Bomo, ali ne bomo? Tako konča tovariš A. Podjavoršek svoj članck v »Učit. Tov.« od 7. jan. 1932 gkde zidanja Učiteljskega doma v Ljubljani. Pa so sc oglasili uslužbcnci poštarske strolke: »bomo«, namrcč »Poštni dom«, saj čitamo v Poštnem Glasniku nastopno: »Lotcrija za zgradbo Poštncga iloma jc izpadla nad vs*i pričakovanjc ilobro. Od 20.000 sročk jc bilo prodanih 19.737, tako da je ostalo ncprodanih samo 233 srečk, a 30 se jih jc izgubilo, in sicer številke 1121 do 1140, 5176 do 5180 in 10.756 do 10.760. Pač sijajno! Zato jc tudi sijajcn dcnarni učinck. Danes siccr še ne moremo s sigurnostjo določiti vsotc čistega dobička. kcr še ne vemo, koliko dobickov ne bo dvignjcnih, vendar lahko že zdaj trdimo. d-.\ bo ncsla li)terija do 120.000 dinarjev čistega dobička za Poštni dom. ¦Iz tch štcvilk je razvidno, da so funkcio narji Poštnega doma, katerim je bila pover* jcna izvcdba lotcrije, svojo nalogo odlično izvršili. Prcdvsem pa je ta krasni uspch zasluga naš,h marljivih podcžclskih tovarišic in tovarišev: upravnikov, pogodbenih poštarjev, pismonoš in posamuznih p. t. t. uslužbencev, saj so z ncverjetno požrtvovalnostjo prodali tri čctrtine vsch srcčk. Brez njih bi lotcrija nc uspela, zakaj treba je pomniti, da sc je igrala prva poštarska lotcrija v času najhujše gospodarske krizc in silnega pomanjlkanja ilenarja. Kdor ni imel s stvarjo opravka, si ne more predstavljati. s kakšno idcalno vncmo so se lotili zadružniki koj spočetka razpro* daje srečk, kako so že prve tednc začeli nakazovati denar za prodanc srečke in naročali nove, kako točno so prcdlagali račune in obračnnc ter kako so vobče brczhibno sodelovali. Dežela jc bila tista, ki ju prva dala upravi Poštncga doma pogum in trdno vero v dober izid započete akcije.« Tako uslužbenci poštno telegrafske strokc. Grafiki so nas žc prchiteli z impozantnim domom na koncu Miklošičevc ceste. Poštarji tudi hite ustvariti vse pogojc za zgradbo last* r";fl:i d')ma. In mi učitelji? Dolgo, dolgo vrsto iet sc že pripravljamo. Začcli smo prvi zbirati sredstva za lastni dom, pa bomo med zadnjimi. Smo dobri gospodarji — za druge in kulturni dclavci — za druge. Sami sebi torej nc znarno gospodariti. Ponosni smo na našo stanovsko organizacijo, stavijo jo za vzgled drugim stanovskim udružcnjem. In vendar smo gospodarsko tako majhni. Le priznajmo si odkrito. Za druge znamo dobro gospodariti, scbe pa pozabljamo. Stanovska organizacija in ostalc učiteljske ustanove uživajo gostoljubjc tujc strehc. Par učiteljskih generacij že zbira srcdstva za lastni dom, in vendar se učitelj-idealist težko odloči, da bi mislil na sc. na svo.je drage. Iz drcmavice nas jc poklicala s pleme* nito gesto Učiteljrfka tiskarna z velikodušriim darom zcmljišča za dom. Tovariši, temelj imamo, zidajmo! Vsi pogoji so dani. Tudi sredstva za postopno uresničenje stavbnega programa imamo. Kako, ikjc srcdstva, ali je mogoče? Da, tovariši, sredstva. Imamo do^ volj sredstcv. da takoj pristopimo k rcaliziranju postopnega zidanja. Prvi trakt stavbc bo stal okoli milijon dinarjev. Menda blizu 700 000 Din premore zadruga Učitcljski dom. No, in dalje? Poj= dimo po poti poštarjev. Okoli 3000 nas je po številu. Vsakdo izmed nas prcvzame 10 srečk loterije po 10 Din. Jih razpcča ali prevzamc sam, prosto mu. In 200.000 Din je za dom zbranih. Zadružnikov šteje zadruga Učiteljski dom tristo. Zadružni delež znaša 100 Din. Še 1000 zadružnikov, zavednih tovarišcv in tovarišic, ki jim je pri srcu lastni dom, potrebuje zadruga. Nekaj bodo dale še obresti od glavnice, nekaj bo nepričakovanih dohodkov in glavnica nad milijon dinarjev je pripravljena. Na dclo, tovariši in tovarišicc, prav vsi za naš dom. Nc dopustite, da zopct zadremIjemo. Gospodarski svet, kateri se sestane v kratkem, pa naj s svojimi sklepi omogoči, da pristopimo takoj ''< intenzivnemu dclu za naš dom, da nudimo lastne prostore stanovSki organizaciji, našim gospodarskim usta= novam in nam samim. Tovariši predsedniki, zborovanja naših društev naj bodo v lctu 1932. posvcčcna zgradbi lastnega doma, kakor jc bilo sklcnjeno na zadnji skupščini. Na svojem in v svojem bomo. Na delo, zidajmo!