Iz Jernejeve malhe Šele pravi potres nas lahko dodobra strese. Še sreča, da je bilo tistega jutra le prebujanje bolj grobo, saj smo se šele kasneje zavedli, da je bil potres s središčem v naših krajih prav blizu rušilne moči. Žalostna zgod¬ ba iz Posočja bi se lahko ponovila pri nas. Prvi bi priskočili na pomoč naši dobro organizirani in opremljeni gasilci, zato jim ne odrekajmo pomoči, ko trkajo na naša vrata. Ekipe pive pomoči so s pridobljenim novim znanjem na tečaju in uspehi na regijskem tekmovanju dokazale, da je njihova usposobljenost na visokem nivoju. Pod pokroviteljstvom štaba za civilno zaščito moramo delovati preudarno in predvideti možnost vsakovrstnih izrednih dogod¬ kov. Drugačen stres so doživeli učenci in še posebno starši otrok, ki so v letošnjem šolskem letu prvič prestopili šolski prag. Za nekatere je bil to vesel dan, drugim pa je prinesel veliko dodatnih skrbi, predvsem zaradi oddaljenosti od šole in velike nevarnosti v prometu. Občinski svet za preventivo v cestnem prometu je pravočasno poskrbel za ureditev cestne signalizacije, ter uskladil delo zveze šoferjev in avtomehanikov z delom policistov, un potrebami šol v občini. Prav gotovo pa bodo k urejenim razmeram in dobri prometni varnosti prispevale oznake na tablah, kijih je občina še posebej postavila ob varnih šolskih poteh. Vsem učencem prvega razreda čestitam ob velikem dogodku in jim, kakor tudi vsem ostalim učencem, dijakom in študentom, želim dober uspeh in veliko zadovoljstva. Nekaj poletnih dni, ko komunalci niso praznili zabojnikov, nam je pokazalo, kako je ta dejavnost pomembna. Z zadovoljstvom lahko povemo, da so se pogovori med tremi občinami in krajani, ki so uprav¬ ičeni do nadomestil, v dobro vseh občanov uspešno zaključili. Začasna deponija je zgrajena po strokovnih navodilih in že služi svojemu namenu. Premika se tudi pri spremembah in dopolnitvah prostorskega plana občine, saj je ministrstvo z veliko zakasnitvijo izdalo sklep o usklajenos¬ ti prostorskih, izvedbenih in drugih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica. Tudi krajani našega občinskega središča si že dolgo časa prizadevajo za kvalitetno prostorsko ureditev središča Ivančne Gorice. V času tra¬ janja javne razgrnitve in na javni razpravi so lahko vsi zainteresirani dali svoje pripombe in predloge k ureditvi osrednjega dela občinskega središča. Naslednji korak bo dopolnitev osnutka z upoštevanjem pripomb in predlogov in sprejetje odloka o omenjenem ureditvenem načrtu na seji občinskega sveta. S tem bo dosežena stopnja, ko je možno začeti pridobivati ponudbe izvajalcev in urediti središče Ivančne Gorice. Avgusta in septembra v naši občini že nekaj let intenzivno asfaltiramo ceste. V vsaki krajevni skupnosti so že ali pa bodo v kratkem odpravili prah kar na dolgih odsekih lokalnih in krajevnih cest. Spet so bremena porazdeljena, največja pa, kot običajno, nosijo delavoljni posamezniki, ki jim že vnaprej čestitam za delovne zmage. Ker se jesenske lokalne volitve hitro približujejo, se nekatere že skuša obmetavati s strankarskim političnim blatom. Največkrat leti nesnaga na delovne ljudi na odgovornih položajih. Producirajo jo tisti, o katerih vem ° bore malo, njihovega dela pa tudi ni nikjer opaziti. Jesen je letni čas, ko dobri gospodarji poberejo veliko pridelka ! kepo vas pozdravlja župan Jernej ZUPAN JERNEJ DO KOLEN V BLATU Med 5. in 6. stopnjo nas je streslo Najhuje je bilo na vzhodu občine, kjer je občutna škoda na štirih cerkvah. Vidno pa je bilo poškodovanih 23 objektov. Govori se, da bo novembra obiskal našo občino anglešli princ Charles (nekdanji mož pokojne princese Diane). vrneoiogi v^ivaiicnr ? ixoriGi lir Dlizufvas Sela pri Dobu so se dokopali do nekaj OSKRUNJEN SIMBOL IVANŠKE OBČINE ( s.r.4i tisoč let stare tedanje civilizacije. SREČNO, MATURANTJE! Na Srednji šoli Josipa Jurčiča se šolsko leto zaključi šele po zaključeni maturi v spomladanskem in jesenskem roku. Tudi letošnja generacija naših maturantov je bila zelo uspešna. Maturo je v juniju opravljalo' 57 dijakov in dijakinj. Tudi tokrat je bil uspeh na naši šoli višji (90.3 %) od državnega (86 %). Maturantom so bila spričevala podeljena v ponedeljek, 27. julija, na slavnostni prireditvi v predavalnici srednje šole. Dijaki nižjih razredov so se v prisotnosti staršev in profesorjev poslovili od maturantov s prijetnim programom. Z Občine se od povabljenih žal ni odzval nihče. Maturantka Barbara Piškur je dosegla nad 30 točk, zato sva bili povabljeni skupaj z drugimi najboljšimi maturanti in ravnatelji na Brdo pri Kranju, kjer nas je sprejel predsednik Milan Kučan, in v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so se maturantje predstavili in prejeli spričevala. Vsem našim maturantom in maturantkam želim, da bi bili tako uspešni tudi pri študiju na univerzi in da bi težko pridobljeno znanje v življenju znali s pridom uporabiti. Direktorica Srednje šole Josipa Jurčiča Milena Vrenčur računalniški inženiring d.o.o. ^esta D. g. odredov 17, Iv. Gorica tel - : 769-040, fax : 769-045 : 041/612-923, 661-972 LaMaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna J Ivančna Gorica September 1998 OBISKALI SMO 36. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI MED LETOŠNJIMI ZADRUŽNIMI NAGRAJENCI TUDI ANTON NOSE IZ MEKINJ V drugi polovici avgusta, ko se dnevi že vidno krajšajo in tudi kmet¬ je v glavnem že zaključujejo glavna dela na kmetiji, se vsako leto odvija naš največji mednarodni kmetijsko- živilski sejem v Gornji Radgoni. Letos je bil že šestindvajseti, 1550 razstavljalcev iz 26 držav je do zad¬ njega kotička napolnilo vseh 46.500 kvadratnih metrov. V desetih dneh je sejem obiskal vsak deseti prebivalec naše države. Z njim torej ne živijo le kmetovalci in živilci, temveč vsa Slovenija. Množično so ga obiskali tudi kmetje in ostali občani naše občine. Sejem je bil tudi letos razdeljen na štiri zaokrožene programske celote: razstavni program, strokovni pro¬ gram s posveti, predavanji in z okroglimi mizami, strokovna ocenje¬ vanja in obsejemske prireditve z zabavnimi večeri. V Gornji Radgoni že več let velja za najžlahtnejšo razs¬ tava živine, zaradi njenih strokovnih in razvojih vidikov. Z njo Slovenija kot izrazito živinorejska dežela pokaže, kako napreduje v selekciji, kaj dosega v prireji mesa in mleka, kakšna je surovina za mesne in mlečne izdelke. Poseljenost slovenskega prostora in kulturno krajino bo ohranila samo visoko razvita živinoreja. V Gornji Radgoni Zadružna zveza Slovenije vsako leto podeli tudi nagrade in priznanja najboljšim zadružnikom, zadružnim delavcem in kmetijskim zadrugam.Med letošn¬ jimi enaindvajsetimi nagrajenci je bil tudi član stiške zadruge Tone Nose iz Mekinj. Vse svoje življenje je posvetil kmetijstvu in se ves čas boril za njegov napredek. S svojo umir¬ jenostjo, tehtnimi predlogi in bogati¬ mi izkušnjami je pozitivno vplival na ostale zadružnike. Bil je aktiven v zadružnih organih, trenutno pa je podpredsednik in član UO stiške zadruge. Za priznanje mu zadružniki in delavci zadruge iskreno čestitamo. Milena Vrhovec . Zelo številčna ekipa iz Ivančne Gorice se je udeležila 28. tekmovan¬ ja oračev ljubljanske regije, ki je potekalo 8. avgusta v Smledniku pri Medvodah, udeležile pa so se ga ekipe iz Domžal, Dobrunj, Ivančne Gorice in Medvod. Od 37 prijavl¬ jenih tekmovalcev jih je bilo kar 18 iz naše občine, in zasedli so mesta od prvega do sedmega. Med člani je bil prvi Franc Kavšek, drugi Tone Pečjak, tretji Janez Čebular in četrti Jože Habjan. Pri mladincih je prvo mesto osvojil Anton Markovič iz Črnelega, drugo Rok Levičnik iz Dobrunj, tretje pa Janez Gaberšček iz Domžal. Ekipna odličja za zmago so prav tako pri¬ padla ekipam iz Ivančne Gorice. V kategoriji absolutni zmagovalec je vrstni red takle: Franc Kavšek, Tone Pečjak, Anton Markovič in Janez Čebular. Na državno prvenstvo oračev, ki bo 12. septembra v Vipavski dolini, bodo odpotovali prvi štirje v kategoriji absolutnih zmagovalcev. Želimo jim veliko uspeha. KSS - Ivančna Gorica 2 STRAN ^ - al r i C I 7 M A O E- najboljši med orači PREDSTAVITEV KMETIJSKIH STROJEV V DOBREPOLJU STROJNI KROŽKI DOBIVAJO VSE VEČJI POMEN Ena od dejavnosti strojnega krožka, ki deluje v okviru občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica že od leta 1994, je vsakoletna predstavitev kmetijskih strojev v eni od občin. Letos je bila na vrsti obči¬ na Dobrepolje, kjer ima krožek kar precej članov. Predstavitev, ki je bila v nedeljo, 26. julija, je zbudila veliko zanimanje tako med člani kot med ostalimi občani, ki se zanimajo za kmetijsko dejavnost. »Mislim, da so take predstavitve primeren način, da pokažemo, s kakšnimi stroji smo člani strojnega krožka pripravljeni nuditi usluge in kakšne prednosti in ugodnosti se ponujajo članom«, je dejal njihov predsednik Janez Grum. Govoril je tudi o pravilih pri oblikovanju ceni¬ ka, ki ga vsako leto sprejmejo člani na občnem zboru, izvajalci pa so ga dolžni upoštevati. Predstavil pa je tudi ostale dejavnosti, kijih izvajajo v okviru strojnega krožka. Med drugim so v letošnjem letu imeli vrsto predavanj, tečajev in strokovno ekskurzijo na Bavarsko. Delovanje krožka je pozitivno ocenil tudi župan občine Dobrepolje Anton Jakopič, ki je prav tako omenil pomen »prave kalkulacije« med izvajalci in korist¬ niki njihovih uslug in dodal, da je še Pred nekaj leti prevladovalo prepričanje, da bi lahko delali s sodobnimi stroji na majhnih kmeti¬ jah. Praksa pa je pokazala, da se z medsebojnimi uslugami poceni proizvodnja in zmanjša potreba po nabavi lastnih strojev. Združevanje m sodelovanje na tem področju pa l e tudi evropska zahteva. Po blagoslovitvi strojev so spre¬ govorili tudi predstavniki proizvajal¬ cev, sicer pa so gledalci imeli priložnost videti tudi nekaj demon¬ stracij razstavljenih strojev, kot so bile najnovejše traktorske nakladalke in napravo za obrezovan¬ je parkljev pri kravah. Za boljše razpoloženje ob ogledu sta poskr¬ bela godba Dobrepolje in Aktiv kmečkih žena s postrežbo domačih dobrot. Predstavitev je potrdila besede predsednika Janeza Gruma, da je krožek pomemben tudi z vidika druženja in sodelovanja ter izmen¬ jave izkušenj med kmetovalci treh občin. M.S. ZAVIRALNE SNOVI V MLEKU PONOVNO OPOZORILO VSEM REJCEM! Vse rejce, ki oddajajo mleko, obveščamo, da se v Ljubljanskih mlekarnah izvaja poostren nadzor nad prisotnostjo zaviralnih snovi /antibiotiki, zdravila, čistila, razkužila/ v mleku. Na področju stiške zadruge se prepogosto pojavlja ta problem, zato ponovno prosimo in zahteva¬ mo, da ne oddajate mleka zdravl¬ jenih krav na zbiralnico in da se strogo držite navodila lečečega veterinarja. Prav tako morate dobro izprati mlekarsko opremo in posodo s čisto vodo, da ne pridejo razna čis¬ tila in razkužila v mleko. Za posamezne rejce - kršitelje so sankcije zelo ostre in boleče, kar je občutilo že nekaj naših rejcev. MLEKO S PRISOTNOSTJO ZAVIRALNIH SNOVI JE MANJ VREDNO IN NI ZA PREHRANO LJUDI. ČESAR NE PRIVOŠČITE SEBI, NE SMETE DRUGIM! Kmetijstvo: M-KZ Stična J N KZ Stična vam iz svojih programov za oskrbo v jesenskem obdobju priporoča ugodno nabavo KRMNEGA JEČMENA po 17 tolarjev za kg. Zainteresirane kupce pa obveščamo, da bomo tudi letos dobavljali GROZDJE in SADJE priz¬ nanega pridelovalca z Bizeljskega po konkurenčnih cenah. Dobavili bomo le vnaprej naročeno grozdje, zato se za nadaljnje informaci¬ je obrnite na tel. 777-142 ali 777-045. Opozaijamo vas tudi na ugodno ponudbo umet¬ nih gnojil za oskrbo jesenskih posevkov ter drugega repromateriala, s čimer vam bomo postregli v naših trgovinah. M-KZ Stična S Cre g°rFick a p 0p . lsa KTASJEje Občinski svet Občine Ivančna uorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, (Šport), Mil °’ Fani Sever - Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Maijeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon Bregar 'n S a Prejem ^ Vrilovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno daje glasilo ta ^ 8 ° spodin j stv a v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, -_Z Č SJE Pro izvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. ___ i Gorica ZREDNO POUČEN IZLET letošnje izobraževanje lastnikov lov ki ga že več let pripravljajo 'lavci Zavoda za gozdove O E Novo “to je bilo še posebej zanimivo. Več kot 50 udeležencev izleta si je )krat ogledalo predvsem predelavo Lahko so videli kako in v kaj Vdelajo les, ki ga prodajo l0Z dnemu gospodarstvu Novo testo. . V Straži in v Soteski so videli rokovno krojenje lesa, v Novolesu a s0 spremljali postopek luščenja lodovine in izdelavo vezanih plošč. Tudi ogled pragozda nad odturnom je bil poučen. Že več kot ,o let je minilo, ko so se tedanji trokovnjaki odločili, da bodo kar ■recej hektarov gozda prepustili asu in naravi. Marsikomu od obiskovalcev je ušel vzklik: “Ali ni škoda,” ko je videl debele smreke, ki so ležale na tleh in trohnele. Strokovnjakom pa tega ni žal, saj s^rat^tMahko naučijo, kako bolje in dolgoročno gospodarneje posegati v gozdove. Program so dobro pripravili in ga zanimivo vodili: Stane Zunič, vodja odseka za gojenje, ter Andrej Mirtič m Jože Primc, revirna gozdarja Ambrusa in Krke. OLJČNO OLJE - povzetek raziskave o istrskem oljčnem olju 1. Uvod Slovenska Istra je eno izmed najsev¬ ernejših območij, kjer oljka še uspeva, čnano je, da so oljčna olja iz severnih rredelov boljša, ker vsebujejo več nenasičenih maščobnih kislin. To časti- Ijivo drevo že stoletja domuje v Slovenski Istri - nekatera drevesa majo tudi več sto let, ohranila pa so se raradi svoje izrazite trdoživosti, saj pravimo, da je oljka večno drevo. Danes obstaja v Slovenski Istri nekaj manj kot 900 ha nasadov (od tega 540 ha mladih intenzivnih nasadov). Po nekaterih študijah je možna postavitev skupno 1500 ha oljčnih nasadov. Pridelek bi v polni rodnosti zadostoval ra potrebe slovenskega trga. 2. Klasifikacija oljčnih olj Oljčna olja so po kakovosti in vseb¬ nosti zdravilnih snovi različna, zato se moramo naučiti ločevati med boljšimi in slabšimi. To je za potrošnike pomembno, saj ni vseeno, kakšno olje bomo uživali. Po mednarodnem svetu za oljkarst- vo (v kratkem tudi v slovenskem Pravilniku o oljčnem olju), v katerega so vključene takorekoč vse dežele, proizvajalke oljčnega olja, delimo le-to maščobnih kislin in organoleptično oceno (ocena vonja in okusa) na: Ekstra deviško olje: • organoleptična ocena nad 6,5 • kislinska stopnja do lg/lOOg olja Fino deviško oljčno olje: • organoleptična ocena nad 5,5 ’ kislinska stopnja do 2g/100g olja Navadno deviško oljčno olje: • organoleptična ocena nad 3,5 • kislinska stopnja do 3,3 g/lOOg olja Oporečno deviško oljčno olje: • organoleptična ocena pod 3,5 • kislinska stopnja nad 3,3 g/lOOg olja Tako olje je neprimerno za neposredno uporabo, zato mora pred uporabo v rafinacijo. 4. Kaj vsebuje oljčno olje Istrsko oljčno olje je naravni sok oljke in je biološko polnovredno rastlinsko olje. Za biološke lastnosti so pomembne vse tiste snovi, ki jih vsebu¬ je v manjšem obsegu, to so vitamini A, E, BI in B2, barvila, klorofil in karoten, polifenoli in steroli, ki so pomembni za sintezo nekaterih hor¬ monov. Od vseh maščob ima oljčno olje najprimernejše razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobni¬ mi kislinami. Hkrati ima velik odstotek oelinske kisline ter primemo količino esencialnih maščobnih kislin. V plodovih so prisotni tudi sladkorji, celuloza in minerali, kot so kalcij, kalij, železo in baker, ki ugodno vplivajo na ožilje, srce in presnovni sistem. 5. Učinki oljčnega olja na zdravje 5. 1. Oljčno olje in ateroskleroza 3. Ocenjevanje oljčnega olja 1. oljčno olje: - deviško oljčno olje - rafinirano oljčno olje - oljčno olje 2. olje oljčnih tropin: - surovo olje oljčnih tropin - rafinirano olje oljčnih tropin - olje oljčnih tropin - rafinirano oljčno olje Deviško oljčno olje je pridobljeno iz ploda oljke izključno z mehanskim postopkom v posebnih termičnih pogojih, ki ne povzročajo sprememb olja. Takemu olju lahko rečemo, da je naravni sok oljke. Deviško oljčno olje delimo glede na vsebnost prostih Oljčna olja Slovenske Istre se že nekaj let ocenjujejo po mednarodni metodi za ocenjevanje oljčnih olj, po kateri se spremlja organoleptična ocena in kemijske lastnosti. Vsa oljčna olja tega območja so deviška (zaradi načina predelave), več kot polovica ocenjenih spada v skupino ekstra deviških olj (najboljša oljčna olja). Vsebnost prostih maščobnih kislin je dokaj nizka, po okusu so prijetna, rahlo pikantna in grenka (značilnost najboljših oljčnih olj). Sorta, ki je v Slovenski Istri najbolj zastopana - istrs¬ ka belica, ima zelo primemo razmerje naščobnih kislin za doseganje najboljše kakovosti. Za doseganje take kakovosti so poleg sort pomembni še številni drugi dejavniki. Kot smo že omenili, tudi severna lega vpliva na boljšo kakovost oljčnega olja. Ker posamezniki pridelajo majhne količine plodov, to omogoča skrbno ravnanje v nasadu, pri obiranju in shranjevanju plodov ter oljčnega olja. Ateroskleroza je ena izmed najbolj razširjenih bolezni civiliziranega sveta in je tudi na prvem ntestu po umrljivosti v industrijsko razvitih državah. Študije kažejo, da polovica danes rojenih otrok zboli v srednji dobi za obolenji srca in ožilja. Dejavnike, ki vplivajo na razvoj ateroskleroze, lahko razdelimo v tri skupine. Dejavniki tve¬ ganja, ki jih lahko odpravimo, so nepravilna bogata prehrana, kajenje, sedeči način življenja. Dejavniki, ki jih obvladujemo z zdravljenjem: zvišane maščobe in podobne snovi v krvi, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, emo¬ cionalno labilni ljudje. Dejavniki, ki jih ne moremo odpraviti: moški spol, starost, vpliv dednosti. Pri aterosklerozi sodelujejo številne maščobe. Omenimo le dve. Škodljivo delujejo predvsem maščobe z nizko specifično težo, to je LDL holesterol, zaščitno pa deluje HDL holesterol z visoko specifično težo. Oljčno olje preprečuje aterosklerozo, nadzira holesterol v krvi in veže organizmu škodljivi holesterol z nizko specifično težo (LDL holesterol) Povzetek raziskave: Irma Lekan (se nadaljuje) \. zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. taborska 3,1290 grosuplje V UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE NEPREMIČNINE - CENITEV NEPREMIČNIN - SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE - UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI - ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV telefon: ( 061 ) 763-078 ( 061 ) 762-246 / OD FUSARJA DO OBRTNIKA Ponovno o licencah za prevoze do 3,5 ton Reja piščancev V prejšnji številki sem že pisala o tem, da bodo morali vsi, ki želijo kot s.p. opravljati prevoze do 3,5 ton, pridobiti licenco. Doslej je bila to obveznost le za avtoprevoznike z vozili nad 3,5 tone nosilnosti.. Vprašanje: Odločil sem se za rejo piščancev, dejavnost bi se glasila na moje ime in nimam kmetije. Novosti pa so še naslednje: Licenco bodo morali imeti tudi tisti prevozniki, ki že imajo registri¬ rano obrtno dejavnost do 3,5 tone in za prevoze šolskih otrok, torej velja zakonodaja tudi za nazaj! Rok za pridobitev licence je 31. marec 1999. Obrazec za prijavo na preizkus znanja vsakdo prejme na svoji območni obrtni zbornici. Preizkus boste morali opraviti na Interesu d.o.o., Komenskega ul., Ljubljana, ki je pooblaščen za to. Gradivo ni obvezno kupiti (9.000,00 SIT), ampak si ga lahko izposodite od nekoga, ki je licenco že pridobil. Izobrazbeni pogoj ni predpisan ( pri avtoprevoznikih nad 3,5 t je bil pogoj končana poklicna šola - IV. stopnja strokovne izobrazbe). Licence ni potrebno pridobiti tis¬ tim obrtnikom, ki prevoze do 3,5 ton opravljajo za lastne potrebe, kar pa mora biti označeno na vozilu. Odgovor: Prva pot je, kot vedno, na vašo upravno enoto. Če še nimate ustreznega prostora za vzrejo peija- di, veste pa že za lokacijo, vam bodo povedali, ali je možna sprememba namembnosti zemljišča. Nato boste potrebovali v tudi lokacijsko, grad¬ beno, in kot rečeno, uporabno dovoljenje. Če pa boste imeli prostore v naje¬ mu ali pa jih boste kupili, morate svoji občini predložiti najemno oziroma kupno pogodbo. Ta dejavnost pa ne spada k obrt¬ nim oziroma obrti podobnim dejavnostim in zato zanjo niste dolžni pridobiti obrtnega dovoljenja. Kot zanimivost naj povem, da spada v isto skupino dejavnost »gojenje ptic in ribic«, in ker je to obrti podobna dejavnost, bi morali izpolnjevati izobrazbeni pogoj: vet¬ erinarski tehnik, poljedelec, živi¬ norejec, kmetijski tehnik ipd. Če ustrezne izobrazbe ne bi imeli, pa bi lahko opravili preizkus strokovne usposobljenosti... Pripravila: Jelka Božič Možnosti ogleda poklicev o dualnem sistemu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju DUALNI SISTEM - NOVA DELOVNA MESTA Zaradi aktualnosti na področju poklicnega izobraževanja bi bilo škoda zamuditi predstavitev pok¬ licev, ki so predvideni za izobraževanje po dualenm sistemu. Le-to je zelo pomembno za današn¬ je čase, saj so ti poklici primerni za opravljanje obrtne dejavnosti. Dve leti zapored je Obrtna zbor¬ nica Slovenije organizirala pred¬ stavitev poklicev na MOŠ v Celju, kar je pokazalo, da je zanimanje za obrtne poklice veliko in da nam na ta način predstavljenih informacij primanjkuje. Potrditev tega je lan¬ skoletni obisk, saj si je predstavitve ogledalo več kot 17.000 učencev in dijakov. Letos bodo največ pozornosti posvetili dualnemu sistemu izobraževanja, razpisanemu za letošnjo jesen oziroma za šolsko leto 1998/99. Prikazanih bo vseh 21 razpisanih poklicev: avtomehanik, avtoklepar, mizar, tesar, zidar, mesar, natakar, kuhar, cvetličar, friz¬ er, tapetnik, klepar-krovec, finome- hanik, zlatar, urar, stavbni steklar, elektrikar-elektronik, elektrikar- energetik, usnjarski galanterist, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil ter inštalater strojnih insta¬ lacij. Vsi poklici bodo predstavljeni v posebnem in ustreznem prostoru na tisoč kvadratnih metrih, predstavljali jih bodo učenci sami, tisti, ki se za določen poklic že izobražujejo, sku¬ paj z obrtniki - delodajalci, ki to dejavnost opravljajo kot obrt. Poleg poklicev bodo na voljo tudi informacije Republiškega zavoda za zaposlovanje o možnosti zaposlitve in Centra RS za poklicno izobraževanje o možnostih nadaljn¬ jega šolanja. S tem želimo mladim, njihovim staršem in vsem tistim, ki jim bodo te informacije koristile, prikazati delo v posameznem poklicu, jih zanj zainteresirati in predvsem dvigniti vrednost posameznim, tudi zapos¬ tavljenim poklicem. Predstavitve bodo potekale vse dni sejma, to je od 11. do 20. sep¬ tembra. v hali C 2 sejmišča v Celju. V času sejma si bo mogoče ogle¬ dati tudi domačo in umetno obrt, kar bo v živo prikazano v Hiši obrti. V sredo, 16. septembra ob 11. in 15. uri, pa bo modna revija skupnos¬ ti srednjih tekstilnih šol in usnjarske šole Slovenije. Na ta dan bo tudi posvet »Praktične izkušnje z izvajan¬ jem dualnega sistema.