Stev. 23.
Y Mariboru 9. junija 1881.
Tečaj XV.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta J gld. (10 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr,, dvakrat 12 kr., trikrat 18 kr.
Oderuh je zopet kaznovanja vreden škodljivec.
Dolgo so se liberalci branili. Naposled so jib naši pridni poslanci vrgli ob tla in cesarju v potrjenje predložili novo postavo zoper oderuhe. Cesar so postavo potrdili. L. 1868. so liberalci, zapeljani po liberalno-judovskih listih, zatrli stare oderuške postave. Oderuhi so smeli slobodno ljudi odirati celih 12 let. Koliko nesreče so naredili, to kaže na beraško palico djani kmetski in menjši meščanski stan. Zato je uže skrajni čas bil, da se je konec storil neumnej svobodi bližnjega z na posodo danim denarjem pokončevati. No, in to so j naši poslanci ustavili, med njimi tudi slovenski g. baron Goedel, g. Mihael Herman in g. dr. Voš-njak. Hvala in slava jim !
Glavne točke te od cesarja uže podpisane in toraj veljavne postave so:
§. 1. Kdor posojuje ali posojilo nadaljuje in pri tem zlorabi lahkomišljenost, revščino slaboumnost, neskušenost ali razburjenost izposojevalčevo na ta način, da sebi ali kaki tretji osebi izgovori dobiček, ki je po svoji neprimerni velikosti zmožen uničiti izposojevalca ali pogubo njegovega pre moženja pospešiti, kriv je pregreška in se kaznuje s strogim zaporom od enega do treh mesecev in z denarno globo od 100 do 500 fl.
Istega kaznjivega dejanja krivega in iste kazni vrednega se stori tisti, kdor kako terjatev pridobi, jo naprej odda ali iztirja, pa o njej ve, da je nastala na zgoraj navedeni način.
§. 2. Ce se v namen zakrivanja kake v §. 1. navedene kupčije sklene kaka navidezna pogodba, ali spiše kako pismo, ki ima neresnične podatke v sebi, ali če je pridobil za kako še ne obstoječo terjatev kak sodnijsk odlok (sodbo, pla-čivni ukaz, mandat) ali pa kako sodnijsko pogodbo ali sodnijski izrek, ali če si je posojevalec zagotovil s^oj dobiček iz ktere v §. 1. označeue kupčije s tem, da si je vzel od izposojevalca v poroštvo častno besedo, prisego ali drugo podoono zagotovilo, zapade ojstremu zaporu od treh do
šestih mesecev in denarni globi od 500 do 1000 fl. Tudi se zamore tak iz dežele izgnati.
Ista kazen zadene tistega, ki tako v §. 1. navedeno terjatev pridobi, jo proda ali izterjava.
§. 3. Kdor je bil zavoljo tega vže večkrat kaznovan, naj se kaznuje z ojstrim zaporom od treh mesecev do enega leta. Tudi se lahko iz dežele prežene.
§. 4. Kdor dela v §. 1. označene kupčije navadno in kot svoj obrt, temu naj se naloži zapora od šestih mesecev do dveh let in denarne globe od 1000 do 3000 fl., in potem naj se iz dežele prežene.
§. 5. Ako bi obsojenec ne imel denarja dovolj za denarno globo, naj se mu spremeni v zaporno kazen, tako da mora za vsakih 10 fl. en dan sedeti.
§. 6. Ta pregrešek ima iste nasledke, ko pregrešek goljufije.
§. 7. Kazen odpade, če je krivi posojevalec popravil storjeno škodo še prej, kakor je sodnija za njegov pregrešek zvedela.
§. 8. Kaznovalni sodnik naj tako kupčijo za neveljavno spozna, in če preiskava to potrdi (opravičuje), naj izreče, da si imata posojevalec in izposojevalec, kar sta si od dne tiste kupčije dala, drug drugemu s postavnimi obresti vred nazaj dati.
Gospodarske stvari.
Opornost ali štatljivost.
A. Folakovski.
Poslednja po postavi zavarovanih konjskih bolezni je opornost ali štatljivost. Ta konjska lastnost prav za prav ni prava bolezen, marveč le bolj nekako^na pomanjkljivost, ker živali potrebne pokorščine primanjkuje. Žival se namreč od časa do časa iz neznanih vzrokov zapovedi človekovi in vodstvu njegovemu iz proste volje zoperstavija u tega ne stori, kar se od nje po pravici tir jati more. Kako 8e ta lastnost v
v življenji in pri delu pokazuje? Ako takega v hlevu opazujemo, bodemo videli, da se človekovim poveljem zoperstavlja in pri suaženji, na-pravljanji s konjsko opravo itd. bogati noče. Ako takega konja v voz vprežemo, ga noče pretegniti in če se z bičem ali kakorkoli k temu priganja, skoči in potegne voz nagloma za nekoliko naprej in se zopet vstavi, ali pa voz na stran ali pa nazaj tišči, tako, da človek, ki je na vozu svojega življenja varen ni. Podobno se vede konj, če ga zasedeš in jezditi hočeš. Včasih je konj popolnoma pohleven, se da vpreči in lepo vozi in ni na njem prav nobene napake opaziti. Kolikor so mene mnogoletne skušnje učile, je edini uzrok te napake grdo ravnanje s konjem v mladosti, ko se je voziti učil in ko se je podkavati začel. Z živino se mora posebno v mladih letih prijazno in lepo ravnati in tako postane tudi ona pohlevna in vbogljiva svoje žive dni.
