TRST, četrtek 10. marca 1955 Leto XI. - Št. 58 (2987) PRIHDkSKI dnevnik Cena 20 lir Poštnin« plačan« v gotovini TeL 94 638. 93-808, 37 338 StHEw1?«TV0: UL- MONTECCHI it. S, III. nad. — TELEFON 93-808 IN 94 638 — Poštni predal 55 unra ~ ogLASI: Od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Silani 1 stolpca: trgovski 60. fmanCno-100, osmrtnic« 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 'din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 39 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA st. 2» — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700 celoletna 3200 lir; ~7t^^^ega *UškaJ^DrSTO«'°'zatožba Slovenije. tal/AJI! »nčnn 7nlAvrti ff»r/N t1 cl' 5 TPSt 11J^374 ZA FLRJ,- A^ttlCIJS QPinOlCT3t IC IlC| d inOZCTIs ” . , . f —1_n/VT Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banici v Ljuoljan-t 604 T 373^ Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst Fašistične demonstracije k pretep med debato o ZEZ filmu v senata Cistični mladinci so z bombami demonstrirali pred sedežem vod• *tva KPI in opustošilt knjigarno „Rinascita“ - Pretep zaradi Mes-**]a • Glasovi o odložitvi Scelbove poti v Združene države Amerike (0d Bito nase8a d°Pisn',ca) ČDe ®’.~ Danes predpol-Prislo v rimskem se- natu kaciji o ratifi- sP°razumov do i* dai° cLv pret.epa- p°wd "°C Je 2aPlsnika s so- ^orekla med 8atero sta se (KPll i- ^oatorja Sereni -(?C)’ 2nan> Zv s-- *V maršal v Rusiji. lorili a. pa 50 neofašisti upri-nii Br., monstracijo z bomba-v Via vodstva KPI ecer If' „ -.............,11 m Uradna / .Botteghe Oscure. s^Iaio Parocda, ki očitno po-Vati °S°dek omalovaževali; sg/!?n]0 .Slcer o petar-stranti t. -J!11' da 50 demon- ■'^e SEm-I0 1 za pari- teti t,), zurne- Toda ena iz-demn,c:.nedo^nitl »petard« rio Gion|/r?.n*u' nekemu Ma- f^spl^r aktivistu MSI. v ..^a v rokah in mu ^ rpet/1 P^^Sala levo roko. ?til>eliali v v , ranienega so .atelli tr j ^ Fatebene- 'jaae u,;1 Oamonstrante, vse ,la- Med j3 le policija a regati !: drugim so demon-5ni'game i1) tudi izložbe - jige z v * ."ascitas, polili 2?ali. “eocinom in jih za-y h, ^o^dveh1 Urah i® prB1° S demon/! protlkomunistič- &*zz^e o 'n sicer na ?22al< S. Giov, J- uri sVn»'*““ulo> K-ler s° 00 , Cev ,?-ne fašističnih mla- , plam anni in na mio, kjer so ob jrp8zSali dva lesena ;tavi. tri • Por°oilo kvesture Sfistavo policija «uvec!la “H>j *’ da " ' - ^ences, bi ugotovila da je bila bom- •traci !p;t/T ?Pr®d *edežem KPI po- tazbijaška demon- v' sp^azun4feeStacij0 Za pa' ska !®?atu Seia ,J?Je Predpoldan- začela s čitanjem iii^di .sobotne seje in Vrt® Ki j le Priglasil Sere- o,”**?3 p°iasni1 Mk^greri raf,p se -,e ta* Cn/^šori m predsedniku *NC 3> le a težav k%ru.Zadrževati senator- ■Su' k> cu z medklici pre-5-t al i, Ornika, ko je pri-1 8 M»,. /asko kariero mar- e iVless,- Kariero mar- val Nio^v omeniI- da 6a »i— Emanuele itneno- i,oa“C*a n-^orS1 pa «!*“!•: Mussolini tudi Vs,-SVojeU^azoys’ ’n nato bra-i *i so splosen g0 ■ bpiusen pre-ga parlamentarni sluge zaman skušali preprečiti. Eden med njimi se je moral celo zateči v ambulanto senata. Merzagora je prekinil sejo in dal izpraznili dvorano. Sluge so končno ločili oba tabora, v dvorani pa je še dolgo razsajal hud hrup. Dve uri kasneje se je seja spet začela in Merzagora je po poprejšnjem posvetovanju s predsedstvom senata in predsedniki parlamentarnih skupin izjavil, da obžaluje dogodke, da pa noče ovirati diskusije o pariških sporazumih in da zaradi tega ne bo izvajal nadaljnjih posledic. Med incidentom so se senatorji centra, tudi demokristjani Messejevi strankarski tovariši, zadrzali mirno. Opazna pa je bila njihova zadrega, ker so demokristjanskega senatorja s tako vnemo zagovarjali prav fašisti. Se hujša je bila zadrega med senatorji manjših vladnih strank, kajti incident se je razvijal v duhu boja med fašizmom in antifašizmom (Messe je v soboto med drugim očital Sereniju antifašizem med vojno), v katerem je vladni senator Messe predstavljal fašizem. Na popoldanski seji je bila končana splošna diskusija o ratifikaciji pariških sporazu-mo/v. Jutri bo govoril zunanji minister Martino, nato da pride na vrsto podrobna diskusija in glasovanje. Komisija poslanske zbornice ?.a finance in državni zaklad je danes nadaljevala razpravljanje o TreiPellonijevi davčni reformi. E demokristjansko -monarhistično - fašističnim sodelovanjem je bilo sprejetih nekaj {.opravkov, ki sprerai-njaio besedilo, sprejeto v senatu. Ce bo tako sprejeto besedilo odobreno v poslanski zbornici, bi se moral zakon se enkrat vrniti v senat — to pa je prav tisto, kar hočejo nasprotniki davčne reforme. Včeraj in danes ie zasedalo vodstvo demokristjanske stranke. Na zasedanju je poročal Fanfani o pogajanjih_ za rešitev vprašanja zemljiških pogodb. Vodstvo je Fanfanijevo poročilo soglasno odobrilo in pohvalilo Scelbo za njegovo prizadevanje, da se doseže kompromis. Nadalje je vodstvo poverilo Fanfaniju nalogo, da o tem in o splošnih odnosih med vladnimi* strankami poroča na zasedanju narodnega sveta stranke, ki bo 12. in 13. marca. 15. marca pa se bo sestalo j vodstvo PLI skupno z liberalnimi parlamentarci in prav ta ko proučevalo politični položaj. Nekoliko dni kasneje se bosta sestala narodna sveta PRI in PSDI. V teh dneh se bo odločala in morda tudi že odločila usoda Scelbove vlade. V zadnjih dneh nekateri že govorijo o možnosti odložitve Scelbove-ga in Martinovega potovanja v ZDA. A. P. Ameriški republikanci zahtevalo objavo dokumentov o Jalti WASHINGTON, 8. Skupina republikanskih voditeljev v senatu je sklenila, da bo vztrajala na svoji zahtevi noj se objavilo diplomatski dokumenti o jaltski konferenci. Kongres ie za to objavo namreč že nakazal 110000 dolarjev. Senator Styles Bri Iges, ki je to sporočil, je izjavil, da se je objavi teh dokumentov uprl Churchill. Znano je, da so mnoge o-sebnosti republikanske stran- ke večkrat kritizirale jaltske sklepe, češ da so na tej konferenci zahodne države pristale na važne koncesije Sovjetski zvezi v zameno za njeno pomoč v vojni proti Japonski. Republikanci upajo, rta bodo z objavo dokumentov lahko škodili demokratom. Velika zmapa Nehrujeve stranke Pogajanja o obmejnem promelu prešla v konkrelnejše obdobje Ustanovljeni sta bili dve podkomisiji in pričakuje se, da bodo razgovori čimprej uspešno končani s podpisom sporazuma LOM DO.<, 9. — Nehru ieva kongresna stranka je pri v o-1 litvah v državi Andra dobila ogromno večino. Od skupnih 196 sedežev jih je kongresna stranka dobiia 148. Socialisti so dobili 13 sedežev, neodvisni 22. KP pa 15. Volilo je nad 8 milijonov in pol volivcev od skupnih 11 milijonov in pol vpisanih. (Od našega dopisnika) VIDEM. 9. — V kratkem razgovoru, ki smo ga imeli, včeraj z zastopniki jugoslovanske delegacije za obmejni promet v Vidmu, smo zvedeli, da so bile na zadnji plenarni seji končno določene podkomisije, ki so se takoj po zaključku plenarne seje tudi sestale. Na tem prvem sestanku so si podkomisije v glavnem izmenjale delovne načrte, ki so bili načelno sprejeti tako z ene kakor z druge strani. Tudi delo podkomisij se je začelo in se bo nedvomno nadaljevalo v duhu prepotreb-* nega medsebojnega razumevanja predvsem glede na pričakovanja obmejnega prebivalstva na eni in na drugi strani meje. Določeni sta bili dve podkomisiji, ki imata poleg članov delegacij tudi primerno število strokovnjakov; vsaka od 8 do 10 članov z ene in i doslej le s težavo napredova-druge strani, prva podkomisi-1 la in da so le redka zname- ja se bavi z vprašanji osebnega prometa in bo morala rešiti na primer vprašanje dovoljenja, s katerim bo mejni prebivalec lahko šel na drugo stran, roka, obmejnega mesta, kamor se bo lahko podal na nasprotno mejno področje, in vrsto podrobnosti, ki so vezane na osebni promet. Druga podkomisija pa obravnava vprašanja, ki se tičejo prenosa blaga ter cestnega in pomorskega prometa v mejnem pasu, ki bo zajet v sporazumu o obmejnem prometu. Na vsak način je vzdušje, ki vlada na sestankih podkomisij, povsem dobro, kot je bilo konec koncev, kakor nam pravijo člani jugoslovanske delegacije tudi na . dosedanjih plenarnih sejah. Na našo ugotovitev, da je zavladalo med prebivalstvom nja, ki utegnejo dokazati, da se bodo zdaj razvijala s hi- podkomisija šteje povprečno I prepričanje, da so . pogajanja Edenova pojasnila o Posarju pomenijo umik jamstev Frandji Anglija bi želela, da se tudi na mirovni kooierenci potrdi sporazum o evropeizaciji Nemški socialni demokrati hočejo sporazum o Posarju spraviti pred ustavno sodišče - Nove ovire za ratifikacijo pariških sporazumov v francoskem senatu? PAKIŽ. 9. — Na današnji seji francoske vlade je zunanji minister Pina v podal dolgo poročilo v zvezi s Rotarjem. Zlasti je poudaril ugoden potek franoosko-posar-skih razgovorov za sklenitev spou-zuma. o gospodarskem so2 delovanju, ki so se začzli danes. Dodal je, da bo morda popoln sporazum o tem dosežen. še preden se bo v republiškem svetu začela razprava o rat.fikeciji pariških sporazumov, to je 22. marca. Medtem pa so v zunanjepolitični komisiji skupščine razpravljali o nujni resoluciji poslanca Vendouka, s katero poziva vlado, naj zahteva od Londona in Washingtona pojasnila glede jamstev o Posarju. Ta pojasnila pa je danes dal britanski zunanji minister Eden v spodnji zbornici v ‘pismenem odgovoru laburističnemu poslancu Frerta-su. ki ga je zaprosil, naj pojasni stališče angleške vlade glede Posarja zaradi spora, ki je nastal med francosko in pariško vlado. Eden je izjavil, da namerava Velika Britanija v pričakovanju sklenitve mirovne pogodbe podpirati rešitev na podlagi francosko-nemškega sporazuma o evropeizaciji Posarja, če bo posar-sko prebivalstvo to rešitev na f o obtožbah proti Nagyju K frjtosi spet gospodar položaja ieth °V,na nesog,»8ij glede gospodarske in notranje politike Kot ver-8 ^a8yjeva naslednika imenujejo Mihaela Farkaša in Istvana Hidasa 9. _ Poroči- pon°či raz-;. Bi v—,. rska agencija MTI C, skemu °f> tožbe proti C’ doli.Paeclsedniku Na' Čfr0v°ai dokument pod $ toadža„Ki, ^ sklepov »1° p°litičn delavske par- Cdal°Sah p" ™ položa.iu in n.1; ssmS, j-sajr fo 6>?.c>v Ck'u‘70 ..Pravilnost« -“»?? ,°menia' ^un'ia 1953, na- jc^vStt vnrkue in p,>- I«, Kje t borbi za iz- •ai -,in-dpstrljSgk®p°L*l 2aradi razen na ne- Podvoči ih 11 v Vld' t>or/s'i za te prPr 110 v “desni-?0SlJ/sk'b in drks'st'čnih. an-hl, ki r,°ponu>'ističnih so se razši- Podr »S1* tl. bo radi tega in zaradi «cenenih in demagoških obljub delavcem« je Nagy skupno «z drugirni tovariši iz ministrstev in tiska, zlasti iz uredništva «Sza-bad Nep« glavni krivec nezadostne industrijske proizvodnje v letu 1954. Politični opazovalci opozarjajo, da je bilo že dalj časa opazovati, borbo za vpliv med ministrskim predsednikom Na-gyjem in sekretarjem CK Ma-tiasom Rakosijem. Zdi se, da se je tehnica nagnila že 21. decembra lani, dan pO( Hako-sijevem povratku iz ’ ZSSR. kjer se je mudil dva meseca. V govoru med proslavo desetletnice osvoboditve v parlamentu je Rakosi poudarjal vodilno vlogo partije na vseh področjih življenja dežele. Kmalu nato je Rakosi začel kritizirati Ljudsko fronto, ki jo je Nagy reorganiziral. 