodajnih gospodarskih kor-poracij im na kritiko naSih naprednih po-slancev, zlasti posl. dr. 2eriava, v finanč-netn odboru se je centrala Posrne hra-nil-nice v Beogradu končno odločila zaraditi palačo ljubljanske podružnice na omenieni parceli že v najkrai$em času. Prvotne stavbne nacrte, ki jib ic izde-lala ljubljanska seradbena drekcija, je ministrstvo javnih del odobrilo, toda izvršene so bHe srotove korekture, ker so v Beogradu mnenja, da mora P< štna hranilnica štediti ne pa razmetavati df-nar za luksuzne palače Kakor izvemo, ie foaje že dovo-Uen potrebni kredit in so stroški za gradnjo proračunani nekaj nad 6 mHiJonov Din V najkrajSem času bo razpisana licitacija od daje gradbenih del in se z gradbo prične že tekom letošnje pomladi. Palača podružnice PoStne hranilnice je v Ljubljani nad vse potrebna, kajti sedanji preozJti prostori v nekdanji VValdherrjevi niši v Beethovnovi ulici že davno ne odgo-varjajo vedno večjenm prometu podmftni-ce. Na jadranski obali Za sohtčne kraje ob naši jadranski obali vlada precejSnje zanimanje in kakor kaže, bo letošnji obisk znatno nadkrflieval lan-skega. Tuđi gostje, ki so prvič preživeli pečitnice v naših let ovi šč ih, so spoznali Itpoto naših krafev in naše dob-ro 1 udsrvo ter skienil i da bodo stalno prthaiali v naše kraje. Poleg tega se je započelo z uspešno reklamo po vseh dTžavah, posebno njih večiih mestih ter si gostje — med nji-mi mnogo vplivnih osebnosti — že sedaj re-zervrraio sobe v hotelih naših obmorskih, jadranskih letovišč. S tem je treba torej računati. Zato že danes opozariamo naše domače slovenske goste, da pravočasno poskrbe in si zasiguralo sobe za letošnje poletje. Spričo jako ugodnih vremenskih prilik začne seziia že s februarjom in marsikdo, ki ne ljubi zime, bo šel na našo rivijero, da okrepi svoje moči in se navžije tople-ga solnea. 2e pred in po vojni je bila Opa-ti a dobro obisk ovan a v zimskih mesecih, a kakor vse kaie, bodo letos laika letovi-$ča bojkotirana, kar sodimo po tem, da je najavljenih zelo veliko gostov iz Nem čije, Anglije in drugod za poset naših krajev. Lastnlkt naSfh letovišč so ves lesenskl +n zJmski čas temeljito izrabili s pripravami, da bodo letoSnje leto povsem zadovoljili cenj. tostom. MoSc «io< ta pa Prohaskovo »Moravsko naredno«. Mladino ljubljanskih lolskih zavodov vabimo na to počastitev naJveOega sodobneja slo-venskesa pesnika. Cone so izredno znižane ln nsviđo« s letaJcov. Predprodtja pri dnevni blt-gaial v operi. Konec probave ob 6. rvtCer. Na slavnostnl akademiji v proslavo 50-tolaic« CNoaa Zmpmnt\tm, ki se vrii v ncdeljo. dne 22. t. m. ob pol ls> uri zvečer v l-uMjanski operu sodefujek> s!ede£i r>- n. so&podle: sUv-nostni lovor zovori pisatelj f*. S. Pnižur. Zupančičeve pesmj recrtirajo Clnra drame in si- cer: Vida Juvanova, Cirkl Debevcc ki S!a\ko Jan. Vrsto samospevov. ki &o ufflasblieni na žu-par>čičevo besedilo. pojejo: gdčna Vera Ma-jdiče-va ter es Svetozar Banovec in Julij Retetto. Na klavirju jih SHjremlja S Svetel Za to proslavo je ti*di komponirana [x>s€bna ouvertura k Veroniki Ocseni^ki. ki k> k ko-mnoniral Herlhert SveteJ in jo pod njegovim vodstvom uvaja pred vprizoritvtjo IV. dejanja Veronkke Deseni.^ke cc-totni operni orkester. V IV, dejan-ju Veronike Deseni§ke pa sodcluje'u s!edeii člani Drame: Balatkova. bariJcva. Levar, Rokoz, Grefiorin, Drenovec, Plut in Peček. Oporariamo na začetek, ki je ob po! 7. uri zvečer. Premijera >Ples v maskah* na ruaribor-skem odru bo v soboto 21. jan. V tlavn! ženski partiji gostuje ja Mrtrovičeva. druge so v rt>kah gg. Burjeve in Zameji^cve. OIdne o-b 15. UTi se vprizori v drami Shtkespctrcicv« komedi« ja «Ukročena trmoglavka* v Oton 2upančH* čevem prevodu Opera pm poje ob pol trch I>opoldne Gounodo-vu opero «Faust» z j?f>. Zmko VilfansKunćevo kot gostom v vlogi Leonore. Opozarjamo na izjemni začettk ob pol treh popoldne. Ob pol osmih pa je slavnostna akademija na čast Otona 2u* pančiča. Opereta «Zmagox>alka oceana*. Jutri se vrši v Ijubljtnski operi premijera, od* nosno prva vprizoritev sploh nove operete cZmagovalka oceana*, kateri je napisal ijodbo zagrebški skladatelj Hirskv, hesedilo pa ravnotako zagrebški avtor Chudoha. — Glasba je izredno efektna, polna modernih • plesov in lepih prikupljivih refrenov. Li* breta pa je poln humor ja, i-zredno zabaven. Opereta je zelo skrfcno pripravijena in pre« jTicani smo, da uspe v vsakem pogledu. Za nio vlada tuđi zelo veliko zanimanje v zagrebških Icrogih Vr&i se za premijer»ki abonma. Žiipanfi^ev Tc^er r marihArskfm gleda-lišfii. Mariborsko Narodno tjledališ?^ proslavi skupno z Ljudsko univerzo peMewt-letnico najvejega žive^ega slovenskeeft pesnika Otona ZupančiČa v ponedeljek, 23 \n-nuarja ob 8. ivecer. Poleg uvodneija prronike Desn-niške*. Cene dramske. Tzven. Priporočn ^e nakup vstopnic v predprodaji. šBeiezmca KOLEDAR. Danes: Petek, 30, januar ja 1028, katoli# čani: Fabijan in Sebastijan, pravoslavni: 7. januarja, jfovan Krst. Jutri: Sobota, 21. januara 1928, katoli« Čani: Agneza, pravoslavni: S. januarja, £^e* OTcjije. DANAŠNJE PRrREDITVE. Drama: «Divja raca^. C. Opera: zaprto. Kino Matica: «Modcrni kombine«. Kino Dvor: «Razposajena Lola». DEžl RNE LEK.ARNE. Danes: Ramor, Mikloftičeva cesta. Trn* korcy. Mestni trg Jutri: Bohinc, Rimska cesta, Levstek, Resljeva cesta. Soort ~ Smrt odličnega sportnika Zadnje £a«e kosi in žan]e smrt med sportni-ki. Ba5 nedavovo smo poročali o tragediM nc-kesa poljskega lahkoatleta rn nesreći norveške-ea marattvnskeza tekača, ki sta se r>ba smrtno ponesrečMa, potem se ]e raisirila vett. da }c umH sloviti amerislej sprinter Murchinsor. kar se Je izkazalo za neresničn«, seda] pi javljalo, da je podlez«l ravratni bolez-ni stoviti ^vedsJci sportnik in svetovni prvak v modemem peto-boju Bertil Fasteen. Umr! je v svojem rodnem mestu Upsala, kjer je podlejffri