Salicilna kislina dober pomoček zoper hu-čelni pik. Najprej je treba želo iz rane potegniti, pa ne stiskaje in grijete rano, ker tako le še bolj strup v globoko meso vdira. Najboljše ga je s prsti ali ščipalnikom iz rane potegniti. Ko je želo iz rane, se rana sme nekaj stisniti, da se na nji prikaže kapljica krvi in potem se okoli rane tako na široko, kakor srebrni goldinar zaleže, z vodeno ali alkoholovo tekočino, v kteri je nekaj salicilne kisline raztopljene, tere. Se boljše je nekaj salicilne kisline pod kožo vbrizgati. Ko je rana s salicilno kislino vtrta, se pomaže s kolo-dijem, da se zraku zabrani do nje.
Dopisi.
Iz Ptuja. (O okraj nej skupščini na dalje.) C. g. župnik Rajč opozoroval je skupščino na to, da se proti okrajnej hranilnici nikdor ni oglasil razven ptujski meščani in sicer samo oni, kojim iz mestnih peneznih zavodov več ali manje v žep padne. Razumemo sicer, rekel je, ka meščani nam kmetom svojo suknino, robce in druge cunje radi drago prodajajo, od nas pa hočejo vino in poljske pridelke po nizkej ceni imeti; ali, da zastopniki izbrani za celi okraj, kojim bi tedaj blagor in sreča celega okraja morala biti jednabo na srci, gledajo vedno le na dobiček lastne občine, to opazivati nas težko stane, ker okrajni zastopniki niso za to izvoljeni, da delajo okraju na leto kakih 36.000 fl. stroška, okraj pa bi od tega skoro nikakega haska imeti ne smel; zatoraj smemo očekivati: ka bodete tudi vi gospod je meščani z nami vred glasovali za ustanovljenje celemu okraju koristnega zavoda. Se ve, da so bile tudi Rajčeve besede — bob v steno. Kaj je treba kmetom hranilnice, če jo le mesto ima. Govorite, kar hočete, mi pa bomo le nasproti glasovali, mislili so si meščani, in tudi tako storili. Ravno tako zastonj bil je tudi dr. Gregoričev obširen in temeljit govor, v kterem je Strafelova,
Breznikova in Piskova nasprotna trdenja tako zmlatil, ka ni zdravega zrna v njih več ostalo, in da meščani sami niso prav vedeli, imajo svoje prvake na tihem obžalovati, ali se njih zavoljo nepremišljenih pretenj tako zazčesanih očitno sramovati. Da se odborov predlog: naj se hranilnica osnovi, vkljub trem Judašom, po večini sprejel, je že znano. Devni red bil je s tem končan, ko se oglasi zopet Pisk in začne neslano kvasiti o državnem zboru in sedajnej vladi, da dolgo ni se vedelo, kaj da namerava. Kdo pa je ta Pisk? tako bode vendar marsikdo radovedno pital.
Konec prihodnjič.
Iz zgornjega Štajerskega. (Slovani na tujem.) Zanimalo bo gotovo naše brate doma, ako zvejo, kako si mi Slovani tukaj v tujem kraji za dušo in truplo živeža iščemo. V Fohnsdorfu, vesnici edno uro od Judenburga, nas živi okolo 1000 Slovanov, 500 nas je Slovencev, drugi pa so Cehi in Hrvati. Delo naše je težko in nevarno, noč in dan kopljemo več sto metrov globoko pod zemljo premog, ki se na vse kraje sveta po železnici odvaža. Plačilo je pičlo, 70 kr. za den ali noč, pa vendar smo zmirom dobre volje in zadovoljni, ker — na Boga ne pozabimo. Ko je letos čas velike nočne spovedi prišel, smo šli k našemu g. župniku in jih prosili, naj nam spravijo spovednika, kteremu bi se mogli v maternem jeziku spo-vedati. Ni ga bilo treba zelo daleč okolo iskati, ker milostljivi knezo-škof sekovski tudi za Slovane svoje škofije skrbijo in zavoljo teh v našo okolico navadno ednega mešnika namestijo, ki je slovanskih jezikov zmožen. Prišli so k nam č. g. Pajtler, kaplan v Judenburgu, Slovenec po rodu. Kakšno veselje smo ta dan imeli, ne morem popisati. Zdelo se nam je v teh urah, da smo doma v domovini pri svojih, ko smo božjo besedo zaslišali v milem maternem jeziku, in zmirom še nam donijo v ušesih besede, ktere so naš slovenski mešnik pri svojem odhodu rekli: Bratje! kedar se peljate na delo pod zemljo, mislite na zadnjo vožnjo v zemljo — na grob."	Podzemeljski delavec.
