«^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Glas zaveznikov Lelo I - Št. 73 Informacijski dnevnik A I. S. Cena 2 liri TRST, četrtek 13. septembra 1945 UREDNIŠTVO: Via 8. 1’elUco 8. - Telefon St 98854 In 94448 OGLASI: Cena za milimeter višine (Širina ena kolona); trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 86), objave L- 9, finančni in pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekBtni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unione PubblicltS. Italiana S. A., Trst. via Silvio Peldlco it 4, tel. 94044- Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). 'okopisov ne vračamo. Drugi sestanek Sveta zunanjih ministrov Naslednja seja bo v petek • Egipčanske zahteve London, 13. septembra Po torkovem pripravljalnem sestanku in po jutranjem sestanku v sredo so se predstavniki petih zavezniških narodov ponovno sestali v sredo popoldne. Zasedanje je trajalo 2 uri in pol. Glavni predmet razprave je bila mirovna pogodba z Italijo. Angleški zunanji minister je naznanil, da se bo prihodnji sestanek vršil šele v petek zjutraj, ker je treba prevesti mnogo dokumentov. Francija je odboru predložila svoje zahteve do Italije, ki vsebujejo nekatere osnovne zahteve po majhnih obmejnih področjih in reparacijah. Poročevaske agencije pravijo, da bodo kesneje zaslišali predstavnike Grčije, Jugoslavije in Italije. »Reuter » poroča, da so se sestali odposlanci, ki bodo prisostvovali sestanku zunanjih ministrov. Omenjeni odposlanci so; James Dunn za Združene države, sir Ronald Campbell za Veliko Britanijo, Fedor Gusev za Sovjetsko zvezo, Cou-ve de Morville za Francijo in dr. Wellington Koo za Kitajsko. Egipčanski zunanji minister je izjavil, da so petim zunanjim ministrom v London poslali noto, v kateri podajajo egipčansko mnenje o bodočnosti Libije. Zahvalna služba božja V cerkvi sv. Margente v Londonu je bila zahvalna mala za zmago nad Japonsko, katere so se udeležili liani anglelke vlade in parlamenta. Na sliki je sprevod, v katerem korakajo anglelki ministrski predsednik Clement R. Attlee, Winston Churchill in Anthomj Eden iz anglelke spodnje zbornice v cerkev. Iz Jugoslavije Pred voli vni proglas jugoslovanske narodne fronte spominja na težave naroda med zasedbo, na boj proti sovražniku in na posledice bojev ter nadaljuje: «Nafia zvestoba zaveznikom in naša vdanost Sovjetski zvezi so primer vsemu svetu. V boju smo ustanovili svojo narodno državo ln smo naredili tako državno obliko, da del našega naroda, ki živi izven naših mej, nevdržno hrepeni po enoti Jugoslavije.* Razglas potrjuje, da so ustvarili novo* narodno gospodarstvo, ki bo obvarovalo delavske množice pred izrabljanjem. »Obdržanje in razvoj prijateljstva z našimi velikimi zavezniki Veliko Britanijo, Združenimi državami in Francijo, S katero nas vežejo zmagovite tradicije, so prvi nam en naše politike. Toda višek te politike je ustvaritev večne zveze prijateljstva in sodelovanja s Sovjetsko zvezo.* Bat’ova tovarna v Bo rovu je doslej izdelala 430.000 parov obutve. Maršal Tito j« sprejel člane «m«r;SKega kongresa, ki potujejo po Evropi. Navzoči so bili trgovinski minister zvezne vlade Nikola Petrovič ln šef odposlanstva ustanove UNRRA v Jugoslaviji Mi-hailo Sergjnčik ter drugi člani odposlanstva ustanove UNRRA v Jugoslaviji. Člani kongresa so se raztovarjali z maršalom eno uro. ATTLEE NA KONGRESU DELAVSKIH ZVEZ M BODOČE NALOGE ,tStopamo v vojno za odstranitev uboštva, trpljenja in socialne negotovosti,, Argentinska spomenica Buenos Aires, 13. septembra Argentinska vlada je objavila trideset strani dolgo spomenico v odgovor na obtožbe bivšega podtajnika ameriškega zunanjega ministrstva Nelsona Rockerfelerja, ki 1* v svojem nedavnem govoru v Bostonu izjavil, da Argentina ni Izpolnila sklepov, sprejetih v Ca-Pultepecu. Spomenica ne pobija toliko Ro-ckefelerjevi obtožb pač pa omenja »stalne napore Argentine, da bi kolikor mogoče veliko pripomogla k nadaljevanju vojne*. Kar tiče delovanja osnih sil v Argentini, zatrjuje spomenica, da Je vlada razpustila ln ukinila mnoge zavarovalne družbe, banke in druge nemške ali japonske tvrdke Wlndsorskl vojvoda na poti v Anglijo New York, 18. septembra ŠVindsorski vojvoda ln vojvodinja sta se vkrcala na prekooceansko ladjo «Argentina», ki Pluje proti Plymouthu. Med vožnjo bo ladja pristala v Le Havru. Blackpool, 13. septembra Angleški ministrski predsednik Attlee, ki se je v sredo udeležil kongresa delavskih zvez v Blackpoolu, je imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Zelo dobro vem, kako veliko podporo so nudili čla-hi delavskih zvez pri zadnjih splošnih volitvah. Prve besede, ki vam jih spregovorim, so besede hvaležnosti in priznanja za veliko delo, ki so ga opravili delavci v državi na splošno ln delavske organizacije posebej. V dobi totalne vojn« ne zadostuje, da dobro organiziramo in vodimo može, vojake, mornarje In letalc«, marveč Je Istočasno tudi potrebno poveljstvo organizacije in disciplina v industrijskih področjih. Kakor nimajo v vojski organizacija, poveljstvo, število in disciplina nobene veljave, ako jih ne prevevajo visoke moralne vrednote, tako je tudi na industrijskem področju moralni faktor tisti, ki vzpodbuja. Sile svobodnih narodov so na bojišču pokazale, da lahko premagajo in uničijo horde, ki Jih vodijo diktatorji. Na industrijskem področju so pa svobodni možje in žene podpirali silo Velike Britanije pri delu za zmago. Možje ln žene so delali kot nikoli poprej. Svobodno so »prejeli vse žrtve, ki so bile potrebne za dosego zmage. Gospodarske težave Lahko bi skoraj rekli, da se vrši ta kongres delavskih zvez leta 1945 sredi zmagoslavnih parad, ki jih prlrerajo Združeni narodi ob proslavi zmage. Stopano v drugo vojno, oziroma bolje rečeno, v drugo razdobje vojne, ki jo vodimo že mnogo let. Stopamo namreč v vojno, da odstranimo uboštvo, trplje ln socialne negotovosti, da omogočimo vsem državam, da bodo vredne svojih velikih sinov. Iste sile, ki so nam omogočile, da smo dosegli prvo zmago, so nam ustvarile velika vprašanja, ki spremljajo drugo zmago. Veliki boj, v katerem so bile zapletene skoraj vse države WALTER LIPPMAHjf Vodilna načela Združenih držav »Združene države morajo ostati zveste tradiciji, ki je niso nikoli zatajile...» New York, 13. septembra i zgled, kateremu bodo drugi želeli Znani novinar Walter