pljutnici. Fa*teen, ki }e bH star šde 21 let, it v oktobru postavi! svetovni rekord v petnboja. Vrgel ie kopje 5774 ni daleč, disk 40.99 m, 200 metrov ]e pretekel v 242 sek., 1500 m v 4:21.9, njegov skok v dalja vo pa je znaial 6.37 m. Smrt mla-deca in talent i ran e*a sportnika, k\ ie bil dden najresnoj&ih. naravnost predutini-ranih kandidatov za amsterdam&ko Olimpijado, bo pa. teiko Drizadela ^vedsJte sportnike in pomeo 'hud udarec za ves švedski sport. — Koturaški Sa?ei kraljevino 8HS se Je preteklo sezono pregrupiral tn mesto pod-save«)v osnuje v vefjih mentih «-Po tvorijo najnuinj trije, teritorijalno najbliije leie^i, v Saveiu vclanj«ni kolesarskl klubi. Zelo važna je tudl spre-memba pravil tekrnovanja za državno prvenstvo. V«ak «Pododbor> ieverle v I. kolu tri dirke, in »Icer na 50, 73 in 100 km, seml-finale rtveh pododborov na km 125, pokrajinski semifinale na km 150 (obenem pokrajinsko prvenstvo) in finale za državno prvenstvo na 175 do 200 km. Juniorske prvenstvene dirke se vrše po istem redu na kraj-ših progah. Prve dni februarla se vr§i v Ljubljani Save»na konfer^nca, pri c«mur se določijo smernice ta letoinje tzbirne olim-pijake in driavne prvenstvene dirki. Stev. 17. ■SLOVENSKI NAROD, dne 20. januarja 1928« Stran 3. Dnevne vesti. — KraQ častnl predsedaik Udrui««ja međlcincev. V sredo popokine sta bHa sprejeta v avdijenci predsednik udruženja medicinoev dr. JovanovIČ ta tajnik GMgori-jevič, ki sta izročila kral}u v imenu udruženja diplomo častnega predsednika. Kralj je diplomo sprejel in se zahvalil medicin-cem za pozornost. — Ministrskf predsednik zopet na lom. Novosadsko k>vsko društvo priredi te dni velik lov z gonjači. Na lov je povabljen tuđi ministrski predsednik g Vukičevič, ki se je vabilu seveda rade volje odzval. Ce bi se naš ministrski predsednik tako zani-mal za državne posle, kakor se zanrma za divjačino, bi se dalo marsikai zboljšati. — Akcija za postavite? spomenika kralju Petru v Ljubljani Odbor za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani name-rava poslati pTOsvetnemu ministru spomenico o uspehu nabirania prosto voljnih pri-spevkov po naSih šolah v smislu svoiečas-ntga dovoljenja prosvetnega ministrstva. Paleg tega bcr obvesril tuđi druge mero-dajne kroge o dosedanjih uspehih te patri-jctične akcije. Zato opozarjamo vodstva sol, da se požurijo z nabiraniem prispevkov odnosno da že nabrane prispevke posijejo odboru. Opozarlamo tuđi one kroge, ki jim gmotni položaj ornogoča podpreti to akcijo, naj store svoto dolžnost. — Iz zdravniške službe, V imenik zdiav-niške zbornice za Slovenijo je vpisan zasebni zdravnfk v Ptuju dr Vinko BrenČič. — Prenos lekanrfske konceslle Ministrstvo za narodno zdravie je odobrilo prenos koncesije za lekarno pri »Zlatem orlu« v Ptuju z imena Ignacij Behrbalk na :Tne mag. Leon Behrbalk, lekarnar v Ptuju. — Razid podružnice SPO. Belokranjska podružnica SPD na Planini pri Crnomlju se je po soglasiiem sklepu občnega zbora pro-stovolino razšla. — Tuđi Spiit proti neznosnim davkom. V sredo dopoldne se je vršil v prostorih kina Eden v Splitu velik protestni shod proti neznosnim davkom, ki iih obeta novi davčni zakon. Split že dolgo ni videl tako impozant-nega shoda. V znak protesta ie delo v vseh obratih brez izieme 2 uri počivalo. Po shodu se je vršil manifestaciiski obhod po mestu. Do incidentov ni prišlo, pač pa so se čuli ogorčeni klici na račun vlade. __ Proračun zagrebške občlne potrjen. Fi:ia>nčni minister je potrdil proračun za-KrebšVe občine, ki je bil sprejet 19. decembra. Za-nimivo ie, da je romal proračun od vclikega župana do oblastnega odbora cei mesec, dočim so ga v Beogradu v enem dnevu potrdili. — V naše državljanstvo sta spreleta ruska emigranta Nikola Koju - Karaivan, inženjer kemije in asistent na tehniški fakulteti ljubljanske univerze in Grisorii Pri-hreki. tehnik oblastnega hidrotehničnega oddelka v Mariboru. — Strokovni svet prosvetnega ministrstva. Prosvetno ministrstvo ie imenovalo za člane strokovnega sveta za leto 1928 pomoćnika prosvetnega ministra Risto Jo-jiča, načelnika spIoSnega oddelka Nikolo Polovino, inspektorja prosvetnega ministrstva Mate'a Potočnfaka, šefa odseka za proračune pri generalni direkcin državnega računovodstva Vlastimira Gliš'ča i>n referenta prosvetnega ministrstva Nikolo Kasa-piča. — Oblastni odbori in oblastne skupščine oprošeene poštnih taks. Potno ministrstvo je obvestilo vse podrejene organe, da so oblastni odbori in oblastne skupščine, ka-koT tuđi samoupravne korporacije v uradrri kerespondenci opTOščene poštnih taks. — Zivalske kužne boleznl v mariborski oblasti. 16. trn. ie bilo v mariborski oblasti 19 slučajev svinjske kuge, 2 vraničnega prisada in 1 mehurčastega izpus"ča?a goveđe. — Konvencija o delavstvu s Francljo. Ministrsrvo za socialno politiko ie ukTenilo vse potrebno, da se čim prej sklene konvencija o zaščiti naših delavoev v Franciji. Naš poslanik v Parizu dr. Spalajkovič je dobi] tozadevna navodila. — Tujski promet v Šibeniku. Lani ie bilo v Šibeniku 6341 gostov iz raznih kra-jev naše države, 283 iz ČeŠkoslovaŠke, 27 Poljakov, 46 Rusov, 37 Francozov. 303 An-gležl, 215Nemcev. 