Iz Artič pri Brežicah. (Žalostni časi za kmetski stan.) Ako človek premišljuje kmetski stan, mora pač nehote reči, vse bi bil rajši, kakor zdaj kmetovalec. Zakaj kmet nima zdaj nobene tolažbe v bodočnosti, nobene boljše nade v prihodnosti in nobenega upanja rešitve v nadlogi. Vse je zadolženo, večina uže v propadu, iz katerega se več rešiti ne more. Skoraj vsaki dan se pri okrajni sodniji prodavajo po dražbi kmetska zemljišča. In kako? Ce je premoženje cenjeno na tisoče, se proda za stotine. In kdo ta posestva kupuje. Morebiti kmetje? O, ne, kupci so večji-| del pisači, uradniki, briči, trgovci, meščani, ode-' ruhi. Le ti imajo še denarjev, le ti kupujejo kmetije in potem jih na manjše kose prodavajo in kar je boljšega, sebi pridržijo, dosedajnega posestnika pa z vbogimi otroci in družino kar spodijo. Pojdi s trebuhom za kruhom. Iu taka
družina pride večjidel občinam na oskrbovanje. Takih imajo občine uže preveč. Kdo je tega vsega kriv? Kaj je temu uzrok? Morebiti so ljudje leni, , nočejo delati, ali ne umejo kmetovati. Ni tako. Tukajšnji ljudje so marljivi, v kmetijstvu dobro umni. Da so tako propadli, je največ krivo: zadolžili so se, ker so morali graščakom tlako, i* desetino in druge davščine drago plačati. Potem z direktnim davkom in s prikladami smo preobloženi in le ti davki se nevsmiljeno iztirjavajo, toraj kmet ne more čakati, da bi svoje pridelke takrat prodal, kedar bi boljšo ceno imeli. Brž, ko mu kaj prirase, mora prodati in dolg plačati, drugače mu bo po sili prodano in večjidel se le stroški plačajo, dolg pa ostane. Drugi uzrok so pa tukajšnja zemljišča, proti vremenskim nezgodam preobčutljiva. Če je suša, je tukaj zemlja, kakor črepinja in če je obilno dežja, ga zemlja ne pije. Tudi nas skoraj vsako leto toča obišče; če nam enih pridelkov pusti, pa nam druge gotovo vzame. Vrhu tega so zemljiščni cenilci naša zemljišča predrago vceuili in prevelike dohodke napisali; toraj bo dača še veliko večja. Reklamacije bodo malo pomagale. Potov in potroškov je pa veliko, ker moramo povsod, kamor se obrnemo, plačati.
Od sv. Petra pri Radgoni. (Letina.) Pretekel je lepi Marijin mesec, veseli majnik, s kterim smo sloboduo zadovoljni, ker je skoraj ves čas bilo lepo prijazno vreme, le samo 4 dni je zaporedom deževalo, in sicer od 11.—14. tako, da nismo mogli kaj delati v vinogradih ali na polji; bali 4 smo se, da bode po dežji nastopil mraz, in to celo opravičeno, ker, ako bi se noči izjasnile, imeli bi gotovo slano, kakor lani. Toda hvala Bogu ! 4 to se ni zgodilo. Neka druga nezgoda nas je vendar zadela, toča namreč, ktera je 28. maja zvečer precej poklestila; največ škode je pouzro-čila po vinogradih, v katerih še letos tukaj pri nas krog Radgone precej lepo kaže. Tudi sadja bodemo nekoliko imeli, seveda ne toliko, kakor lani. vendar bodemo morali s tem zadovoljni biti, kar bo, ako nam dobrotljivi nebeški Oča le to pred točo ali kako drugo nesrečno uimo obvarje. Na njivah se tudi lepo kaže, posebno ozimina, o o jarini pa še ni moči kaj zanesljivega poročati, ker sta koruza in krompir še komaj prav iz zemlje prodrla. Vedni dež v aprilu je to zakrivil, da se okopavni sadeži niso mogli redno v zemljo spraviti, ker se je prva kop po goricah zavlekla do konca aprila, ter s tem opravila na njivah nekoliko časa zastavila. Sedaj je uže vse poravnano, tudi vinogradi so tukaj drugokrat okopani. Konečno še omenim, da je letos 21. aprila umrl blagorodni g. Janez Maj, kteri je mnogo let bival tukaj pri svojih goricah. Prepeljali so ga v Gradec, kjer so ga položili v rodbinsko rako. Naj počiva v miru !	Iv. D.
Od sv. Marjete pri Pesnici. (Veselica.) Na večer 9. maja, če tudi ob deževnem vremenu, se je slišala od vseh krajev strelba možnarjev in
videli so se velikanski kresi po hribih, najlepši pri sv. Vrbanu v Kamci v znamenje radosti slov. ljudstva, ki dokazuje srčno vdanost do habsburške hiše, ker se je bližal veseli den poroke cesarje-vičeve. Dne 10. maja so nas tukaj rano budili možnarji in vabili najprej k božji službi in potem k veselici učencev. Ob 6. bila je „velika meša" z zahvalno pesnijo, blagoslovi in potem druga peta meša. Farani z učenci so se obilno vdeležili. Kmalu po božji službi je šolska mladež med strelbo in z zastavimi, s cesarsko, štajersko in slovenskimi podala na odlični kraj pod milim nebom, kder je bil pripravljen oder za deklamovanje, govore, petje in igro. Zastave so se nataknile na oder, na katerem je visela podoba cesarjevičeva Rudolfa s Štefanijo in primeren napis. Prvi nagovoril je mladino in mnogo število ljudstva gosp. Št. Kovačič nadučitelj in prečital dnevni red. Za njim je govoril ondotni g. kaplan J. Ž. o pomenu veselice in o veselem dnevu, kojega vsa Avstrija obhaja. Radostno so navzoči ob konci zaklicala trikratni „živijo" cesarjeviču in princezinji. Potem so učenci deklamirali in sicer: 1. O slavnej poroki iz Vrteča; 2. Po smrti; 3. Zapuščena sirota; 4. Jutrno solnce; 5. Dobro jutro; 6. Lebko noč; 7. Glasni zvonček; 8. Pogreb; 9. Pokopač; 10. Kedo; 11. O nevihti; 12. Mravlje; 13. Slovo Abuna; 14. Materna zahvala. Po deklamiranji so učenci peli 1. Kmet; 2. Preljubo veselje; 3. Spomlad. Za petjem je sledila telovadba in za tem šaloigra ,,Boječi Matevž" ki predstavlja, kako Jerica svojega brata uči strahove poditi. Prav dobro so šaloigro predstavljali sledeči učenci: Marko Ant., Štancer Franc, Najvirt Alojz, Tomažič Vinko in Stožer Zefa. Radostno je igralo navzočim srce videti majhne otročiče prednašati in igrati, kakor od-raščene ljudi, ako so tudi nekateri iz prvega razreda po 8 — 9 let stari komaj meter visoki. Vsa veselica je napravila veliko smeha in radosti. Naslednjič se je izrekla javna zahvala g. nadučitelju za veliki trud, krajnemu šolskemu svetu za 10 fl. koje je dovolil iz šolske kase, g. načelniku Brač-kotu in njegovej soprugi za pogostovanje šolske mladeži in posebno g. baronu Godelnu, našemu poslancu, ki nam je za veselico po uredniku „SI. Gospodarja" poslal 10 fl. in 30 knjižic cesarjevič Rudolf in princezinja Štefanija. Po živahnih „živio-klicih" še zapoje mladina cesarsko pesen, po kateri se je pogostila. Dobili so tudi igralci in govorniki posebna darila. Ob 11. uri je bil konec vsega.