Llppmann | slediti, če bodo Imeli možnost in opozarja v članku, ki ga je objavil sposobnost za to. v «New York Herald Tribune*, v katerem opisuje vzpon Združenih J^žav v mednarodno političnem Ovijanju, Američan«, naj nikar ne Precenjujejo evojega vpliva ter naj podcenjujejo svoje odgovornosti. »Čeprav je moč - pravi Llppmann ' ki jo je dosegla Amerika velika, ‘Oia vendar meje, v katerih se bo ** moč lahko pokazala bodisi kot v*lika ali pa manj velika po name-za katere jo bodo uporabili. Našo ureditev lahko ohranimo, 'ko j0 izboljšamo na tak način, da 0 lahko nudila čim večjo svobodo ” blagcst&nje. Svetu želimo s Jv®v«lml uspehi, ne pa s praznimi ^itvami ali grožnjami, pokazati Llppmann Je zaključil svoj članek z besedami, da morajo Združene države ostati zveste svoji tradiciji, ki Je niso nikoli zatajile ln na katero so lahko ponosne. »Podlaga te tradicije je prepričanje, da Izvira človeško dostojanstvo iz njegove razumske zmožnosti, ki lahko svobodno »dobro* bolje ceni kot »slabo*. Ne da bi koga žalili, lahko rečemo, da to iskreno načelo zapadne tradicije ni niti krajevno niti narodno ali veljavno za nekatere narodne skupine, marveč splošno. Dokler bomo ustali zvesti temu načelu, si bomo z lastno pomočjo lahko pridobili naklonjenost človeštva*. sveta, je spravil naše gospodarstvo lz tira. Predvsem je bilo mnogo strašnih materialnih uničenj. Naše ceste, hiše, šole, bolnice, železnice ter obdelovanje naše zemlje so plod velikega dela naših prednikov. Sest let smo se predvsem posvetili bistvenim potrebam vojne. Istočasno so sovražniki napadli in uničili mnogo našega bogatstva. Kljub veliki možnosti naše proizvodnje, bomo rabili precej časa, da bomo te izgube nadomestili. Premagati moramo veliko pomanjkanje najnujnejših stvari, pomanjkanje, ki obstaja na vsem svetu ln ki ga ni mogoče takoj odpraviti. Primanjkuje surovin, ladij. Vse, kar Imamo, je premalo za sedanje potrebe sveta. Letošnja zima bo na evropski celini zelo huda. Tudi tu ne bo življenje lahko. , Ne gojim upanja, da se bo mnogo poboljšalo v bližnji bodočnosti. Z najboljšo voljo tega sveta — ln jaz vem, da ta volja obstoja — ne bomo mogli dolge mesece rešiti vprašanja pomanjkanja stanovanj. Naše zalege domačih izdelkov in oblek so omejene. Vse bomo napravili kar je v naši moči, da bomo povečali te zaloge, toda precej časa bo še treba, da bomo lahko krili vse potrebe. Ne govorim vam tega, da bi že v naprej zagovarjal vlado. Nobena vlada ne more v teh okoliščinah storiti vsega, kar želi in tistega kar želite vi, da bi storila. Zmagali smo v tej vojni, ker Je ves narod z nami sodeloval ln Ker smo imeli vsi en ln isti cilj. Mobilizacijo našega naroda ni Izvedla samo naša vlada, marveč je bilo to delo vseh tistih, ki so bili zaposleni v industriji, predvsem pa v delavskih zvezah. Prehod vojnega gospodarstva k mirnodobnemu ne more biti delo vlade, marveč se lahko uspešno izvrši le s sodelovanjem vseh prizadetih. Za družbo svobodnih narodov Skušamo, da b! uresničili načela ter politiko delavske stranke, Ki jo že toliko let tako zvesto zasledujemo. Borimo se, da ustvarimo družbo svobodnih narodov, ki so pripravljeni, da sodelujejo za skupni blagor. Zavedamo se, da pušča vojna za seboj sovraštvo. Nobena vojna ni uničila medsebojnih človeških odnosov bolj kakor ravno ta, ki se je pravkar končala. Nam na našem otoku je težko občutiti čustva narodov, ki so tako-dolgo trpeli pod jarmom nacističnih zatiralcev. ^ Nekatera njihova vprašanja smo rešili na sestanku v Potsdamu, o drugih bodo razpravljali na konferenci zunanjih ministrov v Londonu, ostala pa bedo morala čakati na mirovno konferenco in na razvoj organizacije Združeni!} narodov. Pri obravnavanju teh vprašanj, ki jih bo mogoče rešiti le z dobro voljo, bomo morali imeti mnogo potrpljenja. Skupno i našimi velikimi zavezniki — predvsem z Združenimi državami in s Sovjetsko zvezo — bomo pripomogli, da se bodo vprašanja ugodno rešila. Medsebojno razumevanje teh treh velesil Je teinelj svetovne varnosti. Ce pogledamo na strašno razdejanje vojne, ki je za nami, in če pomislimo na grozno možnost bodoče vojne, moremo razumeti, kako majhni so razlogi za spor med državami, ako jih primerjamo z velikostjo izgub, ki jih povzroča vojna. Resni problemi pa" niso samo v Evropi. Veliko področje za možnost sporov je na Srednjem Vzhodu. Po japonskem napadu bo treba obnoviti Daljni Vzhod. Ta težka vprašanja bo treba reševati počasi. V naših rokah je bodočnost milijonov mož in žena. Pravega miru na svetu ne more uresničiti sila velesil pa najsi je še tako velika. Potrebno je, da se narodi j navzamejo novega duha, ako hočemo, da bo mir več kakor presledek med dvema vojnama. Resna vprašanja Med temi velikimi vprašanji so tudi vprašanja gospodarskega značaja. Glavno načelo našega delo-, vanja mora biti načelo medsebojne odvisnosti vseh narodov. Zelo dobro vemo, v kakšni meri zavlsi naš blagor od blaginje drugih ln trudimo se z vsemi sredstvi, da dvignemo življensko raven v vseh državah. Ni potrebno, da podčrtam težave našega položaja. Zaradi sistema zakona o »najemu in posojilu* In zaradi sporazuma o medsebojni pomoči s Kanado, smo združili vse naše prispevke na takšen način, da lahko izvajamo na skupnega sovražnika uničujoč pritisk. Zdaj se moramo vrniti k bolj normalnim pogojem življenja. V tej dobi prehoda bodo še nadaljne težave. Zdaj rešujemo razna vprašanja. Naš poslanik se je vrnil v IVashington, kjer se bo sestal z oblastmi Združenih držav. Med svojo vožnjo v Wa»hington se je lord Kejmes ustavil v Ottawi in vesel sem, da vam lahko sporočim, da Kanada ne bo prekinila dobav. Hvaležni smo kanadski vladi, s katero smo sklenili začasen sporazum, ki nam omogoča, da premagamo finančne težkoče do konca tega leta. Ena izmed glavnih nalog v Wa-shingtonu bo, da si zagotovimo najpotrebnejše pošljke, ki smo Jih že naročili na podlagi zakona o »najemu in posojilu*. Te pošiljke smo že prej naročili ln naša skrb je zdaj, da nam jih bodo dostavili. Po tem nastane večji problem, in sicer sklenitev sporazumov za dolge dobe t Naie naloga Potrebovali bomo vso svojo spretnost, vso organizatorlčno zmožnost in treba bo mnogo dela, da Izboljšamo svoj -življenjski položaj. Danes vlada v tej državi ln v vseh socialnih razredih prepričanje, da to lahko dosežemo le z delom vseh ter pod vodstvom