gtfev. lg- ________ I l aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. ^ t ■ ivo: L :a Sv. Francka AsLSkcgn St 20, L nadstr. — Vsi na- , ^i^ijo vredna . .i lista. Nefrankirana pisma ne •=pre;e:r.3jo in rokopisi se ne vračajo. UdaUtdi ta odeovorni urednik Štefan G J.n- La^n;^ konsorclj -•»' FJinotf"— Ti-k ti^arne .Edina««', vpisane zadruge« c-c;'*r.-r. pori ' voi v Trf.c. n'ica Sv. Frančiška A« skega št. 20. Telcfcn raedn&va in uprave Itev. 11-57. Naročnina znaša: Za ctlo le?o.......K 24 — Za p?; leta . . . -............. 'J- 2t tri mesece............... • ® i« nedeljsko Izdajo za četo leto ...... • za p"4 leta.............. • • • 2 60 V Trstu, terek, jaa^aris 191?, Letnik KUin Posamezne številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po tO vinarjev. Oglasi !=e računajo na r/:iiimetre v SJrokosti ene kolone Cene: Ogiasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavedo v.........mm po 20 vin. Ogiasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.................»2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaČnjc sc izključno le upravi c Edinosti* — Piača iu toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. — PoStnohranilnlCni račun ši. 8+1.652 Pregled Hojnoveism dogodkov. Romunska bojišča. — Kraj Vadeni ob S.retu zavzet. Ru^ki napadi severno do-line Sušite odbiti. Plitka bojišča. — Neznatno bojno delo-\ anje vslcd slabega vremena. Italijansko bojišče. — Uspešna naša razstrehtev na dolomitski fronti. Na Krasu živahnejši topovski boji. Na zapadni in macedonski fronti nobenih važnejših dogodkov. Razno. — Otvoritev poljskega državnega sveta i Varšavi. — Izvolitev kron-maršala in njegovega namestnika. Austriji uradno poročilo. DUNAJ, 15. (Kot.) Uradno se razglaša: 15. januarja 1017. Vzhodno bojišče. — Osmanske čete so zavzele včeraj popoldne z naskokom: vas Vadeni, zadnji kraj južno Sere-tc. ki je bil še \ r »K »h sovražnika. Na južnem krilu armade nadvojvode Jožefa so izvršili Rusi in Romuni močne napade na po-tujrinke severno doline Sušite, ki smo jih osvojili v zadnjih dneh: napadalci so bili pov sod odbiti. Dalje severno nič no-\ ega. Italijansko bojišče. — Na do-I- mitski tronti so preteklo noč naše čete v \ elikem Lagazuoi razstrelile skalnato vez ob južni steni med lastno in sovražno postojanko. Razstretitev se je popolnoma posrečila. Oba nasprotnika loči sedaj široka duplina. Na kraški fronti nekoliko živahnejše topovsko delovanje. Jugovzhodno bojišče. — Neiz-preine njeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. frnl. Nemiko uradno porotno. BEROLIN. 15. (Kor.) Veliki glavni stan. 15. januarja 1917. Zapadno bojišče. — Severno Somme se je nadaljeval živahni topovski ogenj. Doći« so bili na več točkah močni S::nki sovražnih partij odbhi, se je našim poizvedovalnim »»d^elkorn posrečilo zi uspešnimi akcijami dobiti ujetnike in strojne puške. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Lecpoida Bav.: Vsled slabega vremena je bilo bojno delovanje neznatno. — Fronta nadvojvode Jožefa: Severno doline Sušite so močnejše ruske in romunske j s"t;e napadie n2še novo pridobljene po^to-Sanke; sovia2-iik ie bil povsod odbit. — Mackensenova armada: Med izlivom Bh-zaula in Sereta »e bil kljub neugodnemu vremenu zadnji ruski kraj južno Sereta, kraj Vadeni, zavzet z naskokom. — Ma-cedonska fronta: Neizpremenjeno. BEROLIN. 15. (Kot.) Veliki glavni stan, 15. jan. 1917., zvečer. Na zapadu in vzhodu neznatno bojno delovanje .Med Casinom in susitsko dolino in pri Funaeniju so bili odbiti močni ruski napadi. Prvi geucralni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročili SOFIJA. 15. (KorJ Macedonska fronta: Siab topovski ogenj na vsej fronti: živahno sovražno letalsko delovanje v ozemlju Bitolja, v vardarski dolini in ob Strujni. Sovražno letalo, ki je priplulo nad Kvanti, je bilo sestreljeno. Padlo je v morje. Romunska fronta: Bombardirali smo z desnega brega Donave železniške naprave pri Galacu; sovražna artiljerija je odgovarjala s slabim brezuspešnim ognjem. Oo^ki ^a m©ri«. LUGA NO, 14. (Kor.) Italijansko mornariško ministtsivo razglaša: Sovražni pod-v dnik L 1 12 , ki ga je nemška mornarica prepustila avstrijski, je prišel v naše roke in bil uvrščen sedaj v naše torpedi-raioče brodo\ je. Tudi neki drugi pod vodnik »U 12 . ki je pripadai avstrijski mornarici. se nahaja v naši posesti. — Ita-'ionska in francoska letala so izvršila dne M. t. m. ofenzivno poizvedovanje nad PODLISTEK. 99 Ne sodite«...! Roman. — Okoli »semintrideset. Tekom zadnjih dveh let prestolnica ni imela ničesar od njega; bil je zelo bolan. Sele predkrat-kim se je vrnil iz Švice, kjer se je zdravil v nekem sanatoriju, iu biva sedaj na Solitudi , mirnem, divno ležečem gradca. Na mali postaji pred S. je pač stopil z vlaka, kaj ne? - Da. Kako bolezen pa je imel knez? — Nevrastenijo. Ima siino nežno, razdražljivo živčevje, in nenadna smrt nje-U »ve neveste mu je jx>vzri>čila bolezen. — Kako zanimivo, linbi stric, prosim, priporeduj ini več___ potemtakem še ni poročen? Pulo, pri čemer so vrgla bombe na sovražne enote. Napadena od sovražnih letalcev, so jih v zračnem boju odbila. Eno naših pomorskih letal se je zaporedoma borilo s tremi sovražnimi letali, ki so se morala umakniti. Bombe, ki so jih vrgla sovražna letala na naše torpedovke na odprtem morju, niso imele nobenega učinka. V se naše zračne in pomorske enote so se vrnile nepoškodovane. S pristojne strani se poroča k temu: Dne 12. t. m. ste se dve sovražni letali približali na 12 morskih milj Puli, metali brez uspeha bombe na tamkaj se nahajajočo torpedovko, nakar ste se zopet vrnili proti Benetkam. Eno naših letalcev je zasledovalo nasprotnika. obmelalo 40 milj od Pule z bombami sovražne rušilce in napadio sovražna letala v zarčnem boju, ki so se, kakor ru-šilci, vrnili proti Benetkam. DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Z ozirom na poročilo italijanskega mornariškega ministrstva z dne 12. t. m. o uničujočem u-činku ietalskega napada na Prosek in vojaške naprave v Trstu, se pripominja, da ni bila povzročena nobena imenovanja v redna škoda. Glede našega letalskega napada na italijansko letališče v Beligni se pristavlja, da se letalo (fregatni kapitan Babic, enol. prost. Goenezi) ni vrnilo. Potopitev malega parnika »Zagreb«. DUNAJ, 15. (Kor.) Dne 14. t. m. dopoldne je bil v srednji Dalmaciji potopljen od nekega sovražnega podvodnika brez svarila mali potniški parnik »Zagreb« <5ftf> ton). 