Iz Moravec pri Ljutomeru. (Letina — smrt.) Letine nadejamo se prav obilne. Rž in pšenica dobro kažeta; rž je sedaj začela prav lepo cvesti, ker mu lepo vreme ugaja, krompir in koruza tudi izvrstno kalita in iz zemlje poganjata. Sadja bomo tudi po goratih krajih obilno imeli, ako toča ne oklesti. Smrt v naši fari neprenehoma ljudi pobira. Ali izmed vseh, kar jih je pokosila britka smrt, ostaneta nam dva najbolj v spominu,

Na spomlad, t. j. bilo 25. marca umrl je mnogo-zaslužni za našo občino spomina vredni Arnej Rantaša v 51. letu svoje starosti. Pokojni bil je občinski predstojnik, cerkveni ključar priden narodnjak in tudi vrl naročnik „Slov. Gosp." Bodi mu žemljica lahka. Dne 25. maja pa je umrla nadučiteljeva sopruga gospa Katarina Pire zapu-stivša 4 neoskrbljene otroke. Bila je rajna rojena v Ilirski Bistrici na Kranjskem od po Slovenskem dobro znane narodne rodbine Tomšič. Narodni duh je ostal v njej dosmiti in ni zamudila dneva, da ne bi prebirala slovenskih listov in knjig. Najrajši je kratkočasila se s Krempeljnovimi spisi in za to ji je Bog srečo dal, da ravno pri tem slovenskem zgodovinarji počiva. Srčno veselje je imela tudi s podučevanjem otrok ter je bila mnogo let učitel|ica ženskih ročnih del. Mlado in staro jo je 1 ubilo, ker bila je skrbna mati, izvrstna soseda, dobra učiteljica v narodnem duhu izobražena. Pogreb je imela sijajen. Naj počiva v miru!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar so ogerski državni zbor slovesno skončali. Nove volitve ali „korteži" na Ogerskem vzbujajo velik nemir. Kaj pa hočejo naši slovenski prekmurski bratje storiti, o tem še nič ne vemo. Želimo pa, da se vzdra-mijo; saj jih je 60.000 duš. — Gosposka zbornica je najvažnejše reči pustila nerešene: olajšavo šolskih bremen po Lienbaherjevem nasvetu, ga-liško novo železnico, nakup Elizabetine železnice. Liberalnim gospodom starikom je se tako mudilo v toplice, da so vse popustili in odšli. Zatoraj pričakujemo, da nam minister grof TaafFe od cesarja izprosi, naj se pozove v državni zbor več delavnih zlasti konservativnih mož. — Na Dunaji imajo strašno kužno bolezen „gobavi tifus". — Iz mnogih dežel prosijo, naj se uvede borzni davek. Na Koroškem izkapajo staro rimsko mesto „Virunum" in čuda, izkopali so uže več rimskih hramov, najšli mnogo denarja. — V Ljubljani so nemčurji prvokrat iz manjšine izvolili podžupana slovenskega, namreč trgovca g. Fortuno. Slišati je, da hoče sedaj tudi narodna večina slovenska za podpredsednika v kupčijski zbornici izvoliti — nemca. Iz tega je razvidno, da Slovenci poštenost s poštenostjo vračati znajo. — Veliko hrupa dela to, da se je general Uhacij, 701etni mož, na Dunaji ustrelil; pravijo, da je to storil vsled razpora s vojniškim ministrom, ki ni mogel čakati na nove velikanske kanone za pomorske baterije, ampak jih je takoj od Kruppa na Pruskem naročil. Uha-cijevi kanoni so iz ujekljenjenega brona in jako izvrstni in rajni mož nam je priskrbel močno hrambo za domače in primeroma male denarje. — Na Gališkem je mesto Senava pogorelo, 300 rodbin je brez strehe. — Krajine magjarski ministri še
niso izročili hrvatskemu banu. — Jeseni volijo Srbi novega patrijarha.