vlade. Upam, da bodo delavske zveze dobro opravile svojo dolžnost. Danes Imamo v spodnji zbornici prvič delavsko vlado, ki predstavlja večino. Z odločnostjo in z voljo bomo uresničili politiko, ki smo Jo predstavili-državi. Vojna je bila neposredni uspeh in neizogibni uspeh zaradi tega, ker so Nemci sprejeli nizkotne ter zmotne Ideale in nauk po katerem naj bi bilo pravično vsako sredstvo, samo da bi z njim dosegli svoj cilj. Njihovi zapeljivci so jih zapustili ln do zdaj niso našli nikogar, ki bi postavili na njihova mesta. Praznino, ki je rastala, moramo izpolniti ml. Zmagovalci imamo veliko odgovornost, da dvignemo moralno raven vojnega časa na stopnjo mirnodobskega življenja. Prvi Titov volivni govor Beograd, 13. septembra Maršal Tito je imel svoj prvi volilni govor, v katerem je predvsem obsodil opozicijo, da skuša skrivati svojo šibkost s tem, da se vzdrži volitev s čimer, da je reakcionarjem v inozemstvu povod za trditve, da v Jugoslaviji ni politične svobode. Dodal je, da obstaja program nar rodne fronte predvsem v zagotovitvi pravic vseh narodov Jugoslavije. V pogledu odnošajev s tujino bo Jugoslavija nadalje vala politiko sodelovanja : Sovjetsko zvezo. Združenimi državami, Veliko Britanijo in Francijo ter z drugimi sosednimi državami: Albanijo, Ro- munijo in Bolgarijo. Odstop Davisa Washington, 13. septembra Predsednik Truman je javil odstop Elemerja Davisa, ravnatelja ameriškega urada za vojne informacije. Ustanovitev zavezniškega DEM.°M$KE sveta za Avstrijo Proglas zavezniških poveljnikov Dunaj, 13. septembra Uradno poročilo, ki so ga izdali v torek štirje zavezniški vrhovni poveljniki v Avstriji, naznanja ustanovitev Zavezniškega sveta za Avstrija In Izvršnega odbora, ki bo sestavljen iz štirih podkomi-sarjev. Prve seje sveta so se danes udeležili generali McCr©ery, Clark, Konjev in Bethou&rd skupno s podkomlsarji in političnimi svetovalci. Sprejeli so naslednje sklepe: 1) v kratkem bodo lahko civilisti brez omejitev potovali 'iz enega avstrijskega področja v drugo; 2) živilski obroki bodo s 23. septembrom povečani; 3) socialistična, komunistična in ljudska stranka smejo delovati po vsej Avstriji. Seje Zavezniškega sveta bodo 10., 20. in 30. vsakega meseca ter jim bodo izmenoma predsedovali štirje poveljniki. V proglasu avstrijskemu ljudc stvu so zavezniški poveljniki zatrdili, da bo nadzorstveni svet vodil svojo politiko v duhu moskovske izjave, v kateri so Združeni narodi izrazili željo, da bi bila Avstrija spet svobodna, neodvisna ln demokratična. Proglas pravi: »Najnujnejša naloga je gospodarsko poenotenje ln gospodarska obnova, kakor tudi odprava vojnih posledic, napak hitlerjevske vlade in nemškega vpliva na celotno avstrijsko življenje. Z zakonom bo zaščitena popolna enakost ras in verska svoboda. Zavezniške oblasti bodo dale demokratskim strankam svobodo pri izražanju njih političnih misli v tisku, radiu lp na zborovanjih, kar bo pomemben korak k svobodnim volitvam. Te bodo takoj, kakor hitro bodo ustvarjeni neob-hodno potrebni pogoji. Obnovitev svobodne avstrijske države ne bo mogoče brez aktivne, neprestane in odločne borbe proti ostankom nacizma in njegovim no- silcem v vseh območjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Zunanja pomoč ne zadošča. Za obnovo svobodne, neodvisne ln demokratične Avstrije mora skrbeti avstrijsko ljudstvo samo. Zavezniški svet z zadovoljstvom opaža, da je Avstrija že dosegla znatne uspehe na poti k demokratizaciji in ee obrača na vse Avstrijce, naj častno ln široko grudno Izpolnjujejo svojo narodno dolžnost za obnovitev svobodne avstrijske države.* Zasedanje Japonske gre h koncu IMa predaja Singapura Samomor maršala Sugijame Navodila ameriškim vojakom Truman predstavaiktin tiski Obsodba neumestnega predloga Washington, 13. septembra Predsednik Truman Je na tiskovni konferenci izjavil da bo ameriška zasedba Japonske stroga v toliko, v kolikor se bo to izkazalo za potrebno. Glede avstralskih izjav, da ni bila politika, ki jo uporabljajo proti premaganim Japoncem stroga, je predsednik pripomnil, naj imajo Avstralci potrpljenje in da bodo zadovoljni. Truman je izjavil, da bodo Japonci na Koreji, ki zavzemajo vodilna mesta, odstranjeni takoj, ko bo to mogoče. Dodal je, da se j e področni poveljnik odločil postopati z Japonci po pravi pameti in potrebni izkušnji. V kratkem bodo objavili stališče zavezniške politike do Koreje. Predsednik je označil kot nespameten uvodnik nekega dnevnika ki priporoča Združenim državam, naj odkloni finančno pomoč Veliki Britaniji, ker bi s tem sicer podprli socialistično vlado. Truman je' zjavil, da ima Melika Britanija pravico, da si izbra obliko vlade, ki jo želi in da način angleškega vladanja Američane prav nič ne zanima. Na vprašanje, če je on poslal v Turčijo sporočilo o internacionalizaciji Dardand, je predsednik Truman izjavil, da bo podrobna izdelava potsdamskega načrta za mednarodno nadzorstvo nad Dardanelami eno izmed vprašanj, ki ga bo obravnavala konferenca zunanjih ministrov v Londonu. Zanikal je, da bi poslal tako poročilo in zatrdil, da se njegovo mnenje od potsdamske konference dalje ni izpremenilo. Demokracija v očeh angleškega laburista r Predsednik izvršnega odbora angleške delavske stranke, profesor Harold J. Laski, tolmadi o sledečem članku nekatere zanimive poglede na demokracijo kot jo raaume angleško laburistično gibanje. Vsak socialist se zaveda, da so Združene ameriške države In Velika Britanija demokratični državi, da pa spada Sovjetska zveza v tisto skupino totalitarnih diktatur, katere eden primer je bila nacistična Nemčija. Prav tako »1 je svesten običajne komunistične trditve, da je sovjetska demokracija oblika demokracije, ki je višja kot angleška ali ameriška. Sliši pripovedovati, da popolnoma izenačena družba ne more biti demokratična; sliši prav tako trditi pristaše stranke »Mlada Anglija*, da je Disraeli položil temelje za načela torljske demokracije. Kadar ml, pristaši Laburistične stranke, pravimo, da verujemo v demokracijo, kaj hočemo s tem povedati? Ker smo nadomestili Churchilla z laburističnim ministrskim predsednikom, pomeni da imamo nekakšno drugačno predstavo o demokraciji ki se v kolikor gre za nekatera življenjsko važna vprašanja, razlikuje od Churchillovega pojmovanja demokracijo. Od trenutka, ko »e branimo sprejeti zahtevo