13 mož civilne posadke in 13 potnikov je utonilo. To dejanje se vredno pridružuje potopitvi bolnišniške ladje »Elektra« in malega kurznega parnika »Dubrovnik«.___ Otvoritev poljskega državnega sveta. VARŠAVA, 14. (Kor.) Opoldne so se zbrali v kraljevem gradu člani državnega sveta kakor tudi vladni komisarji obeh okupacijskih oblasti k otvoritveni seji državnega sveta. Dalje so bili navzoči zastopniki avstroogrske vojaške uprave in vnanjega ministrstva, zastopniki poljskih !eirjj t Heli generalnih gubami« in mnogo drugih veljakov. Generalna guvernerja Beselcr in Kuk sta se pripeljala v vozu za galo, spremljana od častne eskorie. General Beseler je imel govor, tekom katerega je izvajal: S sestankom državnega sveta se izvršuje prvi korak k uresničenju obljub manifesta dne 5. novembra 1916. Mi hočemo nadaljevati vojno do odločilne zmage. Naša zmaga bo tudi vaša zmaga. Naloga državnega sveta ie, da ustvari red v državi kot podlago svobodnega narodnega razvoja in sigurnost pridobljene svobode. Prvo sredstvo za to je lastna armada, ki bo dala novemu kraljestvu že vnaprej notranjo jakost in varnost na zunaj.« Nato je govoril generalni guverner, fzm. Kitk, izražajoč želje avstrijske uprave za delovanje državnega sveta. Kuk je nagla-šal potrebo ustvaritve lastnih državnih organizacij in močne, dobro organizirane armade. Država, ki hoče obstojati, ne sme biti samo darilo usode. Narod sam mora s trdim naporom in požrtvovalnim delom sodelovati, ako si lioče priboriti državo. Pripravljen mora biti. da se bojuje in krvavi zanjo, kajti potem bodo osramočeni upi nasprotnikov, ki ne verujejo v vstajenje Poljske. Na nagovore obeh guvernerjev je odgovoril član državnega sveta Nienu>jowski, ki je izvajal: »Pozvali bomo poljski narod, naj nas podpira v naših težnjah. Od dobrohotnega pospeševanja Nemčije in Avstrije je odvisno v veliki meri realiziranje poljske vlade rn deželnega zbora. Sestavitev narodne armade bo poleg dela za organizacijo poljske države naša glavna naloga. Mi smo si svesti zgodovinske misije, ki zahteva razširjenje naših mej na ozemlju, osvobojenem izpod ruskega jarma.« Nato je Beseler v svojem in imenu Kuka proglasil državni svet za otvorjen. Avstroogrski vladni komisar je sporazumno z nemškim zaprosil člane državnega sveta, naj se snidejo jutri k prvi seji, na kateri se izvolita kronski maršal in njegov namestnik. LUBL1N, 15. (Kor.) Povodom otvoritve poljskega državnega sveta v Varšavi se — Ne. Veliki vojvoda naše sosednje dežele je uiec našega kneza, in ker je veliki vojvoda imel samo dve hčeri, a nobenega sina, nastopi knez Henrik o svojem času vlado tamkaj. Popolnoma naravno, da sta se hotela v tem slučaju zvezati sestričina in bratranec. Princezinja Justina pa je umrla za škrlatico. Sedaj je le še njena sestra Helena, in ta bo kneževa soproga. Javne zaroke še ni bito, ker ima princezinja šele šestnajst let in je bil naš knez preveč bolan. — Torej bo to knežja poroka par ex-cellence... ubogi človek! Z bojazljivo kretnjo je gospodinja zaključila obed in stopila k bufettu, da sama naHje kavo. Tijni svetnik se je vse-d~l na zofo... kajti ta velika soba je bila obenem rodbinska soba in obednica ... in si je nažgil smotko. 1 J Ji Sonja je vzela iz žepa svojo zlato je vršila danes v lublinski katedrali slovesna služba božja. Izvolitev kronskega maršala in njegov ega namestnika. VARŠAVA, 15. (Kor.) Po slovesni službi božji se je v palači Krasinskega vršila seja državnega sveta na kateri se je vršila volitev kronskega maršala in njegovega namestnika. Izvoljena sta bila Mikulovski in Pomorski. _____ Položaj na Grškem. MILAN, 14. (Kor.) -Corriere della Sera« poroča iz Aten, da se poslaniki enten-te in grška vlada pr~ ajo sedaj glede podrobnosti izvedbe v jltimatu določenih vojaških garancij. Prevažanje čet in materijala se nadaljuje redno. 36 topov ie bilo že prepeljanih v Pel ^ponez. Vlada hoče pripustiti zopetno uvedbo kontrolnih odredb le za vojaške namene in zahteva konec blokade. Otok Kythera bodo zasedle* trancosko-angleške čete in venize-listi. Iz Larise se poroča, da je pristalo tamkaj neko nemško letalo s tremi oficirji, ki je po popravilu motorja zopet odletelo. LONDON, 14. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: V grških uradnih krogih se zatrjuje, da so ven-zelisti zasedli otok Cerigo. Pred odgovorom grške vlade na ultimat aliirancev je imel grški ministrski predsednik več konferenc z italijanskim poslanikom v svrho pogajanj o zahtevah ultimata, glede katerih je napravila grška vlada nekatere pridržke. Nemško-turškc pogodbe. BEROLIN, 15. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 11. t. m. je bila v vnanjein uradu med pooblaščenci Nemčije in osmansko državo podpisana cela vrsta predlogov, ki imajo namen, urediti pravne od-nošaje med obema državama. Izmenjava invalidov. DUNAJ, 14. (Kor/) Včeraj je prispelo na Dunaj 155 avstrijskih in ogrskih ujetnikov iz ruskega vojnega ujetništva. Na kolodvoru je pričakoval izmenjane invalide nadvojvoda Franc Salvator, ki je nagovoril vsakega invalida, se informiral o njegovi rani t vi in jih obdaril s cigaretami. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Podpredsednik Szasz je naznanil, da se bo po inicijativi predsednika nemškega državnega zbora dne 19. t. m. vršil sestanek predsedstev parlamentov zveznih držav, na katerem bo zastopal ogrsko zbornico podpredsednik pl. Simonsich. Nato so bili predloženi kronanja tičoči se zakonski osnutki in drugi. Prihodnja seja v pon-deljek, dne 22. t. m., ob 10 dopoldne. Francoski letalec Sauvage sestreljen. BERN, 15. (Kor.) Vojaški letalec Sauvage, lci je bil večkrat omenjen v poročilih francoskega generalnega štaba, je bil pred kratkim v zračnem boju ob Sommi sestreljen. ____ Potopljeni parniki. LONDON, 14. (Kor.) Norveški parnik »Tosfold« je bil potopljen, istotako danski parnik »Tuborg«. Danski parnik »Thy-ra« je bil ob švedski obali od neke nemške stražne ladje zaplenjen. Švedski parnik »Ingcborg« je moral 700 poštnih vreč, ki so bile določene za Rusijo, Romunsko, Italijo in Japonsko, vreči v morje. Angleške izgbe. LONDON, 14. (Kor.) Zadnji seznam izgub izkazuje imena 27 oficirjev (6 padlih) in 1740 mož. 4 Potres na Formozi. BEROLIN, 15. (Kor.) »Lokalanzeiger « poroča iz Kopenhagna: Glasom brzojavk iz Tokija je bil na Formozi hud potres. Nad tisoč hiš se je zrušilo. Ubitih je okoli 300 ljudi. Razne politične vesti. Odgovor klevetnikom. Povodom razkola v konservativnem veleposestvu na Češkem so bili posebno glasni — klevet-niki, ki so svetohlinski opozarjali na državi nevarna rovarjenja med slovanskimi plemeni. Temeljit, porazen odgovor jim cigaretno dozo, si užgala cigareto in začela kadeč stopati po sobi. Magda je strmela vanjo z odprtimi usti in je bila tako videti neizrecno neumna. Stric je smehljaje zrl za svojo lepo ne-tjakinjo, mala teta se je pa v svoji notranji razburjenosti oblila z vrelo vodo. — Ce to pride med ljudi: netjakinja, ki kadi cigarete ... čast naše solidne hiše je izgubljena, — si je mislila in bi se bila najrajši razjokala. Kneževa slika je bila za Sonjo gotovo zanimiv predmet. Naslonila se je z roko na glasovir, kadila in se zatopila v njegove fine poteze. Magda je stopila k njej: — Ce ti knez tako ugaja, ti pa njegovo sliko postavim v tvojo sobo, sestričina. Jaz imam tudi njegovo sliko; moj Artur mi jo je podaril. Mi smo vsi navdušeni zanj; je pač tako interesanten. daie brošura vseučifiščnega profesorja F., W. Forsterja v Monakovem — torej Nemca — »Avstrijski problem z etičnega in državnopedagogičnega stališča«, kjer pravi, da so pogreške, ki jih danes Slovani pod vplivom izvestnih plemenskih demagogov delajo nasproti nemštvu, le »refleks ekscentrične in iredentovske politike, kakor tudi gospodovalnih pohlepnosti ki so jih izvestni nemški krogi uveljavljali v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja.« In dalje: »V kolikor se ie v svetovni vojni od češke strani zagrešalo izdajstvo, bi bilo dobro, da se to pozabi, mesto da se javno razpihuje in drgne pod nos dotičnim skupnostim. Kajti takih stvari je bilo pač pričakovati kot posledice dosedanjega hujskanja k sovraštvu med narodi v Avstriji — in avstrijski Nemci imajo svoj del krivde na tem, da so se nekateri češki krogi preveč angažirali na vzhod. Sedaj — brošura je izšla leta 1915 — na] bi se pač držali nade, da se preobrat ined za-padnimi Slovani v smeri proti Nemčiji utrdi, če se ne bodo delale nove neumnosti!« Posl. Dobernig o politiki Avstrije. Omenili smo že govora, ki ga je imel te dni tudi nam Tržačanom dobro znani — po njegovem nasprotstvu proti nam Slovencem, po njegovih političnih ekskurzijah v Trst in po njegovi dijaški minolosti, ko je užival dobrote pokojnega slovenskega pesnika, kateheta Gomilšaka — koroški poslanec Dobernig na nekem shodu vo-iilcev v Celovcu. V svojih izvajanjih se je — ko je le Nemce predstavljal kot element, ki stoji dinastiji in vojski zvesto ob strani, in kot čuvarja dualizma — dotaknil tudi južnoslovanskega vprašanja in trializma in je s tem v zvezi slikal pošast panslavizma in neoslavizma. Njegov zaključek je bil na dlani: da treba pobijati trializeni. — Nič novega ni povedal, česar ne bi že davno znali. Vendar so stvari, ki iih je govoril, zanimive, ako si jih ogledamo v luči nedavnega članka graške »Tagesposte« — v kateri list rad piše tudi isti Dobernig —, kjer so se gospodje v Gradcu bahali, da dobro poznajo južno-slovansko vprašanje, in so priporočali u-stanevitev državnopravne tvorbe na jugu monarhije, ki naj bi vabila balkanska plemena k monarhiji! Besede virializem; sicer niso rabili za to po njih zaželjivo tvorbo, vendar pa so zaželeli nekaj podobnega onemu, kar Dobernig odločno odklanja. In to ie zopet eksempel, ki kaže, da je v politiki Nemcev sama konfuzija in da dva nočeta istega. Vsaka struja, da. vsaka oseba ima drugačen program in drugačne želje. Le v enem soglašajo vsi: v zatrja-niu, da so oni edini steber! Zamolčan greh! Pod tem naslovom se bavi mariborska »Straža« na interesanten način s prelevljenjem nemških krščanskih socijalcev v nemške radikalce. Trdi, da je v vrstah te stranke nastala velika nevolja, ko se je izvedelo za ta sporazum. Na vprašanje, kje da je razlog, odgovarjajo: ker smo v tako važnih in načelnih vprašanjih izdali Luegerjevo stališče!! Njihov novi program je razvil vitez Patitz na dunajskem zborovanju. Sedaj jim je dualizem sakrosankten. Vsled sporazuma z nemškimi radikalci so krščanski socijalci opustili najvažnejše točke Fran Ferdinandovega programa za preureditev Avstrije. »Straža« pripominja: »Komur je na srcu močna, neodvisna in edinstvena monarhija, je bil pristaš Luegerjevega naziranja, ki ni videl v dualizmu viška politične modrosti. Zdelo se je, da je prehranjevalno vprašanje krščanske socijalce zopet potisnilo na staro Luegerjevo pot. Slišali smo celo glasove, ki so nas spominjali na svežost Luegerje-vih časov. Toda motili smo se, ker nismo vedeli, da se je zamolčal v tem oziru storjeni greh. Tako vidimo v sedanji dobi padati tudi velike ideale političnih strank. Radi priznavamo, da je dualizem za avstrijske — Nemce nujno potreben, ako hočejo uresničiti svoj velikonočni program ter preurediti monarhijo tako, da bi v eni državi gospodovali Nemci, v drugi pa Madjari. Mi, ki smo za ravnopravnost in ki vidimo v zadovoljnosti vseh narodov največjo fnoč habsburške monarhije, smo glede dualizma drugega naziranja.