15. januarja ie bil odstavljen eden izmed najvidnejših Nagyjevih sodelavcev, Zoltan Vas, dotlej generalni sekretar predsedstva vlade, in postavljen za pomočnika ministra za trgovino; obenem se je v partijskem tisku začela kampanja za dajanje prednosti težki industriji. Sklepi CK KP ZSSR od 5. januarja iy5o, ki so nasprotnike dajanja absolutne prednosti težki industriji označili za desne oportuniste, so še bolj okrepili Rako-sijev položaj- Nagy je že takrat praktično izginil iz javnega življenja. Po zdravniškem poročilu, ki je 19. fe-brurja razložilo to odsotnost s srčno boleznijo, in po padcu Malenkova m bilo več težko predvidevati, da bo Nagy zamenjan. Zaenkrat ni znano, kaj bo z Nagy iem. Formalno je še vedno predsednik vlade, ,če-bližnji zame-lavi ni mogoče več dvomiti. nasledniki sta Rakosijeva osebna prijatelja. Imre Nagy je bil rojen leta 1895 v obrtniški družini :n se je izučil za kovača. Zelo zgodaj je postal član madžarske socialdemokratske stranke. Med vojno je bil ujet in se je skupno z Belo Kunom udele-žil revolucije v Rusiji. Od leta 1921, ko se je vrnil na Madžarsko, je bil član komunistične partije. Leta 1931 je bil aretiran in obsojen, 1939 pa so ga madžarske oblasti, enako kot Rakosija, izročile ZSSR v zameno za nekaj starih bojnih zastav, ki so _jih Rusi zaplenili leta 1849. Vojno je preživel v Moskvi, leta 1944 pa je v začasni vladi v Debrecenu postal minister za kmetijstvo in v naslednjih letih izvedel agrarno reformo. Kasneje je bil predsednik parlamenta. V letih 1948-49 se je kot član politbiroja in plebiscitu sprejelo. V izjavi' pravi Eden. da sta bili an-gieško-ameriška obveznost, ki je biia sprejeta na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi leta 1947, da bodo podpirale francosko zahtevo za gospodarsko in politično odcepitev Posarja od Nemčije, ter britanska podpora francoski politiki v Posarju podrejeni sklepom, ki bodo sprejeti ob sklenitvi nemške mirovne pogodbe. , V izjavi visoke zavezniške komisije v Nemčiji, kj je bila 2. avgusta 1951 izročena bonn.ski vladi, pa so tri vlade poudarile, da se mora dokončni položaj Posarja odločiti z mirovno pogodbo al* pa z odgovarjajočo pogodbo. Pozneje sta pariška in bonnska vlada sklenili sporazum, ki je različen od recitve, ki se je predvidevala leta 1947, ker daje Posarju do sklenitve mirovne pogodbe evropski statut v okviru zahodnoevropske zveze. Britanska vlada bo ta statut podpirala do sklenitve mirovne pogodbe, če ga bo posarsko ljudstvo sprejelo s plebiscitom. Razen tega bo britanska vlada na mirovni konferenci podpirala tako rešitev. ki bi slonela na prostovoljnem pristanku posar-skega ljudstva ter francoske m nemške vlade. V londonskih diplomatskih krogih tolmačijo ta Edenova pojasnila v smislu, da je britanska obveznost, ki je bila sprejeta pred osmimi leti v korist Francije, sedaj zastarela zaradi novega francosko-nemškega sporazuma za evropeizacijo Posarja. N3 mirovni konferenci bi Velika Britanija želela, da se ta rešitev dokončno potrdi, če bi bila sprejemljiva za tri najbolj prizadete strani. Komisija za gospodarska vprašanja v republiškem svetu pa je medtem z 12 glasovi proti 3 odobrila vse pariške sporazume. Se prej pa je zavrnila predlog za odložitev ratifikacije sporazuma o Posarju, dokler se obe strani ne sporazumeta o tolmačenju določb sporazuma. Komisija za industrijsko proizvodnjo pa se je izrekla za amandma, na podlagi katerega naj se ratifikacijske listine položijo šele po sklenitvi *porazurua za ustanovitev agencije za proizvodnjo in standardizacijo orožja-. V Bonnu pa je socialdemokratski poslanec Moromer pozval vse poslance, ki so glasovali prot- sporazumu o Posarju. naj zahtevajo pri ustavnem sodišču, naj »razsodi, da ja ta sporazum v nasprotju z zvezno ustavo. Da zadeva pride pred sodišče, jo mora podpreti vsaj tretjina poslancev, to je 163. Socialdemokratska skupina ima 151 poslancev. Proti sporazumu pa je glasovalo tudi • 52 poslancev vladne koalicije. Predstavnik lraneoskega zunanjega ministrstva je. danes sporočil,, da se ijod.o zunanji ministri treh zahodnih držav čim prej sestali. Dodal pa je, da bo do sestanka prišlo šele po ratifikaciji pariških sporazumov v francoskem republi sestanka. Razpravljali naj bi o politiki v Indokini ter o možnosti novih neposrednih pogajanj s Sovjetsko zvezo. Churchill bo obiskal Sicilijo LONDON, 9- — Uradno javljajo, da bo predsednik vlade Churchill odšel skupno s svojo ženo na desetdnevne počit, nice n« Sicilijo med velikonočnimi počitnicami britanskega parlamenta, ki se bodo začele 7. aprila. Podrobnosti otovanja niso bile še objav- P* Ijene, toda verjetno bodo {o- čitnice trajale od 7. do 19 aprila. Obveščeni krogi trdijo da ni izključeno, da bo Churchill izkoristil to priliko škem svetu. Sporazumeti se je I za nov sestanek s predsedni-treba se o kraju in dnevu1 kom italijanske vlade Scelbo trejšim tempom, so nam jugoslovanski zastopniki odgovorili, da je jugoslovanska delegacija od prvega dne neprenehoma stremela za tem, da se pogajanja čimprej zaključijo. Obenem pa so nam pojasnili, da je obe strani ne glede na dejstvo, da so se pogajanja morda zavlekla, pri vsakem. tudi podrobnostnem vprašanju, navdajala dobra volja. V podrobnosti posameznih vprašanj. niso se hoteli spustiti, češ da je bilo tako dogovorjeno, kar je tudi razumljivo. ■ V Trstu se širijo vesti, da je zadnje čase povzročila zaostajanje pogajanj italijanska zahteva, da se uvedejo na področju bivše cone B poleg predvidenih olajšav, še posebne olajšave. Dobili smo odgovor, da bodo olajšave, ki bodo sprejete za področje bivše cone B. povsem enake olajšavam, ki bodo veljale za vse ostalo mejno področje vse do Reči. Ro pojasnilih, ki smo jih dobili v Vidmu, moremo sklepati, da so prešla pogajanja o obmejnem prometu v konkretnejše obdobje, in da ni daleč dan, ko bo sporazum podpisan. To naše mišljenje potrjuje dejstvo, da so začele podkomisije z delom in da se bodo sestajale, kakor kaže, vsak dan. Se bolj pa krepi ta naš zaključek trditev, da vlada na pogajanjih obojestranska želja, da se razgovori čimprej uspešno končajo, upoštevajoč potrebe in želje obmejnega prebivalstva. Ko govorimo o prebivalstvu, mislimo na slovensko in italijansko obmejno prebivalstvo. Na našo pripombo, da pišejo nekateri italijanski listi, da se v Vidmu urejuje vprašanje obmejnega prometa samo med bivšo cono a in bivšo cono B, so nam člani delegacije pojasnili, da gre tu za obmejni promet ne samo med bivšo cono A in B temveč tudi med bivšo cono A in področji, ki z njim meje, oziroma, ki so nanj vezana. To pomeni, da bo v ta lokalni promet vključen tudi ves obmejni pas na eni in na drugi strani jugo-siovansko-italijanske meje na srednjem in na severnem področju. ODMEV KRMIT VIS POSEBNEGA STATUTA Borba": »Negativna politika bi se morala dokončno opustiti" VI Ukrep l*alamare preveč spominja ua nemile dogodke v preteklosti, da bi ga lahko sprejeli brez zaskrbljenosti (Od našega dopisnika) nični koridor od Trsta do Ita-lo podaljšanju mandata delav- . . „ ,, T„ i lije. To dokazuje izgradnja ri-*skih svetov, zakon o vojnem BEOGRAD. 9, ~ Ukrep ge-1 b,škega naselja v stlVanu Jn - neralnega komisarja italijanske vlade dr. Palamare o imej-novsnju komisarja v občini Devin-Nabrežina, da bi se izvedel načrt o kolonizaciji italijanskega prebivalstva v čisto slovenski občini, so ocenili v Beogradu kot primer kršenja posebnega statuta o zaščiti etničnih skupin na 'Tržaškem ozemlju, kot nadaljevanje stare škodljive politike. Ta sklep, poudarja jutrišnja «Borba», preveč spominja na nemile dogodke iz preteklosti, da bi ga lahko sprejeli brez zaskrbljenosti. List ugotavlja da je cilj te koloniza cije. ki je političnega, ne pa gospodarskega značaja, ustvariti na čisto slovenskem ozemlju nepretrgan italijanski et- na nar,«* " Med verjetnimi Nč-VelaVei','“ v'ogo n . 'menujejo Mihaela Farkaša i Vofbi kmeti smadžarskeca Bujganina«, in U ta*red00 .zvedenec za kmetijska vprašanja uprl forsirani kolektivizaciji kmetijstva po resoluciji kominforma. S svojim mnenjem ni prodrl in bil za leto dni razrešen vseh vladnih in partijskih dolžnosti in postavljen za profesorja ekonomske fakultetg. ... Od leta 1950 je- Nagyjev vpliv začel ponovno naraščati- decembra 1950 je postal minister za preskrbo, .avgusta 1952 podpredsednik vlade, julija 1953 Pa predsednik vlade namesto Rakosija. ki je po načelu kolektivnega vodstva, ki so pa v ZSSR uveljavili Stalinovi nasledniki, obdržal samo sekretariat partije. Nekoliko dni poprej, 28. junija 1953 je pod njegovim vplivom CK sprejel resolucijo (isto, ki jo omenja MTI), ki je predvidevala prekinitev forsirane industrializacije, številne olajšave kmetom, milejšo notra1-njo politiko in odpravo koncentracijskih taborišč, ter preusmeritev dela industrije na proizvodnjo potrošnega blaga Ze takrat je bilo slišati, da se tej liniji upirata predvsem [tciiin za razdat/ure o prenehanju atomskih poizkusov Skupina bevanistov poziva Atdeeja, naj prekliče sklep o sankcijah proti Bevanu LONDON, 9- — Voditelj levega krilu britanske laburistične stranke Ancurin Be-van je danes objavil v listu «News Chronicle« članek, v katerem zahteva takojšnje sklicanje konference velikih držav, če za drugo ne, vsaj da se sporazumejo o prenehanju atomskih poizkusov. «Ker imajo zahodne države, piše Bevan, močnejše orožje od Rusov, kakor je izjavil Churchill, upamo, da ne bo več govora o odlašanju konference, dokler se ne bomo lahko pogajali s položaja močnih. Zamudili smo že štiri leta in sedaj smo močni v primerjavi z Rusijo, kakor morda ne bomo nikoli več. Kaj torej čakamo? Cernu ne začnemo pogajanj sedaj? Začeti bi morali pogajanja, če Z j drtigo ne, vsaj da se sporazumemo, da ne bomo delali več poizkusov z vodikovo bombo. Ker t.udj navadni poizkusi te vrste predstavljajo nevarnost za človeštvo, jt zločin, da se nadaljujejo. Jasno stra za izbruhne vdjna. Sami poizkusi bi laliko povzročili to katastrofo. Zaradi tega je potrebno. da se skliče sestanek velikih držav, če za drugo ne, vsaj da se sporazumejo, da ne bodo delali več atomskih poizkusov« «Se je čas za zdravo in pogumno politiko, ki naj izboljša perspektive za človeštvo. Ce mi odklanjamo razgovore s Sovjetsko zvezo in z njenimi zavezniki o vzrokih svetovne napetosti, vštev-šj o bodočnosti Nemčije, ki je jedro evropskega vprašanja, bo krivda za trajanje te napetosti na Zahodu.« Medtem se med voditelji laburistične stranke nadaljujejo posvetovanja v zvezi s sklepom vodstva, ki predlaga izključitev Bevana. Plenarna seja parlamentarne skupine je bila za sedaj odložena, ker je Bevan bolan. Toda skupina Bevanovih poslancev, ki se je sestala sinoči, je poslala Attleeju resolucijo, 6 katero zahteva, naj vodstvo zoo- načrt nove kolonizacije v občini Devin-Nabrežina. »Suspendiranje predsednika občine, nadaljuje »Borba«, predstavlja nadaljevanje stare orientacije, ki je danes manj razumljiva kot kdaj koli prej. Danes obstaja Memorandum o rešitvi tržaškega vprašanja in Rosebni statut o manjšinah, ki predvideva zaščito narodnostnega sestava v tržaški okolici. Po londonskem sporazumu je bil dosežen ohrabrujoč razvoj v odnosih med Jugoslavijo in Italijo, ki sta ga obe strani ugodno c-ccnili. Tržaški Slovenci pa so medtem že večkrat protestirali. da se ignorirajo določila posebnega statuta. Sklep generalnega komisarja Pala mare je očiten primer kršenja statuta. Takšno ravnanje, je — zaključuje »Borba« — v nasprotju z duhom in cilji londonskega sporazuma. Zato je škodljivo saj je nadalj vanje negativne politike, ki bi se morala dokončno opustiti«. Končano je tridnevno zasedanje Zvezne skupščine. Zvezni svet in svet proizvajalcev sta danes na posebnih sejah odobrila letno poročilo Zveznega izvršnega sveta, ekspoze predsednika republike o zunanji politiki in sprejela zakon družbenem upravljanju v šolah, zakon o založbah, zakon tožilstvu in zakon o ratifikaciji konvencije o mednarodni piavici do popravka. Fr. zakonu o družoenem u-pravljanju v šolah bodo v vseh šelah ustanvoljem šolski odbori, v katerih bodo izvoljeni državljani, zastopniki učnega osebja in učencev. Odbor bo skrbel za materialne pogoje šol, za zdravstveno zaščito učencev, za njihov fizični in moralni razvoj in za njihovo kulturno življenje v šili in Izven nje. Drugi organ samoupravljanja je svet učnega osebja, ki bo skrbel za sodobne pedagoške metode. Zakon predvideva tudi ustanovitev skupnosti učencev ki bo skrbela za razvoj in iniciative in discipline učencev in njihove odgovornosti za delo in uspehe v šolah. V obrazložitvi zakonskega Josipa Vilfana ni več med nami. Ta vest je presenetila in globoko zadela celo tiste med nami, ki so vedeli, da je bil v zadnjem časti hudo bol atu Ko mu sedaj pošljemo za njttft 71 a t poslednji pozdrav, nam je pri srcu ne samo tako, kakor da bi se poslavljali od ljubljenega rojaka, in od vztrajnega in do skrajnosti doslednega soborca za na^e pravice v Trstu in na Primorskem, temveč kakor da bi mi izgubili simbol, v katerem so bile zdruiene vse naše težnje in želje, in kakor da bi se z njegovo smrtjo zaključila posebna doba tržnikih, in primorskih Slovencev. Dr. Josip Vilfan se je rodil ob časti, , ko smo ga I najbolj potrebovali in vzra-sel je tak, kakor nam je bil najbolj potreben. Rodil se je v Trstu, toda ni izžel iz delavskih ali kmečkih slojev našega naroda, temveč iz vrst tedaj porajajočega se slovenskega meščanstva v Trstu. Morda je bilo to tudi potrebno, kajti težko si lahko mislimo, da bi si mogel drug tržaški Slovenec tako vzgojiti in si pridobiti take razgledanosti in takega znanja. Pa naj bi ga rojenice ob rojstvu še tako bogato obdarovale z nadarjenostjo. Pečal tega svojega izvora je nosil vse svoje življenje, tj njem ni bilo nič demago-škega, nobenega žlahten ja po priljubljenosti pri ljudstvu. Pri njem je bilo naravno, da se je v vsem svojem javnem življenju vedno dvigal nad svojo okolico. Verjetno je bilo to tudi fiziološko v zvezi z njegovo močno kratkovidnostjo, ki • je nedvomno onemogočila potrebo potrebnega intimnejšega kontakta. lepo in taktno je biti na tako vrvi ženem položaju, t oda mož na takem po lozaju je osamljen. On stoji sam. Veliko je občudovalcev, malo prijateljev ali veliko nevoščljivcev. Za tako izoliranost je treba imeti potrebno moč in samozatajeva■ nje. Vse te lastnosti so btlo združene v Josipu Vilfanu. To osamelost je moral ob-čutiti zlasti v zadnjih letih svojega življenja, ko je dejansko živel skoroda odrezan od. zunanjega sveta, toda ta trpka leta je prenaial z nekim vzvišenim »toictzmom. Z imenom in delom dr. Josipa Vilfana je združeno pol stoletja naše zgodovine v Trstu in na Primorskem. Po končanih visokošolskih študijah na Dunaju Je najprej služil kot koncipient pri narodnem borcu za Istro dr. Matku Lapinji v Pulju, nato se je vrnil v