angleške komunistične stranke za združitev z nami med drugim iz Singapur, 13. septembra «Reuterjev» dopisnik poroča, da je general Itagaki, poveljnik japonskih sil v Burmi, m ma-lalkem polotoku in na otokih Sumatra in Java v torek ob 11,15 namesto obolelega grofa Terauchija podpiral uradno predajo Singapura. Predajo je sprejel lord Louis Mountbatten. Listino so podpisali v Singapuru. Pred podpisom je lord Mountbatten preHtal pooblastilo grofa Terauchija, ki pooblašča za podpis generala Itagakija in igrala obžalovanje, da sam ne more biti zaradi slabega zdravja prisoten pri predaji. Nato je Mountbatten prečital tudi določila predaje. Ko je Itagaki podpisoval predajno listino, so člani njegovega glavnega stana bledih obrazov nepremično strmeli v tla. Kopne operacije na zahodnem delu polotoka Malake se razvijajo po načrtih. Kljub močnemu odporu Japoncev bi bile zmagovite če tudi se ti medtem ne bi bili predali. Po zadnjih poročilih je poveljnik Ut. japonske armade prejel uradna navodila za razorožitev japonskih čet v Siamu. Dokončna navodila bo dal zavezniški poveljnik i> Siamu general Evans. Japonska vlada je bila sklicana na posebno sejo, na kateri bo razpravljala o ukazu generala MacArthur ja o aretaciji članov vlade bivšega ministrskega predsednika Toja. Zdravstveno stanje generala Hidaki Toja je po izjavi bri-gadnega generala Ricea povsem dobro. Po transfuziji krvi in po injekciji 20.000 enot penicilina je bil general prepeljan v ameriško bolnico. Daši je zjutraj Se vedno obstajala nevarnost ognojitve pljuč in je bolnik odklonil zajtrk, se je stanje kesneje popravilo. Tojo je izrazil, da je nesrečen, ker ni zadel srca, Dva nova samomora «Associated Press* poroča, da je izvršil samomor bivši japonski vojni minister maršal Su-gijama. Ni še znano, kje in kako si je vzel življenje. Leta 19kk )e bil imenovan za vojnega ministra v vladi Koisa, Poročajo tudi, da si je vzel življenje polkovnik T. Oydomar ri, član propagandnega oddelka cesarskega glavnega stana. Predhodno je zastrupil ženo, sina in hčerko. General MacArthur je izdal nalog, o razpustu japonske tajne organizacije «Črnega zmoja». Istočasno je izdal zaporno povelje za sedem njenih članov. MacArthur je na neki tiskovni konferenci izjavil, da Japonska nima nobene možnosti, da bi obnovila svojo vojaško silo. Ko bodo zasedbene sile končale svojo nalogo, ne bo prenehala obstajati samo japonska oborožena sila, marveč bodo izkoreninili tudi japonsko vojno industrijo. Japonska nima nobenega upanja na ponovni dvig. Razpust japonske mornarice Tokijska radijska postaja je javila, da se je predal nadaljnji milijon častnikov, mornarjev in civilnih delavcev japonske mornarice, ki so jih razorožili in odpustili. Admiral Halseg je sporočil, da so od nedelje odkrili in uničili Sk samomorilnih čolnov in 7 japonskih podmornic. Neda-Ijnih 5 podmornic so iztaknili v urabaškem zalivu na področju Katsura. Odkrili so tudi, da je bila Katsura največja radarska postaja v tokijskem področju. Poveljnik 8. ameriške armade na Japonskem je ameriškim silam najstrožje prepovedal vstop v cesarsko palačo in v palačo cesarske rodbine, ter onečaiča-nje oltarjev in japonskih bogo-čustnih poslopij. Američani ne smejo vstopiti v japonske zasebne hiše in v javna kopališča. Prepovedan jim je tudi obisk japonskih gledališč in kinou. Ustanovitev odbora za preiskavo o Pearl Harbourju Washlngton, 13. septembra Predstavniška zbornica je sprejela odlok o ustanovitvi mešanega odbora, ki naj izvede preiskavo o Pearl Harbourju. Senat je 6. septembra sprejel z odobritvijo predsednika Trumam predlog senatnega demokratskega voditelja Albena W. Barkleya. Razgovori med Čungklngom ln komunisti Cungking, 13. septembra Uradni poročevalec kitajske vlade je o. razgovorih med zastopniki osrednje kitajske vlade in člani komunistične vlade generala Mao-Tse-Tunga dejal, da lahko pričakujemo dobre uspehe tekočih razgo voriv. Razorožiti moramo svet! Angleški minister Noel Backer je dejal članom izvršnega odbora pripravljalne komisije Združenih narodov, da je presenečen nad sedanjim svetovnim oboroževanjem. Dodal je: *Ce v kratkem n« bomo dosegli pametne razorožitve, se bojim, da bomo imeli še mnogo težav». Leon Blum ne bo kandidiral Pariz, 13, septembra »Reuter* poroča, da je Daniel Daye, generalni tajnik francoske socialistične stranke, sporočil, da Leon Blum, bivši ministrski predsednik in vodja francoske‘socialistične stranke, pri splošnih volitvah 21. oktobra ne bo kandidiral. Leon Blum Je pred kratkim odpotoval v Anglijo. Laval se skuša zagovarjati Pariz, 13. septembra Pierre Laval, ki je zaprt v ječi Fresnes, je v sredo ponovil preiskovalnemu sodniku svojo izpoved, da »o zakoni in ukazi, ki Jih je podpisal proti domoljubom, predstavljali dvojno iro za rešitev Francije. Laval je dodal, da je bil velik del teh zakonov in ukazov že podpisan, preden je on prišel v vlado in da se je število zapornikov, ko je bil on v vladi, znižalo od 25.000 na 6.000. Raiprava proti Amaryju preložena London, 13. septembra Razprava o izdajstvu Johna Ame-ryja, ki Je bil obtožen, da je skušal prepričati britanske vojne ujetnike, da naj bi se skupno z Nemci borili proti Sovjetski zvezi, je bila odložena, ker je njegov’ zagovornik izjavil, da je Amery španski državljan. Iz Slovenije Dela za obnovitev vasi Nove Štifte v Zgornji Savinjski dolini so že v polnem teku. Odsek za turizem pri ministrstvu za trgovino ln preskrbo je c zastopniki tujskega prometa ln turističnih ustanov mariborskega okrožja sklical sejo v Mariboru, na kateri je bil Izvoljen odbor za tujski promet. Mariborska relejna radijska postaja po spet oddajala. Ta teden bo prva oddaja razloga, kar komunistična stranka ni demokratična, mora biti že kakšna važna razlika med laburističnim in komunističnim pojmovanjem demokracije. Na kratko povedano, demokracija je postala kot kakšna izložba, kjer vsakdo razstavi svoje blago, če ga hoče spraviti v promet. Predsednik Wilson nam je rekel 1917, da ae bojujemo, da »zajamčimo svetu demokracijo*; zmagali smo v vojni na vsej črti. Kljub temu pa ni bila demokracija od leta 1789 nikdar na tako šibkih nogah, kot odkar smo se mi za njo bojevali. Ali je mogoče pri takšni zmešnjavi pojmov priti do jasnosti? Jaz mislim, da je mogoče. Toda prepričan seno, da je treba že takoj ob začetku pojasniti, da