412 Italila-nnv. 67 Madža-rov, 5S3 Avstriicev, 78 Američano%, 18 Ru-rnunov, 21 Albancev, 58 švicarjev in 14 Ki tajce v. Všteti pa nišo tujci, ki so stanovali po privatnih hišah. — Glavni in nadome*tni porotniki ia. I. porotno zasedanje v Ljubljani: Za prvo po-rolno zasedanje v Ljubljani, ki se prifnp 6. februarja, so bili izžrebani ti-le glavni in nadomestni porotniki: Ahčin Anton, po-pestnik, Zg. Bernik, Stražišnr Anton, pos. in trg.. Borovnica. Požar Ciril pos. in gostU-ni čar, Zalog, Gabrijel Franc, posestnk, Ja-vornik, Demsar Janez, posestnik, Slape, Rant Ivan, pos. in trgovec, D M. v Polju, Goršič Josip, pos. in lesni trg., Grosuplje, Motoz Tvan, posestnik. Kot, Bahovec Anton, pos. in gostilničar, Mala Račna, Ogrinec Av-gust, kmetovalec, Mckinje, Cerk Anton, posestnik. Borovnica, Janežig Anton, čevlj. mojster, Kamnik. Mrhar Jožef, pos. in posti Ini ?ar. Poljane, Zavasnik Ivan, posestnik, Dolnice, Vajt Ciril, trgovec, Kranj, Lovfte Anton, posestnik, Sp- HotiC, Knific Ivan, posestnik, Zg. Besnica, Adamic Anton, pos. in trg., Kran, Frlic Ivan, pos. in lesni trg., Go-stece, Mehle Joaip, posestnik, Ponovavas, Koselj Matevž, pos. in kova^, Sp. Lipnica, Petek Alojzij, kmetovalec. Križ, Bitenc Ivan, posestnik, Taccn, Ambrožič Alojzij, pos in trg., Gabrje, Babnik Janez, posestnik, Sta-nežiče, Perko Andrej, kmetovalec, Zg. Siska, Glavič Franc kmetovalec, Roinik, Do-minco Albert, nadučitelj v p. Zg. Siska, Cen-gle Andrej, posestnik, Radovijica, Jerman Anton, posestnik, Kaplja vas, HlebŠ Franc, mlinar. Sp. Zadobrova. Ceru« AvpttU pot. in mir. mojster, Zgor. fiiSka, Jeifitč Joiet, po*, in RO«t Beirunje- Rožnik Franc, posestnik, Plešivica, Jan Alojzij, posestnik, Višel-alca, Ermao Franc, posestnik. Zg. Llpnica. — Nadomestni porf»tn*W: HoSkar Franc, tr-govec, GoriCar Franc, pos. In trg., Dotoeic Osvald. pos. in trg^ Koeer Jaroslav, major v p., Andlovic Josip, pos. in mizar, Vršič Srečko, pos. in trs^ Genussi Ivan, plesk. mojster, Bizjak Filip, krznar, vsi ix Ljubljane. — Letoviško droirvo v Krniski gori nazaaaja vsem p. n. po se trnkom našega kraja* posebno pa tuisko - prometnim društvom, da vodi točno evidenco vseh za* sebnih stanovani v letni. kakor tuđi zimski sezoni. Tajništvo stalno posluje ter je glede nastanitve vsak čas in vsakomur na razpolago. V interesu vseh p n. posetnikov je, da se izvolijo ob vsakl priliki pravočas-no obrniti na naslov »Letoviškega društ\ra« v Kranjski gori. Društvo ie tu-kaišnjo ska-kal-nico povsem preuredilo ter odgovarja svojemu namenu. — Podpornemo društvu siepih Ljubljana so darovali za božič: po Din 50, Remigar Fran in Ernest Ljubljana, Brenči-č Alojz Ptuj, Zupanstvo občine Toplice. Banko Igriac Ljubljana, Bončar Matija Ljubljana, Smole Fianc Zelena jama, osobe sklad. del. in aut. direkcije pošte in telejcrafa od ne-razdeljenih mu par.; Po Din 20, Pelikan Celje, Skul? Rudolf Ljubljana. Furlan Anton Jesenice, Čadež & Brcar Ljubljana, Dija-ško društvo Talija, Bule Anton Mokronog, Druškovic Fran Ljubno, Jakob Engelman Krani, Blass Emil Milan Sv. Barbara. Kraut Anica Kamnik, Pogmič Josipina Lju-tomeT, dr. KolarŠ Beltinci, Oblak Alfonz Ncvo mesto, Fran Martinc L:ubliana, Pa-u&er A. No\'o mesto. Premogokop Drobni dol Laško, po Din 12 Rebernik Terezija Ljubljana. Vsem plemenitim darovalcem iz-rekamo najpnsrčneišo zahvalo. — Velik požar v Požegi VČerai opoldne ie nastal velik požar v tvomici likerlev v Požegi, ki Je last 2ige Stemberga in tova-nšev. Požar je nastal po odhodu delavcev b kosilu in se ie bliskovHo raz^irH Gasil-cem se ie pa vendar posrečilo osren' x>o^a-siti rn resiti tvorniško skladišče in mlin. Po dveumem naporu so požar lokalizirali. Škoda znaša pol milHona Din. Iz Ljubljane —U Petletnlce ženske bolnice v Ljubljani. V pondeljek dne 23. tm. poteče pet let, odkar je bila otvorjena v Ljubljani bolnica za ženske bolezni Od otvoritve do konca minulega leta Je bilo v bolnici 5548 bolnic, ki je porodilo 5178 novorojenčkov. Izvršenih ic bilo 699 težjih porodnih ope-racii. Klub temu znaša umrlutfost v tej dobi jedva 0.8%. V bolnici je bilo izvežba-nih 150 babic, in se je v tem času specijali-zeralo 106 zdravnikov. V bolnici Je zdai 7 zc'ravnikov, 7 babic, 5 upravnih ura-dnikov in 66 drug;e.2:a bolniškesa osobja —U Akcijski odbor za praznovanle tu-pančičeve SOletnlce opozaria ponovno, da se vrši po akademiji v opernem gledališču dne 22. tm. ob 9. uri zveČer v velik! dvora-nf hotela »Union« komerz (prijateljski se-stanek), pri katerem igra orkester Narod-nega gledališča. Vstop je prost. Vabimo vse stanove in sloie. da se te priredfrve udeleže v obilnem Številu. —U Hlmen. V sredo se je poročil na Bieziah strojni stavec Narodne tiskarne 2. Albin PriboŠič z gdč. Miči T e-k a v č e v o. Mladina zakoncema želimo obilo sreče! —li Razpoloženje Ljubljančnanov ob roj-stvu princa Andreja. Včeraj je vladalo med rcdolubnimi LJubljančani veselo razpoloženje povodom roisrva princa Andreja. Neka teri so ćožrveli m-noge neprilike, drugi pa veliko veselje. Čim so uradno sporocili upraviteljem sol, da ie dan prinčevega roj-sh'a pouka prost in da naj jrre mladina v cerkev k zahvalni maši. so mnosri upravitelji naprosili katehete, naj daruieio zahvalno mašo. toda povsod ie bil lakoničen odgovor: »Ne morem, ker sem že kavo iedel in ni-sem tešč.c RoJsrva so se razveselili tuđi mnogi obsoenci zlasti oni, ki so obsojeni na manjše kazni radi različnih prestopkov, kakor tuđi oni, ki so obsoifrni na večletno iečo. Splošno pa ie bilo zadnii čas mnogo stav, ali bo princ ali Drincesa —1) Svetosavska heseda. Srbsko - pravoslavna cerkvena občina priredi, kakor vsako leto, tuđi letos tradiciionelno Sveto-savsko besedo dne 27. tm. v veliki dvorani hotela Union. Dopoldne ob 9 ie šolska proslava, h kateri so povablieni vsi prijatelji šolske mladine. Vstop ie prost. — Zvečer ob 8. uri se vrsi istotam koncert. pri katerem sodeluiejo operna pevca gdč Veta Majdičeva ter g. Holodkov. g. kapelnik Nar. gledaliSča N. Stritof ter pevsk; zbor Ljublianskega Zvona pod vodstvom dirigenta g- Z. Prelovca. Po koncertu ie prosta zabava s plesom. Vstopnina k večer-ni prireditvi za sedeže Din 15—40, stoj'šca Din 10. Prihodn:e dni se začno razpoSUiati vabHa. če bi kdo vsled neliube pomote vibila ne dobil naj se izvoli zelasiti v trgovini g. Dobrića v Prešernovi ulici, kler dobi vabilo Istotam se dobe vstopnice za večerno prireditev v predprodaii. — Kcr ic Svetosavska zabava ena nalprilJubljenejSIh v Ljubljani, Je gotovo, da bo letos zelo mnogobrojno obiskana. Cisti dobićek pri-reditve je namenjen za humanitarne svrhe, zato se prostovoljni prispevki hvaležno sprejemajo. 