« Kakor vidimo, moremo konstatirati po- — Ce hočeš ... no da, moja pfsalna miza izgleda itak zelo trezno... pa jo pri-nesi malica! ... Ali da, katera mi bo pomagala, da izložim svoje stvari? Škoda, da nimam tu svoje Žanete. — Jaz prav rada, — je dejala Josipina; — Magda mora od doma. Ko ste prišli v Sonjino sobo, je rekla Josipina prisrčno: — Ljubo mi je, da sem sama s teboj; rada bi te spoznavala in umela, a me pri tem n-oti moja mala sestra. Sonja, ki se ji je razpoloženje znatno zboljšalo, jo je nalahno objela: — Prehitela si me v mojih željah. Toda povej mi, kako se more tak mlad, nezrel otrok, kot je Magda, že vezati na moškega... absurdno! — Popolnoma moje mnenje ... zaljubljena, maihna stvarca___ starši so popustljivi napram njej... veseli me, da se polno soglasje med našim in naziranjem mariborskega lista o — doslednosti iu značajnosti nemških krščanskih socijalcev. Posebno je vredna vsega priznanja odkritost, s katero izpovedujejo, da so se motili. Zatft pričakujemo z vsem zaupanjem, da bodo slovenski politični krogi, v katerih imenu piše mariborski list, odslej to naziranje uveljavljali tudi v svoji praktični politiki! Naj se ne povrne nikdar več! Dunajski list »Fremdenblatt«. ki je v zvezi z oficijelnirni krogi, ie nedavno temu priredil-anketo ozirom na vprašanje bo doče državne politike na našem jugu. Med drugimi se je oglasil tudi bivši dalmatinski poslanec in sedanji član gosposke zbornice, dr. A. vitez Vukovič. Njegovega pisma smo že omenili v tem listu. Naglašal je, da se* narodne aspiracije Hrvatov in Slovencev dado uresničiti v okvirju monarhije iu na nje veliko korist. Ta izvajanja glosira »Naše Jedinstvo z ozirom na aspiracije Italije po anektiranju teh naših pokrajin. Ni dvoma, da se bodo razni po vojni odlašali s svojimi željami z ozirom na državnopravne ustanove monarhije in da ožive zopet mnoge stare zahteve iu rekriminacije. A. kakor ima vsak narod pravico zahtevati, da se računa s pogoji njegovega obstanka, tako je dolžnost državnikov, da te želje proučijo in da jih dovedejo v sklad z nalogami, ki jih ima naša monarhija izpolniti v centralni Evropi. Gospodarske iti kulturne naloge Avstro-Ogrske na Balkanu bodo gotovo drugačne, nego so bile pred vojno. Tudi geografske meje bodo izpremenje-ne. Posebno na jugu zavzame naša monarhija tisti položaj in doseže tisti \ pliv, ki jej pripada po geografskem položaju, gospodarskih in političnih težnjah. Nc sme se več pciioviti. da bi bile naše južnoslo-vanske dežele, kjer je italijanski element le spora dično nastopal, predmetom aneksijskih teženj našega bivšega zaveznika ter da se ustvarja iredentizem, pod katerega zastavami se Italija smatra poklicano. da razširi gospodstvo nad vsem Jadranom. ista Italija, ki ima nacijonalnemu principu zahvaliti svoj obstanek, sc krčevito oprijeinlje ideje anektiraiiia dežel s tujini jezikom, pak je v zadnjih dneh več »Associazioni pro Dalmatia« priredilo po Italiji zborovanja, na katerih so zahtevali, da se slovanske dežele na Jadranu anek-tiraio po Italiji. Take aspiracije ne bi mogle nikdar priti na površje, da je bila državna politika na jugu monarhije drugačna in da ni dala italijanstvu v slovanskih deželah položaja, ki mu nikakor ni pristojal. Treba računati z željami in zahtevami naših južnoslovanskih narodnost? — Hrvatov in Slovencev glede večjega nacijoiialnega razvoja. Narodne in državnopravne zahteve, ki bi se jim priključili tudi Slovenci, so v skladu z močno, in na zunaj edinstveno obdonavsko monarhijo, ker se njihove avtonomne zahteve, ki bi našle opore v državnem pravu in v raznih pogodbenih zakonih, dajo uresničiti v okvirju državne skupnosti. Narodne težnje Hrvatov in Slovencev, ki se jim bodo morali pridružiti tudi Srbi v okvirju monarhije, so v izključnem interesu habsburške dinastije. Splitski list završuje z izjavo viteza Vukoviča: Za razumne in patrijotično misleče državnike je sedaj zakon potrebe, da se bolj bavijo z južno-slovanskimi vprašanji, nego so sc dose-daj, ter da posvetijo največjo pažnjo blaginji in zadovoljstvu južnih Slovanov. Tu smo se dotaknili bolne rane — nekdanje vladne politike v naših pokrajinah. Koliko smo mi pisali proti njej, koliko smo opozarjali, koliko smo dokazovali, da je izključeno, da bi s tako politiko dosegli cilj. s katerim so jo opravičevali tisti, ki so jo priporočali in — zmagovali. Imen ni treba navajati. Piše jih zgodovina našega Primorja v zadnjem polstoletju, a bodoča zgodovina bo beležila posledice take politike, ki so dosegle svoj višek v današnjih historičnih dneh. Mi pa smo dobili — ro dolgem času — popolno zadoščenje. Ali predrago je moramo plačevati — mi in država! Da ni bila državna politika v naših pokrajinah taka, kakršnja je bila, nikdar bi roka, ki se sedaj steza po tej strinjave. Da ti povem odkrito, natihoma se čudim, da je dekle, kot si ti, še neporočeno. Sonia se je posmejala. _ Na vsak prst deset snubačev... mama, kneginja, mora neprenehoma deliti košarice. > Kaj pa vendar hočeS, dete moje?' mi je rekla pred kratkim. Odgovorila sem ji: »Draga mama, pusti me, meni ugaja tako bolje; saj so itak vsi na kolenih pred menoj, moj smešek jih vlada, čemu torej še nadležnih intimnosti.