svoje rojstno mesto Trst. Ze leta 1906 je postal tajnik, a od leta 1510 dalje predsednik političnega društva Edino st. Takega tajnika in predsednika pa je društvo tedaj tudi nujno potrebovalo. Za tržaške Slovence je že prešla doba narotl nega prebujenja in nadrob nega dela za pridobitev tn ohranitev te ali one postojanke. Nastopil je čas, ko se je naš narod v Trst« uveljavljal in afirmiral vsem javnem življenju. Ve predloga je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Ro-i lika zasluga prj tem gre dr. deljub Colakovič poudaril] Josipu Vilfanu. Op je orga- Colakovič nagli razvoj šol po vojni. Tako se je število osnovnih šol pcvečalo od 8900 na 14000. Turška, šiptarska in bolgarska manjšina pred vojno sploh niso imele šol, danes pa imajo n iziral delo pri ljudskem štetju leta 1910, ki je prvič pokazalo svetu številčno moč slovenskega elementa v Trstu. V nemali meri je tudi njegova zasluga, da so se Siptarji okrog 1000 šol. Turki tržaški Slovenci tako sijajno nad 180, Bolgari nad 120. Danes okrog 2.110.000 učencev in dijakov obiskuje osnovne šole, gimnazije, strokovne šole in druge srednje šole. ti j„Veze »madžarskega Bujganina« vlogo delavl l*>ll\Mil l>»KVi Na današnji dan je leta 1044 «črna roka# umorila dr. Stanka Vuka in njegovo ženo Damro, sestro heroja Pinka Tomažiča. Hi frttlll ■t. #... \y/. "■*i r~i m m;-, M sstKz Jr / m JHi Danes ČETRTEK 1». mJtcJ Makarij, Damnur Sonce vzide ob 6.30 in zato 18.02. Dolžina dneva 11.32. Mj* vzide ob 20.24 in zatone Jutri, PETEK 11. m»rca Kvatre, Sofronij, Stana SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE GOSPODARSKO - KULTURNE ZVEZE kmetijsko nadzorništvo ima na razpolago denarna sredstva SGKZ odločno obsodila protidemokratičen ukrep prefekture Počastitev spomina pok. dr. Josipa Vilfana - Člani izvršnega odbora bodo javno predavali o vprašanjih, ki so v zvezi s Posebnim statutom Na sinočnji seji izvršnega katerih so razpravljali člani rlhora SlnvM<«lr<> * izvršnega odbora, naj omeni- mo predvsem sklep, da bodo prisotni javno predavali o odbora Slovenske gospodar-sko-kujturne zveze je njen predsednik dr. Angel Kukanja »poročil vest, kf sta jo oddala tržaški in koprski radio, da je v Beogradu nenadoma preminil nekdanji voditelj Slovencev in Hrvatov pod Italijo, dr. Josip Vilfan. Govornik je poudaril, da je pokojni dr. Vilfan posvetil vse svoje življenje borbi za pravice slovenskega in hrvat-skega življa na Primorskem ter ga bomo zato ohranili v najlepšem spominu. Potem ko je na kratko opisal njegovo življenje in njegove zasluge, je dr. Kukanja zaključil svoj govor z obljubo, da bomo skušali slediti njegovemu ▼zgledu v borbi za pravice slovenskega človeka. Predsednik, je nato poročal o postavitvi komisarja sad hoc* v devinsko-nabrežinski občini, ki je izstavil organizaciji za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem dovoljenje za gradnjo novega ezulskega naselja v Sesljanu. V obširni diskusiji, ki je sledila poročilu, so posamezni člani izvršnega odbora poudarjali, da gre za nedemokratičen u-krep tržaške prefekture, ki ni upoštevala soglasnega mnenja in zahteve devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta, katerega sestavljajo po ljudstvu izvoljeni svetovalci. Prisotni so nadalje poudarili, da je namen gradnje novega naselja predvsem politične narave, ki stremi za ustvaritvijo umetnega etničnega mostu, ki naj poveže Trst z ostalim delom italijanske republike. Ker je ta ukrep v odločnem nasprotju z duhom Posebnega statuta in ker stremi za spreminjanjem etničnega značaja devinsko-nabrežinske občine, je izvršni odbor SGKZ odločno obsodil prenagljeni ukrep tržaške prefekture in z obžalovanjem u-gotovil, da tako ravnanje ne nudi pogojev za sodelovanje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom na tem področju, temveč zaostruje položaj in neti mržnjo med tukaj živečim prebivalstvom. Končno je izvršni odbor še enkrat izrazil solidarnost z devinsko-nabre-žinskim občinskim svetom ter sklenil, da bo vsako morebitno nadaljnjo akcijo občinskega sveta v tej zvezi podprl. Med ostalimi vprašanji, o vprašanjih, ki so v zv’ezi z Memorandumom in Posebnim statutom. Govorili so tudi o nujnosti ustanovitve komisije, ki bi se bavila z vprašanji s športnega področja ter so s tem v zvezi sprejeli ustrezne sklepe.--------- Danes na obe. seji vprašanje avtonomije Danes ob 18. uri bo izredna seja tržaškega občinskega sveta. — Na dnevnem redu je samo resolucija demo-kristjanskega svetovalca dr. Franzila o deželni avtonomiji. Celotna seja bo torej posve- čena samo temu, za važnemu vprašanju. Trst Denes skupščina malih trgovcev Danes ob 19. uri bo v Ul. San Nicolo 7 skupščina vseh skupin malih trgovcev, Na skupščini bodo razpravljali o hudi krizi, ki jo preživlja ta kategorija, medtem ko nameravajo oblasti celo zvišati trošarino, zahtevati plačilo zaostalih obrokov dohodninskega davka, zvišane pristojbine za zasedbo javnega prostora itd- Ce ne bodo oblasti upoštevale zahtev malih trgovcev, (branjevcev, prodajalcev rib. krošnjarjev itd.) bodo ti protestirali z zaporo svojih obratov. Kakšnih ugodnosti in prispevkov se lahko poslužijo naši kmetovalci Predvideni so prispevki za gospodarska in zemeljska izboljšanja, nakup kmetijskih strojev, raznih semen itd Za tekoče polletje je generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje odobril potrebno vsoto/ iz katere bo področno kmetijsko nadzorništvo nudilo prispevke za nekatere važne pobude nanašajoče se na izboljšanje in povečanje krajevne proizvodnje; v ta namen bodo dani; 1. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38 odst. izdatkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve, preureditve poslopij, naprav za namakanje, itd.) in za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja in za ustvaritev novih setvenih površin). Kmetovalci, ki nameravajo izvesti omenjena dela in se poslužiti zakonitega prispevka. morajo vložiti tozadevno prijavo na področno kmetij-I sko nadzorništvo — oddelek PROTESTNA GIBANJA NA ŠTEVILNIH SINDIKALNIH PODROČJIH Po Slavkah pri IMA h grozi s stavko Resolucija Delavske zveze s protestom proti brezbrižnosti oblasti pri reševanju perečih gosp. vprašanj • Preložena skupščina delavcev Kozmann in konopljarne -Ukinitev novih oddelkov pri Esso Standard Po stavkah, ki so bile v INAM in v INA1L grozi sedaj s stavko osebje Rdečega križa. Kot je znano, veljajo glede plač za to osebje enaki pogoji kot za državne uslužbence. Kljub temu pa niso uslužbencem RK priznali zadnjega povišanja plač v obliki mesečnega dodatka okoli 5.000 lir. Zato bodo vsi uslužbenci RK začeli v petek stavkati, če ne ugodijo njihovim zahtevam. Medtem pa je urad za socialno skrbstvo izjavil, da vodstvo RK lahko izplača omenjepi dodatek, le če samo razpolaga s potrebnimi fondi. Vsi pa vedo. da RK teh fondov nima ter da mora celo dobivati podporo od' države. Dr. Palamara pa je baje celo izjavil, da bodo še to podporo skrčili, zaradi .česar je nastal med uslužbenci tudi strah pred novimi odpusti, S SINOČME SEJE MILJSHEGA OBČINSKEGA S1/E1A Zopet odloženo razpravljanje o miljskem občinskem proračunu Soglasen sprejem resolucije proti atomskemu orožju M a uspe h pne licitacije za prodajo parnika "S. Maico" Niti na sinočnji seji občinskega sveta v Miljah niso začeli z razpravo o občinskem proračunu, ker so se svetovalci predolgo zamudili pri razpravi in sestavljanju skupne resolucije proti atomskemu orožju, ki so jo končno soglasno sprejeli, ter pri čita-nju in obrazložitvi nove pogodbe za izterjevanje trošarine, ki so jo tudi odobrili. Ob zaključku seje je župan sporočil, da je propadla prva licitacija za prodajo parnika «San Marco», ker je bila sklic-na cena 18 milijonov lir. ponudba pa le 6 milijonov Tir. Za to vsoto so namreč kupci ocenili parnik kot staro železo. Prihodnja seja bo v sredo. Zdi se, da bodo končno tedaj le prijeli v roke občinski proračun Občinski odbor je imel pri sestavljanju proračuna za leto 1955 precejšnjo zamudo, ker so v občini nastale pomembne spremembe po sporazumu med Jugoslavijo in Italijo, skoraj polovica površine miljske občine je namreč po londonskem sporazumu prišla pod jugoslovansko upravo, onstran meje pa je med drugim ostalo 2fi trgovin, 14 gostiln in 2 mesnici. Poleg tega odpade dober del pridelka vina in zelenjave; število goveje živine in prašičev se je tudi znižalo. Vse to bo v neki meri vplivalo na dohodke občine, ki največ zasluži pri trošarini. Lani je n. pr. miljska občina dobila od trošarine nad 44 milijonov lir, letos pa predvidevajo približno 44 milijonov lir. V splošno predvidevajo, da bo zaradi novih razmer imela občina letos skupno nad 5 milijonov lir manj dohodkov, rednih in izrednih stroškov pa skupno J38.416.470 lir več kot lani. Proračun, ki ga predlaga občinski odbor v odobritev občinskemu svetu, predvideva skupno 99.172.886 lir rednih stroškov in 84.666.247 lir rednih dohodkov. Izrednih stroškov predvideva proračun skupno 148.348.430 lir. izrednih dohodkov pa 164.161.165 lir. Med izredne stroške so všte-li vsoto 27 milijonov lir zaradi izgube občinskih usluž-nostnih ustanov, 100 milijonov lir za javna dela v okviru ekonomskega načrta z državno podporo ter nad 12 milijonov lir za plačilo zaostalih dolgov bolnici. Med rednimi dohodki je največja postavka trošarina (40 milijonov lir), zemljiški davek prinaša občini le 1.171.970 lir; največ izdatkov pa ima občina za plačevanje bolnice (20 milijonov lir), za plačo občinskim uslužbencem (11.050.118 lir), za šolstvo (9.626.691 lir), za strokovno šolo (3.550.000 lir) in za higieno (14.522.051 lir). Za kmetijstvo pa predvidevajo le 12.260 lir stroškov; to je v proračunu najmanjša postavka za izdatke. Med izrednimi stroški je med drugimi tudi nejasna postavka; Prispevek za gradnjo cest k železniškim postajam in za dohodke k osamljenim naseljem in vasem#. (15 milijonov lir). Morda nam bo to postavko, ki je v lanskem proračunu ni bilo, pojasnila diskusija v občinskem svetu. Pričakujemo namreč, da se bo v občinskem svetu razvila temeljita in zanimiva diskusija o letošnjem proračunu in bomo zaradi tega še podrobneje analizirali razne postavke. Občinski svet bo razjjravljal tudi o proračunu občinskega prevozniškega podjetja ACNA. ki plava v slabih vodah; njegove finančne perspektive so žalostne in bodo še bolj, če ne bodo znali najti primernih in učinkovitih ukrepov. Miljski parnik namreč ne vozi več, avtobusne proge so se skrčile in občina mora zalagati vedno več denarja, da obdrži pri življenju to podjetje. Zaporni ukaz za nevarnega tatu Lokalno državno pravdni-štvo je izdalo zaporni ukaz zi 38-letnega Giulia Kelenie-nicha iz Trsta. Kelememch je bij 13.4.1954 obsojen na 4 leta zapora zaradi tatvine, 27.12. istega leta pa na 200 dni za pora in 20.000 lir kazni tudi zaradi tatvine. Ladja potopila motorni čoln Sinoči ob 19.30 so z avtom RK pripeljali v splošno bolnico in sprejeli na ortopedskem oddelku 55-letnega Lui-gija Intina z Obrežja N. Sau-ro 20, kateremu so zdravniki ugotovili več manjših poškodb po vsem telesu, ozdravljivih v 3 ali 5 dneh. Intini je izjavil, da je bil na motornem čolnu «Gloria» pri pomolu Bersaglieri, ko je vanj nonadoma trčila ladja «Val Fiorita#, ki je tedaj pristajala. Motorni čoln, na katerem je bil tudi neki Ro-dolfo Lameri, je ladja stisnila ob obrežje in ga zdrobila, tako da se je potopil. Oba moža sta seveda padla v vodo, od koder so ju rešili agenti PS, ki so bili slučajno v bližini. Medtem ko se je Lameri le neprostovoljno okopal, so intmija odpeljali v bolnico. Glavni svet Delavske zveze je na svojem sestanku 8. t. m. razpravljal o resnem gospodarskem položaju in sprejel resolucijo, ki jo je poslal ministrskemu svetu, ministru za delo Vigorelliju. dr. Pala-mari in vodstvu CGIL s prošnjo naj posredujejo in ukrepajo za izboljšanje tega položaja Resolucija poudarja, da je tržaško ljudstvo še posebno zaskrbljeno, ko vidi brezbrižnost državnih oblasti do reševanja gospodarske krize. Ta brezbrižnost se kaže zlasti v zanemarjanju zahtev Tržačanov po okrepitvi pomorskih prog in gradnji novih ladij. Gospodarski položaj se slabša tudi zato, ker vlada še ni začela izvajati načrtov, ki jih je , sprejela 14. oktobra 1954 in ki bi morali vsaj ublažiti hudo krizo. Resni gospodarski polofaj potrjuje tudi gibanje 13.000 trgovskih, industrijskih in obrtnih podjetij, ki grozijo z zaporo obratov. Nadaljuje se krčenje števila zaposlenih delavcev, kar povzroča negotovost in izseljevanje v Avstralijo, za katero se je prijavilo že 6.000 ljudi, od katerih bi se jih moralo izseliti v prvem polletju 3.000. Resolucija nadalje ugotavlja, da se ,ie znižala v področnem proračunu postavka za socialno skrbstvo in da se celo govori 9 ^ukinitvi posebnega proračuna za to ozemlje, kar bi pomenilo tudi ukinitev SELAD in uvedbo delovnih centrov, v. katerih , dobivajo delavci več kot polovico manj plače, medtem ko bi dobival; v rekvalifikacijslcih tečajih celo samo tretjino sedanje