64-fl —U Organizirana prodaja kož v pondeljek, dne 23 tm. prične ob osmi uri dopol-đne. V tem Času imajo zamudniki še raož-nost, izTOčiti svoje kože Lovski zadrugt oziroma »Divji koži« v komisijo za popoi-dar.sko dražbo. Nabralo se >e že precej blaga, vendar je še dobrodošla tuđi vsaka posamezna koza. — Čim bogatejše borno založeni, tetu lepši uspeh bo imela popol-danska dražba. Dopoldne se zamore kupiti posamezne kože, medtem ko se bo proda-jalo blago po po ld ne samo v partijah na dražbi. —\] Predavanje. Sadjarska \a vrtnarska podružnica v Ljubljani priredi kakor običajno vsak torek tudl prihodu)! tor«k, dne 24 tm. predavanje, rn sioer točno ob Naša planinska flora«. Vabijo se člani in tuđi drugi ljubitelji vrt-narstva, da se predavanja udeleie. Vstop prost. —Ij Pojasnilo, Pod naslovom »Kaj pa to« je JZSS objavi] v »Slov Naroduc in »Jutru« notico, v kateri napada Svet ski-šateljev Ijublj univ., ld ie aranžira! ude-dežbo naših akademikov na akadeipskth zinrsko aportnih tekmah v Cortini d* Am-pezzo, češ? da je prireditev popolooma \ rok ah fašist i Sne zveze. Resnici na Ikkbo »gotavljamo: tekme oriredi C. L E. (Can-federation intemationa*! des etudiants.)t k-pa je za leto 1927-28 poverila ital. stud zvezo, da tekme za to leto izvede. S tem se Italijanom ne k^ncedira, ker se tekme po pravilih vrše vsako leto v drugi državi (drugo leto v Franciji) Predseđstvo pri-reditve obstoji iz delegatov držav včian-jenih v C. I E. Slovane za stopa Stulk J (Č S. R.) Nadalte ugotavljamo, da Musso-li-ni ni protektor te orireditve ter sploh z njo nima nič opraviti! Tekem se lideleže akademiki držav, včlanienih v C. I. E., n. pr.: Cehi, Pol jaki, Tugosloveni, Framoozi. Švicarji, Ang-leži, Švedi, Avstrijci, Madžari itd. Naši akademici se udelefže torej med-narodnih akademskih tekem, radi tega ne vemo. zakaj nam JZSS. meče polena pod noge ter smatramo ta korak kot netime-sten. — Svet slu*3teHev ljublj. univerze —U Revijo modernega plesa od najeno-stavnejšega estetičnega dmžabnesa plesa v primero z mondenim - parketnlm kakor tuđi exentričnim - grotesknim In revizijsklm plesom ter plesno parodijo do najpopolnej-štga oderskega ametnlškega rltmično-plastičnesa plesa bo predvajal v nedeljo 22. tm. v veliki dvorani Kazine od 4.—7. pop. s. Jenko z gdč. Kltty Beran bivšo učenko prima balerine Bodenwieger na Duna'u. 63-n —lj Predrajanje inanstrenih filmov. V suboto, dne 21. t. m. se bo vrSilo v kemij-skem zavodu univerze ob 6. uri popoldne predvajanje slededib znanstvenih filmovi Tvornica Baver v Leverkusenu. iadelovanje zdravi] Hypophysin. Hoechst, fabrikacija in farmakološko preiskovanj-e. Ker so ti filmi izredne važnosti, se na prosa jo gg. zdravni ki. kemiki in lekarnarji, da prisostvujejo temu predvajaniu. 62/n —lj Vreme. Vreme je stalno in lepo. Iz-prehodi na Grad, Golovec in Rožntk nudilo vsem ljubiteljem narave nailepši užit-ek. Barometer se še vedno dviga. Snoči ob 20. je kazal barometer 758.7, termometer pa — 0.7<» C, danes ob 7. ziutraj ba-rometer 769. termometer 0° C, opoldne barometer 770, termometer + 1-5° C. Ekipoldne lepo in jasno Najvišia temperatura ie bila včeraj + 1.5° C, najnižia — 2.5° C. —U Saj© so se vnele. V dimniku hiSe peko vske ga mojstra Karla VidTnaria na Rimski cesti št. 5 so se včeraj popoldne vnele saje. O požaru ie bila obveščena gasilska postaja, ki pa ni imela prilike, da bi stopila v akcijo, karti domači^ so ie poprej ogeni pogasili. *.■*"**"?'■ —1] Karambol. Prodajalec premosra Lo>-ze HudoHn ie včeraj popoldne zadel z eno-vpTežniTn vozom v svetilnik v Oosposki ulici. Skoda znaš a 150 Din in )t Hudolin iz-iavil, da jo bo takcui mestni obetoi poravna-1. Bila je zgolj nesreča. —Ij DroblŽ poDcUske kronike. Policija ie od včeraj do danes priprla 6 oseb, med drugim.! 2 tatova, nekega ka Hica nočnega rrrfru, nekega vojaškega dezerterja in 2 berača. Policiji Ie bila prijavljena večja tat-vina sunja, dalje 2 pretepača. 3 razgraiači, 2 kalilca načnega miru, neki gostilničar radi prekoračenja policMske ure in 7 vozni-kov, odnosno koksarjev radi prestopkov cestnopolicijskega reda. ..,, « Iz Gslja —c Radosten dogodek kraljevske dvo- Uce je tuđi naše mesto sprejelo z navdu-štnjem. Oznanilo ga je zvonenje celjskih cerkva. Mesto si ie nadelo slavnostno odc- 10 Raz vseh hiš plapolaio v znak radosti prebivalstva državne in narodne trobojnice. Slovesne zahvalne službe božje so se vršile danes v petek ob 9. uri zjutraj v Župni cerkvi, ob 10. irri v evangeljski cerkvi, ob 11 uri pa v pravoslavni kapeli. Prisostvo-vali so zastopniki oblasti in mnogo ob-činstva. —c Proračunska plenarna seja celjskega občmskega sveta Je na željo opozicije pre-ložena na torek 24. tm. Vršila se bo ob 17. uri. Veselje, linbeznlvost. talent ta eneržija Graeijoznoat. lik in duhovitost dommirajo v dražestni komediji MODERNI KOMBINE Karijert male Uvilje, o kattri govori ves Pariz. — Pred nekaj tedni ie telefonistka, danes fena ncwyorikc«« krmlja pmitm. — V glavni vlogi srčkana MADGE BELLAMy Premijera danes ofc: 4. pol 6l. pol &. in 9 ELITNI KINO MATICA Tefafto* UU Zemljo hočejo stehtati Američki učenjak proL Hill tehta pod Washingtonom zemljo in pravi, da se bo zmotil kvečjema za nekaj sto milijard kilogr. Globoko pod zemljo, v jekleni ce* lici, ki so jo napravili pod eno najpro* metnejŠih ulic NVashingtona, se peča prof. Hill s svojimi asistenti že več mescev s fantastičnim nacrtom. Ame* riški učenjaki hočejo namreč s pomoč* jo kompliciranih aparatov in inŠtru* mentov globoko pod zemljo, kjer via* da popoina tišina, stthtati našo zem? Ijo. Približna teža naše zemlje je že davno znana, toda prof. Hill in njego; vi asistenti hočejo določiti njeno točno težo. V ta namen je prof Hill izumil in napravil zelo precizen aparat, ki je tako