GEOGRAFSKI OBZORNIK dij, ki temeljijo na GIS. Še prav posebno ko- ristne posledice pa lahko prinesejo "stranski" učinki tega povezovanja: intenzivnejše medse- bojno sodelovanje med našimi geografskimi ustanovami. PROGRAM EKSKURZIJ LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V DRUGI POLOVOCI LETA 1992 Jernej Zupančič Na vse ekskurzije se morate prijaviti vsaj deset dni pred odhodom. Prijavite se lahko osebno v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 med 9.00 in 19.00 ob sobotah med 8.00 in 13.00 (tel. (061) 213-537), ali pa na isti naslov pošljete prijavnico (objavljena je bila v prvi številki za leto 1991), ki ji priložite ček ali kopijo položnice. Prijava brez hkratnega vplačila ni veljavna. Vse informacije lahko dobite v Zem- ljepisnem muzeju. Vsi udeleženci ekskurzije dobijo kratek vodnik poti. V primeru podražit- ve prevozov ali povišanja drugih realnih stro- škov bomo primorani podražiti tudi ekskurzi- je. Če se odjavite več kot deset dni pred ekskurzijo, vam vrnemo 90 % vplačanega denarja, kasneje pa le 50 %. Če se ne odjavite vsaj dan pred ekskurzijo, vplačila ne vrača- mo. Udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Objavljamo številko žiro računa: 50100-620-133 05 1010115-1620908. • DVODNEVNA EKSKURZIJA V SLOVENSKE GORICE, PREKMURJE IN PORABJE (12. in 13. 9. 1992). Namen: Regionalna geografija Severovzhodne Slovenije in Porabja s poseb- nim ozirom na vprašanjih vinogradništva, slabo razvitih obmejnih območij; madžarska manjšina v Prekmurju in slovenska manjšina v Porabju. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 in vožnja do Maribora. Nato prečenje Slovenskih goric po nekoliko manj znanem osrednjem delu, ogled vinskih kleti, slatine ipd. Prenočevanje v Murski Soboti. Naslednji dan vožnja po Prekmurju in preko Lendave na Madžarsko. Ob meji v Porabje ter nato preko Avstrije nazaj v Slovenijo in preko Maribora domov. Strokovno vodstvo: prof. Lu- dvik Olas, Igor Žiberna. Cena: 35 DEM člani, 39 DEM nečlani (prevoz, prenočišče; vstopnine niso vštete) na dan vplačila po tečaju BS (v tolarski protivrednosti). Pogoji: primerna oble- ka in obutev, potni list. • ENODNEVNA EKSKURZIJA V ZGORNJE SOTELSKO IN NA KOZJANSKO (10. 10. 1992). Namen: Ogled nekaterih pokrajinskih značil- nosti in ovrednotenje razvojnih možnosti po- krajine. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 ter vožnja do Šmarja pri Jelšah. Peš si bomo ogledali pokrajino med Olimjem in Virštanjem ter na poti obiskali še Atomske Toplice, Podsredo, Kozje, Sotelsko in Slivniško jezero. Povratek iz Šentjurja pri Celju v Ljub- ljano. Strokovno vodstvo: Igor Bahar. Cena: 10 DEM člani in 12 DEM nečlani v tolarski protivrednosti na dan vplačila (po tečaju BS). Vstopnine niso vštete. Pogoji: za teren primer- na obleka in obutev. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA BREŽIŠKO POLJE (7. 11. 1992). Namen: Vprašanja razvo- ja kmetijstva, izvajanje melioracij ter njihova uspešnost. Novi pogoji obmejne lege: prednosti in slabosti. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 in vožnja do Brežic. Peš si bomo ogledali meliorirana območja ob potoku Ga- brnici. Vožnja po obmejnem območju s Hrvaš- ko. Preko Bizeljskega nazaj v Ljubljano. Cena: 10 DEM člani in 12 DEM nečlani v tolarski protivrednosti na dan vplačila po tečaju NBS. Strokovno vodstvo: Marjeta Natek s sodelav- ci. Pogoji: primerna obleka in obutev za hojo po terenu. JESENSKA PREDAVANJA LJUBLJANSKE- GA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Brane Pavlin Predavanja bodo, kot običajno, vsak tretji torek v mesecu ob 19. uri v predaval- nici 233 na Filozofski fakulteti - Oddelek za geografijo. Vstop na predavanja je prost. Ob- vestila o predavanjih bodo objavljena tudi v dnevnem časopisju (sobotne številke) ter na teletekstu TV Slovenije na strani 360: • 20. oktober 1992: Kras v Italiji (dr. Ivan Gams), • 17. november 1992: Naravne znamenitosti Zgornjega Posočja (Danijel Rojšek), • 15. december 1992: S prvomajske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva na Sardi- nijo (več predavateljev). MITJA BRICELJ: REKA IN ČLOVEK - SAVA Drago Perko Ker so samostojne knjige slovenskih geografov zelo redke, smo lahko še posebej veseli, da je mag. Mitja Bricelj priredil svoje magistrsko delo za tisk in knjižici, ki jo je izdala Državna založba Slovenije in uredil dr. Edvard Kobal, dal naslov Reka in člo- vek - Sava. Vsebina je razdeljena na deset poglavij: v prvih predstavlja nekatere geograf- ske značilnosti Save in njeno rabo, v srednjih analizira vpliv gospodarskih in drugih dejav- nosti na kakovost savske vode in podtalnice, v zadnjih pa opozarja na geografski pomen Save, na njen potencial v okviru Slovenije in še posebej na nasprotja, do katerih prihaja zaradi degradacije okolja in potrebe po njegovi rabi. Knjižica ima 68 strani dvobarvnega tiska, na koncu pa je v prilogi na 8 straneh dodanih 23 barvnih fotografij, ki jih je po- snel avtor, in 2 črnobeli slrki. Med besedilom je 1 1 kart in drugih grafičnih ponazoritev, razen tega pa še 13 preglednic. Prostor je nekoliko nesmotrno izkoriščen, saj so 3 strani v celoti prazne, na dobrih desetih straneh pa besedilo ne zavzema niti polovice strani. Zato bi bilo smiselno, da avtor v morebitnem pona- tisu, kjer je to mogoče, doda še nekaj zanimi- 38 GEOGRAFSKI OBZORNIK vosti, ki jih sicer prinaša njegova magistrska naloga. Besedilo je sicer strokovno, vendar pa dovolj poljudno, tako da bo knjiga lahko zanimivo in poučno branje za širok krog lju- di. Da knjižica obravnava zanimivo temo, je pokazala tudi javna predstavitev v Zemljepis- nem muzeju Slovenije 17.4.1992, ko se je v nabito polni dvoranici razvil zanimiv pogovor o problemih, s katerimi se ukvarja predstavlje- na knjižica. Upamo, da bo avtorja in tudi druge geografe to vzpodbudilo, da bomo dobili še kakšno kakovostno, zanimivo in času in njegovim problemom primerno samostojno pu- blikacijo. GEOGRAFIJA V ŠOLI 2 Darko Ogrin Ob 6. Ilešičevih dnevih je izšla dru- ga številka revije "Geografija v šoli". V njej so večinoma objavljeni referati, ki so bili pred- stavljeni učiteljem geografije in ostalim prisot- nim na omenjenem seminarju. Vsebinsko je revija razdeljena na pet zaokroženih enot. V prvi enoti z naslovom "Geopolitični vidiki osamosvojitve Slovenije" so objavljeni naslednji prispevki: Geografske stalnice Slovenije in njeno mesto med makroregijami Evrope (I. Gams), Geopolitični položaj Slovenije in njena odprtost v Evropo (V. Klemenčič), Sedanji evropski procesi in varstvo manjšin (M. Bu- fon) in referat z naslovom Lokalna samoupra- va v republiki Sloveniji (I. Vrišer). Drugi sklop prinaša novosti iz kli- matologije in klimatogeografije, ki so pomemb- ne za pouk geografije. Prispevek A. Hočevarja govori o antropogenih vplivih na klimatske razmere na Zemlji. L. Kajfež - Bogataj ima objevljena dva prispevka: v prvem razčlenjuje vpliv pričakovanih klimatskih sprememb na živi svet, v drugem pa predstavlja opazovane klimatske spremembe v Sloveniji. J. Kunavcr