plače. Resoldčija končno ugotavlja, da oblasti po dveh mesecih še niso rešile vprašanja Kozmann in Tržaške konopljarne ter obsoja pasivnost oblasti glede vsph teh vprašanj, hkrati pa poziva delavstvo, naj se na vseh delovnih mestih bori za uresničenje zahtev, katere je že večkrat postavila Delavska zveza. * * Brezposelni delavci v Miljah so ostali brezbrižni do načrta «Vigorelli» o polni zaposlitvi. ker je pomenil skrčenje prejemkov SELAD. Zato pa so poslali v delovne centre v Miljah 48 ezulov, ki jih je spremljala na delo policija. Ti ezuli pa bodo kljub temu še nadalje uživali običajne ezulske podpore. S tem hi hoteli pač povzročiti med delavci razdor. Brezposelni miljski delavci pravijo, da bodo skušali prepričati ezule, naj ne dopuščajo, da bi postali orodje raznih spletk. * * # Na sedežu Zveze industrij-cev so se sporazumeli, da podjetje Editoriale Libraria ne bo odpustilo petih delavcev, kot je svoj čas napovedalo, ker je medtem dobilo nova naročila. >š 4* Danes ob 17.30 bi morala biti v mali dvorani gledališča Rossetti skupščina delavcev Kozmann in delavk Tržaške konopljarne. Iz tehničnih razlogov pa so skupščino odložili. * * * Delavstv o rafinerije Esso Standard je vedno bolj vznemirjeno zaradi krčenja obratov. Sedaj nameravajo ukiniti oddelek za odpošiljanje olj. Nadalje bodo ukinili tudi oddelek za mešanje olj in oddelek za čiščenje sodov. Kot smo že pisali, hočejo premestiti tudi šoferje celo v Reg-gio Calabria, kjer hi dobivali 7 000 lir plače manj na mesec, to je po 33 lir manj na uro ali 15 odstotkov manj kot v Trstu. Takšne so torej perspektive za delavce rafinerije Esso Standard, čeprav je ravnateljstvo tolikokrat obljubljalo da bo celo obnovilo razne naprave. dnem objave v Uradnem listu št. 8 dne 11, t. m. Ti dekreti se u£e.io naslednjih zadev: Ukinitev Agencije za posojila in komisije, ki jo je ustanovila ZVU za podeljevanje posojil tukajšnjim podjetjem; Ukreni za cd za zemeljska izboljšanja — Trst — Ulica Ghega, štev. 6 telefon 35156. Rok za vlaganje prijav zapade 31. marca t. 1. Za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja velja kot prijava že sama naročitev. Kmetijsko nadzorništvo bo v vsakem primeru obvestilo zainteresiranca o možnosti dodelitve prispevka, nakar bo lahko predložil prošnjo opremljeno s tozadevnimi dokumenti. 2. Prispevki za nakup vrt-cin in čebulic gladiol — mečev — v najvišjem znesku 30 odst. izdatkov in to kmetovalcem, ki se večinoma bavijo s cvetličarstvom, rok za naročitev najmanj 100 vrtnic in 300 gladiol — mečev — poteče 15. marca t. 1. Ob naročilu mora prosilec dati na račun 50 lir za vsako vrtnico m 10 lir za vsako čebulico. 3. prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo znanih kmetijskih strojev. Ta znaša največ 30 odst. nakupne cene. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. pri tem bo dana prednost tistim strojem, ki jih bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje. 4. Prispevek za nakup odbranega semena večne detelje v najvišjem znesku 30 odstotkov. Tozadevna naročila sp sprejemajo do vključno 15. marca t. 1. 5. Nagrade za vzrejo odbranih teličk. Za pospeševanje vzreje teličk vpisanih v rodovniško knjigo in za olajšanje njih oddaje drugim rejcem področja bodo dane »nagrade za vzrejo teličk#. Za pravo nezdravih stanovanj z raz- prejem omenjenih nagrad mo- Novi odloki gen. komisarja Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal nove dekrete, ki bodo stopili v veljavo z tegntvi-jo zadevnega italijanskega zakona št. 640, ki govori o gradil vi stanovanj ljudskega značaja na državne stroške za družine, ki žive v nezdravih stanovanjih. V najem jih bo daiala s pogodbo o bodoči proda.ii posebna komisija, ki bo v ta r.a-me.i ustanovljena pri vsaki občini Izredni ukrepi za gradnjo šol z raztegnitvijo zakona št. 645. Predpisi o razdeljevanju podpor pomoči potrebnim z raztegnitvijo italijanskih odlokov, ki zadevajo Narodno ustanovo za razdeljevanje pomoči v Itaili.j-i. ki prihaja iz raznih diržav, od ustanov ali zasebnikov. Predpisi o abonentskih pristojbinah za televizijo. Odlok o pogojni izpustitvi oseb, obsojenih zaradi političnih kaznivih dejanj ter nromemba obsodb zavezhiškin vojaških sodišč, ki r,e presegajo 5 let ter obsodbe italijanskih sedmih ool „s te v zaradi k.-zrv.vib dejanj v škodo zavezniških oboroženih sil v potrdilih o kaznih. Odlok o splošnih pravni načelih, veljavnih na tržaškem področju, kj ima.jo značaj pravnih norm ter je njihova kršitev dopusten razlog za kasa-cij-ki priziv. Trčenje dveh vozil pri aviobusni postaji Včeraj ob 16. uri je prišlo na Trgu Stare mitnice tik avtobusne postaje do trčenja lambrete TS 13.557 ;n »Fiat 5C0» GE 71794. Lambreto je vozil 46-letni Luigi Grasilli v. Ul. Capuano 6, avtomobil t’-! 51-letni Marino Pendola iz’ Chiavarija. Ta je hotel zavoziti s Korza Garibaldi proti Trgu Stare mitnice pa se ,ie nenadoma zaletel vanj Grasilli; prišlo je do trčenja, pri katerem se je Grasilli poškodoval precej hudo po obrazu in se je moral celo zateči v bolnico. Ozdravel bo v enem tednu. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - bi) Gasilci 2 22 Policija 2-21 rajo rejci, po preteku tretjega meseca starosti teličke, predložiti tozadevno prošnjo na področno kmetijsko nadzorništvo v kateri morajo navesti starost teličke, evidenčno številko, ki jo nosi v levem ušesu in vse potrebne podatke, ki se nanašajo na posestvo, z naslovom vred. 6. Prispevek za nakup va-lilnih jajc in en dan starih piščet izbranih pasem (bela livornška, Rhode Island, New Haupshire). v najvišjem znesku 50 odst.; naročila se sprejemajo do vključno 31. marca t, 1, Prosilec mora naročiti najmanj': 12 piščet ali va-lilnih jajp iste pasme in mora ob naročilu plačati po 100 lir za vsako pišče in 50 lir za vsako jajce. 7. Prispevek za nakup racionalnih panjev v najvišjem znesku 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1, Prošnjo za vse naštete prispevke, razen za gradnje in 'zemeljska izboljšanja, je treba predložiti ravnateljstvu področnega kmetijskega nad-zorništva — Trst — Ul. Ghega Štev. 6-1, tel. 38673. Vse omenjene pobude in izvedbe potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in zadevne pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu kmetijskega nadzorništva. Motorno kolo jo je podrlo Včeraj zjutraj se je v tržaško bolnico zatekla 62-letna Maria Chinsi, ki jo je na vogalu Ul. Timeus in Ginna-stica podrlo na tla motorno kolo Romea Tellinija iz Ul. Biasoletto 55. Chinsijeva je hotela prečkati cesto, pa je prav tedaj mimo nje privozil Tellini, ob čigar vozilo je ženska zadela in padla na tla. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 10. marca 1955 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU premiera «Ladja Tenacity» («Le paquebot Tenacity») igra v treh dejanjih (4 slikah) Spisal: Charles Vildrac Režiser: Nada Gabrijelčičeva Prevedel: Milan Skrbinšek Scenograf: Jože Cesar Therese (Tereza) - Zlata Rodoškova; vdova Cor-dier (šjora Pina) - Ema Starčeva; Bastien (Drej-če) . Stane Starešinič; Segard (Ivan) - Julij Guštin; Hidoux (šjor Berto) - Jožko Lukeš; angleški mornar - Danilo Turk. — Nastopajo še: Valerija Silova, Tea Starčeva, Anton Požar, Josip Fišer, Silvij Kobal, Miha Baloh, Srečko Košir. Prodaja vstopnic danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Jutri od 11. do 13. ure v Ul. Roma 15; pri blagajni kina v Skednju dve uri pred pričetkom predstave. PEVSKO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK* v DOLINI priredi RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE in razstavo umetniških fotografij s Tržaškega ozemlja, ki jih je posnel Mario Magajna. Razstava bo odprta v soboto od 18. do 21. ure in v nedeljo od 10. do 21. ure. Darovi in prispevki Ob 11. obletnici smrti Stanka Vuka in njegove žene Danice Tcmažič darujejo Dijaški Matici v počastitev njunega spomina bratje Just, Zdenko in Emil Colja ter Karet Cok 4.000 lir. Stelje tujcev Na osnovi dekreta vladnega generalnega komisarja dr. Pa-lamare, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 8 bo na vsem tržaškem področju od II marca do 10. aprila štetje tujcev (censimento), ki stalno bivajo na tržaškem področju. Za olajšanje štetja in da se prepreči naval zainteresiranih na komisariate Javne varnosti v sektorjih v katerih prebivajo, je prijavljanje oz štetje tujcev urejeno po abecednem redu: od II. do 15. marca za priimke z začetnicami A, B, C, C; od IS. do 20. marca za priimke z začetnicami D, E, F, G, H, I; od 21. do 26. marca za priimke z začetnicami Y, J, K, L, M, N, O; od 27. marca do 2. aprila za priimke z začetnicami P, Q, R, S, T, U, V, W, Z, Z. Od 3. do 10. aprila pa se bodo lahko zglasili na pristojnih komisariatih vsi tisti, ki se v zanje določenem razdobju iz kakršnih koli razlogov niso utegnili prijaviti. Komisariat opozarja, da bodo tisti, ki ne bodo zadostili dekretu generalnega komisarja, odgovarjali v smislu zatona. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA V pijanosti vozil avto in do smrti podrl pešca Po Itarambolu je pijani šofer s pijano družbo pustil povoženega na cesti in odšel v bar... Med rednim nočnim obno-dom po lil. Caccia sta 22. novembra lani dva policijska agenta zaslišala močan in sumljiv ropot, ki je prihajal od Garibaldijevega trga. Moža postave sta stekla proti križišču, kamor sta prišla prav v trenutku, ko je mimo njiju švignil avto ameriške proizvodnje. Dejstvo, da je sredi Ul. Oriani ležal neki moški je prepričalo agente, da gre za prometno nesrečo in medtem ko je prvi agent stekel proti ranjencu, katerega so kasneje identificirali z. a 56-letnega Teodora Giustinija iz Ul. Re-voltella, se je drugi s taksijem pognal na lov za bežečimi. Zasledovanje pa se je končalo v Ul. S. Maurizio, kjer se je nvto, iz katerega so izstopile 4 osebe, ustavil pred nekim barom. Agent je vse štiri, in sicer 24-letnega Armanda Belleta i/ Ul. Rismondo in njegove tri prijatelje odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so vinjeni. Medtem so pripeljal' v bolnišnico tudi Giustinija, ki je med prevozom podlegel hudim poškodbam. Prav zaradi tega je agent vse štiri odpeljal na poveljstvo, kjer je policija zaslišala vse potnike in nato uvedla preiskavo. Ugotovili so, da so bili vsi! »Lancio Aprilio#. V istem lokalu je bil tudi neki Del Fabbro-Debenjak s «Fordom». katerega mu je izročil v popravilo Jakob Terčon iz Nabrežine. Belle je poznal Debenjaka in ob izhodu sta sklenila v poskusne namene za- menjati vozili ter se domenila, da se zopet srečata v baru «Stern». Belle je najprej vozil z ugasnjenim motorjem in nato pognal po Garibaldijevem trgu. Toda »Ford# se je zaradi prevelike hitrosti v začetku Ulice Oriani nagnil in zašel na desni pločnik Nesreča je hotela. da je bil tedaj na pločniku tudi Giustini, katerega je avto vrgel na sredo ceste. Vozilo je nato podrlo nekaj železnih palic z verigami in šofer je nato odpeljal dalje. Belle, katerega so obtožili, da je v vinjenem stanju in z drzno vožnjo nenamerno povzročil smrt Giustinija in nato zbežal, se je izgovarjal, da se mu je prelomil diferencial. Ta izgovor pa ni zadovoljil niti preiskovalne organe niti sodnike, ki so ga obsodili za prvo točko ob- tožnice na leto dni zapora pogojno ter na plačilo škode sorodnikom, medtem ko so ga za drugo točko oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Preda, Gnezda, tož. Amo- dco. zapisn. Magliaeca, odv. štirje do 1.30 v baru »Ca- zas- stranke Sblattero, obrana-tina#, kamor so prispeli z j ba odv. Poilucci. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE UMRLI SO: 35jletna Laura Giorgini, 75-letna Fellonia DeAi-se por, Marin, 72-letni Oresle Gazulli.' 59-letna Elizabetta Cotič por Licano, 88-letna Elvira Ugo vd. Galante, 87-letna Ca-te-rina Gomba vd. Tonelli, 75-letna Oirola Caurecich vd Cotterle, 49-letml Peter Černilogar. V nedeljo 13. marca 1955 ob 10.30 dopoldne bo nastopil v Ul. Mon-tecchi št. 6/IV LUTKOVNI ODER ki bo predvajal Collodijevo pravljico Ostržek (Pinocchio) Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na prijetno zabavo, ki jo bo preskrbel s svojimi dogodivščinami leseni ju-naček. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* vabi na PROSVETNO PRIREDITEV ki jo priredi s sodelovanjem SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v soboto, dne 12. marca ob 20. uri ter v nedeljo 13. marca ob 16. uri v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6/IV. SPORED : 1. «Na Gorenjskem je fletno...#, revija pesmi in baletov. 2. Slovenske narodne pesmi in folklorni plesi. 3. Mladinski zbor zapoje: a) Koroška narodna: Slov. smo fantje; b) I. Grbec: Snežinke; c) I. Grbec: Greje in se smeje: č) Narodna: Travnički so že zeleni. 