«... Preveč jih poznam te gospode stvarstva... morda pa tudi nimam srca. Zmignila je z rameni. — Ne govori tako Sonja. Meni sc zdi, da te nekega dne še preseneti tvoje srce. in potem se boš ti ravno tako kot vsaka druga v požrtvovalni zvestobi posvečala možu svoje ljubavi; verjemi mi. (Dalje.) Sirzn II „EDINOST- štev. 16. V Trstu, dne 16. januarja 1317. Usti naše države, i^iela tu take opore i. totikn pro^agatorjev. kakor jih je imela Naj se taka politika ne povrne v naš; kraje nikdar več! Kajti to bodi povedani-©a ves glas: ako bi zopet prišle vostro. da taka ponovna zmota ne bo do-Z'>re\d!a niti za najmanjšo nijanso drugačnih sadov, n.go jifi ie dozorela prej-? :ja. ki smo io mi jasno videli in primer nci?e presoiali. nego pa drugi, ki niso bil nič ma i»e oklkrani in dolžni, da gledan ja>:io ir. bistro, a niso. bodi. ker jim je ne u >:.<;al<> bistrega vida. ali pa i/ predsob lo\ proti tistim. ki so gledalfin pravih* * Jiii! Naj se ne povrnejo več tisti časi! * Nabav (janje oi»j v l^tri. Naznanja se. I ^ bodu dovoljenja za nabavo olja izdajala I £ele v mesecu febni variti. Izpisovanje ir. zar*!eiu. /.deianega olia se še nista 'iiogla! za kij ičiti. ker se šele koncem meseca ia-nuvarja končuje delo pri stiskalnicah olja Za :tcvj'ie množine olja se zapisujejo, čii: K do u i n šnja. Opaža se že sedaj. da je bi' . zadnja letina oljk preslaba in da sc iii,.<;/,i:;e (Hia znižajo na najnižjo mero. IVcJscdnik upravne komisije: La^ciac. Prebivalstvo Pule po narodnosti. \ mesta Puli ie bilo v 1915. I. 23 od sto Slovanov. Hrvatov in Slovencev samih pu 1* od sto. V občini Puli — torej z okolico v red — pa je bilo Slovanov 32 od sto. \ obJni pulski ie torej blizu tretjina prebi-i \a!stva slovenske narodnosti. Najboljši d« az za številnost prebivalstva pa je dej-1 . da ie tedanji župan dr. Barsan — či-1 Mokrven Italijan —že v letu 1875. zalite-; val od svojih uradnikov poznavanje lir-j vat>kega jezika, i o bi bilo eno dejstvo iz i prostosti. 1 »rugo pa ie. da je bilo pred kakimi dvajsetimi dnevi videti po zidovih! Pule Vtunicipio di Pola- samo v, italijanskem jeziku, a pozneje še oglas, ki j se je nanašal na legitimacije /<.< mleko, na-; menjen za mesto in okolico. samo v italijanskem in nemškem jezikn... Komentarja — ne p»šem< k i ^Sloven^ki lis« o no\ili smereh nemške- j ga političnega nazirania::. Pod tem za- glavjcm objavljajo petelf praški Na-' rodni Listv v svojem »političnem pre-1 gledu na prvem mestu daljni izvleček iz; ^ih člankov l/OJznan:e in izpreobrn*-j lev« in to posebno iz prvega in drugega, ter ob konca citirajo naše zakPtične be-stde iz drugega C. anka. kjer smo rekli, da i moremo tedaj, če je oni : nemški avtono-j mist v Neuo>tcrreiehisclic Korrespon-denz« pisal svoia razmotrivanja na podla-i gi lastne politične J Jekovidnosti. pač re-j Či. da so pri lagesposti« izpregovorili ljudje, ki so postali iz Savlov Pavli. — j Kakor je torej razvidno, tudi vse vojne: grozote niso mogle pretrgati oniii tesniii i duševnih ^t-ko\. ki mi vladali že odiiekdai med češko in slovenski* javnostjo, in se ^tSko časopisje tudi dandanes živo zanima za liuše razmere, naše dejanje in ne-li. ic. !-lišijcnie in snovanje, prav posebiio I « šc za \ ^e to v našem Trstu. Posebnega pomena ie to zlastr v današnjem času. ko bi bilo pač lahko, da bi močnejši nantdi — v ar sroo d"ž!\e!i že toliko bridkih izkušenj — v borbi za svoj lastni obstanek zna , - zabijati siabejših. namesto da bi jim bili v oporo v njihovem še daleč težjem življenjskem boiu. Tudi češki narod preživlja sedai težke čase. a vendar je treba priznati z odkrito hvaležnostjo, da je tudi sedai ostal zvest svoji tradiciji — prijateljskemu zanimanju in bratski ljubezni napram našemu slovenskemu narodu, kar se ja^no zrcali v češkem časopisju vseh strank, katero verno zasleduje vse dogodke na našem juv.u. seznanja žnjimi svoj narod in ga izpodbuja k čim ožji vza-iemn«>sti med severom in jugom. In tako ie tudi edino prav sedai. ko imamo proti sebi združeno vse. kar čuti nemškonacijo-nalno: naj sc pač pokaže, ali bo močneji nemški l.lin ali i a avstrijsko - slovanska klada! Vzajemnost našega časopisja na severu in jugu bodi vedno in v čim dalje tem večji meri trni; znak vzajemnosti med rašmii naroui! Zamudni pl-čevanje davkov v Istri. — i deželna t1 p ravna komisija mejne grofije Istre je ra jx>slala občinam ta-Ie poziv: IkzJiia upra\iui k .:-ija mora konstatirati z žalostjo, da so svote, izterjane od d klad deželnih, občinskih in cestnih fondov. prekf vsake mere nizke. Vzrok temu niso n^i jv ne gospodarske razmere, ker so ravno poedmei. ki v glavnem plačujejo direktne davke z dokladami. imcfi v zadnjem časa. kakor niVdar poprej, znatnih dobičkov od prodaje lastnih proizvodov, posebno vina. za drag denar. mar\ eč je vzrok v prvi vrsti v tem. da sc v tej ue/eli z oziroin ua ^edai ie izredne razmere preblago iz-tirjuiei» javni davki, "l isti davkoplačevalci. ki — izkorišeaj<»c te razmere -— ne ! plača io dolžnih davkov, da-si bi jih mogli j iučati brez škode za-se. ne le da škodujejo splošnosti. marveč tudi samim sebi. Ker b slo s icclnj;^ vendar morali, in m >rda, to \ neugodnejih gospodarsksili razmerah i za-se. plačali pod pritiskom prisilnih od-i re;ib. I>ež. a upravna komisija je bila pr.riorana. vla jt. v sled pada. ia deželnih' l j- . i:a >k1 J' davkoplači\aiccv sa-i .: — r«A\šaiu de;elne dokiade na di-! rek t ne davke. In če bi dohodek teh dav-, k v vkijub povišanja moral ostati še veu-i !iezau«;-'en. bo morala komisija vno- i vič pov.saii rcocrc doklade — seveda:] na skorJo davki „ Iačev»icev. se po- . življa občina, naj z največjo eneržijo opo-I zori davkoplačevalce, ki zavlačujejo pla-i :evanje javnih davrkov. na njih dolžnost jih prisili, da