je pojm demokracije eden izmed najbolj kompliciranih pojavov. Vsaka družabni pojav v naši civilizaciji ima dolgo in zapleteno zgodovino, h kateri so prispevali najrazličnejši člnltelj: razvoj Judeje in Grčije, krščanstvo 1» znanost, renesansa in reformacija, revolucija v Angliji ln končno revolucija trinajstih ameriških kolonij, francoska revolucija in v najnovej-šem času sovjetska revolucija. Marsikaj jo prav lahko izločiti iz usedline, ki Jo Je zgodovinski razvoj pustil za sobo j, druge stvari pa so prav težko ločljive. Demokracija je predvsem nekaj, kar je v stalnem nastajanju, kar iz abstraktne definicije prehaja v e t varnost po vsakdanjih izkušnjah. Demokracija je takšna, kakršna deluje. Kaj pa bi prav za prav morala biti demokracija? Demokracija je oblika vladavine. Demokracija je vlada številnih s pomočjo nekaterih posameznikov. Njih Oblast izhaja iz dejstva, da so jih Izbrali mnogi, da jim vladajo. Izbrane vlade se morajo podvreči od' časa do časa presoji vseh tistih, katerim vladajo. Vladati morajo na podlagi zakona in ne samovoljno. To pomeni, da se demokracija kot oblika vladaNdne izraža v obliki pravic, katere nosilka je. V normalnih razmerah so osnovne pravice sledeče: 1) pravica na delo proti dostojni nagradi za določeno število ur, ki ne prikrajsujejo potrebnega časa za počitek ln zabavo, ki je potrebna za ohranitev zdravja; 2) pravico do izobrazbe; 3) pravico do svobode govora; 4) pravico združevati se z drugimi državljani za dosego skupnih idej ln ciljev. Niti svoboda govora niti svoboda združevanja pa niste demokratične pravice, kadar jih kdor koli uporablja za ogrožanje mirnega življenja drugih državljanov; antisemitizem Je primer zlorabe svobode govora, tako kot so bdU Hitlerjevi napadalni oddelki zlorabljajo svobode združevanja, OZADJE VOJNIH OPERACIJ imagali so na morjih Tržaška kronik Vojaški ia politični pomen nadvlade na motju - Morje: vez med celinami Slikar, Idi pri slikanju podobe človeka He Uidi globlje bot torna poten in barve obrata, n« bo nikdar naslikal njegovo resnično podobo. Na stihi morojo biti izražene »nasilnosti duševnosti, M se skriva V človekovi notranjosti, drugače podoba ne bo nikdar pokazala pravilne In pe-poine slike. , Prav tako je tudi pn slikanju vojne na Tihem morju, Ce ne odkrijemo vteh stvari, ki so po v-troflk, da js ta vtlika vojna v ras.n.r^ma tako kratkem času trma go slavno končala, ne bo naš opis nikoli popolna in resnična slika dogodkov. Gotovo js pojava atomski bombe in vstop Sovjetske »vete na potornioo vojnih dog d kov na Daljnem Vzhodu satu milil pravo sliko tistih čini-tel jr v, brts katerih bi se vojna na Pacifika ne mogla razvijati na tako uspešen in hiter način kot se je v zadnjih tednih pred japonsko vdajo. Pomen vojn« mornaric« Nastane torej vprašanje, kaj je najodločilneje vplivalo na vodstvo vojne na Tilk« m morju f Naš odgovor na to vprašanje ne more biti nič drugega bot: Zavetni-ška nadmoč na morjuI ta tiste, ki poznajo valnost po morske site, je trditev, da je bUa nadvlada nad morjem, glavni ratlog ta hiter m uspešen ratvoj vojnih operacij na evropskem bojišču, popolnoma razumljivo. in enostavna. GUevna sila, M je rešila Veliko Britanijo pred porasom v obliki nemške invatije na sam« angleške otoke, je Vila njena vojna mornarica. Danes nam j« to še mnogo bolj jasno bot kdarkou prej, saj smo baba-tejti ea izkušnje, hi nam Jih je dal ratvoj vojne na Daljnem Vzhodu. Kdo nam Je pozneje omogočit »brati na angleških otokih potrebne eile, da smo mogli izvšHi veliko izkrcanje na evropski celim v Normandiji, ratširiti mostišče, dobavljam novo orožje, strelivo, opremo in nadomestne (»tor Kdo drugi bot pomorske Ule, saj M bra* njih n« mogli prepeljati v Anglijo wMi ene tone opreme, niti enega vojaka, če n« upoštevamo štorom-nih dobav, ki Vi jih lahko vozili po tračni poti, Oo bi nemška pomorska sila nadzorovala Bb-kavski preliv, kjer vodi najkrajša pot it angleških otokov na evropsko oekno, ali si more kdo predstavljati, kako naj bi m zavezniške dete izkrcale na francoski obali T Celo Amerika bi bito v tem primeru točena od sveta. Ne mogla bi ismsti izkrcanja m afriški celini, ne mogla bi pozneje it Afrike pri« praho Sredozemskega morja na Siei-tijo, »asestl jo, prem preko Kolinske ožine v /talijo *n se pozneje izkrcati v jušni Franciji, Vojna na Tihem morja pa nam še bolje pokate, kaj pomeni vojna mornarica, hi obvlada morje. V caeu, ko »o zavetniki izgubili oblast nad morjem, to Japonci mogli križariti, zasedati m ropa* M po Tihem morju od obal /n-dijsktga morja »karaj do samih »vhodnih obal Mrvlmtih drtnv. Nobena ovira Jih p« tem ni zadržala. Posadke na posameznih raztresenih položajih oso poduk druga ta drugo, k tudi so bik nt-katere eorazmemo precej mo4no. V času, ho je ameriška vojna mornarica celila svojo rane, katere je prejela pri nenadnem in nepričakovanem napadu na Feorl Barbor, vojno oport«k na Navoj s kih otokih, so samo še ameriške podmornico uspele motiti japonske prevozne poti, hi to se raztezale po obeednih prostran* itvih Tihega morja. Ko je amort* Ška vojna momartoa po bajnem gradbenem načrtu zopet dobila nadvlado na morju, se je oeloma slika mahoma spremenila. Mo r nar lca-hrbt«nica vojnih operacij na Pacifiku V začetku počuti, kot »e je lačala ameriška pomorska »tla, je meja ames-tikčga vpliva lezla proti zahodu, je naraščal obseg vojaških operacij in se večala varnost prevoznih poti, bi SO vezale naprej potisnjene postojanke z njihovim zaledjem v tdiru-šenih drtavah. To je bita doba, ho so boji na GuadOšomaMi bt-lelili plimo in oseko; ho fia SO končno ameriške me preplavile japonska oporišča, je ratvef J bojnih operacij podal hitrejši, Kraf nt sile so pri tem igrale veliko i« odlično Vlogo, toda ko ho na) bi ameriška vojska prišla do Irtansč, le katerih so *• dvigala t- taLi, či bi ns bik prilit ameriško suhotemsks mle po morju, »Usedli otoki, jih utrdile, branili prejela do adaj od tTNRRA-e gradbeni les, material za pokrivanje streh in drugi gradbeni material, tako da bo z njim mogla popraviti 36.000 hiš. Obflnskl predsednik ne podroiju P ul) e Zavezniška vojaška uprava za področje Pulja Je Izdala upravno odredbo, s katero je imenovala učitelja Dagri Giorgio za občinskega predsednika področja Pulja, s vsemi pravicami m dolžnostmi, določenimi v Splošnem ukazu št, ll z