« Pripravila: Majda Može J OBVESTILO % M-KZ Stična obvešča vse svoje člane, kooperante in ostale potrošnike zadružnih trgovin, da bo 3. oktobra letos ob 14. uri, otvoritev preurejene železnine, SP trgovine in novega bifeja v Radohovi vasi. Že sedaj vas vljudno vabimo »na Plusko«. Poskrbeli bomo, da ne boste razočarani! \ M-KZ Stična / POTRESNI SUNEK TUDI V NAŠI OBČINI 31 avgusta 1998 je jutranji potres nemalo presenetil in tudi prestrašil nas ki smo bili bliže epicentru, potresni sunek (ob 4.32 5. do 6. stopnje po evropski lestvici), ki so ga zaznali po celi Sloveniji, z epicen¬ trom v okolici Trebnjega, je poleg strahu povzročil tudi škodo na neka¬ terih objektih. Očitno se tla v Sloveniji še ne umirjajo in potresni sunki opozarjajo, da se bomo s temi naravnimi pojavi še srečevali. Takoj po obvestilu pristojne službe je bila v občini imenovana posebna komisija z nalogo, da evidentira morebitno škodo. Glede na telefons¬ ka sporočila posameznih lastnikov je obiskala in si ogledala prizadete objekte. Treba je reči, da v naši obči¬ ni k sreči ni bilo hujših poškodb na objektih, čeprav jih je nekaj. Škodo pa je v tem trenutku težko oceniti. Imenovana komisija si je ogledala nekaj stanovanjskih hiš in gospo¬ darskih poslopij ter nekatere sakralne objekte. Na nekaterih stanovanjskih hišah so vidne razpoke, tako z notranje kot zunanje strani, vendar gre pri tem za starejše objekte, ki so praviloma zgrajeni iz kamna in slabše vzdrževani. Nekaj manjših poškodb je bilo zaznati tudi na novejših stavbah zgrajenih iz opeke. Več škode in zahtevnejšo sanacijo pa bodo zahtevali sakralni objekti (cerkve). Med temi je po mnenju komisije najbolj poškodovana cerkev Sv. Petra v Pungertu v Krajevni skupnosti Temenica. Poškodbe so bile zaznane tudi na cerkvah v Šentvidu pri Stični, Dobu in Rdečem Kalu. Na vseh poškodovanih objektih bo treba opraviti najnujnejša popravila, za nekatere pa bomo zahtevali strokovni ogled komisije pristojnega ministrstva oziroma spomeniškega varstva. Ugotavlja se, da se poškodovani objekti nahajajo predvsem v bližini meje med občina¬ ma Ivančna Gorica in Trebnje kar kaže, da je bilo potresno gibanje vendarle umirjeno in ni prizadejalo hujših posledic. Informacijo ter poročilo o potresnih dogodkih v Občini Ivančna Gorica bo obrav¬ naval Občinski štab za civilno zašči¬ to in tudi Občinski svet naše občine na svoji seji, ki bo predvidoma konec septembra. Uradno poročilo in ugotovitve ter opis in popis ugotovitev komisije na prizadetih objektih bomo posre¬ dovali na Upravo za zaščito in reše¬ vanje RS, Center za obveščanje Ljubljana, in Izpostavo za obrambo Grosuplje. Pripravil: Vinko Blatnik Ivančna Gorica September 1998 (prvi z desne) Že dolga leta so vaščani Muljave opazovali enega od bajerjev gradu Slemenice, ki je zadnja leta vse bolj postajal zaraščeno močvirje. In tisti najbolj zagnani so se že lani odločili in ga začeli čistiti. Na stotine kubikov blata so odstranili z dna bajerja, velikega kar dober hektar. Že lani so delali dva meseca in letos od spomladi naprej. Kakih 20 najbolj zagnanih je delalo, kadar je pač kdo mogel. Seveda pa brez mehanizacije tudi ne bi šlo. Doslej so očistili že dno in na grobo uredili obrežje. Še nekaj male¬ ga bodo postorili letos. Prihodnje leto pa se bodo lotili zaključnih del, tako da bodo lahko v bajer spustili vodo. Udeleženci akcije so nam zatrdili, da bomo naslednje leto v bajerju že lahko lovili ribe. Sredstva, predvsem za mehanizacijo, so prispevali sami. Pa tudi Kulturno društvo Josipa Jurčiča, katerega last je zemljišče, kjer se bajer nahaja, je prispevalo določena sredstva. Med zagnanci je tudi župan Jernej, ki mu ni bilo žal pri delu do kolen gaz¬ iti po blatu. in kulturne dediščine, kar je pričujoča razstava nedvomno pokazala. Na žalost pa si naše razstave tudi niso ogledali nemški prijatelji, ki so jih občinski možje gostili v naslednjih dneh. Vsem aktivnim članicam ter neka¬ terim še posebej prizadevnim posameznicam se zahvaljujem za odgovoren pristop k delu društva, saj skupaj laže dosegamo zastavljene cilje. Prav tako lepa hvala naši vztrajni in potrpežljivi mentorici Irmi Lekan. Predsednica DPŽ Ivančna Gorica Mari Erjavec RAZSTAVA V »KMEČKI IZBI« OB KRAJEVNEM IN DRŽAVNEM PRAZNIKU V IVANČNI GORICI Članice DPŽ Ivančna Gorica je, kot že nekaj zadnjih let, predsednik kra¬ jevne skupnosti Ivančna Gorica g. Rajh, tudi letos povabil k sodelovanju na proslavi v počastitev praznika KS Ivančna Gorica. V želji, da bi lahko pokazale naše delo na malo drugačen način kot v minulih letih, smo se odločile, da pripravimo staro kmečko izbo, kakršne se spominjamo iz naše mladosti. Na stari »metrgi« smo pokazale le delček iz bogate zakladnice naših kuli¬ naričnih sposobnosti. Članice našega društva so se zelo potrudile in prispe¬ vale stare, še ohranjene predmete, kot so: sklednik, stare sklede, stoli, ura -Pri postavitvi kulis nam je pomagal g. Jože Sinjur iz Gorenje vasi, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Na posebej pripravljenem prostoru je bilo možno kupiti tudi nekaj peciva, po katerem je vsako leto večje povpraševanje. Obenem pa smo pogostile tudi goste, ki so se udeležili proslave in si ogledali naše delo. S pripravo razstave smo imele veliko veselja, saj je bil to nov pristop k prikazu naših aktivnosti, ki pa se še zdaleč ne končajo pri kuhi in peki. Prav lepo je bilo gledati, kako se dvo¬ rana polni prav do zadnjega kotička. Vsaka pohvalna beseda nam je vsem, ki smo se trudile, segla do srca. Grenka kaplja pelina je bila le ta, da se iz sosednje stavbe, ki se ji reče občinska hiša, prireditve ni udeležil skorajda nihče. V našem društvu si med drugim prizadevamo tudi za ohranitev naravne Tudi srečelov je bil nadvse zan¬ imiv, še posebej glavni dobitek, za aterega je imel vsakdo kakšno Plombo, n.pr. kateri del bi bil ol i« na ražnju. To je bil namreč Prašič, za katerega se v imenu vsega valcev je bilo še kar dosti čeprav ljudje niso bili obveščeni o njej. Zato upamo, da bo na prihodnji razstavi več obiskovalcev. Ocenjevalno razstavo s srečelovom načrtujemo za tretji vikend v novem¬ bru 1998. Vabljeni! Za DGMPŽ Duro Čurčič RAZSTAVA OB PRAZNIKU OBČINE IVANČNA GORICA Društvo gojiteljev malih pasem¬ skih živali Ivančna Gorica je skupaj z aktivom kmečkih žena pripravilo zelo lepo in nadvse prijetno razsta¬ vo. DGMPŽ je imelo razstavljenih okoli 200 živali: okoli 20 vrst kuncev, veliko vrst golobov, perutnine in ptičev. Otroci in malo mlajši so si najraje ogledovali hišne pritlikave zajčke ter ptiče. Malo starejši ter odrasli so se zadrževali pri kuncu velikanu - orjaku in pri kurah velikankah. društva zahvaljujem farmi Stična in gospodu Plantariču, v upanju, da bomo še sodelovali. Razstava je lepo uspela in obisko- OSKRUNJEN SIMBOL IVANŠKE OBČINE 27. 8. 1998 je bij poškodovan zgodovin¬ ski spomenik (miljnik), v križišču v Ivančni Gorici. Povzročitelj dogodka je znan, pričakujemo pa, da bodo pristojni čimprej ukrepali in morda obeležje še kako dru¬ gače zavarovali. ODPRTJE AVTOSALONA Odprtje avtosalona in avtoservisa KAVŠEK, 3. julija v Višnji Gori, je bil gospodarski, poleg tega pa tudi svojevrsten kulturni dogodek. Na začetku so zapeli člani Stiškega kvarteta. Prava osvežitev je bila predstavitev folklornih plesov skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični. Prijetno in melodično sta zapela Nace Junkar in njegova učenka Nataša. Za konec je zaigral še ansambel Zasavci, kije igral in prepeval še nekaj ur po koncu uradnega dela prireditve. Ob njegovih zvokih in pesmih so se udeleženci prireditve veselo zabavali. Odprti avtoservis bo svojim strankam nudil avtokleparske, ličarske in nehanične storitve, hkrati pa bo v njem tudi prodajni salon avtomobilov FIAT LANCIA. Želimo si, da bi s svojo poslovno ponudbo koristil prebivalcem ikoliških krajev. kulturno-zabavno srečanje upokojencev in ČEBELARJEV NA KRKI Upokojenci društev Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Grosuplje, Šmarje-Sap in Dobrepolje so se ob reorganizaciji dogovorili, da ostanejo povezani v okviru medobčinske koordinacije, ki jo vodi vsako leto drugo društvo. Ena izmed dogovorjenih nalog je vsakoletno srečanje članov vseh društev. V letošnjem letu je kot nosilec Koordinacije DU Ivančna Gorica organiziralo kulturno- zabavno srečanje, ki je bilo 29. avgusta na Krki. Srečanja se je udeležilo okrog 400 članov iz vseh šestih društev in Čebelarskega društ¬ va Krka in Zagradec. Srečanje so s svojo navzočnostjo počastili tudi župana občin Ivančna Gorica in Grosuplje Jernej Lampret in Rudolf Rome, predstavnica ZDUS-a Angelca Žiberna, predsed¬ nik ZTD Ivančna Gorica Avgust Likovnik in predsednik KS Krka g. Smolič. Čebelarji so pripravili zanimivo razstavo čebeljih pridelkov in pripo¬ močkov za čebelarjenje iz pretek¬ losti in sedanjosti ter bogat srečelov, ki je marsikateremu priklical vesel nasmeh na obraz, ko je nesel domov svoj bogat dobitek. Datum prireditve je bil nameno¬ ma prilagojen tako, da si je poleg navzočih na srečanju razstavo lahko 2. septembra ogledalo tudi okrog 200 učencev in učiteljev osnovnih šol. Članice DU Ivančna Gorica, ki so sc v letošnjem letu naučile kvačkati, so razstavile svoje izdelke, in ver¬ jemite mi, da je bilo kaj videti. Razstavljale so: Magda Klovar z Mrzlega Polja, Milka Kokelj z Mleščevega ter Milka Kotar in Marija Šuštaršič iz Ivančne Gorice. V kulturnem programu so sodelo¬ vala skoraj vsa društva. Slišali smo pozdravne nagovore predsednika društva g. Klovarja, obeh županov ter predstavnice ZDUS-a. Zbor je nato pozdravil in prevzel besedo predsednik ČD Krka in Zagradec g. Rošelj ter pozval g. Pluta, da je v imenu darovalcev, gospe in gospoda Podržaj iz Grosuplja, ki sta sicer naša rojaka, pripel častni trak na prapor ČD Krka in Zagradec. V nadaljevanju sta mlada glas¬ benika Janko Rošelj in Robi Kohek iz Zagradca poskrbela za iztočnico o prijateljstvu in prijeten začetek pro¬ grama. DU Grosuplje se je predstavilo z ženskim pevskim zborom pod vod¬ stvom Mojce Intihar in recitacijo lastne pesmi Karoline Zakrajšek. Šmarje-Sap je na humoristični način predstavila g. Rovškova. Viktor Gliha in Dušan Mazaj pa sta s harmoniko in kitaro pričarala vese¬ lo razpoloženje. Svoje pesmi sta predstavili tudi predstavnici Višnje Gore Marija Pilko in Mihaela Zajc. Zagriški fantje so poleg narodne Zabučale gore zapeli tudi Zdravico, ki jo je napisal naš rojak in Prešernov vrstnik ter urednik Kranjske Čbelice Miha Kastelic iz Gorenje vasi in uglasbil vodja zbora Darko Bregar. Pesem je bila prvič zapeta ob slovesnosti ob 200-letnici Kastelčevega rojstva. Gospod Lenarčič iz Dobrepolja je zaigral na harmoniko in zraven tudi zapel, gospa Kastelčeva pa je zaključila z recitacijo pesmi Življen¬ je imej rad, avtorice Karoline Zakrajšek. Po kulturnem programu je sledil piknik, na katerem so za pijačo in jedačo poskrbeli krški gasilci, za veselo razpoloženje in ples pa ansambel Valovi s Krke. Kljub nižjim temperaturam nam je bilo prijetno in veselo. Ljuba Štrubelj Krka - Brinje Lučarjev Kal Lokalna cesta - preplastitev Dolžina 858 m, širina 3,5 m. Predračun 3.350.000, od tega obči¬ na 2.500.000, KS 850.000 ilje skrbeti zanjo. Krajevna cesta : Prvi odsek dolžina 150 m, širina 3 m Predračun 671.000, od tega občina 134.000, KS 537.000 Drugi odsek 120 m x 2,8 m. 175 m x 2,5 m. Predračun 1.081.000, od tega občina 216.000, KS 865.000 Tretji odsek dolžina 150 m, širina 2,8 m Predračun 600.000, od tega občina 120.000, KS 480.000 asfaltna foto-kronika Jeseni, ko dozori sadje, očitno dozori tudi asfalt. Takrat v marsikateri vasi naše občine zadiši po pregreti črni smo l. Kar nekaj kilometrov cest dobi vsako leto novo asfaltno prevleko. Potem si oddahnejo vaščani, še posebej člani gradbenih odborov, da o občinskem »ministru« za ceste, Tonetu Jerebu, niti ne govorimo. Marsikdo sploh ne ve, koliko truda, dela, in denarja, je treba, da cesta dobi asfaltno prevleko. Vaščani so povsod pripravljeni delati in dati še denar, samo da se v njihovo vas lahko pride po gladki asfaltni cesti. Le redkokdo pa ve, kako se taka asfaltna cesta finan¬ cira. Velja pravilo, koliko mora kdo prispevati za asfalti¬ ranje lokalne in koliko za asfaltiranje krajevne ceste. Tako za lokalno kot za krajevno cesto morajo za utrditev podlage ves potreben denar prispevati občani oziroma krajevna skupnost. Za asfalt pa; - za lokalno cesto prispevajo vaščani 20 %, ostalo občina - za krajevno cesto pa je obratno. Občina prispeva 20 %, vaščani pa 80 % . Enako velja za preplastitev. V zadnjih dneh smo s fotoaparatom obiskali nekaj kra¬ jev. Objavljamo tudi nekaj osnovnih podatkov. Sobrače Krajevna cesta. Dolžina 520 m in širina 3 m. Predračun 2.200.000 SIT, od tega občina 1.900.000, KS 300.000 Podboršt Krajevna cesta - preplastitev. Dolžina 410 m, širina 3 m. Predračun 3.000.000, od tega občina 1.400.000, KS 1.600.000 Temenica Lokalna cesta, 740 m in širina 4 m Predračun 3.695.000, od tega občina 3.000.000, KS 695.000 Cesta v Bregu Krajevna cesta - preplastitev. Dolžina 200 m, širina 2,5 m Predračun 507.000, od tega občina 101.000, KS 406.000 _ Podboršt - Sad Krajevna cesta. Dolžina 164 m, širina 3 m Predračun 622.000, od tega občina 133.000, KS 529.000 Dolenja vas Krajevna cesta. Dolžina 50 m in širi¬ na 3 m. Predračun 164.000, od tega občina 34.000, K S 130.000 STRATEGIJA varstva okolja V OBČINI IVANČNA GORICA Predlog dokumenta je_ zb,r temeljnih okoljevarstven,h načel za ododi razvoj občine, ,zdelan na nodlaai podatkov o sedanjem stanju olja Nastal je iz potrebe po usmerjenem in okolju prijaznem nadaljnem razvoju in predstavlja C nega prvih projektov za uveljavljan¬ je trajnostnega razvoja v Sloveniji na nivoju lokalnih skupnosti. Temeljno načelo je doseči skladen razvoj vseh dejavnosti ob upoštevan¬ ju varstva okolja. Aktivno vključe¬ vanje javnosti in dogovarjanje o predlaganih rešitvah je ob upošte¬ vanju predpisov in njihovem dosled¬ nem izvajanju ključ za reševanje konfliktov. Za dosego teh načel bo občina sodelovala z javnostjo in ljudi obveščala o okoljevarstvenih in drugih problemih ter rešitvah, uvel¬ javljala načelo "onesnaževalec plača", sodelovala z industrijo, kme¬ tovalci in drugimi občinami pri reše¬ vanju okoljskih problemov, vse večje posege v prostor obravnavala z vidi¬ ka vplivov na okolje ter zagotavljala tako rabo prostora, ki bo omogočala čimbolj zdravo in kakovostno bivan- V prvi fazi je najpomembnejša osveščenost ljudi o skrbi za čisto in s tem zdravo okolje, ki naj se začne že v otroških vrtcih in traja, dokler ni dosežena visoka stopnja občutljivosti za okoljske probleme. Zlasti v šolah je učencem dano premalo poudarka na varovanju okolja, organizaciji čis¬ tilnih akcij in okoljevarstvenih obiskih. Osveščeni prebivalci se zavestno obnašajo tako, da čim manj obremenjujejo okolje. Inšpekcijski nadzor še zdaleč ne zagotavlja spoš¬ tovanja zakonodaje, zato se morajo ljudje sami zavedati pomena okolja in se temu primerno obnašati. Predlagani ukrepi za zmanjšanje obremenitev okolja so: • vključevanje javnosti pri reševan¬ ju okoljevarstvenih problemov; • obveščanje o stanju okolja v obči¬ ni; • nujna izgradnja kanalizacije s ČN v vseh vodilnih naseljih; • industrija in farma morajo upošte¬ vati ustrezne predpise o emisijah; • z markiranjem poti, določitvijo con omejitve rekreacije in sodelo¬ vanjem s sosednjimi občinami izboljšati kakovost reke Krke; • domače izdelke uvrstiti v turis¬ tično ponudbo - sodelovanje kme¬ tov s Turistično zvezo; • povezava domačih društev in zvez s turistično agencijo za pripravo programa turistične ponudbe v občini Ivančna Gorica,... Komisija za ekološko čisto občino skrbi za pripravo in izvajanje progra¬ ma varstva okolja in skrbi za vključe¬ vanje javnosti v delo občine na področju varstva okolja. Občane in ostale prebivalce v občini pozivamo, da nam posreduje¬ jo konkretne podatke o onesnaževal¬ cih okolja. Hkrati jih vljudno vabi¬ mo, da sodelujejo pri programu varstva okolja ter pisno posredujete predloge konkretnih rešitev proble¬ mov na Občino Ivančna Gorica, Referat za varstvo okolja in urejanje prostora, Sokolska 8, Ivančna Gorica. Občina Ivančna Gorica Referat za varstvo okolja in urejanje prostora INFORMACIJA 0 JAVNI RAZPRAVI V četrtek, 3. septembra 1998, je v Kulturnem domu v Ivančni Gorici potekala javna razprava na temo ureditvenega načrta osrednjega dela Ivančne Gorice med Ljubljansko cesto in železniško progo, in od stanovanjskih blokov, pošte in banke na vzhodu do gostilne Kos na zahodu. Namen je, da občinsko središče dobi urbanejši izgled z boljšo prometno urejenostjo in pros¬ torsko koncentracijo dejavnosti, ki sodijo v center urbanega naselja. Na javni razpravi so sodelovali projektant, predsednik KS Ivančna gori¬ ca,Regijsko društvo ekološkega gibanja, tajnik občine in občinska strokovna služba. Javne razprave seje udeležilo 30 krajanov, ki so dali pripombe in pred¬ loge k ureditvi središča. Opozorjeni so bili tudi, da javna razgrnitev poteka še do 10. septembra letos, kar je zadnji rok za oddajo pisnih pripomb. Po javni razgrnitvi in razpravi se bo občinski svet opredelil do teh pripomb in predlogov ter do njih zavzel stališče. Dopolnjen osnutek oziroma predlog Odloka o ureditvenem načrtu bodo nato sprejeli svetniki na seji občinskega sveta, objavljen pa bo v Uradnem vestniku občine Ivančna Gorica. Tako bo postal prostorski akt uradni dokument in služil kot osnova za začetek izvajan¬ ja del. Občina Ivančna Gorica Referent za varstvo okolja in urejanje prostora DEJAVNOST ŽUPANSTVA V JULIJU IN AVGUSTU V juliju in avgustu so kljub dopustniškemu času na Županstvu potekali številni pogovori in priprave za modernizacijo krajevnih in lokalnih cest ter druge razvojne naloge v okviru programov tako krajevnih skupnosti kot občine. Hkrati paje bilo v tem času kar precej prireditev in pomembnih oblet¬ nic društev, na katere smo v mejah možnega zagotavljali svojo udeležbo. 7. julij - seja odbora za kmetijstvo in gozdarstvo 8. juljj - pogovor s predstavniki KS Šentvid pripravljamo se na volitve POZIV POLITIČNIM STRANKAM Še dobra dva meseca nas ločita od volitev v občinske svete. Tudi župana bomo ponovno volili. Kot vedno pred volitvami bo tudi tokrat najbrž precej živahno. Čeprav Klasje ni najbolj strankarsko obarvano, saj stranke, čeprav imajo možnost, v časopisu zelo malo objavljajo, pričakujemo pa, da bo pred volitvami drugače. Na skupnem sestanku ured¬ niškega odbora in izdajateljskega sveta Klasja smo se dogovorili, kako bomo spremljali predvolilno dejavnost strank in morda tudi posameznikov. Volitve bodo menda 22. novem¬ bra letos. Vsaj 14 dni pred tem datumom naj bi izšlo Klasje, v katerem bo priloga formata A4 (Uradni vestnik). V njej bodo dobili prostor vse stranke in vsi kandidati za občins¬ ki svet in župana občine. Slike kandidatov bodo objavl¬ jene v barvah. Tiskanje priloge v barvah pa precej stane, zato smo se odločili, da bomo za pred¬ stavitev kandidatov strank zaraču¬ nali stran formata A4 25.000 tolarjev. Na eni strani je za primemo predstavitev prostora za 4 kandidate (fotografija in 10 tip¬ kanih vrst). Seveda pa stranka z zakupljen¬ im prostorom lahko poljubno razpolaga. Kandidatom za župana bo na voljo cela stran formata A 4, prav tako za 25.000 tolarjev. Strankam, vsaki posebej, pa odstopimo celostranski format A4 brezplačno pod pogojem, da bodo prepričljivo predstavile svoj pro¬ gram dela v naši občini za nasled¬ nja štiri leta. Poudarjamo, v naši občini! Pridržujemo si pravico, objaviti le konkretne programe. S tem bi radi omogočili občanom, da bodo kasneje lahko ocenjevali delo strank oziroma svetnikov posameznih strank. Objavljali pa ne bomo kritik in blatenja drugih strank. Za informacije o morebitnih podrobnostih se lahko obrnete na glavnega in odgovornega urednika Klasja Andreja Agniča, telefon 776-106, fax 776- 006. 