v lastnem in interesu plošnosti čim prej plačajo zaostale dav-;e. — Predsednik: Lasciac. Boj za tobak. Te dni smo objavili vest, da se morda v dogiednem času v svrho sedanjega razdeljevanja tobaka in tobačnih izdelkov v Trstu uvedejo tobačne iz-!:iiznice. s čimer bi bilo v resnici pomaga- j no vsem onim. ki potrebujejo tobaka. \ ledeljo popoldne je pa i i^eben odbor lastnikov in lastnic tobak aren — ne ra. kakor v > Lavoratoru napačno poročano. ono leobstoječe društvo tobakarnarjev«. ki nima ire odbora, ne članov« — sklical -;,'td v dvorani telovadnega društva »Ein-| racfit'. na katerem se jc razpravljate o ,oijši ureditvi prrdaje tobaka. Shodu je i prisostvoval višji finančni svetnik pl. VVeiss kot zastopnik finančne, in policijski oiiiisar dr. Mi rkei kot zastopnik policij--ke oblasti, ivot prva točka (na dnevnem edu druga) se je \ ršila volitev stalnega dbora. ki naj namesto nepriznanega društva« — gg. Busolo in (iiraldi. ki ho-Icta zastopati društvo, nista niti lastnika :bakaren in kot taka sploh ne morata iti člana društva zastopa koristi to-akarnarjev. Izvoljeni so bili: za predsed-i!ka K. Hechcr, za podpredsednika St. ' Stanič, za tajnika J. Papič, za blagajnika i I r. Bajec. in enajst odbornikov. Druga na sporedu prva) točka je bila: vprašanje ! istočasnega razdeljevanja tobaka. Skleni-•o se je po vsestranski utemeljitvi predloga. da se predloži pristojni oblasti pred-!;;g. da naj se pričnejo tobačni izdelki po vsaki dobavi prodajati v vseh tobakarnah v mestu in spodnji okolici istočasno, isti dan ob isti uri in sicer ob W-i popoldne, tako se prepreči dosedanja zloraba, da so gotovi ljudje tekali od tobakarne do P »bakarne, ki so v različnih časih pričele prodajati tobak, in so si ga mogli nabav iti uclc zaloge, da so ga potem prodajali po oderuških cenah, dočim velika večina kadilcev ni dobila nič. Zastopnik finančne ;biasti. ki sploh kaže resnično zanimanje ra. nadloge tobakarnarjev, je izjavil, da bo •'plo priporočal ta predlog. In treba je tako. kajti v prodaji tobaka ie bilo toliko zlorabe, da je tu treba odločno pomesti. Sai je znan slučaj, da je glavni založnik prodal v svoji specijalitetni tobakarni celili 2 še oni mali zaslužek pri tobaku. Saj ie ono slavno »društvo tobakarnarjev«, ki bi ga bila po vseh veljavnih zakonih oblast žc zdavnaj mora'a razpustiti, stvar uredilo tako. da so mali tobakarnarji dobivali n. pr. po eno škatljo memfis<\ veliki pa po 10" do 200. Stvar je prišla v razgovor tudi na shodu pri »slučajnostih«, kjer, se je predlagalo, da naj se odpravijo sedanje i tri j kategorije« in se zavežejo vsi mali; in srednji tobakarnarji, da bodo plačevali i enako visoko »pristojbino«, a zato tudi1 dobivali enako množino tobačnih izdel- j kov. Ogromna večina zborovaleev se je tudi izrekla za ta predlog, ki je koristen ne samo malini tobakarnarjem, temveč tudi erarju in občinstvu, ker bi bili potem tobačni izdelki res enakomerno porazdeljeni po vsem mestu. A tu se je zopet upiral oni netobakarnar Ciiraldi, ki je svoj čas tudi sodeloval pri nekem tajinstvenem društvenem občnem zboru, [* Freusednik shoaa te kar najodločneje zavrnil nepoklicanega rova-tel j a proti koristim malih tobakarnarjev in mu povedal, da naj se ne vtika v stvari, ki mu niso nič mar, ne glede nato, da s tem j zelo škoduje tobakarnarjem, erarju in ob-činstvu. Tudi v tem oziru je zastopnik fin. j oblasti obljubil svojo podporo tobakarnarjem. Ker je bil tako dnevni red izčrpan, ie predsednik g. Stanič zaključil zborovanje, toplo se zahvaljujoč zastopniku finančne oblasti na naklonjenosti in izražujoč željo, da se čiin prej uresničijo ti načrti v korist splošnosti in tobakarnarjev. Včeraj so izvoljeni zastopniki tobakarnarjev že posredovali pri policijski oblasti, da se končno zlomi vso akcijo ovi-j rajoče vmešavanje nepoklicanega nezakonitega »društva- in se ustvarijo razmere, ki bodo dovoljevale pošteno obrambo koristi tobakarnarjev in s tem tudi pametno in pravično razdeljevanje tobaka. Omejitve za vrednostne pošiljke v inozemstvo. Vsled neke v poslednjem času izdano naredbe finančnega ministrstva sc i smejo edino z dovoljenjem avstrijske centrala deviz pošiljati v inozemsU o note avftuognkf baiike, blagajniški li-li blagajne za vojna posojila kakor tudi čeki in menice, glaseče se na kronsko v eljavo. — Ako sc ti predmeti pošiljajo z vrednostnimi pismi ali vrednostnimi omoti, mora po-šiljatelj podati dotični izjavo pri predaj-' nem poštnem uradu in napisati na pošiljko zaznamek: Z dovoljenjem avstrijske centrale deviz z dne ... « Risarski in slikarski tečaj, v katerem bo poučeval g. Rendič, se prične v sredo, 17.' t. m., ob 2 popoldne na CM šoli na Acque-dottu 20. 111. Novim gg. interesentom daje potrebna pojasnila voditelj tečaja, učitelj na CM šoli na Acgucdottu. g. A. Seme. Živila brez živilskih izkaznic. Nedeljska »2^-it objavlja naslednjo zanimivo vest o aprovizacijskih razmerah na Dunaju: rZadnji čas se med občinstvom nenavadno rnnože pritožbe zaradi nerednosti v podrobni prodaji sirovega masla. Dočim se, kakor je splošno znano, sme sirovo ! maslo oddajati kupcem sarno v onih množinah, ki jih natančno določajo rnaščobne izkaznice, je javna tajnost, da se more danes že na neštevilnih krajih na Dunaju dobiti sirovo masi:j tudi brez maščobne izkaznice, seveda, če ie človek v »dobrih odnošajih v z dotičnim prodajalcem in poleg tega namesto normalne cene plača še do sto odstotkov več. Cesto se dogaja tudi. da prihajajo ljudje v živilske centrale in pripovedujejo, da poznajo imovrte ljudi. ki dobivajo mast, moko in kruh brez izkaznice, ker plačajo za to pretirane ce-nc. Če se pa zahteva od njih, da nai imenujejo take ljudi, da bi bili kaznovani, jc skoraj redno odgovor: »Ne. ovaduh pa nočem biti. Ovadbe pri