občuten, da se je moral ž njim poglobiti 20 m pod zemcljsko površi* no, da bi ne vplivala nanj atmosfera in snrememba temperature. Prof. Hill pravi sicer. da hoče do* ločiti točno težo naše zemlje, vendar pa ne izključuie pomote, pri kateri bo pa šio kvečjemu za nekaj sto milijard kilogramov. Taka pomota bo res ma= lenkost v primeri z ono, ki so jo nas pravili učenjaki pri določanju teže na* še zemlje v prejšnjih časih. Zdaj je znano, da tehta naša zemlja okrosj šest tisoč triljonov ton ali 6 kvadrilionov kilogramov. Če se zmotiio učenjaki pri tem za pol kvadril.iona kilo^ramov, ne igra to posebne vioge. TVžko si ie predočit^ to ogromno številko, ki nam sama po sebi ničesar ne povc. Da bo lažje razumljivo, koliko znaša približ* na teža naše zemlje, hočemo navesti praktičen primer. Mislimo si, da je dobilo neko pod« ietje naročilo, naj razkoplje našo zem* ljo in jo odpclje s tovornimi vlaki. Na razpolago ji je dano neomejeno število vlakov po 100 vagonov. Recimo, da je mogoče. da bi dotično podjetje odpra* vilo vsako sekundo en vlak s 100 va« goni. Ne glede na končno in nedvom* no nemogoče delo bi lahko podjetje J00 let odvažalo prst. kamenje itd., pa bi se zemlji prav nič ne poznalo. V sto letih bo namreč odpeljali vlaki sa* mo 1600 milijard ton. Če bi se to delo pirčelo za časa faraona Cheopsa, t. j. v najstarejši dobi svetovne zgodovine, bi odpeljali vlaki do 1. 1928. tako ne* znaten del naše zemlje, da bi se skoraj ne poznalo. Če bi hotclo dotično pod» jetje dovršiti svoje delo, bi potrebo* valo nad 4000 milijonov let, pa še to je rečeno samo teoretično. Na tem praktičnem primeru vidi' mo, kaj pomeni 6 kvadrtljonov kilo« gramov, koltkor znaša približna teža naše zemlje. Ameriški profesor pa ho* čc. kot rečeno, določiti več ali manj točno težo zemlje in pravi, da se bo zmotil kvečjemu za nekaj sto milijard kilogramov. Praktičnega pomena teh* tanje zemlje seveda nima, ker je za človeštvo itak vseeno, ali tehta zemlja pol kvadriljona kg več ali manj. Toda Američani hočejov hiti povsod prvi in tako bi se radi tuđi pohvalili, da so stehtali zemljo. Morala pred sodiščem V Antwerpnu v Belgiji gostuje v tamošnjem hipodromu družba moder* nih girls. Revija je sicer prav fletna, je pa naletela na odpor nekaterih prego* reČih moraltstov. Razumljivo je, da moderne girls ne nastopajo kot nune. Njihova toaleta odgovaria duhu časa in zahtevam većine publike... Pa je policija prejela dve anonimni pismi. Dva ogorčena filistra sta protestirala, da nastopnio mladenke na pol gole, da kažejo bedra in drugo ... Pravijo, da je belgijska policija ze* lo podjetna in stroga. In res! Že na* slednjega dne je zarana potrkala na vrata mladenk, ki so še večinoma slad* ko spale. Mladenke so se morale oble* či, zapustiti hotel in ponoviti v zgod* njih jutranjih urah svoj nastop pred sodniki Zbrani policisti, sodniki in državni pravdniki so kritično motrili nastop revije, zdi se pa, da jim je uga» jal, čeprav so girls nastopile brez paj* Čolanov, kaj ti so morale vsako točko ponoviti. «cZavoljo točnega proučeva* nja...» so rekli sodniki. Potem so zaslišali po vrsti vse mla* denke, iih vprašali, dali jim poklič uga* ja in če prostovljno nastopajo, nakar so dekleta odvrnila, da so zadovoljna, če si lahko na ta način služijo kruh in da so pač upravičena kazati in izkori* štiti lepoto, s katero jih je obdarovala mati narava. Tuđi zbrana družba je bila istega mnenja, Ie dve sceni v reviji sta se ji zdeli delikatni in zato bodo morale poslej girls v obeh prizorih nastopiti s pajčolani, kajti je morala inače ogro* žena. Dali so tuđi ukor neki 16*letni mladenki, ki je baje pretemperament* na. Toda policija še ni bila zadovolj* na, kaj ti drugo jutro je moral v zapor sam vod ja plesne revije. Čudna usoda ogromne dedščine 3. februarja 1914 je umri v mestu Port Natal v Južni Afriki knez James Delavare, ki je zapustil 93 milijonov dolarjev, ne da bi v oporoki določil, komu naj to ogromno premoženje pri* pade. Vest o njegovi smrti so priobčili vsi evropski listi, in tako je zvedela za njo tuđi Marija Delavare, živeča v Prostejevu na čeSkoslova&kem, ki se je v mladosti seznanila s crncem De* lavarom in se z njim poročila. Pred smrtio jo je zamorec oposoril. da živi v Afriki edmi Član rodbine Delavare, ki je zelo bogat. Svetoval je ženi, naj se zanima za bogatega sorodnika, po katerem lahko podeduje milijone. Ta* koj po smrti kneza Jamesa Delavare je v*Ma Marija 9 pomočjo ing- Sekore iskati potrebne rodbinske dokumente, da bi mogla dokazati, da ima pravico do ogromne dedščine. In res se ji je posrećilo dobiti poročni list nmsko^ka-toliSke župni je v Usti n. L., dalje pot« ni list Jamesa Delavare, ki ga je izdal angle&ki konzulat v Berlinu, in mrtva« ški list Jamesa Delavare iz Port Nata* la. Na temelju teh listin je hotela Ma* rija Delavare potom svojega pravnega zastopnika zahtevatl zapuščino. ki je naložena zdaj v glavnem mestu Mari* landa Doweru in znaša že 140 milijo* nov dolarjev. Zapuičinska zadeva se je pa zavle« kla in ing. Sekora, ki mu je žena pove* Hl« nadaljno korake, se je seznanil koncem tanskega leta v Olomucu s šoferjem Skopalom, kateremu je vse povedal. Skopal je trdil, da je prepo* toval vso Afriko in Ameriko. Ponudil se mu je, da mu bo pomagal pri tem poslu in ga protil, naj mu izroči rodi binake dokumente. Sekora mu je do* kumente res iz*t>čil, da iih odda anglo škemu in ameriškemu konzulatu na Dunaju. SkopaJ je odpotoval na Du* naj, in ko se je vrnil, je Ujavil Sekori. da na konzulatih ni nič opravil, pač pa je izročil listine dunajskima odvetni» koma dr. Hitschmannu in dr. Kalten* eggerju. Sekora je pisal obema odvet* nikoma in dobil od dr. Hitschmanna odgovor, da ni prejel nobenih doku* mentov. Skopal je odpotoval še en* krat na Dunaj, in ko se je vrnil, je pravil Sekori, da je videl pri odvetni* ku Kalteneggerju