10. julij - seja Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja 13. julij - podpis pogodb za gradnjo avtoceste (za izvajalce gradbenih del - nadvozi, podvozi) 21. julij - pogovor s predstavniki gozdnih gospodarstev (gozdne ceste) 23. julij - sestanek Komisije za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč 28. julij - sestanek delovne skupine (projekti na področju kmetijstva) 30. julij - sestanek na Geosvetu Grosuplje (mejne zadeve - KS Krka) 13. avgust - udeležba na seji Sveta zdravstvenega doma Ivančna Gorica 17. avgust - razgovor s predstavniki Hidrotehnika Ljubljana (pomanjkljivosti in dodat¬ na dela pri urejanju potoka Šentpavelščica) 29. avgust - udeležba na srečanju upokojencev iz Dobrepolja, Šmarja-Sapa, Grosuplja, Višnja Gora, Šentvida pri Stični in Ivančne Gorice. Pripravil: Vinko Blatnik nekoliko spočiti smo se Okrepčani in Gotenica IZLET SOCIALDEMOKRATOV IZ IVANČNE GORICE PO KOČEVSKI V soboto, 18. julija 1998, so štirje avto¬ busi z več kot 200 socialdemokrati oz. sim¬ patizerji SDS preko Krke, Dobrepolja in Rašice krenili na izlet po skrivnostnem Kočevskem. Organizator, predsedstvo občinskega odbora SDS Ivančna Gorica v sodelovanju s prof. Ivetom A. Staničem, je pripravil zan¬ imiv in pester program, ki ga je pomagalo speljati nekaj dobrih poznavalcev trenut¬ nih, predvsem pa zgodovinskih dejstev, v ezanih na Kočevsko. Najprej smo se ustavili v znameniti cerkvi v Ribnici, kjer nas je pozdravil župnik Maks pavec in nam predstavil Ribnico. Polni pričakovanj smo nadaljevali pot proti nek- a J za prtemu območju Gotenice (čeprav je otenica danes uradno odprta, ogled brez ov °ljenja ministrstva za notranje zadeve ni možen). Ogledali smo si skrbno urejeno Vas ’ o dejavnostih v vasi in vhod v Podzemne prostore, kjer naj bi bili danes finski arhivi Kinoteke, ter poslušali razla- v °dičev, ki pa marsikoga nista repričala. Uradno razlago je dopolnil ro . Ive a. Stanič, domačin iz Kočevske e ' Njegova razlaga v še danes i>loh° u° n ^ an ’ cer * cv ' v Kočevski Reki nas je _ , 0 0 P res unila. V upanju, da se kaj ° l ne 8 a n® bo nikoli več dogajalo, smo I -pali proti Kočevju, kjer nas je najprej sprejel in o Kočevskem spregovoril domači župnik, šentviški rojak Marjan Lampret, nato pa smo bili deležni prisrčne¬ ga sprejema v Hotelu Valentin v Kočevju, ki smo ga dobesedno zasedli. Predsednik občinskega odbora SDS Ivančna Gorica Dušan Strnad je najprej na kratko pred¬ stavil delo odbora, nagovorili pa so nas tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, vodja poslanske skupine SDS Bogomir Špiletič in Janez Žlindra, predsed¬ nik Socialdemokratske kmečke zveze - gibanja za razvoj podeželja ter direktor M- KGP Kočevje, v čigar sestavi deluje hotel Valentin, ki nam je pripravil okusno in obil- nn kosilo. odpeljali v Kočevski Rog, kraj žalostnega spomina za Slovence. Prehodili smo novo postavljeni Križev pot ob poti, ki je mnoge Slovence vodila v smrt. Presunljivo razlago Iveta A. Staniča pred ogledom brezna Pod Krenom je dopolnila Ivica Zupančič s pred¬ stavitvijo svoje pesmi Stricem. Na poti proti domu smo se ustavili še v Žužemberku, kjer smo se okrepčali in nekoliko razvedrili ter se polni vtisov in zadovoljstva ob dobro pripravljenem in organiziranem izletu dogovorili za jesensko ponovitev v smeri proti Celju. Na izlet po Celjskem se bomo predvido¬ ma odpravili 19. septembra 1998. Prijavite se lahko na tel: 061/777-477, Rajko Peterlin, ali 041/695-535, Dušan Strnad. Za vse, ki bi se nam na izletu želeli pridružiti, bo dovolj prostora. Dušan Strnad nredsednik OO SDS Ivančna Gorica DEMOKRATI SLOVENIJE MED NAMI JE BIL GOSPOD TONE PERŠAK Na zadnji počitniški večer se je v naši občini organiziral občin¬ ski odbor DEMOKRATSKE STRANKE Slovenije, ki ga vodi gospod Gabrijel Berginc, dipl. ing. K prijetnemu vzdušju števil¬ nega članstva je še posebej prispevala prisotnost predsednika stranke, Toneta Peršaka. Po kratki predstavitvi naše občine in aktivnosti članstva je g. Peršak še posebej pohvalil, da želimo tvorno sodelovati v naši lokalni skupnosti, s svojim znanjem in izkušnjami pa prispevati k čim večjemu razvoju naših krajev. Torej, nameravamo se pojavljati povsod tam, kjer je potrebno delati in pomagati za boljše življenje v naši občini. Imamo svojo vizijo in svoj program, ki že vnaprej izključuje brezplodne strankarske zdrahe in delitve na »vaše« in »naše«. Sodelovali bomo z vsemi, ki imajo jasne cilje in jih želijo doseči po pošteni poti. Za prvo predstavitev bodi dovolj. Prav gotovo pa vas bomo o naših programih in pogledih še obveščali. Če vam ni vseeno, kje in kako živite, pa še niste v nobeni poli¬ tični stranki, vas vabimo, da pridete v našo stranko, ki je vedno odprta za dobre ideje, delovne in poštene ljudi. DEMOKRATI SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR IVANČNA GORICA STRAN 7 JUBILEJ 1998 CISTERCIJANI, POSPEŠEVALCI GOSPODARSKEGA RAZVOJA Cistercijani so želeli živeti od dela svojih rok in biti v gospo¬ darskem oziru čim bolj neodvis¬ ni od svojega okolja. Tudi zato so se naseljevali v neobljudenih krajih, kjer so si morali razmere za bivanje šele ustvariti. Seveda je njihova želja po neodvisnosti zahtevala, da je postal vsak od samostanov v sebi zaključena in samozadostna gospodarska skupnost. Osnovno bogastvo so bile obdelovalne površine, ki so sijih menihi izkrčili. Na njih so pridelovali poljščine, redili živino, sadili sadovnjake. Vsak samostan je imel tudi samostan¬ ski vrt, kjer so pridelovali ne le vrtnine, ampak tudi zdravilne rastline, s pomočjo katerih so zdravili obolele člane samostanske skupnosti in okoliško prebivalstvo. Cistercijani so tudi uvedli in razširili mline na vodni pogon. Do takrat se je žito mlelo po večini še na žrmljah, tako kot so to delali še v antiki. Ustanavljali so tudi posebne pristave, imenovane grangije, kjer so delali samostanski brat¬ je, imenovani konverzi. Samostanska pravila namreč niso dovoljevala, da bi se član samostanske skupnosti preveč oddaljil od samostana. Ker pa se je samostanska posest v sto¬ letjih z volili in darovnicami povečevala, je bila ureditev s sistemom samostanskih grangi- jev primerno rešena. Na ta način se je gospodarski vpliv cis¬ tercijanov še povečal. V okviru samostana so delale tudi obrtniške delavnice, saj so v samostanski skupnosti naredili tako rekoč vse sami. Še danes lahko v stiškem muzeju vidimo strešnike, ki so jih izdelovali v samostanu za lastno porabo. Imeli so čevljarja, krojača, kas¬ neje, ko je to postalo aktualno, pa električarja (in svojo elek¬ trarno) in mehanika. Seveda je tako zastavljeno gospodarjenje predstavljalo močan magnet za okolico. Zemljiški gospodje so se radi zgledovali po cestercijanskih »gospodarstvenikih«, okoliško prebivalstvo pa se je ob stiku z njimi učilo umnega, bolj naprednega gospodarjenja, saj so okoliški kmetje nemalokrat delali na samostanskih poses¬ tvih kot najemniki. S takim gospodarjenjem so ustvarjali tržne presežke in tako pospešili trgovino in izmenjavo blaga. Zgodovinarji vedo, da se je v srednjem veku neprimerno bolje godilo tistim kmetom, ki so bili podložniki samostanov, kot tistim, ki so imeli svetnega gospodarja. Če pustimo ob strani »ideološko« razlago, da so imeli samostani za sočloveka več čuta kot svetna gosposka, pa vsaj lahko rečemo, da je od umnega in naprednega gospo¬ darjenja imel tudi kmečki podložnik korist. Uvedba pluga namesto starodavnega rala mu je olajšala delo; razna obrtniška dela, ki jih je za samostan opravljal doma in predstavljajo začetke manufakturnega gospo¬ darstva, so mu večala blagostan¬ je, kar je bilo ob prehodu iz nat¬ uralnega v denarno gospodarst¬ vo še kako pomembno. Tudi vključevanje kmečkega prebi¬ valstva v trgovske tokove je imelo pozitivne posledice. Naš kmet je postal ne le premožnejši, ampak tudi bolj razgledan. Samostan je vsestransko pod¬ piral umetnost, bil je odprt za sodobne nove umetniške tokove. Kdor ima rad umetnost in se nanjo nekoliko spozna, bo v Stični lahko občudoval skoraj¬ da vse pomembnejše sloge evropske umetnosti. Vse pre¬ malo se zavedamo, kakšne bis¬ ere premore Stična, saj je en sam muzej. Ko bi se znali ustavi¬ ti in prisluhniti govorici stoletij, bi se nam duša in telo spočila. To vedo mnogi obiskovalci Stične, ki leto za letom vedno znova prihajajo, da bi se naužili njenih lepot. Prihodnjič: Stiške drago¬ cenosti M. Ficko DR. FRANC PERKO, beograjski nadškof in metropolit - naše gore list Srečanje z gospodom dr. Francetom Perkom je nekaj posebnega. Nekaj, kar si človek vtisne globoko v srce. Pred njim se počutiš majhnega; pa ne zato, ker bi on vzbujal občutek superiornosti. Ravno obratno. Gospod nadškof je sila preprost človek in zna za vsakega najti toplo besedo. Po nekajminutnem pogovoru se mi je zazdelo, da sva že stara znanca. Srečala sva se v Grosuplju pri Vrhovčevih, kamor gospod nadškof rad zahaja, da se vsaj kako urico malo spočije od svojega napornega dušnopa- stirskega in diplomatskega dela. Kje ste se rodili, gospod nadškof? Rodil sem se na Gmajni. Zato tudi dostikrat opravičujem svoje nerodnosti s tem, da pravim: kaj pa naj pričakujete od človeka, ki je rojen na gmajni? Namreč današnja vas Krka ni bila tako velika. Del od mostu navzdol se je imenoval Gmajna, Krka pa je bila župnija in občina. Osnovno šolo sem končal na Krki, nižjo gimnazijo pa leta 1945 v tedanjem Baragovem semenišču v Ljubljani. Kdaj ste začutili, da vas Bog kliče v svoje vrste? Ko sem končal nižjo gimnazijo, sem se vpisal na klasično gimnazijo in leta 1949 tam tudi maturiral. To so bili težki časi in vse bolj sem spoznaval, da je pri študiju teologije še največ svobode. Zato sem se tudi odločil za študij, ker sem spoznal, da bom kot duhovnik lahko največ dobrega storil za bližnjega. Preprosto nisem želel, da nekaj postanem, ampak da nekaj bom. Že dva dni po vpisu na teološko fakulteto so me poklicali na OZNO na zaslišanje in potem me je ta »varuhinja« spremljala do konca študija. V duhovnika pa sem bil posvečen že po četrtem letu študija. Takrat je bilo veliko pomanjkanje duhovnikov. Mnogi so zbežali in zato smo skrajšali študij na pet let. Že 14 dni po novi maši so me poklicali na služenje vojaškega roka. Ste pri vojakih doživeli kaj posebne¬ ga? Služiti sem moral 18 mesecev. Tisti dan, ko sem bil odpuščen in sem že bil na železniški postaji, da se bom iz Beograda odpeljal v Ljubljano, je prišel za mano oficir in mi dejal, da se moram vrniti v kasarno, da bomo uredili še neke zadeve. Šlo je namreč za za današnji čas zelo nedolžno šalo, ki sem jo kak dan pred odpustom povedal nekemu špiclju. Vprašal sem ga, če ve, katera ptica je najdražja.Odgovor je bil Galeb. To pa je bilo ime ladje, s katero se je takrat prevažal predsednik Tito. Zaradi te in še ene podobne šale sem bil obsojen na tri leta zapora. Na to se je pritožil državni tožilec in dobil sem še dve leti, torej skupaj pet let zapora. Preživljal sem ga v različnih krajih, nazadnje v Sloveniji. Vendar so me po treh letih končno izpustili.« Pa ste vi mogli vse to tem ljudem iskreno odpustiti? Pravzaprav nimam kaj odpuščati. Menim celo, da bi bilo za vsakega duhovnika dobro, da bi bil vsaj eno leto v zaporu. Vidite, ko sem šel skozi to »šolo«, sem spoznal, kako je res, kar pravi pregovor, da kar Bog stori, vse prav stori. Res da je tri leta take šole malo dolgo, vendar se zato rad pohval¬ im, posebno v Beogradu, da nimam samo teološke fakultete, ampak tudi »visoku školu lopova«. Tako namreč doli imenujejo zapor. Povem še, da sem tako pridno študiral, da sem to fakulte¬ to končal v treh namesto petih letih. To mi sedaj zelo koristi, ker prihajajo k meni tudi »lopovi« in jim kar naravnost povem, da ne bodo kaj dosti dosegli, ker imam »visoku školu lopova«, tako da me zagotovo ne bodo mogli prelisičiti. Kako je potekala vaša nadaljnja živl¬ jenjska pot? Ko so me izpustili iz zapora, sem doživel veliko krizo. Za nekaj časa sem zapustil duhovniško službo in se vpisal na pravo. Zahvaljujoč tedanjemu škofu Vovku in Brezjanski Materi Božji sem spet našel pravo pot in pričel kot kaplan v župniji Šenčur pri Kranju. Tam je kriza sama po sebi minila in prešla. Prehodno so me poslali za kaplana v Trnovo, po šestih tednih me je škof Vovk poslal v župnijo Skaručna. Nekaj let sem vsako nedeljo maševal tudi na Šmarni gori. V naslednjih letih sem naredil še licenciat in potem doktorat. Kmalu zatem sem postal predavatelj ekleziologije na teološki fakulteti v Ljubljani. Ker mi je še veliko manjkalo, sem šel študirat še v Rim in se izpopol¬ nil v vzhodnem obredu. To je obred, ki se ti najprej zdi malo smešen, ko ga dodobra spoznaš, pa vidiš, da je zelo bogat. Ko ste bili profesor na teološki fakul¬ teti, sta bila vaša kolega tudi sedanji nadškof dr. Rode in stiški opat dr. Mihaela Zajc VIŠENJSKE KOŠARICE Na Peščenjeku je bila košarica Grumova Micka, sestra Kovačeve matere, rekli so ji ljudje kar Grumova, ker je živela pri Kovačevih (Zupančič), njen pravi priimek pa je v ljudskem spominu že zbledel. Bila je dobra poznavalka in zbiralka gob, pred vaškimi otročaji je skrivala svoje "štante", kjer je največ gob tudi sama nabrala. Prodajala je sv eže in suhe gobe. Bolj oddaljena naša košarica je bila Kavčeva mati, Frančiška rhovec, na Selih, bila je zelo odloč¬ na in podjetna, celo pri rojstvu svojih otrok - štirinajst jih je imela - si je znala sama pomagati, tudi na njivi se J e to kdaj zgodilo, tako je pripove- _ ov ala. Kot košarica je bila zelo živahna in sposobna zbiralka in pro¬ dajalka. 0 naših hribih je košarila tudi y 5 ®j' ai i eva mama, Brlanova iz e 'ke Loke onkraj našega železniškega predora, bila je stara mati našega logarja in diplomanta gozdarstva Francija Kogovška. Špe- harjeva mama je bila priljubljena zbiralka v Kriški in Novi vasi. V naš oddaljeni Izvirk je hodila košarica iz Metnaja, pozno zvečer je dostikrat prišla v mlin po jajčka, piščeta, zajce, s Hudega pa je hodila nabirat tudi v naše vasi košarica, ki je bila mati znane babice Karline Štrubelj. In kako je bilo v vasi, kadar je prišla košarica? Takole pripovedujeta sestri Erjavec iz Kriške vasi, Nežka Erjavec, poročena Normali, rojena leta 1909, in Marija Erjavec, rojena leta 1912: "Košarile so predvsem ženske, naziv so dobile od nošenja košar, katerim smo rekli "kašice". Prišle so od vseh vetrov, po dvakrat na teden. Včasih se je zgodilo, da sta prišli kar po dve na en dan. Kupovale so zelišča, dišavnice, suhe in sveže gobe, piščance, fižol, lečo, maslo, surovo maslo, zajce, jajca, orehe, ješprenj, kašo, malinovo listje, arniko, jagode, borovnice, kdaj tudi volno od ovc. Košarice so bile največkrat žene železničarjev, zato, da so imele "frej" karte na vlaku ali vsaj popust. Na mitnici na Dolenjski cesti v Ljubljani so pregledovali, kaj nese vsaka "na plač”. Od tega so morale nekaj plačati, enako tudi na živilskem trgu od prodanega blaga. Gospodinje v vaseh so bile košaric vesele, saj je vsaka komaj čakala, da kaj proda, včasih so hranile, da je bilo za vsako nekaj. Otroci smo bili tudi veseli, saj so starši za prodano blago kupili zmeraj kaj novega: šolske potrebščine, hlače, "čižme , "kikle", "špecerijo". Kis so delali iz češmina, in ga ni bilo treba kupovati. Tudi kvas so delali doma in posušili tiste majhne hlebčke. Košaril je tudi neki moški, kateremu smo rekli lasar. Kupoval oziroma zamenjeval je kakšno malenkost, npr. šivanke, sukanec, dali smo mu lase. Mati so spravljali lase, ko so nas česali, pa še ostrigli so se. Kam je oddajal možakar lase, ni povedal.* V tistih časih, ko so hodile okrog še košarice, smo otroci dobili kakšen jajček samo takrat, ko smo imeli god, za očeta je pa moral biti jajček ali jajčni kropček. Košarice so zmeraj povedale tudi kaj novega: če je kdo umrl, če se je ali če se bo kdo ženil ali rodil, če je bila kakšna nesreča. Zato smo tudi otroci komaj čakali, da smo poslušali, kaj se pogovarjajo. Košaijenje je bilo koristno za vse, tisti, ki je prodajal, je dobil kakšen dinar, ženske so pa kaj malega zaslužile, pa še novice so se na ta način širile. Takrat so bili težki, a lepi časi. Pred zadnjo vojno se je košaijenje ustavilo, ker so košarice takoj obdolžili za vohunke, tudi pobrali so jim vse, kar so nosile v košarah. Po končani vojni ni bilo več teh pridnih žensk, košaric, ki so kupovale, pripovedovale in se borile za skorjico kruha." Njihove koššrice, "kašice" jim pravijo še sedaj pri nas preprosti Nadrah. Večkrat je slišati, da še sedaj ni pravega nadomestila za vas. Ne bo držalo. Imamo zelo dobro nadomestilo, pač pa bi lahko dejal obratno. Stiški opat oziroma stiška opatija ne bi imela nadomestila za vse to, kar je gospod opat, dr. Nadrah storil zanjo. Brez dvoma stiška opatija brez dr. Nadraha ne bi bila to, kar danes je. Vsa čast stiškemu opatu. Kdaj ste postali beograjski nadškof in metropolit? To ima svojo zgodovino. Že dr. Šuštar me je predlagal za ljubljanskega pomožnega škofa. Vendar iz določenih razlogov za to nisem bil dober. Za beograjskega nadškofa sem pa bil. Po določenih procedurah sem naredil »neko neumnost«. Na koncu svojega življenjepisa sem pripisal, seveda v itali¬ janščini: »Mojemu prijatelju Jezusu ne morem reči ,ne«. In kljub vsem nega¬ tivnim predznakom, ki sem jih v svojem življenjepisu navedel, meje papež Janez Pavel II. 16. decembra leta 1986 imeno¬ val za beograjskega nadškofa. Gospod nadškof, velikokrat omenjate svojo bolezen. Kaj mislite o smrti? Predvsem to, da seje ne bojim, pač pa si jo želim. Smrt ne pomeni nekaj groznega in konec vsega, pač pa ravno obratno. Smrt je nekaj lepega, začetek našega pravega življenja. Mi še nismo, mi šele bomo. Še veliko lepih besed je bilo izrečenih, veliko smo slišali v številnih pogovorih in intervjujih, ki jih je imel dr. Perko v različnih medijih. Poslovil sem se od njega z njegovimi lastnimi besedami:«Želim vam še naprej vse blagoslove zemlje in neba na priprošnjo blažene device Marije in da bi v službi cerkve naredili še veliko dobrega«. Z nadškofom se je pogovarjal dr. Janez Mervič. ljudje, so bile prav navadne, nič pobarvane, ovalne oblike in še kar visoke. Seveda so imele roč, locaj; gorje, če se je kateri izpulil! Take "kašice" so izdelovali tudi naši domačini, včasih pa so jih pripeljali s seboj Suhokranjčani, ko so prišli sem po vrbje. Vrbja jim je tam manjkalo: Suha krajina, pri nas pa je toliko potokov in toliko vrbja! Včasih je znal okrog Višnje Gore vsak kmečki gospodar kaj splesti za dom: korbo, cajno, košaro, tavam- pasto korbo, cambah, koš, "čovn" za drva, sejalnico, otroške košarice, košaro s pokrovom za domač kvas, lese za sušenje sadja, peharje, kakšen bedek ali pa vsaj predpražnik iz ličkanja. Najbolj prizadevni so spletli celo šatrgo iz protja ali pa gnojni koš. Mihaela Zajc •Opomba: V Višnji Gori je še nekaj časa po vojni živela Polona Vrhovnik, v "pulfertumu". Zbirala je lase in iz njih izdelovala razne stvari, tudi nogavice in jopice. PRAIZVEDBA MOJEGA ORATORIJA NAJ BI IZZVENELA KOT STARO, SPROŠČENO SLOVENSKO PRAZNOVANJE in agns. POTI IZ ŽIVLJENJSKEGA STRAHU Neverjetno veliko ljudi išče knjige o premagovanju strahu. Sedaj je za te iskalce pri Mohorjevi založbi izšla knjiga, ki govori samo o tem. Knjiga Na koncu predora je luč nosi podnaslov Zdravila za dušo, podnaslov pa pojasni še en podnaslovček Poti iz življenjskega strahu. Avtor knjige je Karl Gartner, ki pojasni oblike strahov, telesne odzive na strah, bolezni, ki izvirajo iz njega, opiše osnovne strahove (strah pred samoto, pred neuresničenim pričakovanjem, pred strašenjem - pri otrocih, pred izgubo, pred občutki krivde, pred užitki, pred zdravnikom, pred prihodnostjo, pred rakom, pred smrtjo idr.) in kako se lahko borite proti njim. Našteje tudi nekaj telesnih, dihalnih vaj, meditacijo in opiše način razmišljanja, ki ga morate imeti, če hočete srečno živeti. Za pokušino vam predstavljam eno najlažjih vaj za premagovanje strahu, ki je opisana v knjigi. Zvekalka Druga vaja: žvečenje Izvajajte nekaj časa odločne namišljene gibe kot pri žvečenju. Pti tem vam lahko dobro služi žvečilni gumi. Psihološke raziskave so pokazale, da že samo žvečilni gibi skrivnostno preženejo strah. Pa brez strahu v šolo in službo po počitnicah vam želim! Če ne bo šlo drugače, pa poskusite z žvečilko: MILOŠ GENORIO Z RIBNIŠKIM OKTETOM NA TURNEJI PO KALIFORNIJI Tako je izrazil svoja pričakovanja g. Avgust Ipavec, ko smo ga poleti sredi priprav prosili za kratek pogov¬ or. Posredujemo vam ga v strnjeni obliki, saj zanimivemu pogovoru kar ni hotelo biti konca. Rodil se je v Ročinju na Tolminskem, ob sotočju slovanskega, romanskega in germanskega sveta. Izkustvo mirnega sožitja teh treh svetov, ki določajo Evropo, je v mar¬ sičem oblikovalo tudi njegovo duhovno usmerjenost. Po gimnaziji v Ajdovščini, kjer je vedoželjnega in glasbeno nadaijene- ga kmečkega fanta rzumevajoče spodbujala in usmerjala v svet umet¬ nosti in glasbe prof. Lojzka Brusova, se je odločil za študij teologije. Na to svojo profesorico slovenščine ohran¬ ja skladatelj zvest in prijazen spomin. V Ljubljani je poleg teologije študiral tudi kompozicijo, in sicer na ljubljanski glasbeni akademiji, kjer sta mu bila mentorja skladatelja prof. Vilko Ukmar in prof. Blaž Arnič. Nikoli ne bo pozabil, kako očetovsko sta spremljala njegova pota. Nasvet skladatelja Arniča »Prisluhni zemlji« ga vedno spreml- DEDIŠČINA Podedoval je Franc velik gozd in stric mu je takrat povedal: »Spoštuj ta gozd, ki je od davnih dni last mojih, tvojih dedov. Naš rod je vedno zemljo ljubil >n je nikoli ni prodal. Zdaj tebi jo izročam - glej, da boš z njo lepo ravnal. ja, ko preliva v glasbeno govorico tisto, česar je polno srce. Deset let je služboval kot duhovnik v koprski škofiji, nato pa se je s privoljenjem svojega škofa dr. Jenka leta 1975 napotil na Dunaj, da bi na tamkajšnji glasbeni akademiji izpopolnil svoje znanje. Tuje bil med drugim tudi učenec znamenitega prof. Alfreda Uhla, ki mu je bil pravi oče. Za diplomsko nalogo je uglasbil znani tolminski mit o Zlatorogu. Tolminski je namenil tudi Tolminsko mašo in Tolminski križev pot. Iz evropske duhovne zakladnice pa je črpal za oratorij o sv. Frančišku (izvedbe so bile že marsikje po Evropi, od Rima, Assisija in Padove do Dunaja in Budimpešte) in za ora¬ torij Missa in agris, ki bo prvič izve¬ den ravno v Stični. Mašo narodov, ki jo bodo v stiški baziliki izvajali kot sklepno prireditev, pa so prvič pred¬ stavili na Dunaju, nato pa še v Pragi in Budimpešti. Posvečena je dr. F. Konigu, dunajskemu nadškofu, ki je velik prijatelj Slovencev. Gospod Ipavec je trenutno bolniš¬ ki duhovnik v enem od dunajskih sanatorijev, inkardiniran v dunajski nadškofiji, čeprav ima slovensko in ne avstrijsko državljanstvo. In spomni stare se postave: Iz gozda je gospodar jemal, ko je bilo težko pri hiši, ko hčeram doto je dajal.« V nedeljo pride Franc v stari kraj, da dediščino si ogleda. Še ve ne, kje ta gozd leži. Mejnike kaže mu soseda. O svojem najnovejšem delu pa sam pripoveduje takole: »Nastanek oratorija Missa in agris (Maša na polju) je neločljivo povezan s stiškim samostanom, saj sem začutil prvi navdih ravno v zbrani tihoti te skup¬ nosti. V duhovnih pogovorih s patrom opatom pa je ta navdih dobi¬ val vse določnejše oblike. Prevzela sta me dobrota in neka pristna nar¬ avnost v odnosih, pa tudi milina dolenjske pokrajine. Moj poseben spomin velja tudi g. Gabrijelu Humku, ki me je, sam umetnik, globoko dojel, mi v krizi, ki jo doživlja vsak umetnik, obzirno potrkal na vrata in mi »posodil« svojo sliko Kristusa, ki objema sv. Bernarda. To umetnino sem smel odnesti na Dunaj in je bila skozi vseh šest let vir navdiha za moj oratorij. Kaj lahko pove moj oratorij sodobnemu človeku? Prvič, da je vsako človeško bitje ustvarjeno po božji podobi in zato dragoceno. Drugič, da je okoli nas vse polno svetnikov, kajti kdor odkritosrčno išče lepoto, resnico, dobroto in večno sveto skrivnost, je v njem že nekaj svetnika. Tretjič je moja skladba tudi slavospev ženi, ki je moškemu dopolnitev. V oratoriju nastopata Benediktova sestra Sholastika in sodobnica sv. Bernarda, znamenita zdravnica in opatinja sv. Hildegarda iz Bingna. Četrtič udejanjam v tem delu svoje videnje človeškega sožitja, saj povezujem antični, slovanski, romanski in germanski svet. V ora¬ toriju namreč uporabljam avtentična svetopisemska besedila, citate iz Dantejeve Božanske komedije, spisov sv. Benedikta in sv. Bernarda ter srednjeveške pivske pesmi. Petič pa bi hotel povedati, da v tem ora¬ toriju zvene slovenske melodije, oglašajo se slovenski zvonovi, kajti želim si, da bi ta oratorij izzvenel kot veselo, sproščeno staro slovensko praznovanje.