magistratnih j okrajnih uradih - imajo seveda za posledico strogo preiskavo. Če se dokaže, da je bila ovadba upravičena, se ovajenci tudi večinoma strogo kaznujejo. Tako so biii na primer strogo kaznovani gostilničarji in kavarnarji, ki dajejo svojim starim stalnim gostom kruh, in pa jestvinčarji, ki drugače pravijo, da nimajo masti, pa so vendar posamezne odjemalce kar naira-dovoljnejc oskrbovali z mastjo, seveda po 18 do 20 kron kilogram. Znano dejstvo :je, da si imoviti ljudje, ki radi plačajo še tako visoke cene, znajo nabaviti živila, ki si jih žele. ali pa živilske izkaznice, dočim pa imajo manje irnoviti ljudje celo pri nabavi živil na živilsko izkaznico po do-ločenh cenah največje težave in marsike-daj še celo ne dobe nič. Da se oblasti prizadevajo, da bi odpravile te nepriličnosti, dokazujejo visoke kazni, s katerimi groze kršiteljem odredb. Toda sebičnost in de-narnost bogatinov sta pač močnejši kot pa odredbe, in denar vlada v času vojne stiske še bolj svet, kot kedai.« — Mislimo, da tudi pri nas v Trstu ni dosti drugače kot pa na Dunaju. Smrtna kosa. V zavodu za umobolne v Steinhoiu pri Dunaju je umrl te dni zala-gatelj in knjigotržec Fran Hovorka, ki je bil svoj čas časnikar in je deloval skozi 20 let pri > H lasu Naroda<. Mnogo je deloval za kulturno zbližanje Poljakov in Cehov. Bil je stalna pojava na naših žurnal ističnih kongresih, na katerih je vsik-dar igral odlično ulogo. I * Na Sušaku je umrla gospa Mara vdova Supik> v 72. letu svoje dobe. Zapustila je tri sine in eno hčer. Najstareji sin Fran, bivši izdavatelj reškega »Novega Lista«, znan politik, izlasti kot avktor slovite reške resolucije, ki naj bi bila dovedla do sporazuma med Hrvati in Madjari. Akcija se je, kakor znano, ponesrečila. Kot vse markantne osebe v politiki je imel Fran — zlasti med mladino — mnogo navdušenih pristašev, a istotako nmogo srditih nasprotnikov. Fran se nahaja sedaj v inozemstvu, dočim brata mu dr. Ivo in Jakob služita v vojski. Razpis štipendijev. Razpisujeta se dve deželni štipendiji v znesku po 600 kron, ustanovljeni od goriškega deželnega zbora v spomin na 40-oz. b0-letno vladanje Nj. V. presv. cesarja Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potegovati dijaki, ki so sinovi očeta, rojenega, stannjočega in pristojnega na Goriško - Gradišćansko in so slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višjem poljedelskem zavodu. Štipendiji se podelite začasno le za eno akademično leto, t. Ij. za 1916/17. Prosilci naj predlože svoje prošnje go-. riškemu deželnemu odboru do 31. januarja 1917 in naj jim prilože rojstni list, domov-; nico, ubožno spričevalo, frekventacijsko spričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanju. Sprejemanje vina v Istri za vojaštvo. Iz Pazina objavljajo pritožbo, da tvrdka L. Ruuco, ki v pazinskeni okraju vrši spre- j jemanje vina za vojaštvo, ne podaja nika-! kega točnega računa glede množine vina, o stopnjah alkohola, cene itd., tako da se stranke, ki jim račun ne ugaja, po izvršenem sprejemu ne morejo orijentirati. —: Stopnje alkohola se določajo' z Bernado-tovim aparatom, kar je na škodo produ-j centov in nasprotuje naredbam c. kr. vla-j de. Računi se delajo večinoma proti večeru, ko se kmetom mudi domov. Zakaj se ni za sprejemanje vina določil uraden j veščah, da bi zastopal producente, kakor so to želel' županstvo v Pazinu in drugi v okraju? Pričakujemo, da kompetentne oblasti, ki vedno skrbe za korist prebivalstva. pouče rečeno tvrdko, kako da mora delati. Stranke naj se pritožijo direktno pri oblastih. Ladjedelnica pri Splitu. Zadrški Narodni List« je doznal, da se kraj Splita zgradi velika ladjedelnica. V ta namen se; ustanovi delničarska družba in udeležila' bi se tudi tvrdka bratov Kozulič. ki ima veliko ladjedelnico v Tržiču. Uvedena sd(J že pogajanja s splitskim škofom Cijivojem • radi. nakupa zemljišča v Sučurcu. Božični promet na, državnih železnicah je bil izredno velik, število potujočih civilnih oseb je bilo seveda izdatno manjše, nego v mirnih časih, zato pa je bil promet z vojaškimi dopustniki tako velik, da je skupna frekvenca prekašala ono iz let i pred vojno. Ker pa je bilo na razpolago manjše število lokomotiv in vozov za osebe, niso mogli vlaki prevažati vseli potnikov, oziroma so morali ti čakati na pozneje vlake. Železniški obrat se je iz-vršii brez vsakih nepriličnosti in nezgod. Mestna zastavljalnica. V sredo, 17. t. m., od 91!« dop. do 1 pop. se bodo na javni dražbi prodajale dragocenosti, zastavljen-, meseca februarja leta 1915. na svetlo-modre listke serije 137, in sicer od štev. 12.001 do št. 12.600. Isti dan od 3V2 do 0 pop. se bodo prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca januarja leta 1916 na rumene listke serije 1.39 in sicer od št. 2401 do št. 3200. --- I Podpisi na V. voino posojilo. - 38. Izkaz. Margareta Privilccisio Puscha K 32.h00; uci-tcijski zbor mestne višje realke K 10.65U; Emil Moli. barou Peter Morptirjjo frazen žc objavljenih K 20.000), in N. N. po K lOtisoč; Josipina Resber^ K Ttisoč; učiteljski zbor občinskega dekliškega liceja K 6.300; B. A. K 6tisoč; učiteljski zbor ljudske in meščanske šolev ulici Giotto K 5400; A. Schurk (nadaljen podpis). Ludvik Bean in N. N. po K Stisoč; E. C. in N. N. po K 4tisoč: učiteljski zbor mestne slovenske ljudske šole na Vrdeli K 3600; učiteljski zbor mestne višje gimnazije K 3300: učiteljski zbor dekliške ljudske in meščanske šole »Cesarica Elizabeta K 3150; učiteljski /.bor mestne ljudske šole v Sv. Križu K 3tisoč; iič. zbor slov. mestne ljudske šole v Ro-janu K 2500; uč. zb. mestne ljudske šole v Starem mestu K 2400; u. zb. ljudske in meščanske 5olc v ulici Parfni K 2.150; uč. zb. ljudske in meščanske šole »Nadvojvoda Franc Ferdinand«, M. Maitzen in