pismo, v katerem mu nekdo ponuja 500.000 dolarjev, čc potlači zapuščinsko zadevo. Oblasti domnevajo, da gre za premeteno sic* parijo in da hoče nekdo vtakniti ogromno dedščino v svoj žep. Soferja Skopala so že aretirali. Vročekrvni Američani V kraju Sflint, država Michigan, 9*. je zbralo te dni okrog 10.000 oseb, ki so navalile na jetnišnico, v kateri je bil zaprt morilec Adolf Hotelling. Ho* telling je nedavno umoril petletno de* klico in razrezal njeno truplo. Ogorče* no prebivalstvo je hotelo morile* lin» čati. Ko je hotela množica vdreti v jet* nišnico, je skuŠal Hotelling izvršiti sa« momor, kar mu je pa paznik v zad* njem hipu prepreci!. Jetniška uprava je zbrala vse paznike, ki so začeli stre« ljati in metati bombe s stnipenimi pli« ni, toda razjarjena množica se ni dala ustrasiti. Sele ko je nastopilo 200 vo* jakov, se je posrečilo množico raz* gnati. Morilca so nato prepeljali v državno jetnišnico v mesto Ionia. Pa tuđi tu se je takoj zbralo okrog 15.000 ljudi, ki so navalili na jetnišnico. Razbili so v&a okna in že so navalili na vrata, da hi vdrli v jetnišnico in linčali morilca. Pazniki nišo mogli razgnati razjarjene množice. Zopet je moralo nastopiti vojaštvo, ki je napravilo red. Nevesta indijskega maharadže Postati nevesta ali ćelo žena indij* skega maharadže, ni lahko. Angleškt in ameriški listi poročajo, da prebival« stvo Indora sicer ne brani maharadži Tukaj Rao Holkaru poroditi se z Ame« ličanko Nancy Miller iz Seat ti a, toda nevesta se mora poprej očistiti. Pred* no se poroci po indijskem obredu, mo* ra držati tri dni vegeterijansko dijeto, da se očisti «kravjega» mesa* katero je doslej jedla. Po tridnevni vegeterijan* ski dijeti se bo morala kopati še v sve« ti reki Gangu, kjer ji bodo med prc« pevanjem pobožnih pesmi polivali gla« vo. Nato ji predlože posebno indijsko jed iz mleka, masla, medu in sladkor* ja, nazvano «pancha ganja*. Slednjič io oblečejo v obleko iz čiste »vile in posade na leseno klop. Nevesta mora skuhati nekako moč* nato jed iz riža in jo z zavretim mle« kom darovati svetemu ognju. Po raz* nih drusih obredih ji dajo indijski sve* čenik na čelo rdeče znamenje kumku* sati z diamantnim prstanom v rižu na /latem podstavku. Nato ji pritiane sve* čenik na čelo rdeč znamenje kumku* ma, v znak, da je sprejeta v indijsko vero. Sele po teh obredih je dovoljena poroka. Miss Miller bo druga AmerU Čanka, ki se poroci po indijskih obre* dih. Prva je bila neka mladenka, ki se je noročila z indijskim zdravnikom dr. Kao Ketharo. Novice iz Splita Aretocija osumljencm umor« na So* Unski cesti. Dane« je dotpel braoiav is Ostrosca, da je tamošnja žandarmerija aretirala cigana. ki je otumljen. da je umoril seljaka na Solinski cemti In ga oro* pal. Cigan je po umoru pobegnU, vsled č*sar jo bil osumijen. SZmmomor soharice. V hotelu »Učka« se je zastrupila 23 let stara Marica Vugrin« Č1& rodom h Čakovca IffHit Je preetJSnjo porcijo opi um tinkture in obležalt. V pis« mih navaj« vsrok umomor« — tocijalao be, dia ura prehiteva ali pa zaostala. Toda Trtislil sem na to samo trenutek, ker seru takoj zaslišal ro-pot za zastorom... Stokal je in sopel, kakor da opravlja tetžko delo In slišal sem sopihanje, loroastenje, globoke vzdihe in udarce, kakor da deli nekdo zaušnice ali pa tolče ix> mokrem perilu. Pantru... — Cirugue, — ga je popravil Marcelin. __ — Jo, pa naj tx> Cirugue, če že hoćete. Takoj nato je prilezel iz svojega skrivališča. In bil je rdeč, on. ki je bil vedno bled ko zid. Brisal si je potno čelo, katero sem videl prvič, kajti doma je nosil vedno čepico. Mečkal je nekak plašč ali delovni jopič, ki ga je takoj slekel in vrgel srdito v kot. »Izgubi se!« — mi pravi. — »Pojdi! Ven! Izgubi se! Tu imaš svoje štiri ti-sočake in glej da rzgineš. Ne poznaš me. Zapomni si dobro, da me ne poznaš in da me nisi nikoli videl. Pomni, da tvoja noga nikoli ni prestopila mojega praga. A Če kje kaj zblekneš. ti zavijem vrat.« — Priznam, gospod komisar. da sem komaj čakal na to, da me spodi. Hitro sem se oblekel in planil iz sobe. In zdaj veste, zakaj sem se pustil ob-tožiti in obsoditi na smrt. — Ce ta vampir še živi, sem izgubljen. Da ste ga videli, kako me je divje pogledal. bogme, ne vem. če bi ga izdali, pa naj si bo tuđi mrtev. A jaz, no seveda, jaz nisem strahopeten. Pa tuđi moj položaj je tak, da nisem mogel ravnati drugače. — To je vse, kar sem vam hotel povedati. Marcelin je nekaj časa molčal. Napeto je razmišljah Nato je dvignil glavo, rekoč: — A če so vse to samo bajke? — Ce ne verjamete. — je dejal So-ste, — pa pojdimo z gospodi od sodi-šča v Villejuif. — Tam se lahko sami prepričate, koliko je resnice na tem, kar sem vam povedal. — Saj tako tuđi storrmo, — je izjavil Marcelin. — To vam je dogodek, prrosim. to je senzacija. IX. Marcelin, Erik, Claude in sir James so hodili okrog stolpa kralja Jana v pričakovanju sodne komisije. Fly, ki so io izjemoma pustili na vrt. je navdušeno skakala in vohala po tleh hoteč čim prej spoznati vse kotičke kraja, ki ga še ni videla. Marcelin je štel okna. — Štiri, pet, šest — je vzkliknil. — Tu je šesto okno kraj strelne Une. To okno je na hodnik. Vidite, človeka lahko premotijo razne malenkosti tako, da po-zabi na najenostavnejša pravila opreznosti. Ce bi mi bilo takoj prišlo na misel sešteti okna. bi bil lahko že prej vedel, da je v stolpu Šest sob, ne pa pet, kajti vsaka soba ima samo eno okno. Res je, da se šesto okno skriva del oma za brš-Ijanom vendar pa moje oko ni bilo do-volj bistro. Droben dež je namakal vse, pral je bršljan in oživljal cei mal neviđen svet. — Kaj ko bi stopili kam pod streho, — se je oglasil Erik. — Saj nam nihče ne brani stopiti v stolp, — je dejal Marcelin. — Glavno je, da počakamo s hišno preiskavo, dokler ne priđe ta gospoda od sodišča. Vstopili so torej in odšli po stopni-cah gori. Radovedno