dne 11. avgusta 1048, Razstava fotografij V Pulju na trgu Oberdan so odprli razstavo fotografij, ki naj pokažejo občinstvu socialne Ustanove, način življenja in mišljenja zavez, niških narodov. Občinstvo sl lanko ogleda silo tanomivs knjige ln brošure, ki se odlikujejo ne samo po tehnični opremi, ampak tudi po vsebini, Med razstavljenimi knjiga, mi najdete francoske, hrvaške, italijanske in angleške Izdaje. Opo. zarjamo na razstavo vse občinstvo. Sledovi odpora Msm Vas Forni di Sotto v karnskem predelu videmske pokrajin« ]« bila središče narodnega odpora proti nemškim zasedbenim obla-«tem, M so ukazale vas puhati. Zdaj so vas za silo popravili in zgradili nekaj zasilnih lesCnlh barak za prebivalce, ki so ostali brez strehe. Zblraliiee za begunce v Vidmu je v aummtu sprejelo 27.500 tepcev Begunsko zbirališče v Vidmu je v avgustu sprejelo nad Ž7 tisoč petsto beguncev. Pet ln dvajset tisoč ljudi je bilo Italijanov, ostali eo različnih narodnosti. Neki zavesnlžki častnik v tem zbirališču je povedal, da prihajajo begunci is Nemčije, Avstrije, Jugoslavije ln drugih delov Evrope. Mnogi so bivši interniranci, ki pri-bajajo iz koncentracijskih taborišč. V videmskem zbirališču dobijo hrano, obleko ln prenočišče. Cesto ostanejo v zbirališču več dni, nato gredo na vlake ali avtomobil«, kateri jih odpeljejo na različne strani Italije. Osebje zbirališča sestavljajo zavezniški častnik, dva častnika italijanske vojske, Štirideset italijanskih vojakov, štirje člani Rdečet« križa, zdravnik ln civilni uradnik, obleko dobivajo begunci od vojske ln italijanskega Bdečega križa; živež jim daje Zaveenlška vojaška uprava In zavesnlška vojska. Neki uradnik begunekega »bivališča poroča, d« Je bilo V fceffl Zbirališču od maja sprejetih okoli tri sto tisoč beguncev. Obvestilo Spodaj navedene osebe, uslužbe-ne pri rasnih ustanovah ln upravah, so predložile Komisiji sa čiščenje prošnje za zopetni »prejem v službo: Državne želesnice: Terremeto Giuseppe, TroiaUo Urriberto, Tetremoto Giovanni, Triu« Gristslltoo, _ Trebči Caric, TUrrirtt ArinSfldO, Tarquini Leonida. Tram Mario, Tertichlno At-tliio, Tcso Diego, Urzi Antonio, vas-nallo Giuseppe, vassallo Lino, Verttu-ra Paolo, vstrano gtefano, vielnum Adolfe. Vlila Giuseppe, Vlllata Lulgl, Vian »nnlc. glino Cono, Zecchstti Al. do, Zuffl Stefane, R&petti Guido, Cru-elani Lorenze, 8. Navlgazlene «Italia»: PrSeselli RomifiJ« sa odobritev lolsklh knjig 9o nalogu Zavezniške vojaške uprave je šolsko nadzorstvo v Trstu imenovalo komisije 2* odobritev šolskih knjig Za osnovne šole v italijanskem, slovenskem to hmtskem učnem Jeziku Za področja Trsta, Goric« ifl Pulj*. Italijansko Komisijo sestavljajo: Rueeo Leopoldo, učitelj; oaffien Bruno, šolski ravnatelj; Rinaldi Bomo, šolski nadzornik; prof. Berti Luciano, profesor za književnost. Slovensko komisijo sestavljajo; Germ Peter, učitelj; pMqualls Ma-.rij, šolski ravnatelj; dr. Brunen Vinko, šolski nadzornik; prof. dr. Baraga Brečko, profesor aa književnost. Sed«! komisij j« v via Savana 18, pn 111. šolskem okraju. Uradne ure so od 6. do 13. ur*. Pisatelji ln založniki so vobljeni, da predloži komisijam knjige in rokopise;. knjige ne smejo biti pisane v fašističnem duhu ali proti zaveznikom ter morajo biti brez vsakih političnih teženj v prid Italijanom, Slovencem in Hrvatom, Imeti morajo izključne učni značaj, založniki morajo navesti prodajno c eno, da bo lahko komisija videla, če je cena knjigam dovolj niška. 8 tem hoče komisija, omogočiti nabavo knjig vsem učencem sveh slojev. Knjige je treba predložiti do as septembra. |oris^^B TISKOVNA KONFERENCA Slovenske šole, podpore, obnova gospodarstva itd. Na tiskovni konfersnei Je polkovnik smute pojasnil nekatera vprašanja, ki so jih postavili slovenski ln Italijanski novinarji. O vprašanju slovenskih šol j« izjavil, da bo Zavezniška voja-ka uprava upoštevala nekatere predlog«, kt streme za tem, ka.se da šolam vsčja možnost svobodnega razvoja, Tudi predlog o verskem pouku ln številu tedenskih ur bodo vseli v preučevanje. Pristojne oblasti preučujejo tudi vprašanj« šolskih knjig za slovenske Šole. Vprašanji doma za dijake liven Gorice, bode morali rešiti tisti, ki se to vprašanje prevesil, Podpor« Glede podpor rodbinam deportiranih o*eb v Nemčijo, js polkovnik Bmuti isjavll, da Zavod ea socialno skrbstvo ni ustavil noben* podpore prizadetim družinskim članom, rasen nekaj posebnih Vpisovanje in izpiti na slovenskih in hrvatskih šolah Giuseppe. Lusst Giorgio; Acegat: Spa-davecefiia Giuseppe, Prottl Auguetc, KCor koli bi imel »oper gori navedene osebe kakšen ugovor, mora vložiti svoj« pripombe v sedmih dneh po Objavi tega obvestila na Urad komisije, Tr«t, vla Nizza it. 16. PREHRANA Razdeljevanje mleka «8epral» sporoča, da bodo v soboto IB. t. m. žftoelt razdeljevali osebam starim nad 68 let, ki so v posesti tržaške živilske nakaznice, po pol litra kondenziranega sladkanega mleka. Mleko bodo razdeljevali v mlekarnah, v katerih so se prizadeti prenotlrall. Lastniki mlekarn so vabljeni, da dvignejo mleko v oentrali v eo-boto v prvih dopoldanskih urah, Cena mleku je določena 40 Ur za liter. Eventualni lastniki živilskih nakaznic, ki Š« ni« prenotlrsnl, lahko to store v dnevih od 12. do 14. t. m. pri Živilskem uradu v ulloi Rettori 2, ker bodo dobili nakazano mlekarno. Včeraj »večer »ta M na trgu Tomaseo zaletela drug v drugega dva avtomobila. Pri tam so btl'» ranjant tri deklice, ln etoer: 16-lztna dijakinja Bllvana Cerovaz, 20-letna llkarlca Zofija Vleinttni ln 17-letna uradnico Ko»««t». Ver-tevac. Vze tri ao prepeljali v bolnišnico. Ker j« ZVU pripravljena uetaha* Viti slovenske ln hrvaške šole na ozemlju Julijske krajine, katero je pod njeno upravno oblastjo, objavljamo sledeča pojasnila: I. Določbe v vpisavanju in izpitih na slovenskih ln hrvaških šolah; a) Otroci obeh spolov, slovenske ali hrvaške narodnosti, šolo obvezni (6. do 14, let«), se lahko vpišejo V slovenske ljudske šole, katere bodo ustanovili na ozemlju pod Upravno oblastjo ZVU v Trstu, Gorici ln Pulju, b) Učence lahko vpišejo starši ali njihovi zakoniti zastopal, ki, o) Predstojnik prosvetne uprave bo imenoval i* vret Slovencev posebne komisij« za posamezne obči* ne, da isvrše vpis otrok v poza* mesne razrede v šolskem letu 1040-1048. b) Za vpl* v prvi reusred j« treba predložiti; rojstni in krstni