JColj vsg pišefo o učlielfstvu, &oll, prosveil in JUU —1 »Vas išče novih potov.« — Pod tem naslovom prinaša »Kmetski list« od 9. VI. ekscerpt iz članka v »Učiteljskem tovarišu« št. 38., ki govori o razmerah na vasi in novih nalogah učiteljstva. Ekscerptu dodaja list sledeči komentar: Gorenji odlomki iz učiteljskega stanovskega glasila kažejo, kako se učiteljstvo svoje naloge zaveda. Dolžnost vseh, ki jim je narod več kot reklamna beseda za propagandne namene, pa je, da učiteljstvu v polni meri omogočijo izvrševanje njegovih nalog. Težavno bi bilo, če ne bi bilo na strani učiteljstva dobre volje, kot neodpustIjivo pa bo morala označiti zgodovina vsako kretnjo onih, ki bi to dobro voljo učiteljstva ubijali in z nerazumevanjem ovirali razmah njegovega idealizma. —1 Odlok prosvetnega oddelka banske uprave v Zagrebu. Ker so se zadnji čas začele množiti tatvine šolskih knjig, je izdala banska uprava za savsko banovino odlok, v katerem naproša vse šolske oblasti ter trgovsko in obrtniško zbornico v Zagrebu, naj ji pomagajo pri pobijanju tatvin v srednjih šolah. — Trgovci z antikvaričnimi knjigami vodijo sedaj o prodanih jim knjigah kontrolnik pod tekočo številko. — »Slovenski učitelj« dodaja k tej notici v svoji 5.—6. štev., da bi bil tak odlok umesten tudi za našo banovino, kjer se tudi množe tatvine šol. knjig, predvsem dragih zemljepisnih atlasov. —1 Nikakih nalog čez praznike! Tako pravi okrožnica direktorja vrhovnih študij v Budapešti. Otrok naj o praznikih duševno počiva. (*>Slov. učitelj« 5.—6.) —1 Obvezno telesno vzgojo mladine v šolski in pošolski dobi sta uvedli Italija in Nemčija. Po isti poti hodi zdaj naša država. Državna vzgoja, posebno če stremi za monopolom, je vedno zelo kočljiva stvar. še manj moremo odobravati državni monopol, držav- no vodstvo pri telesni vzgoji, ki sega daleč preko šolske vzgoje. Saj s tem posega država v pravice družine in staršev, pa tudi v osebno svobodo in hoče neposredno in do konca izoblikovati šablonskega patriota, narodnjaka in vzornika. (Po »Straži v viharju« od 3. VI.) —1 Borba za mladino. V »Slovenski besedi« od 4. VI. priobčuje dr. Dinko Puc sledeče misli: Država hoče v prvi vrsti vzgojo mladine v državnem, narodnem duhu, dočim hoče cerkev vzgojo samo v verskem duhu. Naravno je, da se ti interesi križajo. Res je, da hoče država vzgojiti moralno dobre, poštene in čiste državljane, kar to želi tudi cerkev, toda v interesu države je tudi, da vzgoja ni samo enostranska, marveč, da se državljani usposobijo za življenjsko borbo v vseh panogah gospodarstva, znanstva in umetnosti. Vzgoja ne sme biti ozkosrčna. Iz državnih šol morajo vzrasti možje širokega obzorja, objektivnih pogledov, kritičnega duha, neustrašenih duš, ne pa majhni ljudje, ki jim je zameglen pogled po srednjeveških nazorih in dogmatičnih omejitvah. — Vsaka moderna država bo vztrajala na tem, da se vzgaja mladina v državnih, ne v konfesionalnih šolah. Tem bolj je potrebno to v Jugoslaviji, ki versko ni enotna. Vzgoja naroda je v prvi vrsti stvar države. Če hočemo prihraniti Jugoslaviji nesrečo verskih bojev, poskrbimo, da bo vzgoja mladine pripadala samo državi. — Ne moremo priznati nobeni cerkvi, da postane država v državi. —1 Pod svobodnim soncem. »Slovenska boseda« od 4. VI. piše pod tem naslovom: Urednik »Učit. tovariša g. Mlekuž je moral na podlagi uradnega dekreta pustiti glavno urcdništvo lista, na njegovo mesto so začasno postavili nekega drugega, že upokojenega gospoda, ker njemu pristojna oblast najbrž ne more več prav do živega.