4. «Učeni bolnik#, šaljiv prizor. Vabila so na razpolago v Ul. Montecchi 6 soba 26 dnevno od 9. do 20. ure. ( GLEDALIŠČA ) SNG Danes: v Skednju ob 20.30 premiera «Ladja Tenacity». VERDI Danes: ob 21. uri uprizori skupina De Lullo - Falk - Buazzel-li - Gua-rmeri - Valili Gromine-Ivrckovo r.ovost «Zenska s premajhnim srcem#, ki .10 bo po- novila jutri. Sobota: ob 21. uri Ugo Betti «Spiritizem v starinski hiši#. TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri Ugo Betti «Dezela počitnic#. I ba: Cervantes: «Dva jez' 21.00 Pestra operna gj Slavni violinisti in P,anSžj £■ Glasbeno predavanje; J' Ujm gar: Slike morja; 22-9« Glasbeno predavanje gar: ples. 1 11 * 'r Gil> 12.15 Orkester. P. v. A. , ninija; 17.50 Iz f,lm0'L*»|. lli ZENE I. OKRAJA - TRST vabijo na PROSLAVO 8. MARCA mednarodnega praznika žena, ki bo v soboto 12. marca ob 20. uri v Ul. Ruggero Manna št. 29. Pri kulturnem sporedu sodelujejo naši najmlajši in mladina z veseloigro »Mezinček«, več recitacijami, petjem, klavir in violino solo ter tambu-raškim zborom. Pb kulturnem sporedu bo družabni večer. Igral bo orkester. Vabljene družine in žene iz vseh okrajev. tfitile in Pii molski dnemikl Ljudska prosveta IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE v Tr»tu bo ime! sejo v petek 11. marca t. 1. ob 18. uri na sedežu. Prosvetno društvo v Skednju. Danes. 10. t. m. bo poslovala d-uštvena knjižnica, kakor vsak četrtek, od 18. do 20. ure. Čla- ne, ki še niso obnovili društvene izkaznice ponovno naprošamo, da se zglasijo v društvenih prostorih. SOŽALJE Ob smrti dr. Josipa Vilfana izrekata uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika* svoje iskreno globoko sožalje družini, zlasti pa sinu tov. dr Joži, bivšemu tajniku PNOO za Slovensko Primorje. Rosietti, 15.30: «Bel božič#, D. Kaye, B. Crosby. Excelsior. 16.00: «Treba je znajti se«, A. Sordi. Fenice. 16.00: «Cloveški torped:#, R. Vallone, F. Fabrizi. Nazionale. 16.30: «Proti Far We-stu», J. Moboney, P. Castle. FUcdrammatico. 16.00: »Pazi na žogo#, D. Martin. Supercinema. 16.00: »Rdeča ravnina#, G. Peck. Arcobaleno. 16,00: «Sulica, ki u-bije#. S. Tracy, R. Widinarl; Astra Rojan. 16.30: ((Samomorilno poslanstvo#. T. Curtis. Capitot. 16.00: «12 metrov lju- bezni#, L. Bali. Cristalto. 1515: «Bel božič#, D. Ka.ve. B. Crosby. Grattacielo. 16.00: »Mladi ljubimci#. O. Versois. D. Knight. Alabarda. 16.00: »Strastno#. M Bru, A. Nazzari Ariston. 16.30: ((Zeleni delfin#, L. Turner. Armonia 15.00: »Izginuli kontinent#. C Romero. Aurora. 16.00: »Pošast Ulice Mor-gue». K. Melden. Mladoletnim prepovedano. Garibaldi. 15.30 «Rdeči asfalt#, B. Sullivan. Ideale. 16.00: »Grešila sem, da te rešim*. M. Vi tale. Impero. 16.00: «Sladka groza#, J. VVvman. Itaiia. 16.00: »Suzana je spala tu». D. Reynolds. S. Marco. 16.00: «Naši časi#, V. De Sica. Kino ob morju. 16.00: «Lucrezia Borgia#. M. Carol. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.00: »Tolpa Temze#, L. Hayward. Savona 15.00: «Romeo in Julija#, L. Harvey. Viaie. 16.00: «Drzen konjeniki, J. Wavne. Vittorio Venelo. 16.00: «Sčepec norosti#, D. Kaye. Azzurro. 16.00: »Jack Slade#, M. Stevens. Belvedere. »Bisarca#, S. Pampa-ninl. Marconi. 16.00: «49. mož#. J. Ireiand. Massimo. 15.00: «Dvoboj na soncu#, G. Peck. Mladoletnim prepovedano. Novo Uiue. 16.00: »Zaradi tebe sem se vrnila#, W. .Birgel. Ooeon 16.00: »Ljubezen, ki vltle-. pa», J Simmons. Radio. 16.00: »Magdalena#, M. Toren. Secclo. 16.30: »Nepremagljivi Mr. j Johna, J. VVa.vue. Vener1#. 15.30: (i Fu r i ja Mn strast#, { T Curtis. Skedenj, uanes ob 20.30 predstava SNG. Kino na Opčinah: »Velika ljubezen#, B. Davis, M. -Hopkins. ■ZODi ČETRTEK, ID. marca 1955 TUNI' FOBTA.TA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Slavni pevci; 13.30 Lahke priljubljene melodije; 14.00 Gershvvin: ((Američan v Parizu#; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Domači motivi; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Sa.mt-Sa-.ns: Koncert št. 3 za violino in orkester; 18.26 Haydn: Rondo; 16 30 Roth VVaring in Spytalny; 19.00 Radijska univerza: Carnelutti: Kaznivo dejanje; 19.10 Pnljunlje-ne melodije; 20.00 Šport, 20.05 Slovenski oktet; 20.15 Zabavna glasba; 20.30 Dramatizirana zgod- IO.JU J l .5111. -j Chp' Plesna glasba; 21.05 G. K «Kako se je lagal »i“fil.( žu%\ igra v enem ae.)a3’ R. VVagner: «Som rak oo„ II (t I* K K 254,6 m ali ,,u78fiM 1.t Slovenska poročda; • 13.30, 14.30, 19.30 ill K Hrvaška poročila: vsak 20.00 llS Italijanska poročila. i>-13- 17.00. 19.00 in 23,00. #1 Iz naših listov v 51 'Ljaj dan (razen nedelje m f ka) ob 14.36. ^ Iz naših listov v i'^- dan (razen nedelje in ka) ob 17.06. -p 6.40 Jutranja glasba:^ ledar - vremenska n#?1?-#!'1 Jutranja glasba; 7.30 gospodinje; 11.30 Tede-. 5*: cert za male; 12.00 Rii^L t* srni; 12.50 Lahke t? Zabavna glasba; 14.00 diie do melodije: l-*’5 ppl* ski zbor ((Prešeren# “ jjjtS1 15.00 Od Triglava &°trlL P, 13.15 Melodije z orkeStr«,*!, tovani, Malacrino lin 15.40 Znane operne “h 9 M 10.00 Narava in telihikJ-[W|#lJ>;: vsakogar nekaj: 17.45 Jr |i> ski koncert; 18.50 SP V ritmu z majhnimi ‘‘ tiid’ 20.15 Glasba po želja# < ščini; 20.45 Zr.ane ^‘mioš' priredbah; 21.05 Nočn* , ni koncert: Moderni #** r* L O » k 1\ 1 J A 327,1 m, 202.1 m, ^ ^ Poročila ob 5.00, 6.00.1- 15.00. 17.00 in 22.00. ji.ti 11.00 Radijski koiedaf: Mi;. Glasbena medigra; H/Lm kc-ncert; 12.10 Igra S'9 aCf)>' pihala; 13.10 Hector■ jje Fantastična simfonija; "h lodije za razvedrilo; 13' ka glasba; ISCEJO SE STARI grški 111 ^ ski kovanci. . MaxuninuS " Milano. Ir. H. I ZOBOZDRAVNIC -1-jlS^ 4./1 ORDINIRA V UL. LAVATOIO od 14. do 18- pr* NA OPČINAH ,20- “f od 9,—12. in 19." I’ R S T ABMIA Ul. Cicerone št. tel. 29243 «Adria seznam -Express» 1 jjje-pnhodnJ1*1 ucoslavij0* seznam prihodnJ111 tov za Jugoslavijo- 27. marca I95.5^«, Sežana, Tomaj, ^ Koinen, Vojšcica, nJeViCa'l2.3-l9ž5' Vpisovanje do ure® Kr”' «Adria-Express» P' v najkrajšem <-'aSV,,rist>P' ske, navadne in ne vizume ter tr* vizume- ZAHVALA Globoko ganjeni se prisrčno zahvaljujemo ki so na katerikoli način počastili spomin nepozabnega MIHA hi;mc/\ vsei"- naš<*J z3' in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pevcem in godbi ter darovalcem cvetja. . Žalujoči soproga OLGA, hčerka ^ in ostalo sorodstv°- Prosek, 10. marca 1955. Umrl je dr. JOSIP VILFM bivši odvetnik v Trstu, poslanec v rimske#* parlamentu, predsednik Kongresa evropskih narodnih manjšin. Pogreb bo 10. marca 1955 ob 16. uri na ljubljanskem pokopališču. DRUŽINA Beograd-Ljubljana, marca 1955. /He4toLMhMl v/ Ccl&umi, ZrTCan sem’ da >o tudi -no«!,?®’ bralec- kd“j ‘™- Ktarjai? °7* ,brez ”2roka °’ Kii, • Zjutraj greste iz aj trdnem prepričanju, koli fi 'a!bo,j pošten in naj- "'HiL k.na svetu- In On ., a srečate berača. 1,1 vrže pod noge ko- ste ki 'oiS1 ;„a pam' mu ga dali «Podli iz- 'MlOn tafc° s,e 2e od t ijnj !^tra *Podli izrodek» <*»„ °m *e Ksmet>>, ki rtiia w 2abrus^a neka sta-tie ■; ama u tramvaju, ko tek ir,h°P'li. 11,1 nCg0- P° io^o 'ucidentih nam je Io. v razP°lozenje splahne-tia VTm zavo-te jjj,- "e’ da komaj ostane-tiesrer,1" ,pr' *em doda; »Kak o Umaknil bi se bil «ekaj m ČaSU ,‘ Hočet< te reci OOspod svojo obrambo, toda Položi menite zavoj na tla in umakni,;" 5'e pametneje eih 1 se> d0r obsipal s sledeči!e *izvolite», «Bo- ljubezniv l0 f 0s‘m». ki ,0 bd cPettice — fuksije, oknu lCVetele na njegovem Mimoidoči ^Zbuj°le pozornost kiN« ,'tlrJaliva 1 ——• > ‘ nenadnega dogodka *'e8etal 2C,UmI*P°. to 3e nF‘ 9* oln- nato odgovoril f “'Utjel- ^ . je ues Mas, Cgbun C;n od OknaUh Se k U' »e| B Po»od0 t ’ ^lo zunJ116^0’ pa četudi je J Prekrasno vreme. se slekel, zaboj in le* ,>0mne2iP°te,n . sem Jaz ne-Jaz- ki sem bil Pošten, tako in te-uprl je oči in po-gromki glas: »ti *u se reče nesram- \lk° nah'rl,V,. žiD,ienju so ga as>rtei ulth d„ .o .. ttO; Te =lo »e mu je lllf, em. ,Papisal nekoliko T0 Ured,,, ,e jfga dne so f'°V prejfi Praških časo* “ntišekQ ^ sledečo izjavo »Spošt, Cab“na; ^ ititer,an° UrKdn'štvo! C' da na5L-°^e Pasti P'0- i£* ‘todo(u“'ie'1 Uase»a P0' le^ Pialo n.„* mojemu piski 1 °Si)etli(S Primoran ' »e ”«* neki dogodek. 1#.0,Hne okoli Jn Se i. ure v Kirme- ni ljubitelj ,n ^S0 ko" ki, sen ? se"i Jilt ,H",,fr,ak fc0 ',l zlil >l nenadoma ki°j ei°oefcaals s,J sel yno brado, kih-na ne- 'Pni enzničar i'iti ' ne f 'n za- b' b‘l Jaz n,U P°mi' a eliti mogel na- Mikoli "°‘i0 skc2, »n, »nore *n°m: bil |.n°. 4"J,U Piše,',', V,iJVOiem ilv' Po. « 5c’n zelo j neumnih “ <>i n«L da|eP od te-.Up«m rt?°. Poiival z br l'pdo. r, ,:>o ttCTd“ °o cenjeno '*r ? *e vnaprej’ p,s* ‘tem. spo- Fr«^n,iiŽni4ar. rrantl“* Cabun.* •n • s° uredniki Vročali ^ P‘s"ioUredniS,Pu ti,«8em UQino o« ' W,uca« drug ni ^ rili. X 'o na čelo KP 'edu;, nje,,, n,fcaj ek. in tem »s* , aSe. »mislu je „ P dečj „ ‘opisih napiSoi °B,as; S'h objauil „c. J 2 »O »e Bn i"' °kt0|> 90*Poda «od 2a p„ nakljub, " “ «s: ■*; sim, da bi zaradi ožjega spoznanja prišel 27. oktobra v Karmelits ko ulico. František Cabun, knjižničar* Jn kljub temu ni nihče prišel. Rezultat tega oglasa je bilo le anonimno pismo s sledečo vsebino: «Sedaj vidim, kako ste nesramni, ko si dovoljujete take šale.» — Kje bi mogel srečati tega človeka, je ogorčeno vzdihoval Cabun. Vse bi uredil, iskreno bi mu vse povedal in opral svojo dušo». Cas je mineral in ta incident mu nikakor ni hotel iz glave. Na koncu ni več zdržal: poiskal je služkinjo in jo vprašal: — Povejte mi, je res, da sem nesramen? — Toda, kaj to govorite! je vzkliknila ona. — Vi, ki ste tako dober, tako učen človek. Vrnil se je pomirjen in čutil olajšanje. Besede služkinje so nanj tako delovale, da je po dolgem presledku ponovno začel zalivati svoje fuksije. Komaj je hotel začeti, je opazil, da stoji na pločniku vprav tisti človek s črno brado, o katerem je toliko krat sanjal. — Bodite tako ljubeznivi, dovolite! je veselo klical v upanju, da bo končno vendarle vse pojasnil. Gospod s črno brado je nadaljeval pot in pri tem ni obračal pozornosti nanj. František Cabun se niti ni preoblekel, skočil je skozi vrata in po stopnicah odhitel na ulico. V srajci in hlačah ter z vrčem v roki. Hitel je po ulici in kričal: aDovolite, jaz sem vas oblil... — in pohitel za gospodom s črno brado. Gospod je obstal, ko pa je opazil vsega zadihanega Cabuna z vrčem v roki, je pomislil: — «Zdi se mi, da me hoče ponovno obliti.» — in odbrzel, Cabun pa za njim kriče: — Bodite tako ljubeznivi, dovolite...! Na vogalu je stal stražnik in gospod s črno brado se je skril za njim kot pišče pod koklo. František Cabun je trčil ob stražnika in zlil vsebino vrča na uniformo čuvarja družbe. Naslednjega dne se je pojavila o vseh časopisih sledeča vest: sCabunova nesramnost. V Karmelitski ulici štev. 72 živi bivši knjižničar František Cabun, ki se zabava s tem, da z okna obliva mimoidoče-Tako je včeraj skušal obliti mestnega svetnika dr. Vol-nerja, ki ga je že enkrat oblil. Oblil je tudi stražnika. Cabuna je uspelo obdržati in ga spraviti na policijski komisariat, od koder je bil po zaslišanju izpuščen.» Od tedaj se je František Cabun umaknil v samoto ter nekega lepega dne zmetal na pločnik vse svoje fuksije. Sedaj dela na neki vrtnariji in zalive gredice. Qamb ptemietti Cii. ililcbiac„ Ladja T enacity“ Nocoj ob 20.30 uri bo v kino dvorani v Skednju, premiera Slovenskega narodnega gledališča: «Ladja Tenacity», igra v treh dejanjih francoskega pisatelja Ch. Vildraca. Režiserka Nada Gabrijelčič se je ob tej priložnosti obrnila s posebnim pismom na avtorja in ga obvestila o današnji premieri ter mu na krako opisala vlogo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pod vodstvom upravnika dr. Andreja Budala in umetniškega vodje Jožeta Babiča. Charles Vildrac je na to pismo poslal naslednji ljubeznivi odgovor: Avtor: CHARLES VILDRAC Prevod pisma: Slovenskim izvajalcem moje cLadje Tenacity» pošiljam prisrčen pozdrav in izraz mojega ganjenega prijateljstva. Zahvaljujem se vsem vrlim pobornikcm Slovenskega narodnega gledališča, gospcdu prof. Ardreju Budalu, gospodu Jožetu Babiču in tudi gospe Nadi Gabrijelčič, da so me pridružili svojemu prizadevanju za obnovitev slovenskega gledališča v Trstu; z vsem srcem sem z njimi in želun, da bi Slovensko narodno gledališče še naprej uspevalo in bilo v pravem smislu besede žarišče umetnosti in kulture za vse tržaške Slovence. esC / 7rj£* J—r- f- črV c Pe /■*» a- čŽkt (joP e j!i/Pty/ [U — a «cr c— *, 9c, -zrae-r«, J £rv&rt-šAi> /Z n / žriap / /zt j £■ 9 oa-/. c/- P<—" . zz/M /ee«y Taj už. nL+sr - ' Prizor iz tretjega dejanja nocojšnje premiere Vildracove igre v treh dejanjih «Ladja Tenacity» r j KIRURGIJA NA NOVIH POTEH vegetativni Endoskopski posegi v zivcni sistem skprsrai Namesto eno do dve uri trajajoče operacije, potrebuje endoskopska metoda le nekaj minut, namesto 20 in več ceutimetrov dolgega reza, le uekaj milimetrov dolga rana, namesto šestnajst dni, le en do dva dni bolniške oskrbe Te aparate uporablja zdravnik za «mikrooperacije». Levo in desno endoskopa, v sredini pa svetilka s šestimi žarnicami tl a Beograjsko „Kolo" v Milanu O gostovanju beograjskega «Kola* u Rimu smo že pred dnevi pisali. Kot smo tedaj omenili, je «Kolo» nastopilo tudi v Milanu. O tem nastopu je milanski večerni list ttCorriere d’lnformazioni» pisal sledeče: «Po svojih nastopih v Rimu in potem, ko je dal vrsto predstav v Parizu in to najprej v Palais de Chatillot ter nato v gledališču Champs F.