so ogledovali lino na temnem stopnišču, skozi katero se je videl lestenec in del modrih obojev. Na stopnicah so se kmalu začuli težki koraki in pojavil se je Soste z ve-rigami na rokah. Spremljali so ga re-darji in očividno nepodkupljiva gospoda, namreč preiskovalni sodnik in nje- gov substitut. Za njim je šel po stopnicah sodni pisar. Preiskovalni sodnik je v vsaki sobi vprašal Soste ja: — Poznate? ... Poznate? — Da, gospod sodnik, — je odgovar-jal Soste uljudno. — Modra soba. Lestenec. Poznate? ...Dobro. Torej sta ta Una in votlina v steni tišti, ki se vidita s stopnišca? Toie pravite da je imitacija? Kam vodi? Ali imate pri rokah lestvo? — Tu so stopnice, po katerih je ho-dil Pantru, pardon. «Cirugue<. — se je oglasil Marcelin. Stopil je na stopnice. — Saj Une sploh ni. Označena je s sivo barvo, — je dejal komisar. — To je sleparija. To dozdevno lino lahko pri-merjamo z umetno brado gospoda iz Villejuifa. Oboje si je izmisliU da bi za oblasti ne razkrinkate. To je dekoracija in nič drugega. Sodnik je vprašal Sosteja: — Ali ste videli Ciruguea manipulirati z lestencem? — Da, gospod sodnik. — Redar, snemite mu verige. A vi, Soste, splezajte gori. Lestvo so postavili pod lestenec. Soste si je pomel zapestje, nato pa zle-zel nerodno gori. Dospel je do lestenca in ga potegnil doli. Vrvica, na kateri je visel, se je podaljšala. V stropu je nekaj zašumelo, premaknila se je dobro namazana deska in vsi so se ozrli na zavese pri oknu. — Tal nisem dobro pregleda!, — je zantrmral Marcelin. — Tam gori mora biti glavni tram izdolben. Zavesa je izginila v steno, kakor da hoče odpreti lino. da bi mogla v sobo dnevna svetloba. Za zaveso so se pokazala tajna vrata. Ko so jih odprli, so zagledali sknva-lišče, v katerem je bilo prostora za človeka majhne postave. Na levi strani se je odprl mracen hodnik. , . ., Marcelm je zlezel v ta hodnik, se sklonil in tipal pred seboj, da bi ne pade] v kako skrivno jamo. Fly je tekla pred njrm in vohala na vse strani. Za Marce-linom je vodil ostale Soste. Hodnik je zavijal neprestano na le-vo. Naenkrat se je zasvetik). — Odprite. — je dejal Soste. . Marcelin se ie ustavil pred mzkimi vrati in fih odprl. Vsi so šli za komisar-jem in obsojencem. Nudil se jhn je pogled na drugo modro sobo, nareieno y stolpu tako, kakor tajni predalček v pi-salni mizi ali omari. t * — No zdaj vidite, da nisem lagal, — je deial Soste zmagoslavrio. — Ehe! Crna zavesa je že izginila? Visela jejam-le z onega droga. Toda tu je železni kanape in cev z lijakom. A tole tu je ne-kaka delavtrica. Menda bo kopel. A vse ono, kar je bilo skrito za zaveso! Vsi so pristopili, da pogledajo. Sličnost obeh modrih sob jih ni več zanimala. Drugi lestenec in prava lina, vodeča na stopnišče, sta izgubila svoj pomen. Vsi so se zanhnali za čudovit aparat. Obstojal je iz železnega kanapeja z leseno desko, iz vane. stojeće pri steni v isti smeri kot kanrspe in sistema ne-kakih projekcijskih žarnic. obstojeČega iz giavnega dela, od katerega sta vodili dve spojeni cevki, na koncu razširjeni. Ena je visela nad kanapejem, druga pa nad vano. O kanapeju se ne da nič povedati, ražen da je bik) vzglavje ob strani, kjer je stala vana. Vana? Nekak četverokotni akvarij, velik kakor kopalna vana, postavljen na štiri noge, čijih stekleni podstavki so bili od nog klavirja. V posodi: ostanki neke sivkaste tekočine. neka čudna, srebrn-kasta voda,, ki je segala približno pet-najst centimetrov visoko. Notranja plo-skev štjrih poševnih sten je imela zgo-raj kratek kovinast nastavek. To so bili konci mnogih žic. Žice so vodile iz kabla se razdelile okrog posode ter se je ovijale kakor bršljan. Kakor čudovit baldahin so se vile na vse strani drobne cevi in tvorile grosno simetrijo nad vano in kanapejem. Imele so obliko strešice ali narobe obrnjene črke V. V sredini je bil ta baldahin štiri-oglat in opremljen z vratci, ki so visela točno sredi praznine med kanapejem in vano. A Če se je človek nagnil ali dvignil glavo, da bi se ozrl na prvi ali drugi konec železnih drogov. na katerih so bili prirrjeni senčniki, je lahko spoznal te-leskopične vdolbine, v katerih so se le-sketali krivi refleksi. Na steni nasproti glavnemu reilek-torju so bile napeljane Še druge električne žice. To komplicirano napravo so iz-popolnjevali reostati in drugi manjši električni mehanizmi. Miza. obita s pocinkano ploćevino in do pičice podobna oni v zavodu za sod-no medicino Clamartu, je stala v ostrem kotu sobice. Povsod na stoleh. na šte-dilniku in na policah so stale samo eprovete. retorte in steklenice najraz-ličnejših oblik in razmerov. Tu je bila impozantna delavnica, ki je zelo spominjala na zavod za sodno medicino, samo da je vladal v nji velik nered. Claude. zek> bled in razburjen, se je nestrpno oziral po svojih spremljeval-cih. Rad bi bil videl in razumel vse na-mah. Marcelin je zaprl vrata tajnega hodnika. Claude se je obrnil. ko je zaslišal Erikov vzklik. Čez vsa vrata je bilo napisano z velikhni črkami ime. Zdelo se je, da se je nekdo s krepko roko pod-pisal. Napisano je bilo tako, kakor da je vklesano ali narisano z močno roko, z roko polno oduševljenja ki zna ustvar-jati in uničevati. Ime je bilo sicer napisano s črnimi črkami, vendar je pa za-žarelo v temnem sijaju bolj kakor druga, napisana z zlatimi črkami: PROMETHEUS Prometheus! Starodavni mit je za-mahnil tu v zapuščenem stolpu z orja-škimi krili. Kdo je napisal na ta zagonetna vrata sobe, polne skrivnostnega snovanja, ime krilate muke, ime, ki je nosik) v sebi iskro božanstva, ime neiz-mernega ponosa, katerem u je bilo soje-i no neizmerno trpljenje? — Prometheus! — je ponovil Claude ves presenećen. Sosie je stopil k Marcelinu. — Čujte, tale gospod je izgovoril isto besedo kakor oni vražji čarodej. Se spominjate? Saj sem vam pravil. da je Cirugue v baru des Archives venomer