govori o položaju in nalogah klimatogeograf- skih vsebin pri pouku geografije, D. Ogrin daje napotke za postavitev klimatološke posta- je v šolah, I. Žiberna pa opisuje nekatere numerične metode v klimatogeografiji. Tretja enota je posvečena raziskoval- nim dosežkom iz didaktike geografije. M. Klemenčič piše o sistemski teoriji in geografiji v srednjih šolah, K. Kolenc - Kolnik o učenju geografskih pojmov, T. Resnik pa predstavlja raziskavo o znanju geografije in učinkovitosti pouka, ki je bila narejena v srednjih šolah. Predzadnji sklop se ukvarja z vpra- šanji ekološke vzgoje pri pouku geografije. V njem G. Beltram razmišlja o ekologiji, varstvu okolja in pouku geografije. T. Ferjan obravna- va didaktično-metodične pristope pri obravna- vi ekološke problematike s pomočjo knjige Gaia - modri planet. M. Umek pa predstavlja primer načrtovanja ekološke vzgoje pri pouku geografije v Angliji. Zadnji del je namenjen pedagoškim izkušnjam in inovacijam. Prinaša šest prispev- kov: Projektno delo na primeru proučevanja domače pokrajine (S. Brinovec), Vloga vpra- j! šanj pri učnih urah (T. Ferjan), Nekateri aspe- kti prehrane (F. Grlica), Slovenski cestni i križ - učna ura z igranjem vlog in Pomen |i korelacije geografije z ostalimi šolskimi pred- j meti za učenje geografskih pojmov (K. Ko- H lene - Kolnik) in Uporaba videa in računalni- II škega programa PC Globe pri urah geografije ' (I. Lipovšek). Glavni urednik revije je dr. J. Kuna- H ver, izdal in založil jo je Oddelek za geografi- , jo FF, kjer je možno to številko, kakor tudi | prvo, naročiti in kupiti. GUNTER RENNER: lOOO MOŽNOSTI - 1000 TVEGANJ, SKUPNI TRG 1992 Uroš Horvat Zaradi napovedanih procesov integra- cije v Zahodni Evropi (prvega januarja bo uveljavljen skupni evropski gospodarski pros- tor s prostim pretokom oseb, blaga, storitev in kapitala) so vsaj v nekaterih državah dvanajsterice zelo aktualne publikacije, ki osvetljujejo to tematiko. Pri tem prevladujejo publikacije, ki propagirajo procese združeva- nja (cela vrsta jih je na voljo v Evropski hiši Maribor v Univerzitetni knjižnici Maribor). V ZRN je leta 1990 za potrebe izo- braževanja prihodnjih "združenih Evropejcev" izšla pri založbi Konkordia Verlag GmbH omenjena publikacija "1000 Chancen - 1000 Risikcn, Binnenmarkt 1991", ki je zastavljena kot učbenik in delovni zvezek hkrati. V treh poglavjih je predstavljen zgodovinski pregled nastajanja združene Evrope do leta 1992, prednosti skupnega trga (skupni gospodarski prostor, poenotena zakonodaja in podobno) in posamezni problemi, ki pri tem nastajajo (raz- like v gospodarski razvitosti posameznih držav, konkurenca in koncentracija dejavnosti, ekološki problemi, problemi brezposelnosti in podobno). Zaradi zadnjega poglavja, kjer so številni didaktični in metodični nasveti za vključevanje teh vsebin pri pouku, je publika- cija primeren pripomoček pri oblikovanju uč- nih ur (zlasti pouka geografije) v osnovnih in srednjih šolah. OBVESTILO ZA FOTOGRAFE Jurij Senegačnik Ljubljansko geografsko društvo zbira kvalitetne diapozitive za dopolnitev šolskega kompleta regionalnega prikaza slovenskih pokrajin. Dopolnjeni komplet bomo predstavili predvidoma na Ilešičevih dnevih 1993. Zbira- mo tudi diapozitive regionalne geografije Evro- pe in sveta ter diapozitive iz obče geografije (geografski pojmi, elementi, pojavi, procesi) za pouk v osnovni in srednji šoli. Pošljite jih na naš naslov, Aškerčeva 12, Ljubljana. Po stro- kovnem pregledu bomo diapozitive vrnili av- torjem. 39