-lysee je beograjska baletna skupina »Kolo« nudila sinoči v Teatro Nuovo program plesov, ki ga je izvedel številen ansambel, ki šteje ženske in moške plesalce nedvomne vrednosti. Številni plest folklorne in ljudske narave, vezani za legendo raznih pokrajin in različnih zgodovinskih etap Jugoslavije, podani ob spremljavi primerne glasbe, včasih vojaške včasih nežne! ljubezenski, kmečki in s čarom pestrih kostumov, so po večini orientalskega izvora, pozneje povzemajo poseben izraz, ko se ob koncu razne skupine združijo v značilno «ko!o». Posamezne epizode so polne humorja in spremljava je poverjena značilnim inštrumentom in zborom. Umet niški vodja in režiser Olga Skovran Je s sodelovanjem neutrudnih izvajalcev, ki so dosegli popolno skladnost dosegla krasne učinke in vsi plesi so doživeli topel upluvz, pa nuj so to bili značilni plesi Banata, ali Crne gore, iz nižin ali posameznih pokrajin Srbije. Poseben uspeh je doživela zadnja točka, ko je jugoslovan- sko Kolo ob spremljavi zbora zaplesalo ples, v katerem so se vpletali koreografski elementi vseh jugoslovanskih pokrajin in ki so ga izvajalci morali ponavljati. Sinočnji prireditvi je poleg drugih predstavnikov oblasti priso- stvoval tudi jugoslovanski generalni konzul.» 0 * * V Diisseldorju je začel izhajati nov tednik z imenom «Rensko - ivestfalske novice». Tednik je začel izhajati v nakladi 30.000 izvodov, vendar im n velike namene, ker se hoče aprila spremeniti v dnevnik. Glavni urednik je Hermann Schaefer, ki je bil prej urednik raznih drugih listou, človek z izrazito nacionalistično preteklostjo. Podobna je preteklost biošega generalmajorja Ottona Wagenerja, ki je gospodarski in vojaški urednik lista. Tednik je v svojih prvih številkah pokačal izrazito nacionalistično usmerjenost, zaradi katere sta že ob začetku odklonili dve tiskarni, tako da ga tiskajo u Re-cklinghausenu v severnem Po-ru-ju. . List ostro nasprotuje zvezi Zahodne Nemčije z zahodnimi velesilami in postavlja kot poglavitno vprašanje nemške združitve češ da jc treba vse storiti, da poslane Nemčija spet ena država. Par nvoljo tega lista nič ue kritizira sovjetske politike. Zlasti po odkritju penicilina in drugih antibiotikov se je v moderni kirurgiji razvila tendenca k velikopoteznosti. Odstranitev organov, kakor so pljuča, veliki možgani, trebušna slinavka, ki so- se do nedavnega smatrali skoro za nedotakljive, je danes postalo skoro že sama po nebi. razumljiva. Da. kirurgi tvegajo danes celo operacije v notranjosti srca. Ta velika kirurška tehnika je danes pred r.ekim drugim razvojem, ki zori skromno in je zaradi tega malo znana. Njen cilj je delo v majhnem in bi jo mogli označiti z geslom. «Majhni posegi — veliki učinki*. To novo in mnogostran-sko vejo kirurgije imenujejo »endoskopija*. Bistvo endoskopije je v tem di se na telesu ne napravi več široka zareza, ampak majhen, le nekaj milimetrov širok rez, skozi katerega se vtakne droben inštrument, tako imenovani endoskop, v odnosno telesno votlino, na primer v prsno votlino. Tako more kirurg pregledati notranjost telesa, hkrati pa tam izvršiti operacijo. O tej kirurški tehniki je pred kratkim izšla pomembna knjiga dr. E. Kuxa, ki dela na kirurški kliniki v Innsbrucku. Knjiga nosi naslov: ((Endoskopski posegi v živčni sistem skozi prsni košu Ta knjiga nam pove bolje in več o bistvu nove operacijske metode kot osebni razgovor z njenim avtorjem. Dr. Kux izhaja iz naslednje osnovne hipoteze: Vegetativni živčni sistem — to je, v nasprotju z osrednjim živčnim sistemom, oni živci, ki avtomatično vodijo delovanje srca, pljuč, želodca, žlez itd. — prihaja. vedno bolj v ospredje kot povzročitelj bolezni, ki jih moramo pripisati vplivu moderne civilizacije. Sem spadajo zlasti zelo razširjene bolezni kot so, na primer, angina peetoris, visok krvni pritisk, čir na želodcu, bolezensko potenje, določene oblike sladkorne bolezni itd. Medtem ko so se mnoge, o-peracije vegetativnega živčnega sistema mogle izvršiti le z velikimi kirurškimi posegi kakor se to dogaja zlasti v ZDA se je zaradi tega moralo začeti misliti na po-enostavlejnje postopka, ki ne bi predstavljal tolikšne nevarnosti. Namesto eno do dve uri trajajoče operacije, potrebuje endoskopska metoda le nekaj minut: namesto splošne narkoze, le lokalna anestezija; namesto dvajset in več centimetrov dolgega reza. le majhna, nekaj milimetrov dolga rana: namesto 16 dni le en do dva dni bolniške oskrbe. Prednost je torej ogromna. V čem je bistvo te kirurške metode? Z endoskopskim posegom pretrgamo zvezo med obolelim notranjim organom in vegetativnim živčnim sistemom tako, da je ta zveza prekinjena le za določeno dobo ali pa trajno. To velja predvsem za tiste organe, ki jih nj mogoče odstraniti, kakor je na primer za srce, pri katerem nam v mnogih primerih preostane le živčna prekinitev kot edino uspešno kirurško zdravljenje. Pred odkritjem endoskopske metode ja to zahtevalo težavno operacijo. Medicina ve že dolgo, da pri čiru na želodcu ne gre za bolezen. ampak za simptom. Pri operacijah želodca odrežejo le kos zdravega organa, čir pa puste nedotaknjen. Z operacijo le zmanjšajo proizvodnjo želodčne kisline, ki povzroča nastanek čiia. Iz - tega - so A- Pričujoča slika nam prikazuje, kako po metodi »mikroope racije* milimetrov, kjer je bil nekoč potreben rez tudi 20 ali še celo zadostuje rez nekaj več centimetrov. meričani prvi potegnili zaključek in z operacijo izločili živec, ki urejuje proizvodnjo želodčne kisline. Slaba stran lega pa je v tem, da je ta operacija skoro prav tako težavna kot operacija želodca, zraven tega pa še povzroči pil pacientu bruhanje zaradi krčevite zapore želodčne zaklopke. Tako so kirurgi raje ostžli pri operaciji želodca. Do operacije živca pri želodčnem čiru je privedlo spoznanje, da vse organske funkcije urejuje živčni sistem. Tako je tudi izločanje želodčne kisline neposredno odvisno od možganov. Tek in kočno želodec si ((pokvarimo* z jezo, s skrbmi, razburjanjem in živčno ((prenapetostjo*. In tako nastane želodčni čir. S prekinitvijo živca pa se izločanje želodčne kisline ne ustavi, ampak se nadaljuje celo bolje. kakor, na primer, delavec v tovarni dela bolje, če ni pod stalnim nadzorstvom. Izkušnje so pokazale, da so se v takih primerih možganski centri prej pomirili preden so 'e pretrgani živci zopet zarasd In tako nadaljevali s prekinjeno funkcijo. Medtem je prenehalo od razdraženega živca povzročeno prekomerno izločanje želodčne kisline in želodce je mogel ozdraveti. Odkritje nove operacijske metode je samo po sebi tako preprosto, da se moramo čuditi, zakaj ni do tega prišlo že prej. Živci vegeta': v nega sistema leže globoku v prs- nem košu: simpaticus, z od-cepkom črevesnih živcev, leži vzdolž hrbtenice; vagus se cepi na veje okoli požiralnika in tako dalje. Za dostop k tem živcem je bil do sedaj potreben velik kirurški poseg s širokim rezom in z odstranitvijo rebrnih kosov. Pravi kirurški poseg v primerjavi s tem pripravljalnim delom, je bil nato zelo preprost; z majhnim kavljem se je živec privzdignil in nato pretrgal. Endoskopska kirurgija odpravlja vse to «mesarsko» rezanje. Skozi majhen rez se vstavi endoskop in svetilka s 6 posebnimi žarnicami, da osvetli prostor, kjer se nato izvrši operacija. Ves poseg traja le nekaj minut. Edina težava je bila do sedaj v tem, da se je tej operaciji težko priučiti, ker je potek posega mogel do nedavnega opazovati le kirurg sam. Sedaj pa se je kirurški kliniki v Innsbrucku posrečilo napraviti barvne fotografske posnetke notranjosti prsnega koša, živcev in vseh faz endoskopskega kirurškega posega, kar bo bistveno pripomoglo k splošnemu razširjenju in uporabi te nove genialne kirurške tehnike; operacija od znotraj namesto operacije od zunaj. Sedemletni uspehi pri 1500 bolnikih, ki jih je zdravil dr. Kux, in pri katerih ni nastopila nobena komplikacija, medtem ko je bilo le pri 8 odst. bolnikov opaziti le del- i Jelo. no ozdravljenje, ali je to izostalo, so nesporen dokaz, da je z novo metodo medicina napravila ptfmemben korak naprej. Našli so novo pot za zdravljenje tistih bolezni, katerih razširjenje se v zvezi s tehničnim napredkom človeštva zadnja desetletja vedno boli stopnjuje. Alriška nevesta stane precej Pred sto leti je živelo v Severni Afriki, v pokrajinah, ki spadajo zdaj pod francosko kolonialno oblast, pet milijonov Arabcev in dobrega četrt milijona Evropejcev. Zdaj je samo v Alžiru deset milijonov Arabcev in dva milijona Evropejcev. Prirastek arabskega prebivalstva je tolikšen delno tudi zaradi mnogoženstva, zato imajo mlade muslimanske neveste čedalje višjo ceno. V Alžiru plača ženin nevestinim staršem do 150.000 francoskih frankov, v Sahari pa do 100.000 frankov. Ker so te ženske izredno marljive, se mnogi moški poročijo tudi zaradi tega. da jim predejo in tkejo preproge, s katerimi prekupčujejo, ker sami ne marajo kdo ve kaj za OBRAMBA z zastraševanjem Po razpravi v britanskem parlamentu o nuklearni oborožitvi Britanski parlament je skoraj brez opozicije sprejel vladni sklep o proizvodnji vodikove bombe. Splošna debata o obrambni politiki se je vrtela skoraj izključno v grozeči senci tega orožja, katerega zakonskemu rojstvu so prisostvovali govorniki vlade in opozicije, z večjo ali manjšo pozornostjo in strokovnostjo. Vodikova bomba je v Veliki Britaniji dobila državljansko pravico. Pri tem pa je razprava pustila vse v negotovosti, ali bo to orožje, ki ga bodo v kratkem imeli britanski vojaki in politični delavci na razpolago, jamstvo varnosti. ali pa simbol uničenja. Pod vtisom te dramatične dileme so danes vsi politični delavci in vsa javnost, posebno še po Churchillovem govoru. ki bo delj časa prevladujoča tema političnih razgovorov v Veliki Britaniji. Kakor v mnogih prejšnjih prilikah njegove državniške kariere je britanski premier vešče izkoristil elemente dramatičnosti mednarodne situacije. da bi s čim bolj izrazitimi besedami vplival na svet izražajoč moralne, fizične in strateške implikacije jedrnih orožij, da bi nakazani britanski politiki dal čimvečjo prepričljivost in silo. Churchill vidi samo dve možnosti, samo dve skrajnosti, ki stojita pred človeštvom: dejansko razoro- žitev, ali pa stalno nevarnost pred popolnim uničenjem. Slika je zelo temna, le s kakim medlim žarkom upanja. Njegovo dojemanje varnosti je v sedanji fazi v tem, da Velika Britanija da čim večji doprinos v termonuklearnih orožjih vojaški sili ZDA, oziroma zapadni zvezi. Churchillov govor v parlamentu je bil hkrati neposredno opozorilo Sovjetski zvezi oziroma ((komunističnim silam' v Evropi in Aziji*, češ da bi napad bil dejansko njihovo uničenje. Vodikova bomba je temelj Churchillove politike ((obrambe s pomočjo zastraševanja*. Njegova omemba razgovorov o razorožitvi, ki se vodijo v Londonu, dokazuje, da od teh razgovorov ne pričakuje ni-kakega rezultata. Zato se bo, po Churchillovem mnenju, bližnja bodočnost razvijala v dveh fazah. V prvi fazi bodo zapadne sile ali točneje ZDA močnejše v vodikovih bombah. V tem času bi sovjetski blok »potegnil krajšo*, če bi se spustil v napad. Churchill ni izbiral besed, kljub temu pa ni omenjal možnosti, da bi Sovjetska zveza tak napad pripravljala. Hkrati pa te možnosti ni povsem zanikal, ampak prav to možnost izkoristil, da bi opravičil svojo politiko o-boroževanja. Ta faza bi_ po njegovem trajala tri do štiri leta in to obdobje bilo precej varno pred vojno. Po tem obdobju bi premoč zapada v jedrnih orožjih prenehala in tedaj nastopi element drame: kaj storiti, ko bo Sovjetska zveza izenačila svoje jedrne zmogljivosti z zapadnim blokom? Teorija britanskega ministrskega predsednika je v tem, da bo v tem času zahod sicer zgubil eno prednost, da pa bo dobil drugo prednost. Churchill meni, da ležijo vsi upi v protislovni tezi: »Cim slabše, tem bolje*. On meni, da bb absolutna rušilna moč vodikovega orožja po svojem učinku tako strahotna, da bi jedrna vojna ne prizanesla nobeni državi, ki bi se spustile v vojno in da bi jasna perspektiva medsebojnega u-ničenja mogla preprečiti katastrofo. Churchill je rekel: «Mi bi lahko dosegli fazo, v kateri bo varnost krepak o-trok strahu*. Britanska vlada se bo zato lotila vrste ukrepov. med katerimi so najvažnejši proizvodnja vodikovega orožja, gradnja bombnikov velikega akcijskega radiusa, gradnja vodenih izstrelkov in kot zadnje priprave za čimbolj učinkovito civilno obrambo. Poleg proglašanja politike »nasprotovanja vsakemu napadu* z vsemi razpoložljivimi sredstvi je važno Churchillovo poudarjanje potrebe za čedalje bolj tesno in vsestransko sodelovanje z ZDA. Izola-cionizem je norost za ZDA in po Churchillovih izjavah, bi izolacionizem bil neodpustljiva neumnost za Veliko Britanijo. Čudna logika britanskega ministrskega predsednika, da je upanje