Ferd. Resberg po K 2000; uč. zbor ljudske in meščanske šole v ulici Fcrriera K 1800; uč. zbor ljudske in meščanske šole v ulici Giulia K 1.750; uč. zbor mestne ljudske šoje za gluhoneme in N. N. po K 1600; uč. zbor mestnega otroškega vrtca v ulici deli' Istria in uč. zbor mestne ljudske šole v ulici Donadoni po K 1300; uč. zbor slov. mestne ljudske šole v Skednju 1200; uč. zbor ital. mestne ljudske šole na Vrdeli K 1150; uč. zbor ljudske in meščanske šole v ulici della Scuola Nuova K 1150; Irma pl. Pomo, Ana*Eck-hardt, Lud. Leop. Ungar, Ferdinand Raube. Hede \Vittek, Jakob Posar, uć. zbor I. mestne ljudske šole v ulici deli'Istria in uč. zbor mestne ljudske šole na trgu evang. cerkve po K 1000; uč. zbor mestne ljudske šole na Katinari K 900; uč. zbor ital. mestne ljudske šole v Rojanu. uč zbor. mestnega otroškega vrtca v Kjarboli Sp. in uč. zhor .slov. mestne ljudske šole v Barkovljah po K 8000; uč. zbor mestne ljudske šole v ubožnici K 700; uč. zbor mestne ljudske šole pri Sv. Vitu K 650; uč. zbor mestne ljudske šole ustanove Morpurgo in uč. zbor mestne ljudske šole v ulici P. Vcronesc po K 600; uč. zbor mestnega otroškega vrtca »Nadvojvodinja Gizela«, uč. zbor mestnega otroškega vrtca na Vrdeli, uč. zbor m. ot. vrtca v ulici Pallini; uč. zbor mest. ljud. šole v Bazovici, uč. zbor mest. ljud. šole v Trebčah, bratje Riosa, Josip Dolčič in N. N. po K 500; učiteljski zbor mestnega otroškega vrtca na Greti K 450; uć. zbor mestu. otr. vrtca v Rojanu uč. zbor ital. mestne ljudske šole v Skednju po K 400; uč zbor ital. mestne ljudske šole v Barkovljah. uć. zbor uč. mestne ljudske šole v ulici delP Istria in uč. zbor mestnega otroškega vrtca ^Nadvojvoda Rudoli« po K 300; uč. zbor slov. mestnega otroškega vrtca na Vrdeli K 250; uč. zb. mestnega otroškega vrtca »Cesarica Elizabeta« K 200._ DAROVI. Za božićnico je daroval g. Ivan Gorup 20 K. g. dr. Martinis 10 K. Za naše junaške branitelje darujejo: Zavarovalnica goveje živine v Lonjerju 25 K. List »Edinost« 200 knjig iz svoje založbe (11 vrst); 3 neimenovane: 3 blazine s prevlakami. 24 cigar, 4 pare vol. zapestnic, 24 zv. »II. Glasnika«, 54 zv. »Bogoljuba«, 7 zv. »Glas. najsv. src«, 11 zv. »Svet. vojske« in 1 koledar Moli. družbe;! g.a Peric tedenski prispevek časopisov;] g.a Antonija Grmek: 18 slov. knjig, 26, zv. » Dom in sveta«, 70 zv. različnih slov. in hrvatskih letnikov; g.a Mat. Pertotova 3 ital. knjige. — Iskrena hvala blagim darovateljem. — Naprošena od vojakov ital. narodnosti za ital. čtivo, sprejmem drage volje ital. knjige za odpošiljatev. Za predstavo od dne 17. dee. 1916 na korist soški fronti so še darovali: g.a E. Bartel 10 K; kat. M. Skabar 4 K; g.a Ukmar 3 K. Za vojniške sirote je darovala g.a Mirni; Hylik v ročeščenje spomina g.ce Karle Guštin 10 K. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Dr. Ernest Germonig K 10 za vdove in j sirote padlih vojakov. V počastitev spomina pok. Evg. Draskovicha: Ida Seme K 100 za Rdeči križ in K 100 za vdove in sirote padlih vojakov; Ema in Nikola Mer-j lin K 100 za vojne slepce; Olga in Ljubo-mir Velebit K 30 za vojne slepce. — Josip Caris K 150*60, kot dohodek neke prireditve v gledališču Eden za c. kr. ljudsko šolo v ulici Fontana, za vdove in si-, rote padlih vojakov. Roman Boraine K 20 ; za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov, j Olga in Lidija Boraine K 10 za Rdeči križ 1 Uradniki trž. čistilnice mineralnega olja K 94'32 kot 27. prispevek Rdečemu križu. Občinski stražnik Peter Macor K 3 za vojne slepce.____ CLŠKO - BUDJFVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul:ci delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galaiti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo« venski jedilni liiii. * _ MRU o0. ; le'eni. e K 4 --. rabljeno oblek > K ; 2-—. belo volno K 7sivo volno K 6*—. Zaloga ulica p.t 10. Nacsoi«. 860 i wm skladišču „Rustrla" ineyane runje o«l Sil su-t. iio K 1 "20, volr a od H-7, i'» .mira/, od ;">-(», ž.iklje, zima, stekli niče iu vrv po ■ ajvišjih cena!:. Via Molinu Gra .de štev — Morosinović. SG4 7fllfll0 f^ake vrste kupujem. ZArsn J. M argon, iUAIJC uli«a Carintia 13 8G2 Prodajo sc hiše rt'f-em in najlej>>o l^go v tržaški okoli; /a J 5 odstotkov cenilne vredcoati. Hiie so prikladne za trgovino ali ka-o obrt. Ponu lbe na I s oddelek Edinosti pol „Štev. 8591'. ** DOf^nJffi 111 strokovnjak šivalnih t bltliHv) strojev izvršuje hitro in • oćno ■/-ako popravljanje po /.niernin c nali Sv. M. Mi«_:. Zg. št. 1') (nasproti Salez jancem). h 0 Eftfft&ftilF Anton Jerkič posluje zopat r g vojen rUiUSiUl »teljeju t Trsta. Via deli« Po-t-štev. 10. -107 llo debelo snmo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pip©, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne s v etil j k«, baterij«), pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kridu, krema za brado, žlice, razna ružila, robci, mrežia« za brke, pletenina, srajce, spodnje hlače, ogle lila. ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Kaopfa ' in drugo prodaja J A KO U U IVI. ultca 8. Xieo! > Stev. 1J jg Priporečliiva tvrdka. Manufakturne trgovine. SUCCESSOni .Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Le*eni trg (Piazza della I.egna) štev. 1. — Bogatu iyb»ra manu/akturnega blaga. — Cene zmerne. 194 . ZDRAVNIK M. Dr. Karal Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n*ftranjet nervozne in etroik* bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Sveža niču m vrste i franko /aboj, embalaža In poštnine j v zabojih po 100 komadov . . K 80. — I „ 200 „ . . K 160,- proti predplačilu pošilja takoj \ Bjelovarska Komiteioa Mrnm jajc i v GJurgjevacu {Hrvatsko) J GftMBlIPf | vsaki večer g. | ob 9 V. | velika varlelei wMm~ mmr vstopnina k i*- Zlatarnica q