ponavlja! »obljubite, obljubite«*, in pri tem je mežikal, kakor da ga premaguje spanec. Jaz pa nisem vedel, kaj naj mu obljubim. * Neprevedljtva igra besed v fran-coščini. »Obljubite« je v francoščini »promettez«, a Prometheus »Prome-thće«. V stolpu kralja Jana je bilo vse skrivnostno, vendar je pa že posvetil žarek v to neprodirno temo čudovitih pojavov. Claude je stopil ves zamišljen k zagonetnemu aparatu, da si ga ogie- I da od blizu, dočim je Marcelin odprl omaro in zaoel preiskovati. Erik je sle-dil nekemu čudnemu notranjemu nagibu ter se je pridružil komisarju in Fly, ki se je trudila, kakor da dobi za svoje vohanje posebno nagrado. V omari so našli po-leg ćele baterije akumulatorjev nebroj novih eprovet. re-tort in steklenićic. polnih tekočin. praŠ-kov in kristalov. dalje medicinske instrumente, bel plašč. temno zaveso. ki jo je Cirugue snel z Une v stropu, na tleh pa mnogo raznih papirjev. Marcelin >e baš hotel prečitati te raztresene za-piske. ko ga je poklical preiskovalni sodnik k aparatu. Claude je namreč odprl vratca in odkril vsebino štiri-oglate posode. rZrik je kle^al pred omaro in brskal po kupu dokumentov. V njegovem srcu je dobival nekak strah opredeljene oblike. In ta strah ni bil neutemeljen. Sredi papirjev je bii zakopan sveženi pišem, pisanih z žensko roko, ki jo je že davno poznal. Erik je pisma neopaženo vzel in spravil v žep. Zakaj je vzel obenem tuđi zvezek, vezan v blesteče crno platno? To ie bila nepremišljena impulzivna kretnja, po-sledica vzrokov. o katerih sploh ni raz-mišljal. ena onih kreteni, katerih se po-zneje včasi spomnimo z največjim za-čudenjem. Erik je bil zelo zadovljen. da je na-šel ta pisma. Pridružil se je Marceli-nu v hipu, ko je Soste dejal: — Jaz, jaz nisem vsega tega opazil. Sicer je pa zastor do polovice zakrival to škatlo. Kaj je tole, te »mašine«? Zdi se mi, da vidim električne žarnice. ki so pa sakramensko zapackane. A kaj je tole, ta stekleni drog tu na koncu? — To je kristalna prizma — je dejal Claude, kakor da govori sam s seboj. — A tu so Crookesove ampule... In še druge... Vse oktave, ćela skala radijacije ... Stal je na stoičku in napeto ogledo-val blesteče mehurčke nekejra Čudneua plina, v katerega so bile vtaknjene kapilarne cevi. Kraj te naprave je bila še druga, zelo fino in precizno izdelana. — Oh! — je vzkliknil sodnik ... Po-glejte no... V tej tekočini... Saj to ni mogoče. to je čudovito! ... Poglemio. v tekočini bi se moralo vendar odražati to, kar je nad njo. A glejte. gospoda ... moja palica! »\ ~~-^ ^k^m ^^^^^^^^^^^SrffeSE. - najbolje, najtrajoejše zato najcenejše! Od dobrih SO rmolni stroii in koleso znamke ORITZNER IH Ađl6P za dom, obrt in industrijo. NOVOST!! Šiva'ni stroj kot: Damska pisalna mlza Samo pri J<)S«P PETELINCU Tudi na obroke. LtTOBLJAHA ' [ blizu Prešernovega spomenika ob vodi Pouk « vezenju brezpla&en I Ceu« nlxke »KLIŠEJE VSBH VRST, ĆRTNE IN AVTO-TIP1JE, 1ZDELUJE PO PRED-LOŽCNIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEjAO IZVEDBO V BNt ALI VEĆ BARVAH TOČNO PO NAROClLU IN V NAfKRAJ* ŠEH ČASU PO NIZMIH CENAH Poročni prstani F. ČUDEN, fttinm i DRU2BA .ILIRIJA. Premog, drva, koks oglje — Dunajska cesta 40. polec \v Zakotoika. — Tele* Fod 2820 106/L Drv G. PiccoB, lekamar ▼ LjobHani priporoća pri zaprtju ip drugib teiKoćah ielodca rvojo prciz« kufteno 2ELODCNO TI NK. Tt?RO_________________U3/L Abso1ventiii>a trgovske sole, rmožna steno* grafije in strojepisja ter vseh pisarniskih del — i$če službo začetnice. — Posudbe pod «Vestna/104» na upravo «Slov. Naroda*. Potnika za Ljubljano in okolico za obisk trafik ra trcovin z mešantm blagom išče vdetrgovina. — Ponudbe pod cAgilen 70/105» na upravo «SL Naroda*.____________________ Staro pohištro naprodaj. 2 postelji, 2 nočni omari in velika omara Din 300. — Cankarjevo nabrežje 3. 106 Vaienec za krojaSko obrt, priden m ve* sten — se želi izučiti pri kro* jaču, kjer bi imel hrano in sta« novanje v hisi. — Ponudbe na upravo «SJov. Naroda* pod «Vajenec/102». I Orođni ključaTničarji samo prvovrstne moči, naj ]>os« ljejo ponudbe na tvrdlco «Kor» dun», industrija željezne i če* lične robe v Karlovcu. Nastop takoj. Plača po sposobnosti. 100 Opremljeno sobo v centrumu mesta, s posebnim vhodom, išče solidna gospodič* na. — Ponudbe pod «Sredina mesta/76» na upravo «Sloven* skega Naroda*. IUOOGRAFIKA, Ljubljana nSKOVNADlZALOtNADftUtBA IO.Z. SV.rSTBA NA&St PROKETHIZAOOD ZA PREH06 D.D UUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in lamo na d«lMio: f^f^m^M #% #ž d maci in inozem^ki za domac l^iCBf^i^af %9 knrjavo tn industrijske svrhe KOVAiKI PREMOG ^ - ICOICS '^nitiki, plavzarski in plinski BRIKETE Prometni zavod za premog d. d | V llubUanl, Miklošičeva cesta štev. 15/1 2 Vešč stavbeni tehnik z vsaj triletno pisarniško in stavbno prakso se sprejme takoj« — Ponudbe na: Gradbeno poljetie G#T5nnies, dr zo 2., LJUBLJANA. Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Selenburgova 6. — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komisijsko prodajo Si valni stroji!! lzt>«ria kaostrikelja in elegtaiti iz rršliev iz lattoe torarae. tSIctna garancija. "T Vezcajc se •o»ći c pr< aakasa brci* oiacao. — PISALNI STROJI .ADLER-. Kocsa Iz prin to ira — .Dfirkopp'. .Stjrif. .Waffcarada (Orotat koi.), Pletllai stroj veoao t laU^i. Ponamezal deli fcales io tivalaih strofe?. Dt e se tadt aa obrtke. Ceniki zastoo) in franko Ivan Jax & sin, Liubliana, Gosposvetska cesta 2 Narodna knjigama d. z o. z. knjigama in trgovina s papiTJetn ter pisar* niSkimi in šolskimi potreb§čmamit Ljubljana, Stritarjeva ulica št 2 Oblastno dovotjena rasprodaja vsled opustitve trgovine. — Razprodaja bo trajala — smmo đo areefe februar}a 1928 Znatno znižane cene. — Lgodna prilika za knjižnice in druge interesente. UitjMft Jo*B ZapaaeHL -> Z* cNaradao tt+mtm»i fm JcpeiiA - Zm mp-** to iBMtsM