list, spričevalo o cepljenju proti kozam; z« vpis v višje razred« je potrebno zadnje šolako »pričevalo, ali kakšen drugi šolski dokument, ki dokazuje, da se učenec upravičeno vpisuje v dotidni razred, e) Učenci, ki zaradi vojnih razmer niso mogli obiskovati šol«, lahko delajo izpit, Če so dovolj stari »a vstop v tisti razred, v kateri bi eleer imeli pravico stopiti, f) Te izpit* bodo opravili v rednem jesenskem roku v šolskem letu 1046/48. Velja, jo dosedanji uradni programi, lta-iijanski jezik je neobvezen, g) Izpitna komisija sme učencu, ki ni opravil Izpita uspešno, dovoliti vpis v predhodni razred. H. Sprejemni Izpiti na slovenekl gimnaziji ln vpisovanje: a) V »lo-vensko gimnazijo se »mejo vpisati vsi tleti, ki so dovršili 10 let alt jih bodo dovrši)! v koledarskem letu ln so opravili sprejemni Izpit za vpl* v prvi razred, b) Sprejemni i sp Iti bodo v rednem jesenskem roku v šolskem letu 1046/46, o) Izpitni komisiji predseduje ravnatelj slovenske gimnazije, d) Tisti, ki aa prijavijo k »prsjsmnemu Izpitu na slovanski gimnaziji, morajo predložiti vodstvu gimnazij« prošnjo v uradni obliki e priloženimi predpisanimi dokumenti, e) Spre-jimnl izpiti v prihodnjem jesen-zkem roku bodo ustni ln plemsnl ter bodo obsegali sledeče predmete: slovenski jezik, matematika, zgodo-vino, zemljepis, risanje ln telovadbo, f) Tudi za te Izpit« veljajo, kolikor bo mogoče, določila, k! veljajo ea sprejemne izpit« n* italijanskih gimnazijah. Izpit bo obsegal slovenski Jezik (uztno ln pismeno), Zgodovino ln zemljepis (krajevne ln splošne pojme, približno toliko kot se ga učeneo nauči v petem razredu osnovne šole), matematiko, prosto- ročno risbo to telovadne vaje. g) Ocenjevanje se vrši s točkami od 1 do 10. Ka uSpesno dovršen Izpit mora dobiti kandidat tz vsakega predmeta najmanj oceno 8. h) Glede načina opravljanja izpita, sestave izpitne komisije, poteka ustnega Izpita, izdajanja potrdil o priznanju Izpitov ln naslovov, izdajanju šolskih listin, veljajo do zdaj določbe, ki so veljavne za Italijanske gimnazije pod upravo 2VU. HI. Usposobljenostnl izpit na slovenskih srednjih šolah: gimnaziji in učiteljišču ter vpisovanje nanje: a) V drugi razred in naslednje višje razrede slovenskih srednjih šol se smeje vpisovati učenci obeh spolov slovenske narodnosti, če tipajo predpisano Izpričevalo predhodnega rasreda kakšne slovenske zn italijanske gimnazije, b) FroSnjo »k vpis s priloženimi dokumenti predložijo vodstvu gimnasije. o) Kdor s« Seli vpisati v kakšen razred slovanekt gimnazije, mora znati govoriti, čitatl m pisati slovensko. Za učeno*, ki nimajo za* dostnega znanja iz slovenskega jezika, bo osnovan v teku Šolskega leta 1945/48 poseben tečaj slovenskega Jezika, ki bo trajal prvih šest mesecev. IV. Splošne določbe: v kolikor z temi določbami nlao določeni vsi predpisi, bodo'veljali, kolikor je mečno, Šolski predpisi, ki veljajo dane* v upravi 2aveznlške vojaške uprave. Opozorilo slovanskim •tariam Opozarjamo slovensko starše, ia je rok ta prijavo dijakov v slovensko srednjo šolo v Trstu in Oorioi samo do sobote 16, t, m. Kakor je bilo le večkrat jasno povedano, bodo na zasedbenem ozemlju (področje A) priznane samo drlavne šole, ki jih snuje Zavezniška vojaška uprava. RADIJSKI SPORED Četrtek, 18. septembra 10.15 19 poročila v angleščini obvestila svojcem; 19.80 ženska ura; 20 poročila v slovenščini; 20,16 poročila v ltAlljanščiiu; 20.30 srbska folklorna glasba (plošče); 31 predavanje v italijanščini; 21.10 pesmi; 21.30 slušna Igra v italijanščini; 28 vesli v italijanščini; 28.10 vesti v slovenščini; 28.20 plesna gtaaba. kjer je treba ugotoviti položaj deportiranih oeeb, Poetoere rodbinam članov, ki so v vojski, plačuje država, kateri dotlčni služijo. Kar se tiče podpor družinam, katerih člani služijo v Jugoslaviji, bo to vprašanje rešeno čim prej v zvezi z jugoslovansko vojaško misijo. Zahtevali eo pojasnilo tudi v zadevi ukinitve plačevanja podpor družinam, ki bivajo na ozemlju, ki 1**1 vzhodno od razmejitven^ črte, To je posledica dejstva, da se takšne rodbine 4« strahu pred nemško oblastjo opustile prijaviti potrebne podatke. 2«to Zavod »a socialno skrbstvo ne more izplačat,; podpor, ker he »»polaga s potrebnimi podatki. Toda tudi to vprašanje je na dnevnem redu na pristojnih mestih ln bo rešeno. Različne ltalijaneke politične stranke nimajo »a razpolago po-primerov,1 webnlft p10Bt,orov *a svoje udejstvovanj« 4n so prosile za dodelitev prostorov bivših fašističnih organizacij. Vprašanje se is preučuje to bo jreieno v okvirju razpoložljivih proiterev, Tudi »adeVa od Nemcev odhešenega premoženja, posebno židovskega, je v preučevanju. ZVU namerava dati odškodnino prisadi-tim, učitelji, ki ’ Že niso stalno nastavljeni, prosijo za plačo v vseh dvanajstih mezečih v Irtu, nam*#tc v deietih, kot j« bilo do zdaj. 2VU bo preučila zadevo, samo da »e prizadeti obrnejo na njo preko svoj« strokovne organizacije. Gospodarska obnova Na Vpračanje, ali bo iz došie količine bombaža tudi Goriška predilnica prejela, odgovarjajoči delež, je polkovnik Smut* pojasnil, da s« je ravnateljstvo tvornloe že samo neposredno obrnilo na glavni stan ZVU v Trstu, Podjetja lahko odpuščajo nepotrebno delavstvo, ki dobi potem brezposelno podporo, ki je zaenkrat zajamčena do meseca novembra; zamenjava nemških mark še vedno ni mogoča, ker pristojna oblastva še razpravljajo to vprašanje. O sestavi prizivne komisij« za čiščenj«, Je polkovnik amut* na pripombo, da so v njej nekatere osebe, ki eo bili fašisti, Izjavil, da Je imenovanje posledica točnih poizvedb, če pa more kdor koli podati točen dokazllnl material, naj »e obrne na pristojna oblastva, Glede plačila obveznosti nemških oblasti, «Wehrmaoht», «DruŽbe Todts, *Rustungskentor» alt »Vrhovne komisije* m ZVU š« ničesar ukrenila, ker mora Žele ugotoviti Višino obveznosti. Osebam, ki se vračajo iz vojnega ujetništva, ki pa nimajo pogojev za podporo, ker niso imele predpisanih šest mseecev vojaške službe v zadnjih dveh letih ali pa bili odpuščeni po l, marcu 1046, bo nudil pomoč Delovni urad, ki se j« ob-vezal, da bo skrbel m hitro rešitev tega vprašanja pri osebah, ki lahko dokažejo, da so izgubile službo po l, septembru KM3 zaradi protifašističnega razpoloženja Nakup gum za kolesa delavcev, ki Živijo izven mesta, j« mogoče rešiti bodisi z nakupom preko Trgovinske in industrtjeke zbornic« ali p« s posredovanjem 2VU, k te preučuje vprašanje to bo skušala poskrbeti za dodelitev gum za kolesa ln druga volila, . V, O popravlh porušenih ln poškodovanih poslopij js polkovnik Smute izjavil da sta dva načrta, od katerih se eden tič« poslopij, ki so jih požgali Nemol, za kar pristojna oblastva Čakajo na prevozna sredstva in nabavo materiala. v primerih poslopij, ki so postal* žrtev vojnih dogodkov, bodo oblastva poskrbela, da dobijo lastniki primerna denarna, epndstvo, » katerimi bodo simi poskrbe'1 zi popravila. Prav tako 2W poskrbela z%.