« Gospodu Ipavcu želimo od vsega srca, da bi se vseh 348 strani notnega zapisa spremenilo v blagoglasno sozvočje melodij, ki so se rodile, zorele in dozorele v tihoti stiškega samostana in da bi njegovo najnove¬ jše delo razkrilo Evropi ne le lepoto veselega pritrkavanja naših zvonov, pač pa tudi kulturo in duhovnost, ki sta oblikovala in določala slovenskega človeka. Ker je gospod Ipavec umetnik, gleda slovenskega človeka s srcem, srce pa opraviči vsako napako, zato se mu zdi sloven¬ ski človek eno duhovno najlepših človeških bitij. Pogovarjala se je M.A. Ficko Zdaj vrača v mesto se bolan, ne ve, kaj če storiti. Kako naj ljubi, kar mu tuje je, a vendar moral bi ljubiti! Morda pa je to praspomin - morda ga zemlja potrebuje. Kar je dajala prednikom, ji tudi on dolguje. Pavel Mišmaš Že v juniju, ob praznovanju dneva državnosti, je naš domačin Miloš Genorio z Ribniškim okte¬ tom gostoval v različnih krajih na zahodni obali ZDA. Ker pa ga ni bilo mogoče dobiti niti potem, saj se je odpravil na družinski potep po Tuniziji, vam nekaj o tem poročamo sedaj, ko je končno srečno pripotoval domov. Ribniški oktet letos praznuje 20- letnico svojega obstoja in ob prazno¬ vanju dneva državnosti so pevce za skoraj dva tedna povabili v ZDA, predvsem med tja živeče Slovence. 20. junija so tako nastopali v Slovenskem domu v San Franciscu, naslednji dan, v nedeljo, v slovenski cerkvi. V ponedeljek so poleteli v Los Angeles in v torek peli pred Nadzornim svetom. Tam so poželi bučen aplavz, vse skupaj pa so pre¬ našali po televiziji. Na sam dan državnosti jih je spre¬ jel slovenski vele¬ poslanik, nastopali pa so v italijanskem Kulturnem cen¬ tru. Poleg obveznosti pa so jim gos¬ titelji pripravili tudi zanimive oglede Beverly Hillsa, Santa Barbare, Long Beacha, Disneylanda, Hol!ywooda... Po zaključku turneje so se za štiri dni ustavili še v Torontu, kjer so se jih spominjali še izpred dveh let. Tam so bili gostje zbora Fantje na vasi. Miloš je sedaj, kot že rečeno, končno doma. Pravi, da se ta trenutek ne more posvečati svoji solistični pevski karieri, saj ga čakata še zadnji izpit in diploma na Visoki zdravstveni šoli. KM Oktobra bodo v stiški baziliki naslednje jubilejne prireditve: 1. V soboto, 3. oktobra 1998 ob 17. uri bo pod vodstvom skladatelja Avgusta Ipavca praizvedba oratorija Missa in agris. Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenije pod vodstvom dirigenta M. Muniha. Solisti: Irena Baar, Janez Lotrič, Neven Belamarič in Demeter Bitenc. Zbori: združeni ljubljanski zbori, ženski zbor Andrej Vavhen, otroš¬ ki zbor iz Stične in pritrkovalci z Brezij. 2. V nedeljo, 4. oktobra 1998 ob 10. uri bo pod vodstvom opata iz Mehreraua Kassiana Lautererja slovesno bogoslužje. Med slovesnostjo bodo izvajali Mašo narodov skladatelja A. Ipavca. 3. V nedeljo, 4. oktobra 1998 ob 16. uri bo slovesni zaključek jubilejne¬ ga leta. Med slovesnim bogoslužjem, ki ga bo vodil slovenski metropolit dr. Franc Rode, bodo zbrani opati in opatnje peli cestercijanski koral. jtjjagf POGAJANJE V OBČINSKEM SREDIŠČU KINO IVANČNA GORICA preurejanje »rdeče hiše«, novi stanovalci Občina Ivančna Gorica se je dr0 odločila in odkupila del "!deče hiše«, ki je bila last podjetja TRAlG- »Zadružni del« ima že z ,rine stanovalce, »občinski del« pa b 0 zdaj zdaj napolnjen z novimi. Ko smo drugi veselo počitnikovali, sc : e v rdeči hiši intenzivno preureja¬ lo Spodnji prostori, kjer bo na desni strani oddelek vrtca, na levi pa knjižnica, so v zaključni fazi. Del prvega nadstropja tudi pripada knjižnici, uprava zdravstvenega doma pa tu deluje že drugo leto. Drugo nadstropje je bilo v celoti deležno temeljite prenove. Uprava vrtca seje umaknila knjižnici v drugo nadstropje, kjer ima novo domovan¬ je tudi Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Prijazni in lepo opremljeni pros¬ tori so vzpodbudna motivacija za ustvarjalno delo. Občina je svojo nalogo dobro opravila, sredstva davkoplačevalcev so smotrno uporabljena, sedaj smo na vrsti »stanovalci«. Območna izpostava Sklada RS naj bi po napovedih začela delati na novi lokaciji septembra, a ker še ni zaključen postopek registracije, bo to kak mesec pozneje. Pestri programi v kulturnem hramu Novo podobo dobiva tudi Kulturni dom Ivančna Gorica; tako boste že ob prvem obisku le - tega lahko sedli na nove oblazinjene stole. Tudi pri¬ jaznejši pod je obljubljen. In kaj se bo dogajalo v kulturnem hramu ? - Prvi bodo začeli mladi plesalci. Skupina, ki se je že uspešno pred¬ stavila meseca junija, bo svoj pro¬ gram nadaljevala ; prvič se sestane 29. septembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Takrat se v novo skupino lahko vpišejo tudi drugi otroci, ki bi radi urili svoje spretnosti. - Prvi teden v novembru se otroci lahko vključijo v lutkovno in likovno delavnico ter otroško folklorno skupino. Za mladino in malo starejše se konec oktobra začenja plesni tečaj standardnih in modernih plesov. - Moški pevski zbor KD Ivančna Gorica že prepeva, gledališka skupina pa izbira ustrezen tekst za predstavo v decembru. Predstavo profesionalnega gledališča si boste lahko ogledali v drugi polovici novembra. In že bo tu Veseli december z uvodnim koncertom Adija Smolarja 17. decembra. Za vsakogar nekaj! Torej obiščite kulturni hram v Ivančni Gorici in ne tarnajte, da se v občinskem središču nič ne dogaja. T.L. ZA HARMONIKARJE NI V soboto, 4. julija 1998, je poteka¬ lo v Družbenem centru na Krki že tradicionalno 6. tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko in četrtfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, ki ju je orga¬ niziralo Društvo harmonikarjev Krka. Na prireditvi so bili udeleženci razdeljeni v tri starostne skupine: V 1. skupini do vključno 14 let je bilo 19 udeležencev, v 2. skupini od 15 do 25 let jih je bilo 7 in v 3. skupi¬ ni nad 25 let 10, skupaj torej 36 Predsednik komisije je bil Vladimir Brlek, člana pa sta bila Vladimir Škrlec in Dean Zavašnik. Vsi udeleženci so prejeli priznan¬ je, najboljših 17 pa se je uvrstilo v četrtfinalno tekmovanje. Pridružilo se jim je še 5 tekmovalcev, ki so tek¬ movali samo za pokale. To pot sta bili dve komisiji: komisi¬ ja v isti setavi kot zgoraj je ocenje¬ vala za pokale, najboljše, ki so se uvrstili v polfinale, pa je izbral selek-. tor Zoran Kolin iz Ljubečne. POČITNIC Nastopajoči v tem delu so prejeli priznanje za udeležbo, ki gaje prine¬ sel selektor iz Ljubečne, ter majolko, ki jo je nastopajočim podarilo DHK in Turistično društvo Krka. Velika udeležba na prireditvi kaže na to, da je zanimanje za diatonično harmoniko veliko. Pa tudi nivo znan¬ ja je vsako leto višji. Komisija je stro¬ ga, zato gredo na polfinalno tek¬ movanje za Zlato harmoniko Ljubečne le najboljši. Tudi Društvo harmonikarjev Krka se je odrezalo. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, za pogostitev nastopajočih in obisko¬ valcev pa je poskrbelo domače gasil¬ sko društvo. Nikakor pa ne smemo pozabiti naših sponzorjev in dona¬ torjev: ABC Tabor, Grosuplje; GP Grosuplje; Bonum, d.o.o., Šentru¬ pert; Turistično društvo Krka, Pekarna Blatnik, Dobrepolje; Pekarna Gorenc, Ivančna Gorica; Pekarna Mišmaš, Krka; Picerija Nace Gabrovčec itd., ki so nam omogočili speljati to prireditev. Vsem še enkrat najlepša hvala. D. Petrič MAGISTER FARMACIJE JOŽE KUKMAN SE TRUDI NADALJEVATI DELO PATRA SIMONA AŠIČA Poznate ga mogoče že po člankih iz časopisa Družina. Mogoče ste že potrebovali njego¬ vo pomoč in ste se oglasili pri n jem v samostanu Stična, kjer dela pod okriljem podjetja Sithic. Leta 1947 je hodil v gimnazijo Mična in že takrat je rad zavil v cerkev, s a j izhaja iz verne družine. Takrat je tudi prvič srečal patra Ašiča. Kasneje je še 'cčkrat prihajal na duhovne vaje ' samostan, vodil pa je tudi •azlične turistične skupine in P f ed dvajsetimi leti sta se s Patrom Ašičem spoznala tudi Pobliže. o _ mu je večkrat prišel poma- --at in se k njemu učit. S sodelavci T dokončal tudi knjigo patra t j S1 ^ a ’ sa J je le-ta umrl kmalu po k° J° J e začel pisati. Leta d sta tako izšli knjigi Domača lekarna, Recepti 1 in Domača lekarna, Priročnik za nabiranje 2. S patrom Simonom, Ašičem so bili že takrat dogovorjeni, da bodo po njegovi smrti uporabljali le tiste recepture za čaje, ki bodo ustrezale znanosti. Po smrti patra Ašiča je bila v Sithicu zaposlena hči Jožeta Kukmana, Nataša. Kruta usoda je hotela, da je Jože v kratkem času izgubil dve hčeri, tako tudi Natašo. Takrat se je odločil, da bo nadaljeval delo, ki ga je začela v ljudski lekarni. Pravzaprav nadaljuje tudi delo svoje druge hčere, ki je bila psihiatrinja. Zelo rad namreč prisluhne različnim tegobam današnjih ljudi, ki pride¬ jo k njemu s svojimi težavami. Pravi, da je bil ravno smisel za poslušanje ljudi vzrok za tako veliko priljubljenost patra Ašiča. S poslušanjem namreč lahko mnogokrat prideš do pravih vzrokov za bolezen. Seveda pridejo ljudje k njemu tudi z izvi¬ di, diagnozami. V Sithicu sicer dela mešanice čajev za določeno bolezen, že pakirane čaje pa lahko kupite že pri vratarju ali kje drugje. Tu s pomočnikom Francijem Kraškovicem izdelujeta še mazila, tinkture,-stiško grenčico... Jožeta Kukmana boste v samostanu dobili ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldan. Žal mu je, da ne more biti tam večkrat. Sicer pa bi rad, da bi kvalitetno delo patra Ašiča nadal¬ jeval, verjame pa tudi, da bo to mogoče, ko se bodo izboljšali še pogoji in posluh za delo, ki ga opravlja. KM Konec septembra pričnemo z rednimi kinopredstavami v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Obiskovalce, ki so se pritoževali nad neudobnimi stoli, naj razveselimo, saj je občina poskrbela za nove, udebnejše, in spremljanje dogajanja v dvorani bo prijetnejše. Tudi program je pester in filmske novosti se iz Ljubljane selijo najpozneje v treh tednih v naše kinomatografe. Razpisujemo kino »abonma«. Vstopnina za odrasle je 500,00 SIT, za učence in študente 400,00, za abonente pa 350,00 SIT (abonma: najmanj 10 vstop¬ nic). Informacije na tel. 764 028 in eno uro pred vsako kinopredstavo pri bla¬ gajni Kina v Ivančni Gorici. KINOPROGRAM ZA MESEC OKTOBER 98 PETEK, 25. september ob 16. uri ameriSki glasbeni film o popularni skupini ŠPICE G I R L S KRATKA OZNAKA: EMMA BUNTON (Baby Špice), CERI HALUWELL (Ginger Špice), MELAME BROWN (Scary Špice), VICTORIA ADDAMS (Posh Špice) in MELANIE CHISHOLM (Sporty Špice) bodo propagirale sebe, svojo glasbo in način življenja ter pokazale, kaj je tista začimba, ki jih dela tako uspešne. SOBOTA, 3. OKTOBER OB 19. URI ameriški znanstvenofantastični film IZGUBLJENI V VESOLJU KRATKA VSEBINA : Najprej je bila TV serija, ki jo je tudi televizija Ljubljana predvajala sredi šestdesetih. Zanimivo, da takrat za odkup cele serije ni bilo denarja in so odkupili malo manj kot polovico serije, zato seje zgodba končala, ko je bilo najbolj razburljivo. Zgodba je znana. ROBINSONOVI z vesoljsko ladjo odidejo v sosednje osončje poiskat planet, kamor bi se lahko preselilo človeštvo z zastrupljene Zemlje. Na krov ladje se vkrca tudi pokvarjeni doktor ZACHARY, ki reprogramira računalnik, vendar je prepozen, da bi z vesoljske ladje ušel, zato tudi on odleti v vesolje. Zaradi reprogramiranja vesoljska ladja skrene z začrtane pod in ROBINSONOVI se znajdejo izgubljeni v vesolju... SOBOTA, 10. OKTOBER OB 19. URI ameriška romantična komedija ŽELIM Sl TE KRATKA VSEBINA: Kakšna ljubezen je potrebna za trajno zvezo? To je rdeča nit filma, ki jo scenarist NICHOLAS HYTNER predstavlja gledalcem. Mejo med ljubeznijo, seksom in prijateljstvom prestopajo homoseksualec GEORGE v podobi PAULA RUDDA, simpatična NINA, ki jo je upodobila JENNIFER ANISTON, in JOHN RANKOVV kot odvetnik VINCE... PETEK, 16. OKTOBER OB 16. URI ameriški akcijski film SMRTONOSNO OROŽJE 4. DEL KRATKA OZNAKA : To je že četrto nadaljevanje uspešnih filmov z MELOM GIBSONOM m DANNYJEM GLOVERJEM v glavni vlogi. Kdo ne pozna dveh nekonvencionalnih policajev, s katerim^ se občinstvo za dve uri poda v filmski vrtiljak akcije in humoija? Poleg MELA GIBSONA in DANNYJA GLOVERJA v filmu blesti še znani ameriški komik CHRIS ROCK. Film je popolnoma nov, saj je bila svetovna premiera 10. julija 1998 v New Yorku. SOBOTA, 17. oktober ob 19. uti ameriški pustolovski film PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE kr ATK A OZNAKA : Spektakularni film o boju ra preživetje Jv* mož, Id sta r avionom strmoglavila v prostranstvih Aljaske. Prvi je milijarder, Id ga igra ANTHONY HOPKINS, dnigl pa strasttn fotograf, b ga igra ALEC BALDWIN. Bitka a preživetje v divjini je vse hujia in oba molka končno spoznata, da ni najvega nevarnost divja narava, ampak strah, izdajstvo, zahrbtnost in na koncu celo umor SOBOTA, 24. OKTOBER OB 19. URI ameriški kriminalni triler DIVJE STRASTI VRATKA OZNAKA : Odlični kriminalni triler r NEVE CAMBELL v glavni vlogi Vsebine filma vam ne smemo izdati, ker potom n. bi bil rammtv Izdamo bhkoletohko KEVIN BACON igra polira* ki sumniči, MATT DILLON je o.umlj«, DENISE RICHARDS je sumljiva. NEVE CAMPBELL J« sumljivo nebogljena... _ IVANČNA GORICA - NAJVEČJE LETOŠNJE ARHEOLOŠKO DELOVIŠČE V SLOVENIJ Gradnja avtomobilske ceste skozi našo občino se naglo približuje in zato že tečejo obsežne priprave. Mednje sodijo tudi arheološka izkopavanja, ker bo šla nova cesta preko pomembnih zgodovinskih lokacij. Arheologi so zastavili lopate na dveh mestih: v Ivančni Gorici, južno od bencinske črpalke, in na Selih pri Dobu. Na obeh lokacijah prihajajo na dan skrivnosti iz različnih obdobij naše preteklosti. Arheologi jih skrbno preuču¬ jejo in na ta način rešujejo pred zanesljivim uničenjem. O najdbah in dokončnih izsledkih bomo natančneje poročali jeseni, ko bodo izkopavanja končana. Odkrite površine kažejo, da so prednamci gradili trdne ceste in da kamnita podlaga v več plasteh sega več kot meter globoko. Dosedanje najdbe še ne razkrivajo, kdaj so bili posamezni kamniti in peščeni tlaki položeni. Izkopavanja vzhodno od bencinske črpalke v Ivančni Gorici odkrivajo poselitev že v starejši železni dobi. Na dan prihajajo predvsem izdelki iz gline. Kadar se v zemlji pojavi kaj zanimivega, strokovnjaki skrbno pregledajo najdišče. Tu so naleteli na kurišče z ostanki oglja. Pri odvažanju nakopanega materiala si kopači pomagajo tudi z malimi goseničarji, da gre delo hitreje od rok. Izkopavanja v Ivančni Gorici vodi dr. Drago Svoljšak iz Narodnega muzeja Slovenije. Delovna ekipa šteje okoli petdeset članov, med katerimi je dvanajst strokovnih sodelavcev. Dosedanji izsledki potrjujejo, da je bilo tu pomembno cestno križišče že v davni pretek¬ losti. Izkope na Selih pri Dobu vodi arheologinja Filozofske fakultete v Ljubljani Milena Horvat. Ekipa šteje nekaj č\ trideset kopačev in strokovnih sodelavcev. Dosedanji izsledki potrjujejo, da je bil kraj verjetno naseljen že v mlaj kameni dobi, pa do konca prazgodovinskega časa. Največ dokazil je iz mlajše latenske dobe, ko so pri nas gospodari Kelti. Delo je v avgustu oteževala velika vročina. Tale fant sc pred nevarnimi žarki zaščitil s širokokrajnim klobukom. ARHEOLOGI SE NISO NAŠLI DINOZAVRA Intervju z domačinko Aleksandro Sašo Gros poletje spraševali, kdo so in kakšni ljudje so arheologi. Le od daleč smo jih lahko opazovali pri nji¬ hovem delu v Ivančni Gorici ob črpalki ali v Selah pri Dobu, kjer bo kasneje zgrajena avtocesta. Kakšen je poklic, študij in delo arheologov, smo se pogovarjali z domačinko iz Višnje Gore, Sašo Gros. Zagorela in »delovno opravlje¬ na« je s terena prišla na pogovor. Na roki je imela lep posnetek latenske zapestnice. Rada ima nakit, je dejala. Veliko ima še prstanov z grškimi menandri. Sicer pa ji je najljubši halštatski nakit.. Ste že kaj našli? Nekaj že. Predvsem antično keramiko, fibule (današnje knofle), dno antične posode... Pred dnevi sem našla keramično figurico, podobno tisti v igri Človek, ne jezi se. Kaj pa kosti? Našli smo dve kosti. Več jih ver¬ jetno ni zato, ker je zemlja zelo kisla in kosti v taki zemlji razpade¬ jo. Kakšnega dinozavra pa res nismo našli, čeprav si mnogi pred¬ stavljajo arheologijo na ta način. Kako pa določite, kaj sploh je arheološko najdišče? Kot že rečeno, ni nujno, da dvakrat pokoplješ z lopatko in že se ti pokaže »Troja«. Dovolj je, da je na vsakem kvadratnem metru več kot pet koščkov, odlomkov keramike. Tako ozemlje še vedno velja za arheološko najdišče. Kako ste si organizirali delo na Biču? Delo nadzoruje arheologinja Milena Horvat. Zemljo prekopava¬ jo študenti, ki so hoteli med počit¬ nicami zaslužiti. Mi, študenti arhe¬ ologije, pa smo ves čas prisotni, natančno opazujemo in zapišemo vsako najdbo. Teren je namreč razdeljen na kvadrante, t.j. na 4 x 4 metre, ki so sestavljeni iz mikrokvadrantov, in potem natančno izmerimo koordinate, višino, kjer je bila najdba. Poskušamo jo uvrstiti v pravo obdobje. Na Biču so v glavnem najdbe iz antike in neolitika. Najdbe kasneje operemo z vodo in krtačko in jih sušimo, vendar ne na soncu, saj bi jih to utegnilo poškodovati. Sicer pa delo na terenu poteka tako, da se odstrani 25 cm omice in se poglablja po plasteh. Najdemo seveda tudi veliko novodobnih predmetov. Veliko je keramike. Novodobna se od prave razlikuje po tem, da so na njej vidne sledi vretena. Ponavadi pa je tudi glazirana. Kako si se pravzaprav odločila za študij arheologije? Menda si tudi dobra jezikoslovka. Ja, verjetno imam nekaj genov po mami, ki je res študirala in poučevala jezike. Vsi so bili prepričani, da bom vpisala nemšči¬ no in umetnostno zgodovino, ki me je tudi zanimala. Res sem tudi sama razmišljala o tem, vendar pa je moja odločitev za arheologijo dokončno dozorela v 4. letniku srednje šole, ko je profesor Ficko med nas povabil dr. Gabrovca in smo se z arheološkimi očmi spre¬ hodili po Stični. Odločilen je bil tudi pogovor z dr. Knificem, ki je prijatelj mamine sestrične. Zdaj sem z arheologijo že dodobra okužena in ne vem, kako bi sploh lahko živela brez nje. Lahko še malce opišeš študij? V prvem letniku se nas je vpisalo 20, v drugi pa nas je prišlo 8. Mislim, da je to zaradi latinščine, še bolj pa gre za to, da v prvem let¬ niku ugotavljaš, ali ti je poklic všeč ali ne. Med študijem imamo nekaj terenskih vaj. Tole, kar delamo sedaj, je seveda dodatna zaposlitev. Rada sem delala med počitnicami, malo pa mi je le žal, da nisem šla na kakšno pot. Zelo rada namreč potujem. Seveda na vse gledam kot bodoči arheolog. Ogledam si muzeje, gradove... Mogoče nisem ravno idealna družba za na pot. Do kdaj pa boste še delali na tem terenu? Sedaj obdelujemo šele prvi sek¬ tor, imamo pa še dva. Končni datum je 22. december. Upam, da bomo do takrat že marsikaj posto¬ rili. Ksenija Medved . . Iz Jernejeve malhe Za nami je štiriletno obdobje življenja v naši občini. V času pred volitvami se politične obtožbe in laži kar kopičijo. Ni naključje, da so povsem podobne obtožbam in podtikanjem izpred štirih let, pa tudi rastejo na istem zelniku. Eden glavnih očitkov županu je bil, da bo ukinil krajevne skup¬ nosti, ker ni bil sprejet z amandmaji dopolnjen občinski statut, katerega predlagatelj je bil prav župan. Res je, da niso bile sprejete nekatere novosti, kot na primer razširitev odbora za mandatna vprašanja s člani vseh političnih strank, ki imajo v občinskem svetu svoje svetnike. Res je tudi, da popravki o KS niso bili sprejeti z dvotretjinsko večino. Dosedanji statut je dokaj natančno opredelje¬ val KS in jim popravek zakona ničesar ne jemlje in tudi ničesar ne daje. Če bo želja, da se še v tem letu sprejmejo popravki, bo novi občinski svet to z lahkoto realiziral. Veliko skrb so dežurni dušebrižniki pokazali tudi z nasprotovan¬ jem začasni širitvi vrtca v Ivančni Gorici, ko so županu, ki je izdal odločbo na svojo odgovornost, preskrbeli inšpekcijo. Prenovljeni deli dveh objektov na Cesti II. grupe odredov v Ivančni Gorici in v Zagradcu še nimajo uporabnega dovoljenja, vendar očitki ne zdržijo iz preprostega razloga, ker prenos lastništva v zemljiški knjigi še ni bil opravljen. Gradbena dela so se izvajala po priglasitvi del in niso posegala v spremembo izgleda in statiko zgradbe, saj so bila pod strokovnim vodstvom, uporabno dovoljenje pa je tudi že v postopku izdaje. Tudi o finančni plati županovanja v Ivančni Gorici je slišati kar nekaj očitkov. Kot župan sem dobival mesečno nagrado kot nepro¬ fesionalni delavec, sem pa tudi tak materialist, da sem bil v štirilet¬ nem mandatnem obdobju, ob vsakodnevni predanosti delu brez dnevnic, nagrad, sejnin in regresov. Eno leto sem za županska pota uporabljal družinski avto, občinski nakup avtomobila R 19 brez kakršnekoli dodatne opreme (varnostne blazine, servo volan, elek¬ trično zaklepanje, ...) pa je pri nekaterih že takrat sprožil pravi plaz očitkov. Ce bi si lahko sam izbiral vozilo, bi si prav gotovo izbral dober model znamke ROG, saj za dmge namene uporabe župan tako ali tako nima časa. Strinjali se tudi boste, da župan za svoje delo potrebuje kakšen suknjič in kravato več in mu stroški hočeš nočeš porastejo. Najbrž bi drugi in drugače razvajeni župani s tako skromnostjo kaj hitro opravili. Računamo lahko le, koliko neki nam je župan v štiriletnem obdobju osebno in s takim gledanjem prihranil. Ne tarnam in ne stokam, saj si toliko izkušenj ne bi mogel pridobiti nikjer drugje in sem zdaj le sposobnejši za dodatna dela. Podobno je tudi na občinski upravi, ki je delovala v maloštevilni zasedbi, tretjino manjši od državnih meril. Tisti, ki naslavljate očitke, prelistajte shranjene časopise, ki so kot vroče teme dnevno prinašali zelo brane novice. Preden bomo stopili v nov občinski mandat, se bom zahvalil svet¬ nikom in ostalim za dobro sodelovanje. Ne bom pozabil omeniti, kar pomeni bežati pred odgovornostjo, kar so počeli nekateri posamezniki. Zahvaliti se želim tudi vsem tistim, ki ste nekaj svojega časa posvetili branju malhe. V njej sem vas želel na kratko opozoriti na obilje dogajanja v naši občini, nikakor pa vas ne obremenjevati s težavami in političnim preigravanjem, ki se mu, žal, tudi v lokalni samoupravi ne moremo izogniti. Vaš župan Jernej Volitve so pred vrati. Kandidati so polni obljub, mogočih in nemogočih. Komu boste verjeli, je vaša odločitev. Vaša odločitev pa je pomembna za vse nas. Zgornja slika pa najbrž z volitvami nima dosti skupnega, ali pa? Foto: Borut Lampret ZADNJA VEST Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je v torek, 10 novembra, izročil opatu stiškega cistercijanskega samostana dr. Antonu Nadrahu odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Odlikovanje je stiski samostan prejel kot izraz državne hvaležnosti in spoštovanja do pomembnega prispevka, ki ga je odigral pri kulturnem, duhovnem in civilizacijskem razvoju slovenskega naroda. Čestitkam za visoko odlikovanje se pridružuje tudi uredništvo Klasja. OTVORITEV NOVE KNJIŽNICE V IVANČNI GORICI V Ivančni Gorici imamo sedaj svojo knjižnico. Slavnostna otvoritev 4. novembra naj bi bila prelomni dogodek, ne samo za zgodovino knjižnice v Ivančni Gorici, ampak za usodo celot¬ nega knjižničarstva v naši občini. Več o otvoritvi si preberite na strani 8. Ob otvoritvi knjižnice so knjižničarke pripravile tudi priložnostno razstavo. Predsednik občinskega sveta Jurij Gorišek je, kot je zatrdil našel prav tisto šolsko klop, za katero je sedel v prvem razredu osnovne šole. Katastrofalne poplave, ki so prizadele nekatere pokrajine naše države, so ivanški občini prizanesle. Voda pa je kljub temu bilo povsod dovolj. računalniški inženiring d.o.o. Cesta D. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041/612-923, 661-972 LaMaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna O KMETIJSTVU IN TURIZMU V OBČINI IVANČNA GORICA SVETOVNI DAN KMETIC Kmetijstvo na področju občine Ivančna Gorica ima bogato tradicijo, zato se tudi danes primerno vključu¬ je v sodobne razvojne smeri, zah¬ valjujoč predvsem znanju in sposob¬ nosti naših ljudi, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom. Že davno smo se predstavili Evropi s semenom znamenite črne detelje, s sladkovodnimi raki in postrvmi iz reke Krke, v novejšem času pa tudi s semenskim krompir¬ jem in rodovniškimi prašiči. Na žalost je danes iz objektivnih razlo¬ gov večina te ponudbe opuščena, ni pa opuščeno kmetijstvo, ki naprej živi in se razvija po načelih mod¬ ernega kmetovanja, a s pridihom žlahtne preteklosti. Ukrepi za pospeševanje kmetijst¬ va v občini tudi v bodoče ne bodo imeli za cilj rekordnih pridelkov, pač pa zdravo pridelano hrano, ki jo vedno bolj išče in ceni sodobni svet. Pristojni občinski organi bodo morali s svojimi programi in ukrepi zagotoviti koriščenje vseh državnih stimulacij za kmetijstvo, obenem pa posodobiti občinske programe, pri čemer se lahko brez škode opusti odstranjevanje grmov in razbijanje kamenja po naših prečudovitih senožetih ter druga podobna nesmiselna početja z občinskim kmetijskim denarjem, ki se bo v bodoče moral nameniti za znane sodobne programe pridelave hrane na kmetijah v naši občini. Visoko strokovnih in akademsko izobraženih kmetijskih in živilskih strokovnjakov, ki so mednarodno uveljavljeni in so celo domačini in občani naše občine, dosedanje občinsko vodstvo ni znalo ali morda celo ni hotelo pritegniti k sodelovan¬ ju, kar se pa v bodoče ne sme več ponoviti. Zato naši kmetje, pridelo¬ valci hrane in občani, upravičeno pričakujemo kmetijske programe, ki bodo vredni našega sprejema in nji¬ hove potrditve. Urejeno kmetijstvo in lepota pokrajine pridobiva v svetu in tudi v naši občini vedno večjo privlačnost za sodobni turizem. Ne samo prelepa dolina Krke in mili dolenjski griči, ampak tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti naše občine, ugledne osebnosti in vred¬ note naših občanov že zagotavljajo temeljne pogoje za razvoj sodobnega turizma. Zato bodo morali pristojni občinski organi za nadaljnji razvoj pripraviti nekoliko drugačen pristop, kot so le predstavitve na raznih sejmih in drugih kramarskih prired¬ itvah. Ena od velikih vrednot, ki se nam na žalost še vedno izgublja, je tudi bogastvo naših voda. Mnogi zna¬ meniti ribniki so postali gnojnične jame, potoki pa greznični kanali, opuščene so mlinščice in mlini ter jezovi, usahnili so številni studenci. Imamo pa zato surove hidromelio¬ racije. Tudi na tem področju, ki je nerazdružljivo povezano s kmeti¬ jstvom in turizmom, čaka našo obči¬ no izjemen izziv. Kje umira prekrasen potok Višnjica? Ali še živi znamenita krška postrv? Bo Suha krajina res postala suha in žejna? Tudi to žalostno stanje zahteva rešitev! Ali jo bomo zmogli? Minljiv si, le Tvoja dela so Tvoj spomin! Odloči se! Jože Javornik, dipl. ing. agr. Ivančna Gorica Kmečke žene ljubljanske regije so svetovni dan kmetic, kije bil 15. 10., počastile v Cerknici. Svoj praznik so ob prijetnem kulturnem programu popestrile s predstavitvijo štirih kmetic, ki so z delom in vztrajnostjo ob pomoči družine postale to, kar so. Ena od predstavljenih je bila predsednica DPŽ Ivančna Gorica Mari Erjavec iz Gorenje vasi, ki je z lično predstavitvijo svojih izdelkov (suho sadje, sadni kis) vzbudila nemalo pozornosti. Vsaka je v svo¬ jem govoru predstavila svojo kmeti¬ jo, prav tako pa tudi pot, ki jih je pripeljala do tega, kar sedaj imajo. Poleg drugih gostov je bila kot čast¬ na gostja povabljena tudi Štefka Kučan, ki seje s svojimi vzpodbudni¬ mi besedami zahvalila vsem prisot¬ nim, še posebej pa predstavljenim. KSS - Irma Lekan KAKO NAUČIMO PAPIGO GOVORITI ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Z avgustom letošnjega leta je Javno komunalno podjetje Grosuplje začelo z deponirati komu¬ nalne odpadke na začasnem odlagal¬ išču v Špaji dolini. Tako smo izpol¬ nili dogovor s krajani vasi Gatine, Spodnjega Blata in Spodnjih Duplic, da z 31. julijem 1998 prenehamo odlagati odpadke na stari deponiji v Stehanu. Poudarili bi radi, da so priprave na selitev in pripravo začas¬ nega polja potekale le dva poletna meseca, da smo takoj po prenehanju odlaganja na stari lokaciji začeli tudi končno sanacijo starega odlagališča in ga večinoma že sanirali. Sanacija obsega oblikovanje površinskega pokrova in telesa deponije, prekri¬ vanje s čim bolj vodotesno zemljino, humiziranje in zatravitev. Izgradnja začasnega polja na novi lokaciji deponije v Špaji dolini nam omogoča odlaganje za obdobje enega leta. Zato so aktivnosti pri pripravi in izgradnji dolgoročnega odlagalnega polja v polnem razmahu. Sedaj smo že odkupili večino potrebnih zemljišč, pripravili vso potrebno prostorsko doku¬ mentacijo, v izdelavi je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki naj bi ga predvidoma pridobili še v letošnjem letu. V letošnjem letu nameravamo izbrati tudi izvajalca za izgradnjo deponije. Gradnja bo potekala v naslednjem letu. Ker je trenutno deponijski prostor na deponiji omejen in ne dopušča kopičenja večjih kosovnih odpadkov, ki se slabo kompaktirajo in zahteva¬ jo velike količine prekrivnega mate¬ riala, smo bili prisiljeni, da začasno prenehamo z odvozom le-teh. Vse občane občine Ivančna Gorica prosimo, da z razumevanjem sprejmejo naš ukrep in jih naprošamo, da kosovne odpadke do izgradnje in obratovanja nove deponije v Špaji dolini začasno hranijo na svojih domovih. Ko bo odlagalno polje zgrajeno, pa bomo ponovno organizirali tudi odvoz kosovnih odpadkov. Javno komunalno podjetje Grosuplje J MAROF - NEPREMIČNINE - ŠENTVID SAF d.o.o. poslovno svetovanje SKLAD AKTIVNEGA FINANCIRANJA V. V Šentvidu pri Stični, na jugu Zadolžne vasi, gradimo novo stanovanjsko naselje - vrstne hiše 120 m2. Za notranjost hiš boste poskrbeli sami po vaših željah, mi pa vam bomo uredili prijetno in zeleno okolje, vso infra¬ strukturo, otroško igrišče in potrebne prodajne in storitvene dejavnosti. Za sprejemljive cene, z možnostjo kredi¬ tiranja, se boste lahko vselili že februarja 1999. Informacije dobite pri SAF d.o.o Jurčkova cesta 203 Ljubljana, tel 061 127-6^-24 in 127-28-67 in MAROF NEPREMIČNINE Šentvid pri Stični 160, tel. 041/671-601 ■\ f Prvi pogoj za uspeh je, da je žival¬ ca udomačena, zelo krotka - mirna. Če želimo, da nam takšna mirna in ljubka papiga nekega dne spregov¬ ori, se moramo z njo veliko ukvarjati - pogovarjati. Vsakega samčka, redko tudi samičke, se da naučiti nekaj enostavnih besed, kar ni vedno odvisno le od našega truda, ampak tudi od nadarjenosti ptiča. Samček skobčevke se že na zunaj razlikuje od samice. Koža na kljunu pri samcu je izrazito modre barve, pri samički pa roževinasta oziroma barva nohta. Najbolj primeren čas za učenje je pred večerom, ker tedaj najbolj pazljivo posluša. Vzemimo ptiča na prst ali stopimo pred kletko in mu izgovarjajmo lahke, čim bolj enos¬ tavne besede. Če se papiga spreletava po sobi in nam je to včasih v napoto, pa ne vemo, kako jo spraviti nazaj v kletko, lahko poskusimo tako, da preden jo izpustimo ven za nekaj časa (uro ali dve), ji vzamemo hrano stran, torej naj bo nekoliko lačna Spustimo jo ven; čez nekaj časa ji pokažimo njeno najljubšo hrano (orehova jedr¬ ca, lešnik, sladek kikiriki, Ust solate) v njeni posodi in to dajmo v kletko. Videli boste, da bo čez nekaj trenutkov sama šla nazaj v kletko. Tedaj jo še pokrijte z brisačo ali krpo, ki bo namenjena samo za pokrivanje kletke. Tako se bo navadila tudi na to, da bo šla, kadar bo kletka pokrita, vanjo spat. Veliko užitkov in zabave z vašimi ljubljenčki vam želim. Duro Čurčič KANARČKI - PEVCI Preden položimo mlade samce v manjše kletke, poskrbimo predvsem za to, da imajo že kot mladiči dovolj prostora za preletavanje. Pred prestavitvijo morajo biti zdravi, popolnoma razviti in operjeni. Mlade samce kanarčke iz kletke preletalnice preložimo zvečer pred spanjem, da se naslednje jutro lažje sprijaznijo z novim prostorom. Za novega pevca zadostuje že velikost kletke približne dimenzije 25 x 20 x 20 cm. Prve tri do štiri dni po preselitvi pustimo kletke tako, da se kanarčki med seboj lahko vidijo. Šele potem jih pregradimo z lepenko (papir) ali drugo rečjo, da ne vidijo drug druge¬ ga- Prve dni opazujemo, če ptički pozobljejo ponujeno hrano, ker se dogaja, da zaradi spremembe pros¬ tora oziroma kletke nočejo jesti. Zato jim ponudimo k hrani kakšen priboljšek, npr. košček jabolka, list zelenjave. Pri prehrani mladih pevcev bodi¬ mo previdni. Trdo kuhan in posušen jajčni rumenjak, umešan z drobtini¬ cami, pa tudi posušena in zmleta jajčna lupinica sta čudovit dodatek k hrani, vendar sta težko prebavljiva in vaš pevec je potem len in zaspan. Če so kanarčki - pevci hripavi zaradi prehlada ali preobilnega petja, jim dajmo namesto vode kamilični ali rmanov čaj, osladkan z nekaj kaplji¬ cami medu. Za lepšo barvo perja dodajte v vodo nekaj kapljic korenčkovega soka. Kanarčki so zelo občutljivi na prepih. Želim vam veliko uspeha in vesel¬ ja z vašim pevcem. 14. in 15. novembra se vidimo na razstavi malih živali v Ivančni Gorici. Duro Čurčič „ .... . ACTI: . .... . ■ c n . -■ . Ivan » n3 nn rica sedež uredništva- Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine ^ _ odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran)^Maja Hcko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahonč, Simon Bregar Gregor Ficko, Fani Sever Uredniški odbor: Andrej ™ priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo) Damje^ v eni, da pravoslavni ponekod pola- :ajo jedila na grobove svojcev; torej e bil to podoben običaj. vli smo bili revni, nič svojega nismo meli. Razen tega je bila moja mati e brez ene noge. V najboljših letih so jo odrezali in je hodila z berglami, dokler ni mlada umrla. Tako sem tudi jaz, otrok, spadal med reveže, in me je mati poslala o Vseh svetih po prešice na cerkvene stopnice. V dolenjskem Št. Vidu so v pra¬ davnini postavili cerkev na kraj, ki ni bil raven. Da so svet zravnali, so morali narediti na južni in zapadni strani visoko škarpo, med tem ko je na severu bil svet raven. Na južni strani so sredi te kamnite škarpe bile precej visoke stopnice in nanje smo se spravili otroci in drugi reveži in molili in čakali na prešice od mimoidočih. Kajti okrog cerkve je tudi pokopališče, kjer danes počiva že več kot pol stoletja tudi moja nes¬ rečna mati. Sama je tam; vsi njeni ljudje so se razkropili po svetu, in kar je že mrtvih, niti dva ne počivata skupaj. Kje bom jaz našel poslednji dom, pa ne vem. Taka je pač usoda brezdomcev... Ako smo imeli več kruha, ki se posebno v vročem poletju rad pok¬ vari, je mati skuhala iz njega “kruhovček”. Kruh je zdrobila, ga skuhala na vodi in zabelila. Ne spominjam se, da bi to beraško hrano pozneje še kdaj jedel. Kadar za svoj god obiščem svojega patrona in mater in stopam po teh stopnicah, se mi obude spomini na mladost in prešice, ki sem tod čakal nanje. Danes, hvala Bogu, sem toliko napredoval, da si kruh sam služim; dolgo pa ga ne bom več jedel, ker me stiska starost in bolezen - naduha, ki spravi človeka od kruha. 1959 I STE PREOBREMENJENI? ^ f SE ŽELITE SPROSTITI? & cT VSI, KI RADI PLEŠETE, 7' VAS KAR NAPREJ PREGANJA ČAS? ZA VAS IMAMO REŠITEV POJETE IN VAS ŽE OD NEKDAJ PRIVLAČIJO ODRSKE DESKE! Vljudno vabljeni k sodelovanju v PEVSKO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI kjer boste lahko na vse grlo prepevali, plesali do onemoglosti in se preizkusili v dramski Pridite v°kultumi dom v Šentvid pri Stični, 1L novembra 1998 ali 18. novembra 1998 ob 19. uri, ali pokličite na telefon 061/785-074 (Nuša, Franjo). Pričakujemo vas! rij PRINC CHARLES JE PRIŠEL Visoki gost iz Anglije, Waleški princ Charles, je sicer prišel, a le za 25 ur. Obiskal je Gorenjsko in si ogledal njene znamenitosti, pa tudi mesto Ljubljana. V tem kratkem obisku je spoznal majhno deželo, ki pa mu je očitno ostala v prijetnem spominu, kar kažejo izjave in članki v svetovnem časopisu, posebej angleškem. V prvih pripravah na njegov obisk sta bili med možnimi kraji, ki naj bi si jih princ ogledal, tudi Muljava in Stična. Čeprav do tega obiska ni prišlo, pa si je naše kraje predhodno ogledala posebna skupina, ki jo je imenoval princ sam. Nedvomno pomeni obisk princa Charlesa tudi promocijo naših krajev, saj sta se obe naši kandidatki pojavljali prav do končne izbire. To je promocija in pomemben dogodek ne samo za našo občino, ampak tudi za širši del Dolenjske, predvsem pa za projekt Po poteh kul¬ turne dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki se izjemno dobro promovira v Angliji. Čeprav smo sodelovali le pri pripravah tega obiska, je tudi to promocija, mar ne? Vinko Blatnik ODPRTJE ASFALTA NA CESTI TEMENICA - BREG Dolgo časa je moralo preteči, da je bila lahko izvedena asfaltna povezava na cesti med Bregom in Temenico. Asfaltiranje je zaradi različnih vzrokov potekalo postopo¬ ma, glavni razlog pa je bil seveda denar. Poleg denarja je bilo v delo vloženega veliko napora in dobre volje posameznikov, ki so pri tem sodelovali. To so bili tako člani sveta Krajevne skupnosti Temenica in posamezni domačini kot tudi razumevajoči občinski možje. Epilog vsega naštetega je bil v petek, 25. 9. 1998, ko je šentviški župnik Jože Koželj blagoslovil novi asfalt in razum ljudi, ki bomo po njem vozili, ter nas spomnil, da so ceste povezovalke med ljudmi. Zatem je župan Jernej Lampret sim¬ bolično prerezal trak in izročil cesto v uporabo. Po otvoritvi je bilo še kra¬ jše družabno srečanje. Jože Rojec USPEŠNI MLADI GEOLOGI Sredi oktobra je bilo na Velikih Blokah letošnje tekmovalno srečanje članov geoloških krožkov iz vse Slovenije. Na njem je sodeloval tudi geološki krožek Osnovne šole Stična z raziskovalno nalogo Železova ruda in železarstvo zahodne Dolenjske. Marljivi krožkarji so si tudi letos prislužili zlato priznan- Leopold Sever Učenca Jurij in Andrej iz Osnovne šole Slična zbranim predstavljala delo svojega krožka. VODNI VIR GLOBOČEC ONESNAŽEN ? 14. 10. 1998 je prišlo do izlitja plinskega olja v skladišču na Ortneku, ki je v lasti firme S- TRADE. Čeprav še danes niso povsem razjasnjeni nekateri podatki, kot sta čas izteka in količine iztečenega lahkega olja, pa je bil onesnažen vodni vir Globočec. Tako je bil le-ta do nadaljnjega zaprt. Povedati je treba, da se iz tega vodnega vira zagotavlja oskrba z vodo za približno 6.000 prebivalcev. Večji del te vode (85 %) se oddaja v občino Novo mesto (Šmihel, Žužemberk) in Suho krajino (Hinje, Žvirče, Smuka). Z manjšim delom (15 %) pa se zagotavlja oskrba z vodo za krajevno skupnost Ambrus. Vodni vir Globočec sestavljajo kraš- ki vodni pritoki in se voda prečrpava v vodohran na Grintovcu. Glede na obstoječe hidrološke karte pa so razvidne kraške poti podzemnih voda. Tako je povsem na dlani, daje potok Tržišnica (tu je bilo izlitje naft¬ nih derivatov na Ortneku) v neposredni povezavi s podzemnimi vodami s Kompoljsko jamo in Globočcem, pa tudi izvirom Krke. Ocena je, da je v podzemne jame in vodotoke ob ekološki nesreči izteklo približno 700 litrov plinskega olja. Konkretne znake onesnaženja so že pred časom opazili v Kompoljskii jami in njeni neposred¬ ni okolici. Zaradi varnosti je bil vodni vir Globočec v tistem trenutku zaprt in vsa nadaljnja preskrba je stekla z dovozom vode v vodni zbi¬ ralnik Grintovec pri Zagradcu. Nevarnost onesnaženja kraškega vodnega vira je vedno lahko hitra, zelo težko pa je predvideti in napovedati posledice.Predvsem je bilo treba v dani situaciji preprečiti, da bi onesnažena voda, v katero je izteklo plinsko olje, prišla v vodovodni sistem. Zaradi tega so pristojne službe uvedle številne varnostne ukrepe in upravljalec je poskrbel za vse potrebne meritve večkrat na dan. Prve aktivnosti Občine Ivančna Gorica so stekle že takoj po sprejeti informaciji. V razreševanje nastale situacije je bila vključena Gasilska zveza Ivančna Gorica. Osnovni dogovor pa je bil, da se do preklica zapore koriščenja vodnega vira na Globočcu neoporečna voda vozi z bližnjih odjemnih mest obstoječih vodnih sistemov. Vlogo koordinator¬ ja akcije je prevzel Občinski štab za civilno zaščito Občine Ivančna Gorica. Tako se je neoporečna pitna voda vozila do rezervoarja na Grintovcu pri Zagradcu. Poleg naših gasilcev so vozili vodo tudi gasilci iz občine Novo mesto. Tako so dnevno prepeljali skoraj 350 m3 vode, njeno neoporečnost pa so kontrolirale pristojne službe. Poleg gasilcev in njihove tehnike so bile v preskrbo vode in razreše¬ vanje celotne problematike vključene tudi službe Javnega komu¬ nalnega podjetja Grosuplje in Novo mesto, službe pristojnih inšpekcij, Zavod za zdravstveno varstvo, Uprava RS za varstvo narave in pris¬ tojno ministrstvo. Akcija pa je zahtevala nemajhna finančna sredstva. V tem trenutku smo s sredstvi iz proračuna občine zagotovili najnujnejša sredstva za gorivo, odpravo nekaterih tehničnih okvar na vozilih ter del sredstev za prehrano operativni sestavi na terenu. Pričakujemo, da bo pristojno ministrstvo nastale stroške poravna¬ lo. Računi so bili že posredovani Ministrstvu za okolje in prostor. Meritve, ki jih je opravila pristojna institucija 2.11.1998 ob 9. uri izkazu¬ jejo, da v vodi ni mineralnih olj, prav tako pa je primerna tudi organolep¬ tična ocena vode. Hkrati je bil opravljen pregled celotnega vodnega vira z objektom, pri čemer je ugo¬ tovljeno, da so zagotovljeni pogoji za obratovanje. Na osnovi tega je bil vodni vir Globočec 3.11.1998 ponovno odprt. Še vedno pa ostajajo nekateri ukrepi, kot so analize, vizualno spremljanje in poostren nadzor dežurnih. Na vprašanje kakšna je in bo pri¬ hodnost vodnega vira Globočec pa je težko odgovoriti. Gotovo je, da bo treba čim prej najti dolgoročnejše rešitve oskrbe s pitno vodo za pre¬ dele, ki se oskrbujejo iz vodnega vira Globočec in vzpostaviti širši režim ohranjanja ustreznosti kraških voda. Pri tem pričakujemo polno angažira¬ nost tudi sosednje občine, ki koristi večji del vode iz tega vira. Vinko Blatnik Po razlitju plinskega olja na Ortneku so v Zajetju Globočec vsako uro kontrolirali vodo. Po dobrem tednu je v Globočec res pritekla nafta, zato so zajetje skoraj dnevno obisko¬ vali republiški inšpektorji. Ker je bila voda iz Globočca neuporabna, so ivanški in novomeški gasilci vodo vozili v zbiralnik Grintovec pri Zagradcu, tako da več kol 6.000 uporabnikov ni občutilo pomanjkanja vode. Voda v vodnem viru Globočec se je končno zbistrila in 3. novembra so inšpektorji, po dolgotrajnem tehtanju dovolili ponovno obratovanje. STISKI SAMOSTAN SE ZAHVALJUJE SODELAVCEM OB JUBILEJIH Avgust Ipavec predsednika Milana Kučana. Tako se je umetnik pridružil drugim zaslužnim častnim članom našega samostana, med katerimi so tudi: največji strokovnjak za umetnost stiškega samostana, akademik dr. Marijan Zadnikar, ki je napisal kar šest del o Stični, zgodovinar akademik dr. Jože Mlinarič, ki je napisal najobsežnejšo monografijo o zgodovini stiškega samostana, ter zakonca Hubert in Ingeborg Patzelt, ki sta za naš samostan vsestransko zaslužna. Leta 1990, ko smo praznovali devet- stoletnico rojstva sv. Bernarda, najpomembnejšega svetnika cisterci¬ janskega reda, smo prvič podelili neka¬ terim zaslužnim ljudem odličje sv. Bernarda, ki je naše drugo samostan¬ sko odlikovanje. Letos smo hkrati s sprejemom Avgusta Ipavca med famil- iare devetim za jubilejno leto zaslužnim ljudem podelili odličje sv. Bernarda. Za zasluge pri pripravi in izvedbi oratorija so odličje prejeli: s. Dorica Sever, provincialna predstojnica Frančiškank Marijinih misijonark z Dunaja, ki je vodila odbor za pripravo oratorija, zborovodja Damjan Močnik, organist prof. Tone Potočnik, mag. Lorena Mihelač, Franc Križnar, Marjan Škufca in Tone Kovačič. Za izčrpno obveščanje javnosti v občinskem glasilu Klasje je prejela odličje sv. Bernarda prof. Maja Ficko, za pripravo jubilejne razstave in jubile¬ jnega zbornika v slovenskem in nemškem jeziku pa mag. France Baraga. Anton Nadrah 3. in 4. oktobra so bile v stiškem samostanu sklepne slovesnosti ob devetstoletnici cistercijanskega reda in stoletnici ponovnega prihoda cisterci¬ janov v Stično. Da so lepo uspele, je zasluga mnogih, ki so sodelovali pri pripravi. Vsem prisrčna zahvala! Hvala tudi glasilu Klasje in njenemu ured¬ niku za obveščanje o dogajanju v stiškem samostanu. Gotovo je največ časa in moči žrtvo¬ val slovenski komponist Avgust Ipavec, ki sicer živi in glasbeno ustvarja na Dunaju. Več let je nastajal njegov ora¬ torij Ad rnissan in agris (Maša na polju), ki ga je avtor uglasbil prav za slovesnosti v Stični. Poslušali smo ga skupaj s predsednikom Milanom Kučanom 3. oktobra ob 17. uri v stiški baziliki. Vzdušje na koncu oratorija je pokazalo, kako so bili ljudje zadovoljni s tem glasbenim delom in z njegovo izvedbo. V nedeljo, 4. oktobra, ob 10. uri, smo poslušali Mašo narodov Avgusta Ipavca, ki je nekatere še bolj navdušila kakor oratorij prejšnji večer. Avtor nam jo je tudi dirigiral. Mnogi so gledali in poslušali direkten prenos po televiziji. Upajmo, da bo obojna glas¬ bena umetnina kmalu dostopna na zgoščenki, kar si mnogi želijo. V zahvalo za obojno delo smo avtor¬ ja Avgusta Ipavca sprejeli med častne člane-familiare-našega samostana, kar je naše najvišje odlikovanje. Diplomo je prejel 3. oktobra po oratoriju v samostanski jedilnici, ob navzočnosti II. VENDSYSSEL - SEVER DANSKE Zasuta cerkev - iz sipin gleda le še pol : vonika. Vlak naju je počakal, potem ko sva za za dve minuti zaradi avtobusa skoraj 'e zamudila. Zcleno-modra barva edežev in poskakovanje vlaka z mimo »ežečimi drevesi in ravno pokrajino -pet deluje kot hipnoza. Znova in 'nova se selim v polbudno stanje in azmišljam o vseh mogočih zmešanih stvareh. Zunaj leži še bolj zelena in še bolj ravna pokrajina, ki jo nekoliko razgibajo odvodni kanali in velike vetr¬ nice, ki se ves čas vrtijo. Bližje ko smo mestu, več krav leži in v miru in hladu prežvekuje. Poleg krav in konj pa je tudi vedno več ovc, ki se kar skrijejo v močvirno rastlinje ob kanalih, potem pa spet pašniki in spet sama čista nara¬ va, vse nedotaknjeno. Človek si je tu svoj dom izbral sredi polja, obdan je s topoli, okrog in okrog pa je vlogo pre¬ pustil naravi. Spet težave... V prvem mestu naju gladko zavrne¬ jo, češ, da so polni, zato spet presede¬ va in se odpraviva še bolj severno. V Flensburgu naju sprejmejo, a do doma je treba vzeti dva avtobusa. Pri drugem stopiva ravno na napačno stran, a to nama šele na koncu proge pove šofer. Vrže naju ven, govori pa tako ali tako samo severnonemški dialekt. Do host- la porabiva še enkrat več denarja; razen spanja in makaronaste juhe, ki jo skuhava nad čistilno napravo, kjer grozno smrdi, pa od tega mesta ne bova imela prav nič. Ponoči je skoraj idilično tišino zmotil mongolski Japonec, ki je začel smrčati. Šest ljudi redko spi tako mirno, z izjemo Japonca, ki pa tako ali tako nima manir. Mogoče je pozabil, da je v Evropi in je ob morda prastarih (še Japonskih?) konzervah spustil dolg prdec, pa še enega ob mrmrajočem štetju denarja in buljenju v karto Nemčije. Pravi, da gre v Švico, potem pa domov. Čim prej! V Frederikshavnu nama po mučnem telefoniranju s postaje spet naročijo, da so zasedeni. Zato morava ostati kar tu, kjer naju strpajo v ogromno spalni¬ co. Ponoči je pričakovati smrčanje, zato si zamašim ušesa, da me mogoče ne bi zbudilo celo trkanje po ograjah pogradov, s čimer poskušajo zbuditi smrčače. Andrej Ficko (se nadaljuje) 2. POHOD PO LAVRIČEVI POTI Od žgancev do kostanja Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije je septembra lani registrirala novo planinsko pot, imenovano Lavričeva pot, in jo tako vnesla v seznam veznih in krožnih poti, ki ga vodi Planinska zveza Slovenije. Tako je letos, 18. Oktobra, že Planinsko društvo Šentvid pri Stični orga¬ niziralo pohod, ki se ga je kljub slabšemu vremenu udeležilo več kot 200 pohodnikov iz vse Slovenije. Pohod je bil tudi medijsko odmeven. Daljšo pohvalno reportažo s poti so predvajali tudi na TV Slovenija L Poleg lepo urejene poti so organizatorji udeležencem namreč nudili tudi žgance in mleko na startu (Kava bar trgovine ABC Tabor v Šentvidu) in kostanj ter mošt, kosilo, pijačo.. .nedeljsko mašo na cilju (Gradišče). Poleg tega naj bi se pohod razvil v zabavo, saj so organizatorji povabili ansambel, vendar jim je načrte nekoliko pokvaril dež. Kakorkoli že, Planinsko društvo je zopet dokazalo svoje organizacijske sposobnosti, na pohod po Lavričevi poti pa vas vabijo vse leto, ne le na 18. oktobra. In kje vodi Lavričeva pot: Šentvid pri Stični - Velike Češnjice - Bukovica - Felič vrh - Debeče - Sv. Lambert - Pristava nad Stično - Dobrava pri Stični (519 m) - Lavričeva koča (510 m) - Pristavlja vas - Šentvid pri Stični. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 778-100. Ksenija Medved Prvi pohodniki na cilju. OPRAVIČILO V predvolilni prilogi časopisa Klasje, kjer je objavljen seznam list kan¬ didatov za volitve članov občinskega sveta, kandidatov za župana, ter kan¬ didatov za člane svetov krajevnih skupnosti je pri samem tiskanju prišlo do vsebinskih napak. Občinska volilna komisija se za napake opravičuje in objavlja naslednje popravke: Poglavje I.: - Volilna enota št. 01, III. točka (lista LDS), kandidat št. 10: Alojz KOVAČIČ, prometni tehnik, roj. 20.06.1931, C. talcev 21, Višnja Gora - Volilna enota št. 01, VII. točka (lista SOPS), kandidat št. 4: Janez MEDVED, gradbeni tehnik, roj. 25.06.1962, Ul. Antona Tomšiča 21, Višnja Gora - Volilna enota št. 02, III. točka (lista LDS), kandidat št. I: Sonja Maravič, gimnazijska maturantka, roj. 05.02.1953, Pristavlja vas 5a, Šentvid pri Stični JlJfepI OTVORITEV NOVE KNJIŽNICE V IVANČNI GORICI Tel: 061/778-121 e-mail:ksenija&gro.sik.si ht tp:/www.gro.sik.si Ustanovitelj: Občina Ivančna Gorica Matična knjižnica: Knjižnica Grosuplje ODPRTOST: pon. in sre. tor. in čet. pet. od 13. do 18. ure od 12. do 17. ure od 11. do 16. ure V Ivančni Gorici imamo sedaj svojo knjižnico. Slavnostna otvoritev 4. novembra naj bi bila prelomni dogodek, ne samo za zgodovino knjižnice v Ivančni Gorici, ampak za usodo celotnega knjižničarstva v naši občini. Knjižničarke, ki smo sodelovale pri nastajanju te prve strokovne in avtomatizirano urejene zbirke v občini, smo namreč otvoritev vzele predvsem kot simbolično dejanje. Ne kot konec našim prizadevanjem pred otvoritvijo, ampak kot začetek nečesa, kar bi se lahko razvilo v veliko, največje gibanje za pridobi¬ vanje še novih prostorov za knjižnico, še novih knjig, še novih bibliotekarjev, za novo razmišljanje o knjižničarstvu in knjižnicah v obči¬ ni... Take so bile tudi želje gov¬ ornikov, ki smo jih gostili na tem slavnostnem večeru: svetovalke za knjižničarstvo dr. Silve Novljan, pro¬ fesorja na oddelku za bibliotekarstvo dr. Jožeta Urbanije in župana Jerneja Lampreta. Slednji nas je seveda opomnil tudi na omejitve finančnih sredstev, vendar smo si bili ta večer edini, da bomo vsak po svo¬ jih močeh: občina s financami, knjižničarji pa s svojo usposobljenos¬ tjo, negovali in kopičili znanje, ki ga hrani in razdaja knjižnica za občane. KDO JE POSPREMIL KNJIŽNICO V ŽIVLJENJE "Vsaka otvoritev knjižnice je podobna rojstvu otroka," je poudaril dr. Jože Urbanija v svojem govoru. Tudi knjižnica mora namreč zrasti, dozoreti, se neprenehoma bogatiti z znanjem in tudi duhovno. Zato je ob rojstvu lepo, če ji podarimo nekaj za popotnico. Naši knjižnici smo, poleg lepih želja na otvoritvi, za popotnico podarili še: uprizoritev zgodovine knjige in knjižnic v izvedbi gledališke skupine iz Ivančne Gorice, lepe melodije iz glasbene šole, domačo stran na Internetu in likovno razsta¬ vo Jožeta Trontlja, na katero ste še mesec dni povabljeni vsi občani. KAKO DELUJE NOVA KNJIŽNICA OSNOVNI PODATKI ENOTA IVANČNA GORICA Knjižnica Grosuplje-enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica BIBLIOTEKARKI: Ana Pulko Petra Boljka Kvadratura: 133 m2 Fond: 6000 enot DODATNE DEJAVNOSTI V ENOTI IVANČNA GORICA: - ura pravljic, igralna ura s knjigo enkrat mesečno, vsako prvo sredo ob 17. uri - medbibliotečna izposoja - poizvedbe po internetu - razstave Trenutno razstavlja Jože Trontelj - vabljeni! POSLOVNIK KNJIŽNICE GRO¬ SUPLJE S KNJIŽNIČO MREŽO ZA LETO 1998 1. ČLANSTVO Član knjižnice lahko postane vsak prebivalec, ki se vpiše v knjižnico in sprejme pravila tega pravilnika. Članarina se poravnava enkrat letno. Za brezposelne je članstvo brez¬ plačno. Svoj status morajo dokazati s potrdilom pristojne skupnosti za zaposlovanje. 10. PRILOGA TEGA PRAVILNIKA JE CENIK. či LMK KNJIŽNICE ZA LETO I99X L ČLANARINA ČLANARINA DIJAKI IN ŠTUDENTI UPOKOJENCI UČENCI IN CICIBANI 2. IZPOSOJNINA 2000 S MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA ZGOŠČENKA (5 delovnih dni) 3. ZAMUDNINA ZA KNJIGE 4. REZERVACIJE GRADIVA 5. PODALJŠEVANJE GRADIVA PRVO PODALJŠANJE VSAKO NASLEDNJE PODALJŠANJE 50,00 SIT 6. OPOMINI 2.000. 00 SIT 1.000. 00 SIT 1.500.00 SIT 500,00 SIT 500,00 SIT 500.00 SIT 200.00 SIT 10,00 SIT na dan 500,00 SIT brezplačno 1. OPOMIN 2. OPOMIN 3. OPOMIN ODVETNIŠKI OPOMIN TERJATEV NA DOMU 7. POŠKODOVANA NALEPKA OPREMA NADOMESTNEGA GRADIVA 400.00 SIT 600.00 SIT 800.00 SIT po ceni odvetnika 1.000,00 SIT 200.00 SIT 400.00 SIT 2. ČLANSKA IZKAZNICA Članska izkaznica velja v vsej knjižnični mreži Knjižnice Grosuplje. Člansko izkaznico prejme bralec ob vpisu brezplačno, za izgubljeno izkaznico pa mora plačati. Vsak družinski član ima svojo član¬ sko izkaznico. Brez izkaznice si gradiva ni mogoče izposoditi. 3. IZPOSOJEVALNI ROKI Za večino knjižnega gradiva, ki si ga član izposodi na dom, velja triteden¬ ski rok izposoje. 4. PODALJŠEVANJE IZPOSOJE- VALNIH ROKOV Izposojeno gradivo bralcu podaljšamo enkrat brezplačno, razen jezikovnih tečajev na kasetah, avdiokaset, izobraževalnih videofil¬ mov, CD-romov ter zgoščenk in zelo iskanih knjig, ki so rezervirane. Vsako nadaljnje podaljševanje zaračunavamo po veljavnem ceniku. Knjig za domače branje ne podaljšu¬ jemo. 5. ZAMUDA Za prekoračene roke plačajo člani za vse gradivo zamudnino. 6. ODŠKODNINE / \ POŠKODOVANO ALI IZGUBLJENO GRADIVO Poškodovano ali izgubljeno gradivo, ki ga je še mogoče nadomestiti z novim, uporabnik nadomesti z novo. enako enoto. V nasprotnem primeru plača trikratno nabavno ceno uničenega gradiva. 7. MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA Gradivo iz medknjižnične izposoje je bralcu dostopno brezplačno, plača samo dejanske poštne in manipula¬ tivne stroške. 8. ČITALNICA Uporaba čitalnice je za vse občane brezplačna. Če uporabnik gradivo iz čitalnice poškoduje, mora Ic-to plačati. 9. OMEJITEV Število izposojenih enot gradiva praviloma ni omejeno. Na dom sc ne izposoja gradiva iz priročne knjižnice. PESNIK IZ VIŠNJE GORE Nekdaj, ko je bila trgovina Tabor v Višnji Gori še v stari stavbi (danes tam železnina Mercator KZ — Stična), jo je obiskoval tudi naš domačin Franc Vovk z Gorenjega Brezovega. Kupil je malenkost, potem pa potegnil iz žepa list in sredi trgovine prebral kakšno svojo najnovejšo pesem. Obiskovalci so se muzali in poslušali. Vsi smo mu rekli pesnik, tojc postalo njegovo domače ime. Leta 1995 je v resnici doživel izda¬ jo svoje pesniške zbirke: izdajatelj Altra, odbor za novosti v duševnem zdravju, mu je izdal lično rdečo knjižico, 500 izvodov. Na prvi strani knjige je narisana bela dlan s svetom, na zadnji pa bela dlan s trnjem. Naslov: Franc Vovk: Pesmi modrosti in norčevanja. Franc Vovk seje rodil leta 1932 na Gorenjem Brezovem, Višnja Gora, v številni revni družini. Imel je težavno mladost, med vojno je njegovega brata celo ubila bomba pred njegov¬ imi očmi itd. Nemiren je menjaval različne službe in prebival v različnih domovih. Leta 1992 se je vrnil v Ljubljano in sedaj živi v stanovanjs¬ ki skupnosti "Mavrična druščina" na Ježici. V to okolje se je hitro vklopil in dom, ki ga ima sedaj, mu veliko pomeni. Ta sestavek bo gotovo zanimal Višnjane, posebno tiste, ki so "pesni¬ ka" nekdaj že v trgovini poslušali, po drugi strani pa vidimo, kako današn¬ je dobrodelne organizacije nadvse požrtvovalno pomagajo svojim "malim bratom". Naj objavimo vsaj eno kratko Vovkovo pesmico: Človeku, ki potrpi, se večkrat kaj dobrega zgodi, če pa noče potrpel, bodo pa solzne oči spet. Daj raj potrpel, kol pa življenje si vzel. Hvala prijazni Višnjanki Anici Gorše, da mi je to knjigo posre¬ dovala. Mihaela Zajc UKSUJV* UMETNIK - VEČNI ISKALEC LEPOTE IN RESNICE KULTURNI KOLEDAR NAPOVEDUJEMO: Starozavezni pastir David, kije premagal Goljata in postal judovski kralj, je bil izziv za mnoge evropske kiparje. Kip Davida kiparja J. Trontlja - detajl. Ko sem se vzpenjala po stop¬ nicah samostanskega mlina, se mi je zazdelo, da se z vsako stopnico bolj odmikam sedanjosti. Prostor, v katerem dela g. Jože Trontelj, je visoko pod streho. Do tja pride človek po strmih, zaprašenih stopnicah in skozi dvoje pred¬ prostorov, kjer čakajo stare slike, kipi in kosi pohištva, da jim bo umetnik vrnil nekdanjo lepoto in sijaj. V delavnici nama je med pogovorom delal družbo svetnik, velik in postaven, tak, da sem ga skorajda imela za obiskovalca, pa sem kasneje ugotovila, da tiho čaka dneva, ko ga bo umetnik vzel v roke, da bi ga polepšal in popravil. Od kmečke peči se je širila prijazna toplota, nadležno jesensko deževje je šklopotalo v starem žlebu, zadišalo je po kavi in najin pogovor se je začel pre¬ pletati med preteklostjo, sedan¬ jostjo, prihodnostjo in večnos¬ tjo... V življenju ne bom počel nič drugega kot tisto, k čemur me vabi notranji klic... Tako si je rekel naš umetnik, ko se je vrnil od vojakov. Po svoji osnovni izobrazbi je J. Trontelj fotograf. V tem poklicu je tudi delal pet let. Potem pa je tehniko zamenjal za slikarski čopič in rezbarsko dleto. Z njima si odtlej služi kruh. Slika, odkar pomni. Nihče od sorodstva ni posebej umetniško nadarjen. Zdi pa se mu, da bi imela od vseh za umetnost še največ smisla mama. Ko sta nam¬ reč tu in tam skupaj v kakšni cerkvi, mama takoj opazi tisto, kar je lepo in ima nadih večnosti, pa naj bo še tako majhno in neopazno. Študiju na akademiji se je moral odpovedati, saj ob delu na tej ustanovi ni mogoče študirati, on pa je moral že skrbeti za družino. Toda ostal je prijateljsko povezan s tistimi, ki so imeli možnost rednega študija. Jako si je s pomočjo prijateljev in razumevajočih profesorjev prido¬ bival potrebna znanja. Pravi umetnik dela preproste in estetske stvari. Take, ki jih zmore razumeti vsako človeško bitje in se ob njih odpira upanju. Sodobna umet¬ nost je izraz našega časa, ki je prepogosto neestetski in agresiv¬ en, zato je tudi sedanja umetnost pogosto neestetska, agresivna in razdiralna. Če bi hotel človek ugajati kritikom in občinstvu, bi moral marsikdaj slikati in kipariti, kot zahteva razdiralni duh časa. Jože Trontelj pa meni, da je umetnost nekaj lepega in svetega, človeku odpira obzorja duha Zato je tudi njegov nagrajeni Tartinijev trg ves ovit v svetle meglice. Ko je prišel v Piran, da bi se udeležil mednarodne slikarske kolonije, na kateri je sodelovalo okoli 300 umetnikov, ga je med vsemi temami najbolj privlačil Tartini. Trg. kjer stoji skladateljev kip, je kljub množici turistov in avtomobilov izžareval lepoto in mir. To je skušal preliti na platno. Strokovna žirija je ocenila dela vseh 300 udeležencev in jih izmed 90, predhodno odbranih, izbrala pet. Eno od petih odkupnih nagrad je prejelo tudi Trontljevo platno. Kasneje so podelili udeležencem Ex tempore še 20 sponzorskih nagrad. V sponzorski žiriji so tudi sodelovali strokovn¬ jaki, vendar so imeli pretežno sve¬ tovalno vlogo, ne pa odločilne, kot v žiriji za velike odkupne nagrade. Kako ustvarja? Ustvarjanje je razmišljanje, sprehajanje po duhovnem svetu, saj je pravi umetnik večni iskalec, iskalec resnice in lepote. Ti dve pa sta v vsej polnosti le pri Bogu, zato je umetnik tudi bogoiskalec. Svoj umetniški talent pojmuje g. Trontelj kot nezasluženo milost in božji dar, ki mu ostaja zvest do konca. Tudi takrat, ko ustvarja po naročilu. V vsakem naročilu najde nekaj dobrega, nekaj, kar mu prinaša novo spoznanje. V vsakem naročilu nekje v daljavi vidi lučko, ki ga vabi naprej. Zato na svoje stvaritve gleda kot na ljube prijatelje, s katerimi se pogovarja in z njimi razmišlja... Kiparjenje je težaško delo, kip nastaja počasi. Duh se lahko utrudi in postane nestrpen, ker ga roka z dletom ne dohaja. V takih trenutkih naš umetnik vzame v roke čopič in se sprehodi skozi kraljestvo barv. Tam domisli mar¬ sikaj, preden spet zagrabi za dleto. Resnični umetnik je pri svojem delu vedno pošten. Vsak, še tako majhen drobec umetnine mora nositi pečat njegove osebnosti. Tak umetnik se mu zdi veliki Michelangelo, pri katerem vsak, na videz še tako nepomemben detajl na njegovi freski ali kipu priča, da gaje ustvarila mojstrova roka v ognju ustvarjalnosti. Pri našem umetniku se kiparst¬ vo in slikarstvo dopolnjujeta. Kiparstvo daje stvaritvam pros¬ torsko dimenzijo, zato je nekako bližje resničnosti. Slikarstvo pa z razponom barv posreduje bolj vtise kot resnični svet. Umetnost izraža naš duhovni odnos do sveta. Človek lahko z umetnostjo svet gradi ali podira, ljudi plemeniti ali pa dela surove in obupane. Naš umetnik se je odločil, da bo svet gradil, njegov svet pa je svet svetlega upanja. Pogovarjala se je M. A. Ficko ŠKRAT V prejšnji številki Klasja sc je v članek o slikarju Jožetu Trontlju prikradel tiskarski škrat. Jože in ostalih pet slikarjev, ki so sc priglasili na mednarodni Ex Tempore v Piranu niso namreč člani likovne skupine Krog. ampak člani Likovne skupine Ferda Vesela Šentvid pri Slični. Za napako sc opravičuje¬ mo. Praznični december bo v občini Ivančna Gorica kulturno obarvan. Prav pov¬ sod bo vrsta prireditev; med prvimi bo že tradicionalno Miklavževanje. Otrokom bomo pripravili tudi nekaj veselih lutkovnih in gledaliških predstav V kulturnih društvih so najbolj aktivne gledališke skupine. Napovedujemo naslednje prireditve: Ivančna Gorica; Pika Tina Lojzi Drejc.mladinska predstava, premiera v sredini decembra Koncert Adija Smolarja - 17. decembra ob 19. uri Šentvid: Habakuk - veseloigra s petjem premiera v začetku decembra Ambrus: Sumljiva oseba - Nušičeva komedija - premiera konec decembra Na Muljavi, Temenici in v Zagradcu začenjajo z vajami za gledališke pred¬ stave, ki bodo uprizorjene v letu 1999. Razstave : - v galeriji Kresnička na Muljavi je bila na ogled razstava arhitekta Petra Marolta, sedaj pa so na ogled likovne stvaritve Matjaža Bukovca. - v Čandkovi domačiji pa bo do 27. novembra 1998 razstavljal akademski slikar Keiss Van Naiyk. Kulturno društvo in Turistično društvo Višnja Gora prirejata : - 19. december prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj za najlepše urejeno vas, naselje, hišo, poslovni objekt.v letu 1998 ; - pred iztekom leta pa novoletno prireditev na Mestnem trgu. Podrobneje in še drugo pa v decembrski številki. KIN0PR0GRAM ZA MESEC NOVEMBER 98 KINO “IVANČNA GORICA” IVANČNA GORICA SOBOTA, 21 NOVEMBER OB 17. URI AVSTRALSKA OTROŠKA KOMEDIJA P.€. PASJI DETEKTIV KRATKA VSEBINA: Film prikazuje nenavadno prijateljstvo med -1 Štirinajstletnim dečkom in zelo inteligentnim psom P.C.-jem, ki se pogovarjata s pomočjo računalnika V lilmu nastopajo tudi roparji, katerim deček in inteligentni pes prekrižata načrte. Nič strahu, nasilje je začinjeno s humorjem, dobrota pa bo, kot po navadi, zmagala. __ SOBOTA, 21.NOVEMBER 0819. URI ameriški akcijski triler NORO MESTO KRATKA VSEBINA Napet akci|*kl triler o raziskovalnemu novinarju MAKSU BRACKETTU (DUSTIN HOFFMAN), ki je znan po tem. da Izbrska kako zanimivo škandalozno zgodbo, v katero potem neizprosno vrta. dokler ji dokončno ne prido do dna. Ko ga £ef pofilje z naivno praktikantko Laurie (Mia Kirshner), se mu &e sanja ne. da bo priča veliki zgodbi, o ' kateri bo nekaj dni govorila vsa Amerika Priča je streljanju v galeriji m spektakularni ugrabitvi Poda »e za »torild, da bi dobil čim več informacij, vodar _ ameriška akcijska kriminalka P O L I C A .1 I KRATKA OZNAKA V NEW YORKU »e u»«kih osem minul zgodi kriminalno dajanje Na drugi atrani raka v NEW YERSEYU. pa leži Uho mestece GARISON. kjer živi mnogo policajev, ki delejo v NEW YORKU To je kraj, kjer šerif nosi značko, a voiijo ga policaji V to mimo mestece pridivjala mladeniča in se divja vozita po mastnih ulicah Šerifu (SYLVESTER STAIONE) le uspe ustaviti avtomobil in ko odpreta »ipo, začudeno ugotovi, da vanj merita s pištolo instinktivno pograbi pištolo in oba ustreli. Tu pa se začnejo probiemi, ki prerastejo v katastrofo SOBOTA, 28.NOVEMBER OB 19. URI ZAHVALNI OLTAR V CERKVI SVETEGA JOŽEFA V cerkvi Svetega Jožefa v Ivančni Gorici sc vedno kaj novega dogaja. Farani seveda sledijo cerkvenemu letu s praznovanji, slavji in dekoracijami v svoji cerkvi. Tokrat pa so na še posebej zanimiv način obeležili zahvalno nedeljo Sicer tako. kot povsod po cerkvah, so uredili zahvalni oltar, vendar sc ta vseeno razlikuje od drugih. Kuliso za poljščine so namreč uredili kar iz včasih znanega "feder vozička”. Nanj so naložili poleg poljščin, vrtnin sadja in mes¬ nin tudi sod vina in sc tako spomnili še na bližajoče sc Martinovanje. "Scenaristi" tokratnega oltarja so bili predvsem farani iz ul. 6. junija. Darinka Kavšek in župnik Jože Kastelic. Dodatna zanimivost je še šopek na oltarju iz klobas, salame in sira. Seveda ne manjka tudi znamenit kruh - pletenica. Sicer pa je najbolje, da si pridete vse skupaj pogledat sami. KM Na podlagi Odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.70/96, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 10/96), v skladu s Statutom Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Pravilnikom o dodeljevanju sred¬ stev za projekte malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter po pooblastilu upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica z dne 29. 10. 1998 Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (v nadaljevanju Sklad) skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavlja IV. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. I. PREDMET RAZPISA Sklad skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojilo za pospeševanje razvoja malega gospo¬ darstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skup¬ nem znesku 50.000.000 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, . - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obno¬ va. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki in - podjetja v zasebni in mešani lasti, pri čemer mora biti sedež podjetja ali obrti na območju občin Dobrepolje, Grosuplje ali Ivančna Gorica. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne pro¬ grame ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje za dobo 3-5 let. Ostali pogoji: - obrestna mera TOM + 3 %, - stroški odobritve 0,5 %, - stroški spremljave 0,15 %, - zavarovanje: hipoteka na nepremičninah in premičninah, solidarno poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, bančna garancija ipd. III. VSEBINA VLOGE Podjetja morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada), 2. podatke o registraciji in akt o ustanovitvi podjetja, 3. obvestilo Zavoda RS za statistiko o razvrstitvi po dejavnostih, 4. bilančne podatke za zadnji dve leti, 5. podatke o tekočem poslovanju, 6. karton deponiranih podpisov, 7. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec, 8. poslovni načrt oz. investicijski pro¬ gram z gradbeno dokumentacijo - za novogradnje in dograditev objektov, 9. dokazilo o namenu porabe sred¬ stev: a. pri nakupu poslovnega prostora: - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo b. pri gradnji poslovnih prostorov: - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu - predračunsko vrednost investici¬ jskih del z gradbeno dokumentaci¬ jo c. pri adaptaciji poslovnih prostorov: - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptaci¬ jskih del - pogodbo o najemu in soglasje last¬ nika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik d. pri nakupu osnovnih sredstev: - predračun oz. račun osnovnega sredstva e. pri investiciji v ekološko sanacijo: - investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe 10. zavarovanje kredita (zemljiško¬ knjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti pre¬ mičnin, podatki o poroku). Samostojni podjetniki morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada) 2. tekoči izpisek iz registra samosto¬ jnih podjetnikov 3. priglasitveni list samostojnega podjetnika 4. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti 5. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 6. bilančne podatke za zadnji dve leti 7. podatke o tekočem poslovanju 8. poslovni načrt oz. investicijski pro¬ gram z gradbeno dokumentacijo - za novogradnje in dograditev objektov, 9. dokazilo o namenu porabe sred¬ stev: a. pri nakupu poslovnega prostora: - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo b. pri gradnji poslovnih prostorov: - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu - predračunsko vrednost investici¬ jskih del z gradbeno dokumentaci¬ jo c. pri adaptaciji poslovnih prostorov: - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptaci¬ jskih del - pogodbo o najemu in soglasje last¬ nika za izvajanje adaptacijskih del. če bo adaptacijo izvajal najemnik d. pri nakupu osnovnih sredstev: - predračun oz. račun osnovnega sredstva e. pri investiciji v ekološko sanacijo: - investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe 10. zavarovanje kredita (zemljiško¬ knjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti pre¬ mičnin, podatki o poroku) IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je od 15.11.1998 do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne, ravno tako tudi neustrezna vloga in tista, ki prispe po porabi sredstev. Upravni odbor Sklada bo v 30 dneh po roku za prijavo oz. po prejemu prošenj odločal o dodelitvi posojil. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Sklada pri ga. Božič na tel.: 778-384, 778-385. Predsednik: Roman Zupančič Poročilo Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva o tretjem razpisu Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica je v času svojega delovanja razpisal in izvedel že tretji javni razpis z namenom, pospeševati in s tem poma¬ gati malim podjetnikom pri odpiranju novih delovnih mest: nakupu, adaptaciji ali gradnji poslovnih prostorov ter nakupu nove opreme ali njene obnove. devet iz občine 'Grosuplje ter štirje iz občine Dobrepolje. Glede na to, da pri prvem razpisu ni bilo možno upoštevati razmerja med vložkom občine in prosil¬ ci posameznih občin, predvsem zaradi neenakomerne porazdelitve vlog, je Upravni odbor sklada pri tretjem razpisu to nesorazmerje uskladil. Po dogovorjenih merilih in kriterijih, ki so bili sprejeti na razgovoru z župani vseh treh občin in predstavniki UO sklada dne 7.1.1998, je bilo dogov¬ orjeno, da občine prenesejo sredstva, namenjena razvoju malega gospodarstva, iz svojih proračunov za leto 1998 na Medobčinski sklad s sedežem v Ivančni Gorici po naslednjem ključu: - občina Dobrepolje 10 % 2.000.000,00 SIT - občina Grosuplje 50 % 10.000.000,00 SIT - občina Ivančna Gorica 40 % 8.000.000,00 SIT SKUPAJ 20.000.000,00 SIT Upravni odbor sklada je na svoji 7. redni seji razpravljal o prejetih ponudbah finančnih organi¬ zacij. Glede na dospele ponudbe (Nova Ljubljanska banka, SKB, A-banka, Banka Koper in Krekova banka) je najboljše pogoje ponovno ponudila Krekova banka, d.d. Ljubljana. Posojilo je bilo razpisano v višini 85.000.000,00 sit za dobo 5 let, obrestna mera TOM + 5,3 %, stroš¬ ki odobritve 0,5 % ter stroški spremljave 0,15 %. Odziv na razpis je bil izjemen. Prijavilo se je 21 prosilcev, in sicer osem iz občine Ivančna Gorica, Na podlagi vseh omenjenih dejstev, je UO sklada skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo razdelil kreditni potencial prosilcem iz posameznih občin: - občina Dobrepolje - občina Grosuplje - občina Ivančna Gorica SKUPAJ: 11.500.000. 00 SIT 57.000. 000.00 SIT 16.500.000. 00 SIT 85.000. 000.00 SIT Pri dodelitvi posojil so bili upoštevani statut in pravilnik Sklada ter vložena sredstva posameznih občin. Ker so občine zagotovile za razvoj malega gospo¬ darstva še dodatna sredstva, so se s tem pokazale možnosti novega razpisa. Glede na ugodne bančne pogoje in zagotovljena proračunska sredstva posameznih občin Sklad objavlja že IV. javni razpis in tako omogoča uspešnejši razvoj podjetništva v vseh treh občinah. Upravni odbor Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica J SE 0 000 v Mizarstvo Grosuplje d.d., Cesta na Krko 24, tel. 763-155 vabi k sodelovanju KV. MIZARJE - 4 DELAVCE Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: - končana srednja lesarska šola, smer mizar IV. st. ali lesarski tehnik V. st. - delovne izkušnje na področju izdelave hotelske opreme - odslužen vojaški rok Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo na naslov: Mizarstvo Grosuplje d.d. Cesta na Krko 24 1290 Grosuplje \ v 8 dneh po objavi. O izbiri jih bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi o izbiri. f Ivančna Gorica November 1998 STRAN 11 Pogovor s kapetanom rokometašev SVIŠ-a GREGORJEM SEVERJEM Gregor Sever je star 25 let, doma pa je iz Velikega Gabra. Študira na Elektro fakulteti v Ljubljani, kjer zaključuje smer telekomunikacije. Ko sva se pred kratkim prvič srečala na pokalni tekmi, ki jo je SVIŠ igral proti prvoligašu Prule, sem se mu predstavil kot "novinar" Klasja, ki bi z njim želel opraviti intervju. Gregor je bil najprej prepričan, da gre za pomoto in mi je na moj predlog odvrnil, da on ni tisti balinar Gregor Sever, ki je med najboljšimi igralci na svetu v svoji športni panogi. Nato pa sem mu le nekako dopovedal ( tudi s pomočjo "poslovnega priročnika Klasje", ki sem ga imel s seboj in na katerem piše , da je to časopis občanov Ivančne Gorice ), da je vendarle on tisti, s katerim želim opraviti inter¬ vju. Gregor, koliko časa že igraš pri SVIŠ-u in od kdaj si kapetan ekipe ? Pri SVIŠ-u sem že 8 let, kapetan pa nekako 4 leta, odkar se je zamen¬ jala skoraj cela prva ekipa. Ob men¬ javi generacije sem imel največ nastopov za prvo ekipo in verjetno tudi izkušenj, pa sem postal kapetan. Kaj ti vloga kapetana ekipe pravzaprav prinaša ? Je to dodatna obremenitev ali imaš zaradi tega kakšne prednosti, koristi ? Ta vloga me posebej ne obremen¬ juje. Gotovo pomeni določeno odgovornost, saj mora biti kapetan ostalim za zgled. V težkih trenutkih mora na ekipo delovati pomirjujoče in vzpodbujajoče. Vendar sem se na to vlogo enostavno navadil in s tem nimam težav, kakšnih posebnih bonusov pa zaradi tega tudi ne uživam. Trenutno si poškodovan, a kot pravi kapetan vseeno treniraš in po svojih močeh pomagaš tudi na tekmah. Cilji vodstva kluba so letos visoki, saj je želja uvrstitev v višjo, to je 2. državno ligo. Kako ocenjuješ možnosti svoje ekipe za dosego tega cilja, glede na to, da je ob tebi hudo poškodovan tudi drugi desni zunanji igralec Uroš Špari, ter glede na to, da niste najbolje štartali v ligi ? Možnosti za napredovanje so kljub omenjenim dejstvom realne. Ekipa je tega nedvomno sposobna. Lani smo bili praktično celo sezono brez Matjaža Erčulja in žal trenutno poškodovanega Uroša Šparla, pa smo vseeno osvojili tretje mesto. Menim, da smo letos na koncu še lahko prvi, saj je najprej dovolj, da se uvrstimo med najboljše štiri, nato pa dobro odigramo končnico, ki bo tokrat potekala nekoliko drugače kot lani ( najprej polfinale 1-4 ter 2- 3 na dve dobljeni tekmi, nato pa zmagovalca za napredovanje tudi na dve dobljeni tekmi. Prednost domačega terena na morebitnih tretjih tekmah bo imel bolje uvrščeni po rednem delu ). Največja konkurentka za napredovanje nam bo najbrž Nova Gorica, pa tudi Grča Kočevje, ki je štartala s štirimi zmagami. Na katerih igralnih mestih meniš, da ste zelo močni in na katerih šibki? Kje imaš ti v ekipi svoje mesto ? Sam igram na mestu desnega krila ali pa na mestu desnega zunanjega igralca ( beka ), ker sem levičar. Osebno raje igram na mestu zunanjega igralca, saj je možnost raznih kombinacij in odigravanja tu večja - kar mi ustreza, pa tudi veči¬ no časa sem preigral na tem mestu. Krilo mi toliko ne ustreza, saj je na njem potrebno imeti zelo izdelan met, v tej tehnični prvini pa nisem ravno blesteč. V ekipi mislim, da smo zelo močni na mestu levega zunanjega igralca, bolj "tanki" pa smo trenutno na mestu desnega zunanjega igralca (predvsem zaradi poškodb) ter na mestu vratarja, ker sta fanta še dokaj neizkušenu in mlada. Kako bi ocenil medsebojne odnose v klubu na relaciji igralci - trener, igralci - uprava kluba ter tudi med igralci samimi, saj je to za uspe¬ he ekipe gotovo zelo pomembno ? Igralci se med seboj zelo dobro razumemo. Lahko rečem, da smo klapa. Seveda pride med tekmami in treningi tudi do iskric, ki pa so običajno v garderobi že pogašene. Tudi odnos igralcev z obema trener¬ jema ( Milan Strnad in Marjan Potokar ) je zelo soliden, je pa res, da sta oba v klubu že praktično od začetka in ju mogoče igralci že kar predobro poznamo. To pa seveda ne pomeni, da ju hočemo zamenjati. Za odnose med igralci in upravo lahko rečem, da niso prav inten¬ zivni. Še največ stika je na rednih letnih občnih zborih kluba. Veliko stika pa imamo seveda z dr. Zupančičem, ki je bil do sedaj zdravnik ekipe, trenutno pa opravlja tudi naloge predsednika kluba. Njegov stik z igralci je zelo dober in pozitiven. Kakšni so tvoji osebni cilji v tej sezoni in za naprej ? Moj prvi osebni cilj v tej sezoni je, da si pozdravim dokaj hudo poškod¬ bo kolena, saj imam strgano prednjo križno vez. Trenutno čakam na artroskopijo in nato na morebitno operacijo, kar pa seveda pomeni leto dni rehabilitacije. Ekipi seveda želim napredovanje v višji rang, za kar, ponovno poudar¬ jam, je ekipa gotovo sposobna. Sam se po saniranju poškodbe še naprej vidim v ekipi SVIŠ-a ( po teh osmih letih že kar nekako ne morem brez nje), sploh če bi nam uspel preboj v drugo državno ligo. Gregorju seveda želim, da bi se mu želje uresničile, predvsem da si čimprej pozdravi poškodovano koleno. Ima pa v tej nesreči tudi srečo, da je njegovo dekle fizioter¬ apevtka in mu bo tako z marsikatero muko pri rehabilitaciji gotovo prizanešeno. Simon Bregar ATLETI OŠ STIČNA PETIČ ZAPORED NA ATLETSKEM DRŽAVNEM FINALU Učenci OŠ Stična smo se že peto leto zapored uvrstili na finale ekip¬ nega prvenstva najboljših OŠ v Sloveniji v atletiki. Tekmovanje je bilo 15. 10. 1998 v Postojni. Tja smo se odpravili z avtobusom, na cilj smo prispeli ob 11. uri in si ob prihodu ogledali prizorišče dogajanja. Gostitelji so nas pozdravili in nam podarili spominske majice ter nekaj plastenk pijače za osvežitev in okrepčilo. Ker nam je do začetka tekmovanja ostalo dovolj časa, smo si ogledali še bližnjo okolico. Izkoristili smo tudi priložnost, da smo se slikali vsi učenci z mentorjem Marjanom Potokarjem. Tekmovanje se je pričelo ob 13. uri. Udeležili so se ga učenci dvana¬ jstih OŠ, ki so bile najuspešnejše na področnih prvenstvih. Mimogrede naj omenim, da je OŠ Stična zma¬ gala na področnem prvenstvu obljubljanskih šol. Na tekmovanju v Postojni je bilo tudi 15 učencev OŠ Stična. Tekmovali so v naslednjih disci¬ plinah : Skok v višino : Zoran Šunjič in Gašper Erjavec Skok v daljino : Gregor Pelc in Andraž Blatnik 1000 metrov : Sebastjan Šinkovec in Bojan Žaren 300 metrov : Jože Petek in Miha Pušlar 60 metrov : Gregor Jager in Matej Hrovat Suvanje krogle: Jurij Obreza in Andrej Podobnik Met žogice : Mitja Pevc in Uroš Hrovat 4 x 100 metrov : Gregor Jager, Jo že Petek, Matej Hrovat in Petrič. Med njimi so se posebej izkazali : Jože Petek, ki je zmagal v teku na 300 metrov (38,58), Sebastjan Šinkovec, ki je bil drugi v teku na 1000 metrov ( 2. 57,73 ), Gregor Jager, ki je bil prav tako drugi v teku na 60 metrov ( 7,79), Mitja Pevc je bil sedmi v metu žogice, sedma pa je bila tudi štafeta 4 x 100 metrov. Vrstni red najboljši šol pa je bil takšen : 1. OŠ MP Toledo Velenje 2. OŠ Brežice 3. OŠ Prežihov Voranc Maribor OŠ Stična se je uvrstila na 10. mesto. Po tekmovanju smo prejeli še priznanje. Šele ob vrnitvi domov smo se zavedali, da je lepo zmagati, še lepše sodelovati, a najlcpšc je bilo tekmovanje ( igro ) vzljubiti. To je bilo tudi geslo našega srečanja. Ob prihodu v Ivančno Gorico smo dan zaključili s slastnimi picami. Milja Pevc iz OŠ Slična VAŠKI TURNIR V MALEM NOGOMETU STIČNA ‘98 Navdahnjeni z zgledom drugih vasi v naši občini smo se tudi v Stični odločili organizirati vaški turnir v malem nogometu in tako dodobra preizkusiti dolgo pričakovano novo asfaltno prevleko na našem igrišču. Da ni ostalo samo pri besedah, smo poskrbeli v nedeljo. 20. 9. 1998, na igrišču v Stični, kjer smo sc zbrali ob 14. uri. Na turnir se je prijavilo šest ekip, in sicer ekipe Gabrja, Vira, ki si je nadela zgodovinsko ime Acervone, Mekinj, Marofa, Stične I in Stične II. Pravo veselje je bilo pogledati okrog štirideset nogometašev, ki so komaj čakali, da kljub kislemu vremenu pokažejo vse svoje "razkošno" nogometno znanje. Da ne bi bil trud zaman, smo poskrbeli pri Športnem društvu Stična in pripravili pokale za tri najboljša moštva. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Že v predtekmovanju smo bili priča nekaj napetim trenutkom in lepim potezam. Poseben naboj je imela tekma med Mekinjami in Stično I. Po predtekmovanju sta se prvou- vrščeni ekipi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. Iz prve skupine sta bili to ekipi Marofa in Stične II, iz druge pa Mekinj in Stične I. V polfinalu sta ekipi Marofa in Stične I po ogorčenem boju izločili svoja nasprotnika in sc uvrstili v finale. V tekmi za tretje mesto je ekipa Stične II suvereno opravila z nekoliko demoralizirano ekipo Mekinj, sicer skritim favoritom za zmago na turnirju. V razburljivi, prc- ni manjkal tudi kanček vroče krvi. pa je po podaljšku slavila ekipa Stične I. Vaški malonogomcini turnir je bil poleg druženja namenjen tudi temu. da se promovira ta zanimiv in dinamičen šport, ki ga lahko igra staro in mlado, tako moški kol ženske, kar sc je na sliškem turnirju tudi v resnici dogajalo. Kot vsak dogodek je tudi ta turnir zaznamovalo nekaj posameznikov. Štefan Erjavec ml. je poskrbel za organizacijo. Tomaž Hočevar in Igor Kokotcc pa sta prevzela nehvaležno vlogo sodnikov. Od aktivnih udeležencev turnirja velja vsekakor omeniti tudi novopečenega Stičana Roberta Gačnika (Stična II), ki nam je demonstriral mojstrstvo nogometne igre, njegovo ženo Mojco (Stična 11). ki je kot edina predstavnica nežnejšega spola igrala na turnirju. Damjana Lesjaka. Jožefa Jeraja ml. (oba Stična 1) in Ivico Furdija (Marof), ki so bili vsak s petimi zadetki najučinkovitejši igralci turnirja, ter Dušana Škoriča (Stična I), ki je odločil finalno tekmo. Posebno pa velja omeniti Marjana Rusa st. (Stična II), kije kol igralec z največ pomladmi blestel v vratih in dokazal, da mali nogomet ni le š|mrt za mladostnike. Ob koncu smo sklenili, da bo turnir postal tradicionalen, zato si želimo, da bi se prihodnje leto pri¬ javila še kakšna nova ekipa ter da bi si ga ogledalo še več Stičanov kol letos. 2:5 1:2 1 :3 2:7 0:2 1 :0 1 : 4 2 : 1 2: I 3 : 4 Gregor Arko Zmagovalno ekipo Slična I so sestavljale STOJIJO: Joiko Jeraj. Mik laimpret. Gregor Arko. Damjan Lesjak. ČEPITA: Gregor Medved m Dnian ikoni. 12 STRAN Ivančna Gorica November 1998 društvo multiple skleroze Slovenije ŠPORTNE AKTIVNOSTI INVALIDNIH OSEB združenja multiple skleroze SLOVENIJE V GROSUPELJSKI PODRUŽNICI v letu 1998 f 1 _ i Osvojen pokal za tretje mesto v balinanja na medpodružničnem tekmovanju ZMSS v Mariboru, septembra 1998. Grosupeljska podružnica ZMSS poleg ostalega skrbi tudi za razvoj športnih aktivnosti, ki pripomorejo k boljši psihofizični kondiciji njenih članov. Poleg organiziranja med- podružničnih tekmovanj ter udeležbe na državnem prvenstvu ZMSS posveča največ pozornosti kontinuiranim treningom, kar pa posredno pomeni tudi stalno druženje in rehabilitacijo članov podružnice. Treningi potekajo celo leto; v jesenskem in zimskem času se člani posvečajo predvsem plavanju in telo¬ vadbi ter igranju pikada, pa tudi strel¬ janju z zračno puško in šahu. Redno se udeležujejo vseh treningov, zato tudi uspehi na tekmovanjih niso izostali, saj so na medpodružničnih tekmovanjih in na državnem prvenstvu dosegli lepe uspehe, na katere smo vsi zelo ponos¬ ni. Letos spomladi je bilo državno prvenstvo ZMSS v streljanju z zračno puško in v pikadu, kjer smo med 15 podružnicami, kolikor jih je združenih v ZMSS, dosegli 4. in 6. mesto v pikadu ter 6., 8. in 9. mesto v streljanju z zračno puško. Čez leto smo se udeležili štirih med¬ podružničnih tekmovanj v balinanju, in sicer v Lukovici, Murski Soboti, Mariboru in Gornji Radgoni, kjer smo med šestimi ekipami podružnic ZMSS dosegli enkrat drugo, dvakrat tretje in enkrat četrto mesto. Udeležili smo se tudi tekmovanja v balinanju za pre¬ hodni pokal Doma starejših občanov Grosuplje, kjer smo dosegli četrto mesto. V pikadu pa smo na teh medpo¬ družničnih tekmovanjih zasedli dvakrat prvo, enkrat šesto in enkrat deveto mesto med 60 udeleženci tek¬ movanja. V septembru 1998 pa je bilo šesto državno prvenstvo ZMSS v balinanju in plavanju na 25 metrov. Naša podružnica seje udeležila bali¬ nanja z žensko in moško ekipo, medtem ko je bilo plavanje posamezno za podružnice. Čeprav je bila po invalidnosti najtežje prizadeta naša ženska ekipa v balinanju, je med 15 podružnicami osvojila osmo mesto, kar je za njihovo telesno prizadetost odlično mesto in je ta njihov uspeh zavidanja vreden, saj so članice vložile v trening vse svoje moči in znanje in so bile na zaključni prireditvi tudi javno pohvaljene za svojo požrtvovalnost in voljo,ki jo je bilo treba vložiti v to za nas naporno tekmovanje. Čestitamo jim tudi člani Grosupeljske podružnice ZMSS. Moška balinarska ekipa, ki pa je zaradi bolezni našega dobrega tek¬ movalca nastopila oslabljena, je dosegla zelo dobro šesto mesto. V zelo močni konkurenci v plavanju posamezno pa je naša podružnica osvojila drugo mesto in s tem srebrno medaljo. V šahu pa smo osvojili tretje mesto in bronasto medaljo. Iz vsega povedanega je lahko razbrati, da tudi invalidi z multiplo sklerozo ne stojijo ob strani, potisnjeni v kot, ampak res aktivno po svojih močeh sodelujejo v športnih panogah, ki so prilagojene za to vrsto invalidne populacije. Bistvo vsega tega športnega ude¬ jstvovanja pa niso le pokali, medalje in pohvale, ampak, kot sem že poudaril, sodelovanje, druženje in udejstvovanje ter prisotnost na takih srečanjih, saj s tem vzdržujemo svojo psihofizično kondicijo, ostajamo samozavestni in pozabljamo na svojo bolezen; zato pa smo veseli svojega napredka in uspe¬ hov in se počutimo ob takih priložnos¬ tih prav tako srečni in veseli, kot so vrhunskei športniki, ki jih vidimo na naših televizijskih zaslonih. Rad bi se zahvalil vsem donatorjem in sponzorjem, ki nam omogočajo treninge in udeležbo na vseh teh tek¬ movanjih. Ivan Janežič Krka prvič občinski prvak, Ambrus pa 2. na medobčinskem prvenstvu v malem nogometu Rezultati v skupini B : Končala se je občinska liga v malem nogometu, ki je letos potekala četrtič zapored. Po dosedanjih dveh zmagoslavjih ekipe Bife pri Matjažu in enem ekipe Bife Škorc se je tokrat sreča nasmehnila tudi igralcem Mizarstva Trunkelj s Krke, ki so bili sicer vsa leta pri vrhu, prav na vrhu pa šele letos. Drugo mesto je osvojila ekipa Bife pri Matjažu & B-bar, ki je bila lani prva, tretja pa je bila ekipa Izvir, ki je bila do zadnjih kol v igri tudi za prvo mesto, nato pa po zapletih z neigranjem v zadnjih treh kolih žal samo tretja. Toda treba je vztrajati, kajti vztra¬ jnost velikokrat obrodi sadove. Končna lestvica občinske lige izgleda takole : Stritt: Bife pri Matjažu & B-bar 1 ; 1 Vodičar Brdavs : Stritt 1 : 4 Bife pri Matjažu & B-bar : Vodičar Brdavs 7 Vrstni red v skupini B : 1. Bife pri Matjažu & B-bar 2. Stritt, 3. Vodičar Brdavs 12 tek. 8 zmag, 3 remiji, 1 poraz, gol raz. 7 6 6 5 2 2 3 2 2 1 2 1 2 4 4 6 8 9 44 42 32 38 37 27 28:57 17 točk 22 24 31 41 50 27 24 20 20 16 8 7 Na medobčinsko prvenstvo, ki je bilo 11. 10 1998 v Ambrusu, sta se tako uvrstili ekipi Mizarstva Trunkelj Krka in Bifeja pri Matjažu & B- bar. Tekmovanje, ki sta se ga udeležili po dve najboljši ekipi iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, je potekalo v lepem sončnem vremenu, ob lepem številu gledalcev in dobri organizaciji ŠD Ambrus. Poskrbljeno je bilo tako za jedačo kot za pijačo, pa še športni "užitkarji" so ob dobrih igrah sodelujočih prišli na svoj račun. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini po tri. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim. Rezultati v skupini A : Račna-Sesko : Bistro Pizzerija Adam 4 : 0 Mizarstvo Trunkelj Krka : Račna-Sesko 1 : 1 Bistro Pizzerija Adam : Mizarstvo Trunkelj Krka 3 : 1 Vrstni red v skupini A : L Račna Sesko, 2. Bistro Pizzerija Adam, 3. Miz. Trunkelj Krka Sledili sta polfinalni tekmi po sistemu 2.A : l.B in 2.B : l.A. Rezultata : Bistro Pizzerija Adam : Bife pri Matjažu & B-bar 0 . 1 Račna-Sesko : Stritt 0 : 2 Poraženca sta se nato pomerila za 3. Mesto: Račna je premagala Bistro Pizzerijo Adam s 4 : 2. Nato pa sta se zmagovalca polfinala pomerila še za prestižni naslov medobčinskega prvaka. Domačmom zal ni uspelo ponoviti lanskega uspeha, tako da je po dveh zaporednih uspehih ekip iz naše občine tokrat zopet zma¬ gala ekipa iz Grosuplja. Rezultat finala : Stritt: Bife pri Matjažu & B-bar 2 : 1 Simon Bregar MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V KROSU V sredo, 21.10.1998, je aktiv učiteljev športne vzgoje OŠ Stična organiziral jesensko medobčinsko prvenstvo v krosu. Tekmovanja se je udeležilo sedem šol iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Iz naše občine so to OŠ Stična, OŠ Šentvid pri Stični in podružnična šola Višnja Gora. Učenci in učenke iz naše občine so po vrsti dosegali odlične rezultate, saj sta bili ekipno kar dve naši šoli med najboljšimi tremi : prva ekipno je bila OŠ Stična, druga OŠ Louis Adamič iz Grosuplja, tretja pa OŠ Šentvid pri Stični. Med nosilci medalj so bili naslednji učenci in učenke iz naše občine : Učenci 2. razred : 1. mesto : Marko Globokar - OŠ Stična, 2. mesto : Blaž Gorišek - OŠ Šentvid, 3. mesto : Nejc Travnik - Višnja Gora Učenke 2. razred : 1. mesto: Maja Ostanek - OŠ Šentvid, 2. mesto : Lea Verbič - OŠ Šentvid Učenci 3. razred : 1. mesto : Rok Malič - OŠ Stična, 2. mesto : Franci Hočevar - OŠ Stična, 3. mesto : Marko Zajc - OŠ Stična Učenke 3. razred : 1. mesto : Maša Ceglar - OŠ Stična, 2. mesto : Jana Retar - OŠ Stična Učenke 4. razred : 1. mesto : Nina Pušlar - OŠ Stična Učenci 5. razred : 1. mesto : Goran Gavranič - Višnja Gora, 2. mesto : Boštjan Slana - OŠ Stična, 3. mesto : Alen Ugorak - OŠ Stična Učenke 5. razred : 1. mesto : Petra Peterlin - OŠ Stična, 2. mesto : Mojca Hribar - OŠ Stična Učenci 6. razred : 1. mesto : Sašo Vozel - OŠ Stična Učenci 7. razred : 1. mesto : Sebastjan Šinkovec - OŠ Stična Učenke 7. razred : 1. mesto : Vesna Pušlar - OŠ Šentvid Učenci 8. razred : 1. mesto : David Kastelic - OŠ Šentvid, 2. mesto : Jože Petek - OŠ Stična Učenke 8. razred : 1. mesto : Helena Gregorič - OŠ Stična Andreja Lapajna DIJAKI IN DIJAKINJE ODLIČNO ZASTOPAJO 'BARVE 11 NAŠE SREDNJE ŠOLE Dijaki in dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so se odlično odrezali na področnih prvenstvih dolenjske regije v atletiki in malem nogome¬ tu. Področnega ekipnega prvenstva v atletiki, ki je bilo 29. 