Vnanje države. Nemški Judje imajo skoraj vso kupčijo z zrnjem v rokah ter določujejo ceno. Od 1. 1879 do denes so pri 1000 kilo rži ceno od 140 mark (ena velja 50 kr.) potisnoli do 200 in tako okolo 633 milijonov dobička v žep vtek-noli, oziroma Nemcem vzeli. — Vsled preganjanja katoliške Cerkve je okolo 1000 farnih cerkva brez župnikov. Na Bavarskem vršijo se sedaj nove volitve; katoličani konservativci hočejo na vsak način zmagati. — Ruski car biva v Gačini, svojo robino pa je poslal v cesarski grad blizu Moskve. Vojni • minister Miljutin, oča sedanjej ruskej vojski, je ministrovanje položil. Na njegovo mesto je pozvan general Vanoski, tudi izvrsten mož; cesar želi vojaške potroške zmanjšati in sploh bremena davkopiačilcem olajšati. — Bolgarski knez, nemški princ Battenberg, bo najbržej iztiran, ker hoče svojevoljno vladariti, naslednik mu baje bo ruski knez Dundakov-Korsakov. — Srbski knez Milan obiskuje našega, nemškega in ruskega cesarja; sedaj je uže v Berolinu. — Turki in Grki še se niso pobotali zaradi nove meje. — Zoper Francoze v Algijeru so se vzdignoli Arabi in je bilo uže mnogo francoskih vojakov ubitih. — Angleži so v Irlandijo postavili vojsko 30.000 mož, da branijo angleške grajščake zoper obupane in tlačene Irce. — V Ameriki so začeli ožino Panama-ško prekapati in rov delati, po katerem bo Atlan-tiško morje z velikim Ocejanom spojeno.
Za poduk in kratek čas.
Poslanci dr. Tonkli, dr. Schmiderer, dr. Vošnjak pa Slovenci.
III Nikdo ne bo tajil, da je pri sedanjem poučevanji v nemškem jeziku jako potrebno, dijakom, ki ne znajo dobro nemški, predmet pojasniti v njih materinščini. To mi bode vsak strokovnjak ali šolnik pritrdil. A pri nas vladni krogi tudi to zanikujejo. Spričuje naj to sledeči slučaj. Deželni šolski svet je imel oddati službo za zgodovino in geografijo na gimnaziji v Gorici. Vlada je nasve-tovala za to dri prosilce, ki so znali samo nemški. Temu nasproti sem jaz nasvetoval tri prosilce, ki so poleg strokovnjaških zmožnostij imeli še druge prednosti ter zlasti znali deželna jezika. To njih prednost sem posebno povdarjal, češ, zmožni obeh deželnih jezikov, bodo nemščine neveščim dijakom lebko predmet v materinščini pojasnovali. A kaj mi je odgovoril predsednik deželnega šolskega sveta, tržaški namestnik baron Depretis: „Meni se zdi nepotrebno, da učitelj učencem tako reč v materinščini pojasnuje; navzočen bi celo prepovedal učitelju, ki bi hotel dijaku v njegovem jeziku predmet pojasniti, kajti to bi se godilo le v škodo nemškemu jeziku." (Čujte! čujte!
na desnici.) In odločil se je za nasvetovane tri Nemce; tudi visoka vlada je potem imenovala za učitelja zgodovine in zemljepisa moža, ki razume samo nemški. Če se moramo bojevati za tako očitna načela, potem izgubimo zaupanje v vlado, ki trpi take može na čelu. Lebko bi navedel še druge enake slučaje, a tega ne bodem storil, ker omenjeni slučaj dovoljno pojasnuje naše stanje. Povdarjati pa moram, da naši kandidatje drugod le težko dobivajo službe, ker prednosti, ki so v našej domovini neprecenljive vrednosti, ne pomagajo nič v drugih, n. pr. nemških pokrajinah. Drugi deželni šolski sveti se ne ozirajo na nje, ampak za imenovanje nasvetujejo le lastne deželane; iz tega pa zopet izvira, da naši kandidatje suplirajo po 6 do 8 let in nazadnje še ne dobč nobene službe.
Dalje se ozrimo na učni jezik v učiteljiščih, ki nam izrejajo učitelje za ljudske šole. Vsak bi mislil, da se v učiteljiščih po slovenskih deželah poučuje v jeziku, v katerem bode enkrat ljudski učitelj otroke poučeval, namreč v slovenskem. To bi bilo pač naravno, ker dobro mora znati jezik, v katerem bode enkrat poučeval. A pri nas je vse narobe.