v popuščanje napetosti v svetu v splošnem strahu pred katastrofo, ni nikakor prepričljiva, če jo vzamemo kot napotilo, vendar pa je to že sestavni del politike Velike Britanije kot velesile. Britanska vodikova bomba je element strahu pred morebitnim povračilnim napadom. Toda ta bomba mora hkrati služiti kot orožje britanske diplomacije. da bi London laže vplival tud; na politiko ZDA. Nekaj laburističnih govornikov in predvsem vodja levega krila Aneurin Bevan so v debati sprožili vprašanje, ki je imelo močan odmev v dolnjem domu. Bevan »e je po- Teznje arabskega svela Premiki na Bližnjem vzhodu. ki so se začeli s sklenitvijo turško-iraškega pakta se naglo nadaljujejo. Po objavi egiptovsko-sirskega komunikeja o daljnosežnem političnem gospodarskem in vojaškem sporazumu obeh dežel in sklepu Saudove Arabije, da se bo pridružila temu paktu, so že očitnejši obrisi nove arabske organizacije. Kakor je videti iz omenjenega komunikeja, določa egiptovsko-sirski sporazum tesno medsebojno sodelovanje, ali bolje rečeno, združevanje, enotno vojaško poveljstvo, tesno sodelovanje v gospodarskem planiranju in finansiranju raznih načrtov, skupni gospodarski svet in centralno arabsko banko. Najvažnejša pa je tista določba sporazuma, s katero je odklonjena sleherna možnost, da bj se katera arabska dežela priključila turško-iraške-mu paktu ali podobni zvezi. Ta določba kategorično poudarja regionalni značaj bodoče organizacije in je v skladu z dosedanjo politiko Egipta. Ameriška in angleška politika st v tem primeru nekoliko nasprotujeta. Obe deželi sta bili zmeraj za tesnejšo povezavo dežel na Bližnjem vzhodu, da bi se okrepila varnost v tem delu sveta. Načrt nove arabske organizacije pa razglaša prav takšne cilje (obrambo pred vsako morebitno agresijo). Vzlic temu ga zahodne države niso sprejele s simpatijami, marveč nasprotno, vidijo v njem akcijo, nasprotujočo željam in politiki. Evolucija strahu % (Iz beograjske »Politike* — karikaturist Djumhur). sebno ostro pognal proti vladni strateški koncepciji, ki predvideva uporabo jedrnega orožja kot povračilno orožje proti vsakemu napadu. Bevan je vprašal, ali naj to pomeni, da bo Velika Britanija posegla po vodikovi bombi tudi v primeru, če bi morebitni sovražnik poskušal ograža-ti njeno varnost s konvencionalnim orožjem. Obrambni minister McMilan je na to vprašanje dal neodločen odgovor. Vlada verjetno ne namerava ničesar menjati v svojih načrtih, ki jih je dolnji dom že odobril. To velja še tembolj, ker opozicija ni enotna. Churchill je šel celo dlje, ko je prvič sporočil parlamentu. da bi se v primeru ((nenadnega in izdajalskega napada na britanske otoke mogle podvzeti jedrne akcije z ameriških oporišč tudi brez predhodnega posvetovanja z britansko vlado*. Churchillovo tezo »obrambe s pomočjo zastraševanja*, ki preti z vodikovo bombo, so levi laburisti imenovali »politiko samomora*, kajti pred jedrno vojno je obramba nemogoča. Govornik opozicije Shinvvel meni. da zdravila proti temu nima obrambni minister, ampak minister za zunanje zadeve. Bevanisti nadalje poudarjajo, da je brez vsakega odlašanja potrebno iskati rešitev na političnem področju v razgovorih med velikimi silami. Tak je bil tudi apel vodje opozicije Attleeja, ki je pozval Churchilla, naj še enkrat poskuša razgovore s Sovjetsko zvezo, ker ruske voditelje je treba prepričati o nujnosti, da se ohrani mir tudi v njihovem lastnem interesu. Tudi sam Churchill je v svojih izjavah pred in po debati napovedal možnost take diplomatske akcije. Upanje, da bo razum prihranil človeštvu katastrofo, mora po Churchillovem mnenju utreti pot razgovorom najvišjih predstavnikov ZDA, ZSSR in Velike Britanije, torej predstavnikov držav- ki izdelujejo vodikove bombe. V krogih konservativne stranke poudarjajo, da so taki razgovori Churchillov končni cilj že od maja 1953. Neki poslanci konservativne stranke napovedujejo možnost, da bo ministrski predsednik Churchill verjetno še letos poleti, vsekakor pa pred splošnimi volitvami v Veliki Britaniji, poskušal organizirati sestanek šefov treh velesil, vendar pa pod predpostavko, da bodo do tedaj ratificirani pariški spocazumi, L. M. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 10. »*re4 GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK V NEDELJO VOLITVE ZA BOLNIŠKO BLAGAJNO V GORIŠKI OBČINI Predložitev dveh handidatnih list v Corici posledica razliijašliega delovanja ilemnhristiano« Kmetje bodo preterenčne glasove oddali tistim kandidatom, ki bodo zastopali njihove interese in no bodo v vzajemnih bolniških blagajnah le eksponenti Ballabena in ostalih sovražnikov demokracije in napredka Čeprav je med našimi kmeti prevladovala težnja po sestavi enotne kandidatne liste za volitve vzajemnih bolniških blagajn za zavarovanje kmetov, do tega ni prišlo zaradi razbij aške politike demokrist-janske Federacije neposrednih obdelovalcev v Gorici, ki jo vodi Ballaben. Zaradi tega sta bili občini predloženi dve kandidatni listi. Kandidatna lista štev. 2 je sestavljena iz sledečih kmetov; i 1. Bregant Nemesio, 2. Zavadlav Gugiielmo, 3. Primosic Giuseppe, 4. Terpin Silvestro, 5. Mauri Antonio. Lista štev. 1 pa je sestavljena iz sledečih kandidatov: 1. Lutman Evaristo, 2. Furlani Giuseppe. 3. Lutman Giuseppe, 4. Piciulin Pietro, 5. Vidoz Renato, 6. Nanut Domenico, 7. Culot Graziano, 8. Vidoz Erminio, 9. Lutman Leopoldo, 10. Turel Ermanno, 11. Bressan Giuseppe. 12. Culot Marcello. 13. Zotti Antonio, 14. Andriano Egidio, 15. Gravner Goffredo. Kandidata za nadzorni odbor sta Petterin Antonio in Domini Rinaldo; kandidata za namestnika pa Nanut Floria-no in Vecchietti Giuseppe. Volitve bodo v nedeljo 13. marca v občinskih prostorih v Ul. Crispi 1, kjer so seje občinskega sveta. Kot smo že prej omenili, je lista štev. 1 lista demo-kristjanskih bonomijancev. Na tej listi je 6 kandidatov iz Podturna, 5 iz Ločnika, za slovenske kmete iz Pevme, St. Mavra, Oslavja, Podgore in Standreža pa je le pet mest. Do take sestave liste je prišlo na zahtevo demokristjana Ballabena in po razbijaški delavnosti demokristjanskega občinskega svetovalca Lutmana, Ballabenovega sodelavca, ki je razbil prizadevanja vseh goriških kmetov, da bi se sestavila kandidatna lista, v kateri bi bili sorazmerno zastopani vsi okraji in vasi gon-ške občine. Med drugim tudi kandidati iz Ločnika niso tisti, ki jih je izbralo vodstvo Kmečkega društva, ampak tisti, ki so jih izbrali v bonomijanski centrali v Ul. Roma. Poleg tega naj omenimo, da je komisar na predlog pokrajinske komisije, v kateri je tudi Ballaben, odbil skupni priziv 52 kmetov iz Brd. zaradi česar nad 100 briških kmečkih družin ne bo imelo volilne pravice, kar se zelo ujema z demokristjan-skimi mahinacijami, da se čimbolj izrine slovensko prebivalstvo in s tem demokratične kmečke množice iz borbe za izvolitev demokratičnega odbora vzajemne bolniške blagajne. Popolnoma razumljivo je, da demokratična javnost ni mogla mirno gledati demo-kristjanskega manevriranja o-kolj priprav za sestavo kandidatne liste, ampak je kar najbolj odločno reagirala, zaradi česar je prišlo s strani Federterre do predložitve kandidatne liste štev. 2, ki omogoča, da kmetje izberejo najboljše ljudi in s tem pripomorejo k uresničitvi svoje prvotne zahteve po proporcionalnem zastopstvu v odboru vzajemne blagajne. Volilni zakon za vzajemne blagajne pravi, da lahko vsak volivec izvoli 15 kandidatov. V našem primeru bomo vsi glasovali v celoti za kandidatno listo štev. 2 s tem, da bomo prečrtali kvadratek s stev. 2, obenem pa bomo z liste štev. 1 s preferenčnimi glasovi izbrali se sledeče kandidate: 3. Lutman Giuseppe — Standrež, 6. Nanut Domenico — Standrež, 9. Lutman Leopoldo — Standrež, 11. Brešan Giuseppe — Ločnik, 12. Culot Marcello — Standrež, 13. Gravner Goffredo — Oslavje. Preferenčni glas omenjenim šestim kandidatom z liste štev. 1 damo tako, da napravimo križec pred priimkom. Goriški kmetje ! Proti vsem mahinacijam in proti nedemokratičnemu volilnemu sistemu, proti mahinacijam Lutmana in njegovih, ki so nasprotovali proporcionalnemu zastopstvu, proti izključitvi več stotin kmetov, katerim niso priznali volilne pravice, v znak protesta proti tistim, ki nočejo priznati pomoči tudi v zdravilih, za pošteno, dobro in sposobno upravo vzajemne blagajne, za zastopstvo naših kmetov v odboru vzajemne blagajne VOLITE LISTO STEV. 2 in zgoraj omenjene kandidate na listi štev. 1 s prefe-lenčnim glasom. Kogar zanima naj se javi na emigrantskem uradu v Ul Crispi 9, od 10. do 12. ure do vključno 18. t. m. Prav tako najema urad za delo za Avstralijo hišne pomočnice in sicer neporočene od 21. do 30. leta starosti. r-rr.-S. • .. Hi: i- DOLOČENA DIRKA -.G1RO D’lTflLlA.1 Mitri prihodnjo sredo tGOSTOVANJE ŠVEDOV V JUGOSLAVIJI PARTIZAN-NORBT 6:1 V 21 ulapah 38.17 lun zopet na ringu Že 16. t. m. bo Mitri zopet nastopil; to pot spet pred milanskim občinstvom v Teatro » Int. cilj XVII. etape 31. mo|0 io počitek naslednji ta|£,“XSEi SSTC: <5% je določen na 10 rund. Vrstni red na cilju: -------- Seja mestnega sveta Včeraj zvečer je mestni občinski svet nadaljeval razpravo o deželni avtonomiji. V diskusiji je sodelovalo več govornikov. Podrobnejše poročilo o poteku seje bomo objavili v prihodnji številki. Proslava 8. marca V zvezi s proslavo mednarodnega praznika žena 8. marca organizirajo goriške žene v nedeljo 13. marca ob 15. uri proslavo v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli 1. Na sporedu bo govor o pomenu 8. marca, recitacije in petje. Vsi so topio Sneg še vedno pokriva okolico Nov vozni red avtobusa za Pevmo Mestni avtobus štev. 8 na progi glavna postaja—Pevma, je pričel danes voziti na novi progi in po novem urniku, ki je za enkrat določen za dva meseca in to v poizkus. Nova proga po kateri bo vozil avtobus je sledeča: Severna po staja, Ul. Manzano, Duca D'Ao-sta. Ristori, Cipriani, Aprica, Garzarolli, Veniero, Lantieri, Trg sv. Antona, Trg Cavour, Ul. Marconi, Crispi. Korzo Verdi, Ul. Oberdan, Travnik, Ul. Seminario, Trg Nicolo Tommaseo, Ul. Don Bosco, Pevma. Ob delavnikih — Odhod s severne postaje; 7.10, 8, 9, 10*. 10.45*. 12.35, 14, 15*; 16*, 17.20, 18.30, 19.30. Odhod iz Pevme: 7.40. 8.30, 9.30, 10.30, 12.20, 13.15, 14.30, 16.30, 17.50, 19. 19.50. Ob praznikih — Odhod s severne postaje: 14, 15. 16, 17.20, 18.30, 20.10. Odhod iz Pevme: 14.30. 15.30. 16.30. 18, 19.20, 21. Opomba; * Vozi samo do Travnika. vabljeni. Občni zbor SPD V nedeljo 13. marca bo ob 9. uri v prostorih gostilne Zvezda redni občin zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici. Roditeljski sestanek Ravnateljstvo gimnazije-lice-ja in učiteljišča vabi vse star-se. ki imajo svoje otroke na teh dveh šolah, na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo, 13. marca ob 10. uri v prostorih Čolskega doma v Ul. Croce. V soboto seja pokrajinskega sveta V soboto ob 15.30 bo v občinski sejni dvorani nadaljevanje razprave o obširnem dnevnem redu goriškega pokrajinskega sveta. Najemanje delavcev za Avstralijo Urad za delo v Gorici sporoča, da se je pričelo najemanje specializiranih delavcev za Avstralijo. V poštev pridejo le tisti delavci, ki lahko dokažejo, da so delali vsaj 6 let in ki so v letu 1954 vsaj 6 mesecev izvrševali zahtevani poklic. Za neporočene je določena starostna doba od 21. do 35. let kakor tudi za poročene brez otrok; za poročene z otroki pa od 21. do 45. leta. Po lepem sončnem dnevu je bilo včeraj upati, da bo mraz izginil in bo končno nastopilo pomladansko vreme, pa je zopet hladno. Sneg se še ni raztopil in je goriška okolica še vedno odeta v bel plašč. VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu- 010, 6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15.49, 17.16. 18.31, 19.50, 21.28. Odhodi proti Vidmu; 5.24, 6.26, 8.00. 8.34, 10.44. 13.59, 15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 21.09, 23.10. Prihodi iz Trsta; 5.21; 6.24, 7.57. 8.12 *, 8.32, 10.42, 13.55, 14.34**. 17.15, 19.10, 19.58, 21.06, 23.08. Prihodi iz Vidma: 0.09. 6.06. 7.19, 8.16, 9.24. 13.56, 15.47, 17.14. 18.29, 19.57, 21.26. Op. * Ne vozi ob nedeljah. ** Vozi samo ob nedeljah. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76, KINO CORSO. 16: «Sinuhe, Egipčan«, cinemascop, J. Simmons. VERDI. 16: «Puščava, ki zivi», W. Disney. CENTRALE. 17: «Titanik», B. Stanwyck. VITTORIA. 17: uSvetilka Ala-dina», barvni film, P. Medina. MODERNO. 17: «Jarek pogub-ljencev«. MILAN. 9. — Končno je določen potek dirke «Giro d’Ita-lia«. Kot vedno, je pač tudi letos organizator list «La Gaz-etta dello Šport«. Dirka bo od 14. maja do 5. junija in bo imela 21 etap v skupni dolžini E857 km. Vmes bosta dva dneva za počitek. Mogoče bo pomagalo k večji borbenosti to, da je več etap razmeroma kratkih, okoli 150 km, malo pa jih je. ki prekašajo 200 km. Štiri etape bodo za gorske specialiste, šest pa jih bo imelo razne težkoče. Dve etapi bosta na kronometer: ena za moštva na dirkališču Lido d’Aibaro v Genovi (18 km), druga pa individualna od Cevie do Ravenne (48 km). Dirkači bodo prešli francosko mejo in prvič se bo zgodilo, da bo izven meja tudi etapni cilj (Cannes). Italijanki dirkači bodo nastopili v tovarniških moštvih, inozemski dirkači pa v državnih moštvih. Za nagrade je določenih čez 41 milijonov. PREGLED ETAP : I. etapa 14. maja: Milan — Torino, 200 km; II. etapa 15. maja: Torino — Cannes. 