|K>pravilo; hls i-uirjev. ki so Jih porušiti prt *taČnlh"na- m-Sv'' na masla za učitelje Višji šolski nadzornik v Gorici sporoča, da bodo v šolskem l«tU 1945-46 razpisana meria na slaven* skih ljudskih in srednjih šolah. Prosilci naj vlože prošnje pri višjem šolskem nadzerništvu v Gof»l na poli, hoiekovam a g. lirami, nisievljini na višjega šolskega nadzornika v Gorici do 20. Mptembrg; priloae naj naslednje dokumente; spričevalo, t katerim dokazujejo usposobljenost »a poučevanje ali enakovreden dokument, rojstni m krstni listi zdravniško spričevalo; dokument o dosedanjem službovanju. Iipitl na slovenskih srednjih ie*ah 6 prvim oktobrom s« bodo pričeli sprejemni ln popravni topiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici to v Trstu, istočasno se začnejo tudi lepiti ea vstop v višje razrede, fiatih dijakov, ki ao rodi vojnih caamer »mudili kako Šolako leto alt katerega šolskega leta niso do-končali, Prošnje ia pripustitev k lapltom je treba vložiti do 36. septembra pri vodstvu aavoda. PREHRANA Razdeljevanje živil Od danes dalja, pa 20. septembra bodo razdeljevali naslednje živila: 600 gr rila proti odrezku «aa-kuhe za juhO» prvega tedna M8-eaoa septembra, it. 69. Cena rižu je 18.40 ur Za kg. 160 gr masti proti odrezkom prvih treh tsdnov meseca septembra po 64.60 lir »a kg. 600 gr sladkorja aa kategorijo otrok od 0 do 4 let, 160 fr sa kategorijo otrok od 4 do 18 l«t to 260 gr za kategorijo oseb do 88 let. Cena sladkorju bo 84 lir za kg. Delavol kategorije mladeničev to starejših bodo dobili sladkor na odrezka Št. 28. do 28. posebnih kart. 250 gr mleka v prahu dobe posestniki živilskih nakaznic od o do 1, od 0 do 4, ln starejši nad 69 let. Mleko »odo razdeljevali na odrezke 13. ln 14. po 146 ur za kg. Cepljente proti Ornim kozam ln Pavici Javljajo, da j* obvezno cepljenje proti črnim kdzam in daVičl Zft rojstne letnike 1043. in za prvo polovico 1944. leta; za rojene v letu 1937. je cčpijenje obvezno samo proti črnim kozam. Posebno priporočamo cepljenje proti črnim kozam, otrokom ne gori navedenih letnikov, ki pa še niso -bili cepljeni, Ge* pljenj« se ievrši brezplačno v občinski ambultncl vsak dan od 16. do 16. ure ln se bo zaključilo 80. septembra. Proti nelzpoinjevaleem gornjih navodil so bo postopalo po zakonih. Obvestilo Vžl prebivalci v okraju Tržiča, k; so v dobi IV jugoelovaneke armad« tej nudili kar koli in imajo ta te stvari pravilno Ustavljene, pa <* ne plačan« račune, so vabljeni, da se z glase v uetrtsk 18. septembra v ulloi Manronl 16. DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIG18 tiskovni častnik. Trst Glavni urednik: PRIMOŽ S. BRDNIK objava Vee, ki »o vložili prošnjo za vstop v PoUčJJaM *bor Zavezniške vojaške uprav® za Julijsko krajino (ne pridejo v poštev bivši pripadniki kvesture, finančne straže ln ka-r&btftžrJO' vabimo, da pridejo v justijno palačo, trg uipieno, št. i, sob* st. 96 po »Slednjem redU od sačetnlce: A do D v torek ll. sept E do L v sredo 12. sept. M do R v četrtek 13, sept. S do 2 v petek 14. sept. vedno med 14.80. ln 19. uro. MALI OGLASI SL' i' gLO VENI CINO po praktični me- sr «ig K. K. INSPIRACIJA ČRTICA Prano« Kotnik j* bil nameščen v neki banki. Toda Prane« ni bil navadni bančni uradnik, o n«. Pečal se je še z drugim poslom: pisal jc, Včasih sc J« doma vstdel za pisalno mizo in popisal cele pole 'š svojo drobno, skrbno pisavo. Res je sic«r, da njegova dela, ki jih je shranjeval v posebnem .predalu v omari, nl*o nikdar izšla, toda plani je kljub temu. Včasih Je čital svoje povestice in vse mogoče nove1? SVOJI ženi Danici, In ta ga Je r, veliko napetostjo poslušala, samo da ga ne t>l užalila. Ali ni bila Danica vzor šene? V četrtak so v banki po naklučju prej nehali e delom. Tako je bil Pranee Kotnik namesto ob šestih popoldne že ob treh proet. Kam naj gre? DomOV? Nč. Kaj naj bi tako zgodaj dčlal doma? Pisal? Pi- še lahko tudi drugod. Toda sa pisanje moral imeti inspiracijo, zaradi tega je sklenil, da bo Ml malo da sprehod. Tam *e bo še kaj domislil, kar bi bilo vredno napisati. Pomladansko sonce js sijalo n« mesto. Kotnik je smehljaj* e* e klobukom v roki korakal po oestl proti parku. Skoraj nato, j* še sedel na senčni k lopi in premišljeval, Premišljeval j« m premišljeval, toda ničesar se ni mogel domisliti. Jezno j« vstal, dal klobuk na glavo to odšel. Pot ga Ja peljala na moet. Zamišljeno je gledal v vodo. Spet je začel premišljevati, toda aastonj; inspiracija ni in ni hotela priti. In kako naj bi tudi prišla, ko J« gledal v tako zamazano vodo, Ves obupan, je r.esrešnt pisatelj zapustil ograjo mosta. Kaj naj sto- ri? Skoraj pred vsako izložbo m Js ustavil to zamišljeno ogledoval razstavljeno blago. Tako Je prlšsl tudi pred lalošbo, v kateri J« videl šive ljudi, Silo Je široko okno k«, varne Central. Opazoval Jih Je skozi sipo. Dva gospoda sta Igrala biljard, neka gospodična se Je pudrala, dve gospe sta nekaj klepetali, neki gospod ■ belo brado je čital časopis, in prav pred Francetovim nosom je neki novinar pleti, Pero mu je kor leteio po belem papirju. Zdaj je vtaknil za trenutek nalivno pero V usta, nato je obrnil polo to *P9t J« teklo pero po belem papirju. Nas znanec ga je navdušeno opaeoval, Ta ima prav, si je mislil. Pne. v kavami je našel inspiracijo, Zarodi tega piše. in France Kotnik je odločno odpri kavarniška vrata. Vsedel se je v kotiček, kjer je imel krasen razgled po vsej kavarni. Nervozno je bobnal po mizi, dokler ni prišel natakar. «Cmo kavo. N«! Dve čmi», je naročil. Pravijo, da nekaterim ljudem prinese črna kava odi. ne ideje za pisanje. No, če ena prinese Idejo, jih bosta dve prinezlt še več logično »klepal France.. Natakar ga Je začudeno pogledal in je hotel oditi. «MeJI Počakajte malo. Prinesite mi prosiu^ tu