V Ljubljani sta učiteljišči, v katerih se večinoma nemški poučuje; v Gorici je žensko učiteljišče, v katerem se trije predmeti le nemški poučujejo. V četrtem letu se poučujejo vsi predmeti nemški in vendar morajo učiteljice, izstopivši iz pedagogija, otroke slovenski, oziroma italjanski poučevati. V Ljubljani so mislili Bog ve koliko storiti za narod v deželi, ko so dovolili, da se prirodopis in naravoslovje podučujeta v slovenskem jeziku, to je ravno dva predmeta, ki se na goriškem učiteljišči poučujeta le nemški, ker, reklo se je, slovenski jezik še ni dosta razvit za slovenski ta pouk. A na goriškem učiteljišči se zgodovina poučuje slovenski. To vse nam dejansko dokazuje, da je slovenski jezik pripraven za poučevanja v vseh predmetih, kajti v nekaterih se sedaj slovenski poučuje v ljubljanskih učiteljiščih, v nekaterih pa v goriškem. Ker je temu tako, uvede naj se povsod slovensko poučevanje pri vseh predmetih. Poleg tega se ne protivimo, da se kandidatje uče tudi nemškega jezika, nasprotno, zdi se nam celo koristno, da zna tudi nemški, ker pozneje lehko tudi iz nemških knjig zajema in se dalje izobrazuje. Ker se drugodi vse poučuje nemški, zanemarja bodoči učitelj slovenski jezik, v katerem bode vendar moral otroke poučevati. Vsled tega nekateri učitelj zna tako slabo slovenski, da vse njegovo poučevanje ne rodi onega sadu, ki ga pričakujemo od njega.
Učiteljišče v Mariboru ima nalogo odgojevati učitelje, ki imajo pozneje po slovenskih pokrajinah štajerskih mladino izrejevati, mariborsko učiteljišče je tedaj za odgojo slovenskih učiteljev. Nad tri četrtine učiteljskih kandidatov v Mariboru je slovenske krvi, a vendar se ondi poučujejo izključljivo nemški. Kako morejo taki učitelji po
kmetih pozneje uspešno učiteljevati ? Res se bi znal kdo izgovarjati, da po Štajerskem bivajo tudi Nemci. A gospoda, v Gradci sta učiteljišči, eno za učitelje, drugo pa za učiteljice, ki imata odgojevati nemške učitelje. Zato naj se mariborsko učiteljišče prestroji tako, da bode služilo prvotnemu namenu, da bode namreč odgojevalo učitelje za slovenske štajerske pokrajine; po takem naj se tudi na tem vsi predmeti razlagajo slovenski.
Na Koroškem so razmere še hujše in žalost-nejše. Ker ondi ni nobene slovenske ljudske šole, tudi o slovenskem učiteljišči ni ne duha ne sluha. A visoka vlada je dolžna gojiti slovenski jezik tudi na Koroškem; zato jej resnobno in toplo priporočam da bi se obljuba njenega programa, jeduako skrbeti za vse narode, tudi raztezala na koroške Slovence. (Dobro! dobro! na desnici).
Dalje prihodnjič.
SmešniČar 23. Blizu Sotle ne daleč od Save stanuje kmet, ki ima 2 uri od doma vinsko gorico, na hribu pa klet. Spomladi sprazne precej velik sod in ga dene sušit pod strešje. Bližnji sosed pri gorici to zapazi in zmuzne v sod vinskega kamna kljuvat, ko je vedel, da gospodarja ne bo kmalu v gorico. Ali, o joj, na enkrat nagne se veliki sod na stran, se zaziblje in zavali naz-dol ter leti s tatom vred naprej, dokler v šumi ne obtiči. Ubogi tat komaj iz soda prikobaca ves obtolčen in krvav. Nikoli ni šel vec vinskega kamna krast.	J. Z.
Razne stvari.
(C. k. namestnik baron Kiibek) bil je včeraj v Mariboru in ogledoval šolske prostorije; tudi šolske sestre je obiskal in bil jako zadovoljen. Okrajni glavar Seeder odide 15. t. m.
(Slovenski znajo na cesarjevičevem dvoru), ka jti slavnemu srenjskemu zastopu občine Arlice-Jan-živrh v Ribnici je se doposlal na čestitanje h poroki sledeč odgovor: „Njegova cesarska in kraljevska visokost, cesarjevič Rudolf, zahvaljuje se za čestitno pismo.	Grof Bombelles.
(Od sv. Vrbana pri Ptuj i) se nam piše, da so ondi začeli novo šolsko poslopje staviti, ki je bilo premalo. Prostora je se z dovoljenjem kuezo-škofijskega ordinarijata od cerkvenih goric dobilo. Farani, Svetinski vsem prvi, začeli so uže opeko iz Ptuja dovažati. Z božjo pomočjo in podporo za poduk in izgojo mladine požrtvovalnih ljudi upamo novo šolo še letos pod streho spraviti.
(Iz Dola pri Hrastniku) se nam poroča, da so ondi pri Samasi v Ljubljani si naročili 4 nove zvone v septimakordu. Dne 31. jul. jih namislijo v zvonik potegnoti, ko bodo farnega patrona, sv. Jakoba, častili.
(Celjski tiskar Rakusch) izdava s pomočjo poslanca dr. Forreggerja jako nesramen in šču-varsk list „Cillier Zeitung". V zadnjem listu hoče nek dopisun iz Žavca, ki pa bržčas svoje bedarije
v Celji maže, naj bi slovenski Savinčanje zapustili Štajersko in se med Čiče, Hrvate in Bosnijake izselili. Kaj pa ko bi Savinjčanje rekli, naj gre g. Rakusch s svojim hujskovalnim listom v Bis-markovo deželo, ker ga tje srce vleče — in mu niti krajcarja več dali zaslužiti pri tolikem zasramo-vanji Slovencev! ?
(/Streljanje v tarčo) pričeli so reservisti v Škofji vasi pri Celji dne 8. jun. t. 1. Tam blizu hoditi, je nevarno.
(GrajŠčino Lahnhof) pri Celji je kupil mini-sterijalni svetovalec Konrad Vasič.
(Sedem regimentov) obhaja drugo leto 200-letnico svojega obstanka, med njimi tudi naš domači štev. 47. baron plem. Litzelhofen.