243 km: III. etapa 16. maja: Cannes Sanremo, 115 km: IV. etapa 17. maja: Sanremo Acqui Terme, 199 km. V. etapa 18. maja: Acqui Terme — Genova, 173 km; VI. etapa 19. maja: Genova dirkališče Lido d’Albaro, na kronometer za moštva) 18 km; VII. etapa 20. maja: Genova Viareggio, 181 km; 21. maja: počitek v Viareg-giu. VIII. etapa 22. maja: Viareggio — Perugia, 244 km; IX. etapa 23. maja: Perugia — Rim, 178 km; X. etapa 24. maja: Rim (proge za svetovno prvenstvo) 240 km.; XI. etapa 25. maja: Rim — Neapelj, 236 km: XII. etapa 26. maja: Neapelj — Scanno, 180 km; XIII. etapa 27. maja: Scanno — Ancona, 251 km; XIV. etapa 28. maja: Anco-r a — Cervia Pineta, 171 km; XV. etapa 29. maja: Cervia Pineta — Ravenna (na kronometer individualno) 48 km; XVI. etapa 30. maja: Ravenna — Lido di Jesolo, 244 km; XVII. etapa 31. maja: Lido di Jesolo — Trst, 146 km; 1. junija: počitek v Trstu. XVIII. etapa 2. junija: Trst — Cortina d’Ampezzo, 241 km; XIX. etapa 3. junija: Cortina d’Ampezzo — Trento, 230 km; XX. etapa 4. junija: Trento — San Pellegrino, 214 km; XXI. etapa 5. junija: San Pellegrino — Milan, 100 km. 1. Patterson - Arnold - Mock-ridge (Avstralija); 2. Schulte -Peters - Derksen (Holandska); 3. Severevr.s - De Paepe - Van Daele (Holandska); 4. Van Est-'Vagtmans . Haasn (Holand-ska); 5. Poblet - Bover - Ti-moner (Španija): 6. Sendort-ieben - Forlini - Godeau (Fr.); 7. Pasquier - Gerardin - Sur- TEKMA REZERVNIH MOŠTEV Triestina- Modena 0:1 Dva igralca Triestine — Carapo Dali Orto in Affinito — poškodovana Dinamo je Švede premagal z 1:0 Včeraj sta igrali moštvi rezerv Triestine in Modene. Tek-batin (Francija): 8. Nielsen - ma se je za Triestino slabo Mueller (Danska . Nemčija); 9. Koblet - Von Buren - Platt-ner (Švica); 10. Diot - Robič -Caput (Francija). končala. Zmagala je namreč Modena z 1:0, vendar pa je hujša nesreča za Triestino v tem. da so kar trije igralci morali iskati pomoči v bolnici. In medtem ko šo Bubniča poslali domov, ker je imel le lažje poškodbe, se je pa manj ugodno končalo za igralca Alda Čampo DalTOrto in Vincenza gjobo 30.000 Juventus m s j Affinita. V prvega se je neki za.000 Atalanto. Za en dan je J igralec Modene z vso silo za-diskvalificiran Cecconi (Pro j letel in ga podrl na tla. Pri Patria). Eliani (Roma) pa mo- i padcu -si je Camno DalTOrto ra plačati 6000 globe. Nadalje i precej poškodoval gleženj in Kazni, globe... MILAN. 9. — Nogometna zveza je sklenila kaznovati z morajo plačati Mike (Genoa) in Farina. (Pro Patria) po ..2.000, Vivolo (Lazio) 9000, Villa (Atalanta) 6000. Nič še ni določeno o datumu za tekmo Udinese — Triestina. *i je bila zadnjo nedeljo odložena. Avstralci zmagali na 6-dnevni dirki v Parizu PARIZ, 9. — Avstralska skupina Patterson, Arnold in Mockdridge je zmagala v 32. pariški šestdnevni dirki v Pa-lais des Sports. Popoldne so dirkači vozili I mirno, ker so stedili z močni | za zadnje napade. Italijana De Filippis in Terruzzi sta ob 17. uri odstopila; po včerajšnjem odstopu Rigonija nista mogla več sama vzdržati končnih naporov. Tudi Hassenforder je moral danes odstopiti, ker se ga je pričela lotevati angina. Zvečer je Danec Klamer padel in odpeljati so ga morali v bolnico; kri mu je tekla iz uses. Napad Avstralcev se je pričel ob 20.57, ko so prešli na čelo, potem ko so prehiteli Špance Pobleta, Timonera in Bovera. Clan beograjskega «Severa» Djordje Kosti je dosegel v soboto zvečer v Beogradu nov državni rekord v plavanju 400 metrov hrbtno. Cas: 5:35.8. Dosedanji rekord je imel član re-škega »Primorja« Finci. se bo moral več dni zdraviti. Ta igralec je že nekajkrat uspešno nastopil v prvem moštvu. Affinito, ki je tudi že igral v prvem moštvu, se je pa z glavo zaletel v nasprotnika, 'ako da se bo moral zdraviti kakih 20 dni. * * * Španska nogometna reprezentanca, ki se pripravlja na tekmo s Francijo (17. marca v Madridu), je v trening-tekmi premagala moštvo Saarbrueck s 6:1 (3:0). BEOGRAD, 9. — Na blatnem terenu je pred 15.000 gledalci Partizan danes zasluženo premagal švedsko moštvo Nor-by s 6:1 (3:0). Izvrstna igra vratarja je rešila goste večjega poraza. Kljub dežju je tekmi prisostvovalo 15.000 gledalcev. Svojo drugo tekmo v Jugoslaviji je Norby odigral v nedeljo v Zagrebu proti Dinamu. Domači so zmagali z 1:0 (1:0). Edini gol je bil avtogol branilca Santella. Že v drugi minuti je levo krilo Dvornič pohitel proti golu in oster strel se je odbil od Santella v gol. V prvem polčasu so bili domači v absolutni premoči, pa vendar niso mogli zvišati rezultata. V drugem polčasu pa je bilo prav obratno: Dinamo je komaj vzdržal napade razigranih gostov. Na igrišču ,ie b;l visok sneg, gledalcev pa kljub temu 5000. in Likarjem (vsi trije Rudar). Mladincev je startalo 22. Prvi je bil Franc Semerl (Partizan, Črni vrh), naslednja za njim pe Idrijčana Velikonja in Cu-branja. V nedeljo je bilo tekmovanje zaključeno. Hud snežni metež z vetrom je tekmovanje Avstrijci na Prvo moštvo Jesenic je ® lo dva dni v gosteh hokejs igralce iz Spittala v Avsth) Domačini so po lepi in t°r igri premagali odlične S°-7:6 (3:3, 4:1, 0:2). Obe mo« sta prikazali odlično te V, drsanja in izredno hitn»t. ko da so številni gledalci ko prišli na račun. Žal je P reditev nekoliko motilo vreme. . V nedeljski pOvra^n* e so zmagali gostje 5:2 1:1). Avstrijci so bili v *** -------------- . _ . . . ... , var V I0* :elo oviral. Požrtvovalni tek-j mi mnogo boljši kaicor movalci so morali predtem na j botni. medtem ko domači ^ §AHQVSKE VESTI Botvinik spet blizu Smislovu Furman zadal Spaskemu drugi poraz Keres - Mikenas (v težkem položaju za Keresa). Geller, ki je imel po XII. kolu 7 točk in dve prekinjeni partiji, se je dvignil na 8.5, kar pomeni, da je eno izmed prekinjenih partij odločil v svojo korist,, drugo pa remiziral. (Po tem kolu pa mu je zopet ostala prekinjena igra). Pred njim sta bila po XIII. kolu Smislov z 9 točkami, medtem ko mu je Botvinik sledil z 8.5, nato Spaski in Petrosjan z 8 itd. XIV. kolo: Kotov - Tajma-nov 0.1, Simagin - Smislov remi, Spaski - Flor remi, Botvinik - Ilivicki remi, Antošin -Keres remi. Prekinjene partije: Geller - Borisenko, Petrosjan - Korčnoj. Averbah . Furman, Sčerbakov i Lisičin. Po tem kolu je Botvinik Gellerja prehitel, ker je imel Geller tu že dve prekinjeni partiji. Stanje po XIV. kolu: Smislov 9.5; Botvinik 9; Geller 8.5 (2); Spaski 8.5; Petrosjan 8 (1); Keres in Tajmanov 7.3 (1); Ilivicki 7.5; Furman 7 (1); SMISLOV Flor 7 itd. Ali bo imel še dovolj močnih udarcev, da bo zdržal še nekaj »rund« do konca turnirja, ki mu lahko prinese zavidljiv naslov prvaka SZ ? Na turnirju za šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze je prišlo do majhne spremembe med prvimi mesti. Spaski, ki je nekaj časa celo vodil, je v XIII. kolu doživel svoj drugi poraz. Tokrat je bil njegov «rabelj» | Furman. V tem kolu je nadalje Simagin premagal Kana, medtem ko so remizirali Smislov - Averbah, Flor - Botvi-riik, Borisenko - Petrosjan, Ili-I vicki . Kotov. Prekinili pa so Korčnoj . ščerbakov, Lisičin - | Antošin, Tajmanov - Geller (z I izgledi Tajmanova na zmago), | En sam gol na tekmi dveh mladinskih moštev FIRENZE, 9. — Tu je bila danes trening-tekma dveh moštev, sestavljenih iz kandidatov za državno juniorsko reprezentanco. Pod vodstvom Meazze sta nastopili »zeleno« in «vijolično» moštvo. Zmagali so zeleni z 1:0 (0:0). Moštvi sta bili sestavljeni takole: Zeleni: Cometti (Atalanta), Caglioni (Atalanta), Rambotti (Lazio), Benedetti (Udinese), Toši (Prato), Castellazzi (Reg-giana), Pascutti (Bologna), Mazzanti (Bologna), Magli (Fiorentina), Danelon (Bologna), Pietropaolo (Lazio). Vijolični: Mattrel (Juven- tus), Pedemonte (Genoa), Caf-farati (Genoa), Bellis (Juventus), Frateschi (Juventus). De Crassi (Sampdoria), Ghirardel-lo (Vicenza), Ricagno (Samp-dcria), Macca Caro (Verona), Nicco (Juventus), Cappellaro i Vicenza). V drugem polčasu je Magli (Fiorentina) zamenjal Comet-tija. Pri vijoličnih pa so bile v drugem polčasu te-le spremembe: Milani (Milan) desno krilo, Cappellaro (Vicenza) srednji napadalec in Stacchini (Juventus) levo krilo. Gol je dosegel Magli v 10’ drugega polčasa. novo urediti progo za veleslalom in jo vrh tega tudi skrajšati na 2000 m dolžine s 400 m višinske razlike, da so lahko startali. Tekmovanja v smučarskih skokih pa zaradi snega in vetra sploh niso mogli izvesti, marveč ga bodo po možnosti nadomestili prihodnjo nedeljo v Črnem vrhu nad Idrijo, kjer bodo obenem odprli novo 45-metrsko skakalnico. V veleslalomu je med 23 tekmovalci zmagal Davorin Žvan, član Železničarja iz Nove Gorice pred Jožetom Likarjem in Vladimirom Miklavčičem. obema članoma idrijskega Rudarja. Kolikor ne bodo izidi nedeljskih skokov spremenili položaja, je dosedanji prvak Primorske letos že tretjič Rudar iz Idrije, ki je nabral 286 točk, pred Matajurjem (91) in postojnskim Partizanom (81). Tolmincev na to tekmovanje ni bilo. Idrijski Rudar si je s tem tekmovanjem osvojil tudi v trajno last prehodni pokal v okrajnem merilu. so pokazali vsaj običajne tt® * * ' V letošnji sezoni *** ustan.# ni hokejski klub iz Sara^» je pred dnevi gostoval Senicah in odigral dve rj teljski tekmi z drugo ^ domačega moštva. V P1^ mi so gostje klonili z vl ^ rezultatom 0:40 (0:17, ® drugi dan pa so v PoV!’f, j! srečanju izgubili 0:14 (®- ’ in 0:3). * * * m Izvršni odbor medna' ^ hokejske zveze je s klen' bo svetovno prvenstvo v Moskvi. Svetovno pf 1. 1956 bo skupaj z oIi®9 * * * .0>ef Vratar ameriške rep ,s, tance Don Rigazio in naj,r lec češkoslovaške repreze ^ ce Vladimir Zabrodsky 5 la najboljša igralca na *' nem prvenstvu v hokel ^ 1. lJi‘ rve»sl''5 reprezentanc, ki so se žile prvenstva. udel«- Sovjetska reprezentanc ^ premagala reprezentanco Bengalije s 3:0. ŠE DVA NASI OPA SKAKALCEV V SLOVIŠ V Mariboru in Celju prvi Leodolt^ Šahovska simultanka mojstra Bertoka Srednješolsko - akademski športni klub priredi v petek 11. t. m. ob 20. uri v »Gregorčičevi dvorani« v Ul. Roma št. 15 sahovsko simultanko zagrebškega šahovskega mojstra Maria Bertoka. Vabljeni so vsi ljubitelji šaha, da se simultanke udeleže in da se organizatorju prijavijo pol ure pred pričetkom v Ul. Roma št. 15. Smučarsko prvenstvo Primorske na Livku Prvak je moštvo idrijskega Rudarja V soboto je bilo na Livku, na enem najlepših zimskošportnih krajev Primorske, III. zimsko smučarsko prvenstvo Primorske v tekih, skokih in alpskih disciplinah. Zbralo se je nad 50 tekmovalcev iz vseh krajev Primorske, največ iz tolminskega, postojnskega in goriškega okraja. Ob pomoči smučarske pod-zveze v Idriji je organiziralo tekmovanje domače smučarsko društvo Matajur z Livka. Snežne razmere so bile izredno dobre. Dopoldne so bila tekmovanja v tekih za člane (12 km), mladince (9 km) ter za mlajše mladince (4 in 5 km). Startalo je 18 tekmovalcev. Izidi: člani: 1. Miklavič (Rudar, Idrija); 2. Valentinčič (Zel., Gorica); 3. Debevec (Partizan, Postojna). — Mladinci: 1. Erjavec; 2. Podgornik (oba (Rudar); 3. Žgavec (Partizan, Cmi vrh). — Mlajši mladinci: 1. Mikuš (Rudar); 2. Drešček (Matajur): 3. Bačnar (Rudar). Popoldne so bile tekme v sialomu na severni strani Kuha na 500 m dolgi progi z 200 m višinske razlike in 35 vratci. Startalo je 27 članov. Zmagal je Edi Žagar pred Miklavičem Irivolta v Mariboru peti, Pizzi v Celju Po nastopu v Šiški, so skakalci, ki so tekmovali za Kongsbergov pokal, odpotovali se v Maribor. Tako so v torek tudi Mariborčani imeli priliko videti elito srednjeevropskih skakalcev na 60-metrski skakalnici na Pekrski gorci. Nastopilo je 32 tekmovalcev, med njimi štirje prvaki alpskih držav Rey (Francija), Tri-vella (Italija), Habersatter (Avstrija) in Polda (Jugoslaviji. V prvi seriji skokov v konkurenci se je Poldi posrečil doseči najdaljši skok dneva — 58.5 m. Tudi Zidar je dosegel isto dolžino, vendar je padel. Alojz Leodolter (Avstrija) je v lepi drži sigurno pristal na 58 m. Pri drugi seriji skokov je sneg postal «hiter». tako da je sodniški zbor odločil skrajšati zalet za tričetrtinsko daljino. Zato so bili skoki nekoliko krajši. Najdaljši skok v tej seriji je imel zmagovalec Leodolter, s 54.5 m, Zidar je skočil 54, Polda pa je pristal pri znamki 53 m. Na tekmovanju so nastopili tudi nekateri Mariborčani, ki pa se v tako močni mednarod- Šesti uve- ni konkurenci niso moS'1 ljaviti. Rezultati; .i() 1. Leodolter A. «,]!• 209.2 točk (58. 54.5); 2- r53); (Jugoslavija) 208.0 (5®- ’ i| skokih v Celju je zma£a Leodolter (Avstrija) * j j! točke (40.5, 41 m); 4l*>' bil Jože Zidar 208.2 (’ 'jtrii* tretji je Habersatter < jasif*‘ 207.1 (40, 41). Najbolj« P .