(V Ojstrem) pri Celji bil je v premogovih jamah delavec Jožef Leobada ubit. Težek zavor železni mu je na glavo pal.
(Strela udarila) je v poslopje Jak. Zdolšeka na Ponkvi, v Audrej Volkovo v Lembergu in v Jož. Mlakarjevo, da je vse pogorelo.
(BivŠi okrajni sodnik pri sv. Lenartu v Slov. goricah) g. Jož. Morak, zadnjič okrajni sodnik v v Dobrlivasi, je se pri hiši svojega brata ustrelil.
(VRibnici) potrebujejo občinskega zdravnika. Plačilo znaša 350 fl. in mnogo drugega zaslužka.
(Otroka) pustila je nepoznana mati pri po-sestnici Mariji Kovačevej v Račjem zunaj Maribora. Nihče ne ve odkod je ubogo dete.
(Strela ubila) je hlapca Jakoba Lebenišeka v Ločah, ko je 2 konja s paše gnal.
(Romarji) bodo 25. junija s posebnim vlakom iz Dunaja podali se na pot, 28. jun. pridejo v Rim. Prve dni julija so priprave na svečanost v čast sv. ap. Cirila in Metoda in na sprejem pri sv. Očetu, ki bo 5. julija za romarje od vseh rodov Slovanskih. Južna železnica je vožnino za 50% znižala, tako bi iz Ljubljane v Rim in nazaj vtegnila vožnina na III. razredu stati kakih 28 gld. Kdor želi se romanja vdeležiti, se naj oglasi, da bo zastran stanovanja rimskemu odboru se naznanilo.
(V Novocerkev. dekaniji) bodo mil. knezoškof sv. birmo sledeče dni delili: 28. junija na Fran-kolovem; 29. jun. pri Novicerkvi; 1. jul. pri sv. Martinu v Rožni doli; 2. v Vojniku; 3. v Vitanji in 4. jul. na Dobrni. 30. jun. pa bodo novo šolsko poslopje č. šolskih sester v Celji blagoslovili.
(Zidanmostni učitelj) je se zelo med nemčurje zgubil, ker v „Tagespošto" poročajoč o toči, ki je sekala ondi pa v Suhemdolu, sv. Petru, Šavni peči, se nasaja na velezaslužnega poslanca g. dr. Vošnjaka ter svetu kaže svojo nevednost. Dr. V. je nove uravnave zemljiščnega davka toliko kriv, kakor toče, o katerej brvbljavi učitelj poroča. Zakrivili so prvo liberalci 1. 1869.
(Na Staricesti blizu Ljutomera) pri Admond-skem viničarji Jeseniku je krava iztelila. Tele je imelo dve doraščeni glavi in le eno truplo ter je le 1. uro živelo.
(Iz Dobrne) se nam piše, da je 25. maja tam klestila toča, kakor debelo kuruzje zrnje; k sreči pa škoda, imenito pri trs ji, ni tako zdatna, kakor se je skraja mislilo zlasti po Gorici in Vinah; bolje se po nizkih vinogradih poznajo nasledki zimskega mraza.
(V celovškem jezeru) so 4 vojaki od regimenta Belgier utonili.
(Borlski most) je g. Šliman v najem vzel za 3882 fl. Kedar se Završki brod odpre, zuiža se mu najemščina za 500 fl.
(Prestavljeni)^ so čč. gg. kaplani Anton Vraz v Kamco, Anton Sijanec k sv. Juriju v Slov. goricah, Jožef Sattler v Kapelo pri Radgoni.
(Skregali) so se Vojniški „purgarji" z vaščani v Škofji vasi, ker so ti pravili, da so pri šolskej veselici pred 2 letoma Vojničanje na tuje stroške jedli in pili. Da se vsakemu očitanju zognejo, so letos 10. maja Vojničanje sami otroke pogostili. Gosp. Kožuh je 250 otrokom na Ivenci dal jesti in piti.
Listič uredništva; Dopisi iz Ljubna, iz Koroškega, iz Monsberga, in govor g. dr. Kočevarja prihodnjič. G. v Moravcih; več, kakor je v „Gosp." bilo, nam ni znano.
Loterijne številke:
V Gradci 4. junija 1881: 72, 32, 56, 55, 87. Na Dunaji „	„ 80, 69, 52, 36, 77.
Prihodnje srečkanje: 18. junija 1881.
t
Prisrčna hvala
vsem prebivalcem naše in sosednih far, koji so mojo nepozabljivo soprugo gospo
Katarino Pire, rojeno Tomšič,
dne 27. t. m. k večnemu počitku v tako nepričakovano velikanskem številu spremili. Posebno pa se še zahvalim gospodom tovarišem za izborno petje v cerkvi in na gomili, tovaršicam pa za obilo darovanih vencev. Bog plati!
Mala nedelja, 28. maja 1881.
Srečko Pire, nadučiteij.
F. P. Holasek S
v Mariboru, na Velikem trgu
je od g. S. Ružičke prevzel zastopanje zavarovalnice proti ognju A\ li o 11 i x"	||j
Oznanilo.
Due 17. junija 1881 ob 10. uri predpoldnem bo zopet zmanjševalna licitacija popravil na cerkvenem zvoniku pri sv. Hemi, čijih stroški so na 1608 fl. nastavljeni.
Podjetniki so k dražbi povabljeni.
C, l okrajno glavarstvo v Celji dne 3. junija 1881.
Ces. kralj, nainestnijski svetovalec: Haas.
1—2
Ponudba.
Hiša za kakega peka, z novo pečjo in vso pekarsko pripravo, ktera je tudi za šta-cuno pripravna, blizu farne cerkve na Pon-kvi se da na več let v najem. Več se zve pri Juriji Kristan, posestniku na PoilKvi (Ponigl a, d. Siidbahn).
gOOOOOOOOOOOOOOOO(
-1-3 Mlin na prodaj
v Dražjivesi tik vozne ceste v Žiče, na 3 tečaje, zidana hiša, hlevi, njivi, vrt in spašnik. Pogodbe pove posestnik k v Prežig-alu, konjiške fare, hiš. št. 6. Q
tOOOOOOOOOOOOOOOOS
I 8 « i 1» s. {
Ernest Sirca v Žavci
® naznanja, da ima sedaj v svojej za-^ logi najboljšega gipsa za polje.
Ediiaril llusil-ova
Zaloga slovenskih risank in pisank za ljudske šole
na Dunaji, Tuchlauben, 6.
Ravnokar je izišla nova izdaja g. Musilovih risank in pisank s podobami in slovenskimi popisi.
Visoko c. k. ministerstvo za poduk je z odlokom od 9. februarja 1881 štev. 1395 ovo izdajo potrdilo za slovenske ljudske in meščanske šole in jo priporočilo.
Pisanke za lepopisje imajo od preja lepe podobe, zadi pa slovensko razlago in sicer do sedaj sledeče:
Kronanje Koroškega vojvode na Gospo-
svetskem polji. Cesar v Brigittenavi 1. 1862. Bitka pri Višu. Cesar Jožef II. kot zdravnik. Lepold V. Krepostni. Nadvojvoda Franc Jožef in straža. Karol Veliki v šoli. Leopold Babenberški. Friderik Lepi.
Oton dobi vojvodstvo Koroško. Rudolf ustanovuik.
Avstrijsko-ogerska poslatev v severni tečaj. Nadvojvoda Karol v bitki pri Aspernu. Severin in Odoaker.
Cesarjevič Rudolf in naravoslovec Dr. Brebm.
Nikolaj Zrinjski v Sigetu.
Rudolf Habsburški.
Cesar Maks na Martinovi steni.
Iz James Wattove mladosti.
Cesar Jožef II. in orač.
Princ Eugenij.
Fiiderik s prazno mošnjo.
Stolp svetilnik.
O e ii a:
Pisanka a) 8 stranij, 100 vkup velja 1 fl. 50 kr., vsaka posebej 2 kr. Risanka a) 8 stranij, 100 vkup velja 2 fl. — kr., vsaka posebej 3 kr.
Na ogled se pošljejo zastonj infranko.

Najbolj po cent se kupi. 1	
y 1*. IN". M Priporočujem, da si hitro nakupijo, kateri kaj želijo od brnskega p snkna, hlačne robe, prtenine, oblačilne robe, kolonov, kretonov, plavega tiska, podšivov, oksforta, sifonov, barvane svilnine, robcev, vsakojake drobne kratke '2 robe, zavratic, oprsnic, volne za vezanje, barvanih oblačil za otroke, predpas-S nikov, oblek, hlač, srajc, od še na razpolaganje djane galanterijne robe itd. itd. 'f iz poprejšnje Scliwann-ove prodajalnice:	m C. r 9
J Največja in popolna razprodaja v gosposkej ulici 17, A in traja samo Še d.0 15- junija t. 1, Vse reči, vseskozi kurentne in dobre, ^ so v tej prodajalnici na prodaj po tako nizki ceni, da jih drugače pod red-§ nirai pogoji nihče ne more jednako prodavati. A Ob enem ponujam iste reči in svojo bogato odbrano zalogo robe ¡5 za lišpanje, čipk ali špic, gumbic, sprave za črevljarski in krojački obrt v c svojej lastncj liiši v gosposkej ulici štev. 2(>. £ Cena je navadna, prav nizka fabrišna. Zunajnim naročilom se točno ustreza proti poštnemu povzetju. Obrazcev pošljem, ako se želi, vsakemu L brezplačno. Z najodličnejšim spoštovanjem S 2-2 Giiitav Pirhan*	C. 0 9 3 Vi n r s m* •
Va j bol j po ceni se kupi.	
	v« 1 i : < i i
j Pozor! J|j| r:" Pozor! ■	Na večjo priličnost svojim naročnikom v Avstriji smo pod firmo: { VOGEL & Comp. ■	na Dunaji, II., Untere Augartenstrasse 33 | osnovali podrnžno zalogo, majhno razstavo in prodajalnico 1 Lokomobilov, mlatilnic na plin | in drugega gospodarstvenega orodja, | ter prosimo, da si p. n. občestvo ondi naročevati blagovoli. A Izdelki tekmovajo z vsemi enakimi podjetji, so izvrstno sestavljeni, uspešno ral 1 ljivi, solidno delani iz najboljše robe in po jako nizki ceni za dobiti, 'f Ilustrirani obrazci in ceniki pošljejo se brezplačno. | Na Dnnaji ffiaJa 1881- VOGEL ¿1? Comp., S fabrikant, železne livarne in kotljarije posestnik K 2—5 v Nensellerhansen-Leipzig.	
	i 1 i ■ i i 1 1 " < < 1 t < J