9. 1998 v Novem mestu, se je udeležilo 9 srednjih šol z dolenjskega in posavskega območja. Naše dijak¬ inje so osvojile mesto v zlati sredi¬ ni, saj so bile pete, še boljši pa so bili fantje, ki so osvojili 3. mesto in so po točkah le za malo zgrešili uvrstitev na državno prvenstvo srednjih šol, ki se ga udeleži 12 najboljših srednjih šol v Sloveniji. Med posamezniki sta najbolj izstopala šprinterja Marko Pust in Tomaž Rous, ki sta dosegla 2. oz 3. rezultat tekmovanja v teku na 100 m. Odlično se je odrezala tudi štafeta 4 x 100 m v sestavi Rous, Jakoš, Žefran in Pust, ki je dosegla 3. čas. V ekipi dijakov so tekmovali : Žiga Zaplotnik, Pavle Markovič, Rok Sadar, Nejc Vojnovič, Klemen Stolnik, Primož Čurčič, Boštjan Kresal, Arniin Genorio, Miha Gorše, Marko Pust, Aleš Jakoš, Primož Jakoš, Gregor Gorenčič, Srečko Glušič, Tomaž Rous, Jaka Volkar, Matija^ Sever, Stane Blatnik, Klemen Žefran, Tomaž Zelko in Jurij Kavšek. Dijakinje so nastopale v sledeči postavi : Helena Adamič, Anja Slak, Renata Višček, Andreja Žužek, Jožica Jančar, Maja Žnidaršič, Tina Ilovar, Mateja Skubic, Maja Povhe, Tanja Zelko, Anita Kahne, Karmen Lukše, Anamarija Ficko, Bernarda Pirc, Jasna Dule in Branka Golob. Še bolje pa so se odrezali igralci malega nogometa, ki so svoje področno prvenstvo imeli 7. 10. 1998 v Črnomlju. Sodelovalo je 6 ekip : ŠC Novo mesto, ŠC Brežice, SŠ Črnomelj, SŠ Krško, SEŠ Novo mesto in SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Fantje so najprej igrali v predtekmovalni skupini B, kjer so igrali s SŠ Krško 1:1, nato pa premagali SEŠ Novo mesto z 2 : 0. Ta dva rezultata sta bila dovolj za 1. mesto v skupini, ki takoj prinaša boj za 1. mesto z zmagovalcem skupine A. V finalu so se naši fantje zelo dobro upirali večkratnim področnim prvakom ŠC Novo mesto, s katerimi so na koncu izgubili z 2 : 4, a zapustili zelo dober vtis. Tako so osvojili drugo mesto na področnem prvenstvu, ki sicer ne vodi več v nadaljnje tek¬ movanje ( polfinale državnega prvenstva ), a pomeni, da bo naša ekipa poleg ŠC Novo mesto nosilec ene od dveh predtek¬ movalnih skupin na področnem prvenstvu naslednje leto, kar pa je tudi lep uspeh. Glavno breme v ekipi so nosili : vratar Stane Zupančič, kapetan Aleš Trontelj ter Gregor Jordan, Rok Sadar in Rudi Žeslin. Dobro pa so jim pomagali še Nejc Sever, Borko Ilič, Klemen Žefran, Klemen Stolnik, Gorazd Hude in Urim Ahmetaj. Simon Bregar Ivančna Gorica November 1998 STRAN Igralci malega nogometa OŠ Šentvid pri Stični in OŠ Stična gredo na regijsko tekmovanje Da so učenci sedmih in osmih razredov omenjenih šol dosegli ta uspeh, so se morali zelo potruditi. Najprej jih je 12. 10. 1998 čakalo občinsko tekmovanje v Šentvidu pri Stični. Tam sta iz naše občine tekmovali omenjeni šoli ter OŠ Dobrepolje iz občine Dobrepolje. To pa zato, ker je aktiv športnih pedagogov občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje sklenil, da OŠ Dobrepolje kot edina šola v občini vsako neparno leto gostuje na občin¬ skih tekmovanjih v občini Grosuplje, vsako parno leto pa na občinskih tekmovanjih v naši občini. Tako se je vnel boj treh ekip po sistemu vsak z vsakim. Rezultati so bili taki: OŠ Stična : OŠ Dobrepolje 4 : 2 OŠ Dobrepolje : OŠ Šentvid 4 : 9 OŠ Stična : OŠ Šentvid 4 : 3 Vrstni red: 1. OŠ Stična 2 zmagi, 0 porazov 2. OŠ Šentvid 1 1 3. OŠ Dobrepolje 0 2 Občinski prvak je tako postala ekipa OŠ Stična, na medobčinsko prvenstvo pa se je uvrstila še ekipa OŠ Šentvid pri Stični ter prvouvrščeni ekipi na občinskem prvenstvu v Grosuplju. Medobčinsko prvenstvo je bilo odigrano v petek, 16. KI 1998 v Stični. Ker iz neznanih razlogov ni bilo ekipe OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja, so zopet nastopile 3 ekipe po sistemu vsak z vsakim. Rezultati so bili taki: OŠ Brinje Grosuplje : OŠ Šentvid pri Stični 2 : 2 OŠ Brinje Grosuplje : OŠ Stična 2 : 4 OŠ Šentvid pri Stični: OŠ Stična 3 : 0 Igralci OŠ Šentvid pri Stični so se tako uspeli OŠ Stična oddolžiti za poraz na občinskem prvenstvu, tako da sta ekipi tokrat samo zamenjali mesti. Obe pa sta si priigrali vstopnico za nastop na regijskem tekmovanju. Končni vrstni red medobčinskega prvenstva je bil tako: 1. OŠ Šentvid pri Stični 2. OŠ Stična 3. OŠ Brinje Grosuplje Za ekipo OŠ Šentvid pri Stični so igrali: Primož Duša, Miha Zorec, Dani Kastelic, Žiga Zajc, Sašo Clemente, Andrej Kološa, David Kastelic, Dejan Fortuna in Mitja Stopar. Ekipo je vodil mentor Tomaž Kogovšek. Za ekipo OŠ Stična pa so igrali: Borut Dimic, Andraž Blatnik, Miha Pušljar, Uroš Hrovat, Jure Ceglar, Klemen Zaletelj, Niko Jefim,. Sebastjan Šinkovec, Dario Biščan, Gregor Jager, Božo Berič, Rok Zupančič in Jože Petek. Ekipo je vodil mentor Silvo Podobnik. Simon Bregar Nogometaši Ivančne Gorice nadaljujejo z odličnimi rezultati Članska ekipa NK Ivančne Gorice je sicer novinec v 3. SNL - center, a po dosedanjih rezultatih sodeč tudi edini resni kandidat za uvrstitev v 2. SNL, kar bi bil za naše območje ned¬ vomno velik uspeh. Kolo pred kon¬ cem jesenskega dela so namreč edini še brez poraza, poleg tega pa so samo enkrat remizirali, tako da z naskokom devetih točk prepričljivo vodijo na lestvici. Rezultati Ivančne Gorice v prvih 12 kolih : Litija : Iv. Gorica 1 : 5; Iv. Gorica : Casino Bled 7 : 0; Sava Kranj : Iv. Gorica 3 : 4; Iv. Gorica : Termit Moravče 4 : 0; Britof: Iv. Gorica 0 : 1. Ivančna Gorica 12 tek., 11 zmag, 1 remi, 0 por., 46 : 13 gol raz., 34 točk Ekipa je torej na odlični poti, da konča jesenski del brez poraza ( v zadnjem kolu jesenskega dela igra doma s tretjuvrščeno ekipo Arne tabor 69 ), kar bi bila odlična popot¬ nica za spomladanski del in seveda za napredovanje v višjo ligo. Za sedanje rezultate so nedvomno zaslužni vsi od igralcev, trenerja in uprave do glavnih sponzorjev. Uspeh pa dobi še večjo težo, če vemo, da ekipa zaradi prenove sta¬ diona vse domače tekme odigra na Mirni. 3; Iv. Gorica : Kolpa 2 : 2; Makortrade Dob : Iv. Gorica 2 : 3; Iv. Gorica : Cocta Kresnice 6 : 0; Zarica : Iv. Gorica 1 : 4; Iv. Gorica : Belinka 2:1; Svoboda : Iv. Gorica 2 : 4; H. Komenda : Iv. Gorica 1 : 2 Vrstni red najboljših petih ekip po 12 krogih tekmovanja v 3. SNL- cen¬ ter : O rezultatih in stanju na lestvici pri mladincih, starejših in mlajših dečkih pa v naslednji številki Klasja, v kateri bo tudi kakšna nova infor¬ macija o članski ekipi. Simon Bregar ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE obvešča bralce, da se je za rokometaše začel jesenski del tekmovalne sezone, zato vabimo vse ljubitelje rokometa, da si ogledate in z vzpodbudami pomagate ekipam pri doseganju čim boljših rezultatov. Razpored tekem je takle: ČLANI -1.B državna liga sobota, 21.11.1998 RK GROSUPLJE : RK M.A. RC ING. ŠKOFLJICA sobota 5.12.1998 RK GROSUPLJE: RK ŠMARTNO sobota' 19.12.1998 RK GROSUPLJE : RK RIBNICA Vse tekme se igrajo v telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica ob 18. uri. KADETI petek, 14.11.1998 petek, 27.11.1998 petek, 4.12.1998 RK GROSUPLJE : RK ČRNOMELJ RK GROSUPLJE : RK SVIŠ RK GROSUPLJE : RK RIBNICA Kadeti igrajo na igrišču pri OŠ Louis Adamič Grosuplje ob 19. uri. V primeru slabega vremena se bodo tekme igrale v Športni dvorani Ribnica. VABLJENI! PO KOSTANJ Z VRTCEM MIŠKA IZ STIČNE "Ko bo pa kostanj zrel in padel na tla, boš šla pa v šolo," mi je rekla varuhinja, ko sva hodili na delo na njivo. Šli sva mimo divjega kostanja, pod katerim sem jeseni z veseljem nabirala velike rjave kostanje in se z njimi igrala. Takrat v Stični še ni bilo vrtca. Danes, ko ga imamo, pa vzgojiteljici poskrbita, da otroci ne bi poznali kostanja samo iz zgodbic in pesmic. Na njuno pobudo smo se na okto¬ brsko petkovo popoldne zbrali pred vrtcem in se z njima in našimi otroki odpravili nabirat kostanj. Pridružili so se nam še otroci s starši iz ostalih vrtcev v naši občini. Z avtomobili smo se odpeljali na 771 metrov nad morjem, na Obolno, kjer je znani kmečki turizem Pri Gregurcu. Od tod smo odšli do bližnjega gozda in že od daleč opa¬ zovali, kje rastejo kostanji. Kar vabili so nas, odeti v svojo jesensko pre¬ obleko. Sprva nismo našli drugega kot le prazne trnate in bodičaste ovoje kostanja, vendar nismo obu¬ pali. Sledili smo domačinki in prvošolki Danici, ki nas je pripeljala na pravi kraj. Pred nami so se začeli izpod odpadlega listja kazati kostanji. Bolj ko smo s palicami brskali po listju, več smo jih našli. Bili so še lepši, še debelejši. Otroci so bili navdušeni. Nabirali so kostan¬ je v svoje košarice in vrečke, skakali sem ter tja, se kotalili po obronku gozda. Z nabranim kostanjem in bodicami v rokah smo se za spomin še slikali. Ker ni bil cilj izleta le količina nabranega kostanja, ampak pred¬ vsem druženje, smo se za zaključek zbrali še Pri Gregurcu. Tu smo si "privezali dušo" ter se ob petju razšli. Takih popoldnevov in druženj, ki nam bodo ostala v lepem spominu, si še želimo. Judita Ljubič — Strmole Najvztrajnejši še nabirajo kostanj v gozdu. JESENSKE NOVIČKE IZ VRTCA POLŽEK Prihod jeseni smo otroci in delavke vrtca Polžek v Višnji Gori obeležili posebej delavno. Že nekaj dni prej smo si nabrali jesenskih plodov z dreves, listov, poljskih pridelkov in sadja. S skupnimi močmi smo na igrišču ob vrtcu izde¬ lali moža Jesenka. Ob njem smo zaplesali jesenski ples, peli in poslušali pesmi o jeseni. Po končanem delu smo se posladkali s slastnim grozdjem. Otroci mucine skupine z vzgo¬ jiteljico Zdenko in pomočnico Karlo pa so priskočili na pomoč družini Grčman v Kosci pri ličkanju koruze. Ob tem so spoznali, koliko dela je treba vložiti, da pridejo na mizo dobri koruzni žganci, zabeljeni z ocvirki in politi z mlekom. Jožica Potočnik Mož Jesenko , obložen z jesen- Po končanem ličkanju so otrokom teknili koruzni skimi plodovi in pridelki. žganci. 14 STRAN ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage, dobre in skrbne žene, mame in stare mame MARIJE VIRANT iz Kriške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, da ste ji izrazili spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter pisne in ustne izraze sožalja. Posebna zahvala velja gospodu župniku Simonu Onušiču za tako lepe poslovilne besede, mašo in pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Milana Jevnikarja za lepo petje, sosedom in vaščanom Kriške vasi za lep govor ter nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hči Štefka z družinama ZAHVALA V 94. letu starosti se je tiho poslovila od nas draga mama, stara mama, tašča, teta in prababica JOŽEFA MIŠMAŠ iz Ambrusa. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se obema duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna hvala zdravniku dr. Janezu Zupančiču in patronažni službi ZD Ivančna Gorica, pevcem cerkvenega zbora in vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE ŠTEPEC iz Šentpavla, Šentvid pri Stični se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, sveče, v dober namen in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Janezu Zupančiču ter patronažnim sestram iz Zdravstvenega doma Ivančna Gorica za nesebično pomoč, za nego v času hude bolezni, g. župniku Koželju za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter družini Perpar za opravljene pogrebne storitve. Vsi njeni. TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Policija - nujni primeri Policijska postaja Grosuplje Policijska postaja Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica Krajevni urad Ivančna Gorica Zdravstveni dom n.c. Zdravniška dežurna služba Otroški in šolski dispanzer Krajevna skupnost Ivančna Gorica Lekarna Nova Ljubljanska banka Pošta Želežniška postaja Veterinarski zavod Vrtec Marjetica Zavod za gozdove (Ljubljana) 0609/624-071, Upravna enota Grosuplje n.c. Dežurna veterinarska služba , , Javljanje za osemenjevanje krav Grosuplje (7 -8.30 J J J Ivančna Gorica (7 h -8 n ) (razen sobote in nedelje) 113 763- 122 778-402 777- 697 778- 385 778-384 777- 052 778- 769 777-039 777-079 777-367 777-153 777- 101 778- 411 777-038 777-111 777-156 777-371 764- 311 764-238 764-561 268-543 763-170 777-111 Usodi nisi sam gospod, pospravi vse, pripravi se: ne veš, kdaj treba bo na pot. (O. Župančič) ZAHVALA Tiho, utrujen od nenadne bolezni, nas je v 60. letu zapustil mož, oče , dedo, brat, tast in stric DANIJEL KASTELIC z Malega Kala. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje, izrazili sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred s sveto mašo, šentviškim pevcem in zboru Zvonček za zapete žalostinke. Vsi njegovi. Vse življenje si garala, vse za dobroto si nam dala, v naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, ker v tišini spiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, stare mame in tete Veronike PEČJAK Hribarjeve iz Brezovega Dola, roj. Hočevar iz Bakrca 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in jo tako množično pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ambruškemu župniku g. Ludviku Kuharju in ambruškemu cerkvenemu zboru. Zahvala g. Cirilu Jurčiču za poslovilne besede v imenu društva upokojencev Ivančna Gorica. Žalujoči: mož Ivan, sin France, vnuk Robi in vsi ostali. ZAHVALA V 70. letu starosti je za vedno odšla od nas, izmučena od življenja in bolezni naša draga MIMI ZGONC iz Stične 36. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali v dober namen ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo osebju Doma starejših občanov Grosuplje, dr. Janezu Zupančiču in osebju ZD Ivančna Gorica, pevcem Stiškega kvarteta za prelepo zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar ter patru Janezu Novaku za lepe besede ob slovesu in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njeni Trbovlje, Stična, Šentvid pri Stični, Maribor, dne 6.11.1998 VSE DO ZADNJEGA SI UPAL, DA BOLEZEN S TRDNO VOUO BOŠ UGNAL A POŠLE SO TI MOČI IN UTRUJEN ZAPRL Sl OČI. Če bi lahko ti pomagali, ne bi sedaj ob grobu stali. Ne ljubezen, ne solze Tebe, očka, več ne prebude. Zato te v srcih ohranimo in večni mir ti zaželimo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, zeta in svaka ANTONA KOŠLERJA po domače BAVTKOVEGA ZVONETA iz Boge vasi, Šentvid pri Stični se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter sosedom, ki so nam kakor koli pomagali in nam stali ob strani, podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se OŠ Ferdo Vesel Šentvid pri Stični, sodelavcem KC Ljubljana in delavcem Onkološkega inštituta C1 Ljubljana, ki so mu lajšali hude bolečine v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem za lepo zapete žalostinke ter gospodu župniku Jožetu Koželju za lepo opravljen obred. Še posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Dob, za vso pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti ter za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi. Ivančna Gorica November 1998 STRAN /30/ i/302 /303 ^9/0 2^2zz/?3ž /303 zzzz/usz^cz zz / 308 /305 /308 /307- /308 KAROL BREGAR - ANŽETOV KOREL Karol ob svojem več kot pol stoletja starem "mercedesu" pred startom. POLICIJSKA KRONIKA Domače ime Anžetov je prinesel od doma, iz Malih Kompolj. Tam je namreč 28. oktobra 1908. leta zagledal luč sveta. Tisti čas se je okoli Anžetove domačije že podilo pet otrok, eden pa se je rodil še za Karlom. Za pol vojaške desetine je bilo fantov pri hiši, in sami korenja¬ ki. Oče je vsakemu izmed njih dejal: "Kolikor znaš, toliko veljaš!" in jih dal v uk, vse po vrsti: Lojz, najstare¬ jši, je bil "Žnidar", Milan "cimerman", Pepe "Šuštar", Polde kovač in Karol žagar. Pravzaprav je Karol najprej šel za mlinarja, pa mu moknati prah ni najbolje storil. Bil je močan, zato so ga radi vzeli k žagarjem. Najprej je bil pri Jakliču na Šici, potem pri Glavanu in nazadnje še pri Tekavcu - pri vsakem je bil dobrega pol desetletja; šel je tja, kjer je bil boljši zaslužek. Cisto nazadnje seje udinjal še pri državni firmi v Ivančni Gorici za celo desetletje. S službami ni imel težav, so ga povsod radi vzeli, ker je bil »za kj« in marljiv. Pol kubika lesa je dvignil brez posebnega naprezan¬ ja. To mu je prav prišlo tudi med vojno, ko so ga prijeli Italijani. Štirje so ga "vahtali" na Krki, pa jih je porinil stran in pobegnil proti Korinju. Streljali so za njim in ga zadeli, a ne tako hudo, da ne bi mogel naprej. Ko je Italijanom drugič prišel v roke, so ga pri priči poslali v internacijo. Po kapitulaciji Italije se je pridružil domačemu odporniškemu gibanju, nato pa je v sestavu prekomorske brigade prišel malo pred koncem vojne v domovi¬ no. Po prihodu domov se je hitro spet lotil starega poklica. Oženil se je bil že pred vojno. Vzel je Habjanovo Pepo z Muljave. Oče Habljan je hčeri za doto kupil man¬ jšo kmetijo na Trebežu, Karol pa jo je s svojimi prihranki preuredil in sta se "vkvartirala" na svoje. Karol je še naprej žagal, žena Pepa pa je skrbela za domačijico in trije njuni otroci so bili predvsem v njeni oskrbi. Karol je bil v mladih letih veliko v fantovski druščini. Ej, to se je takrat pelo po vaseh in v gostilni pri Tički na Polju. Tam zraven je bila tiste čase tudi šola in v njej učitelj Samec, izvrsten pevec in pevovodja. Ta je hitro sprevidel, koliko dobrih pevcev je bilo v njegovem rajonu. Med temi, ki jih je narava obdarila z dobrimi glasovi in z veseljem do petja, so bili tudi Anžetovi fantje, vsi po vrsti. Pri učitelju Samcu se je Karol učil ubranega petja, takega po notah. Še danes lahko ubere napev po teh pisanih znakih. V šestdesetletni pevski karieri je sodeloval pri različnih zborih in v prostih pevskih sestavih. Še danes ga lahko verniki v muljavski cerkvi slišijo, ko poje v cerkvenem zboru. Rodovno drevo Anžetovega Korla ima že veliko suhih vej: vsi njegovi bratje, žena in dva otroka so že na onem svetu. Zato pričakuje množičen sprejem, ko se jim bo nekoč tudi on pridružil tam gori. Seveda, dokler ne pride v božjo oskrbo, bosta zanj lepo skrbela vnuk Božo in njegova žena Nataša. Potem sva s Korlom na moje in njegove prste štela pravnuke, pa bi skoraj zmanjkalo prstov; osemnajst se jih je menda že nabralo v četrti generaciji. On o tem namreč ne vodi preveč natančne evidence. Potem sva morala nehati, ker so našega slavljenca čakale obveznosti: živino je moral "nafotrati", to rad dela za kratek čas, in po opravkih je moral na Muljavo. Ko je doma pos¬ toril vse potrebno, je zajahal kolo in komaj sem ga še ujel s fotografskim aparatom. Tale Korlova vožnja s kolesom ni karsibodi. Nekateri pri devetdesetih namreč že malce težje držijo ravnotežje. Korlu pa to še gre. Bravo Korel - in iskrene čestitke ob visokem jubileju! Zakuj tako? 27. 9. 1998 Ob 12. uri so policisti pri naselju Podsmreka ustavili vinjenega vozni¬ ka iz Hrvaške. Pri tem se je nedos¬ tojno vedel, zato si je prislužil pred¬ log zaradi kršitve javnega reda in miru. Na koncu postopka so vozniku prepovedali vožnjo motornega vozila, vendar tega ni upošteval. Ker so ga ponovno dobili na vožnji v Ivančni Gorici, se je znašel na Povšetovi. 16. 10. 1998 Med 16.30 in 17.20 je državljan Romunije kršil javni red in mir na bencinskem servisu Petrola pri Ivančni Gorici. Policisti so ugotovili, da si je sam postregel v trgovini, ne da bi nato plačal zaužite stvari. Ko so uslužbenci hoteli plačilo za samo¬ postrežbo, je pričel vpiti na njih in motiti njihovo delo.Policisti so ob intervenciji ugotovili, da je tujec to počel tudi prejšnjega dne. Kljub opozorilu se ni pomiril, zato so ga pridržali; ker pa se je temu uprl, so ga policisti obvladali s strokovnim prijemom in odpeljali na Povšetovo 5 v Ljubljani. Naslednjega dne je sodnik za prekrške tujcu izrekel denarno kazen v višini 160.000 tolar¬ jev in varstveni ukrep odstranitve iz države za dve leti 23. 10. 1998 Ob 22.10 je mladenič iz Stične pred lokalom Metk v Ivančni Gorici pijan vznemirjal ljudi in kršil javno moralo. Patrulja policistov se je pripeljala mimo. V znak protesta proti prisotnosti policistov je nanje vpil in jih žalil, nato pa pričel urini¬ rati po steni, ne da bi se zmenil t ostale prisotne in pomislil na javi moralo. Zaradi svojega obnašanja > bo zagovarjal pri Sodniku i prekrške. 26 . 10 . 1998 Ob 19.40 sta se pred lokaloi Slemenicc na Muljavi sprla pijan domačina, si izmenjala klofute, nat pa se vrnila v lokal. Po krajšei predahu in pridobitvi novih moči si se ponovno sprla in si izmenjal nekaj udarcev s pestmi, za finale p je šibkejši udaril drugega z vazo p glavi in mu prizadejal telesa poškodbo. Poškodovani je nat odšel v Zdravstveni dom, kjer so m pomagali. Okoli 20. ure pa je v lok: vstopil oče poškodovanega; poisk; je korenjaka, ki je pretepel njegove ga sina, ga z roko udaril po obrazi da je pričel krvaveti, nato pa ga pr jel za lase in vrgel po tleli. Zatem ; odšel iz lokala. Njihovo ravnanje h obravnaval sodnik za prekrške pridružila se jim bo tudi točajka, k je v lokalu postregla z alkoholni pijačo pijanim osebam. POLICIJSKA POSTAJ/ GROSUPL11 CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.300 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodin¬ jstva v občini brezplačno Izdatek za oglas sc šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000 polovica strani 60.200 četrtina strani 30.600 osmina strani 23.100 šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50% Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %>. j ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 1998. V cene ni vračunano oblikovanje in 6,5% prometni davek P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za ser¬ ijsko objavo pa sklenemo pogodbo. Leopold Sever XIII. REKORD ■ GOBAN VELIKAN Letošnja gobarska sezona je bila bogata, saj je iz zemlje vzkipelo veliko gob vseh vrst. Pri nji¬ hovem nabiranju sta imela posebna srečo naša občana Anica in Stanko Klemenčič iz Ivančne Gorice - našla sta res velikega gobana ajdovca. Našla ga je pravzaprav žena Anica, mož Stanko pa ga je kavalirsko pomagal spodrezati. Gospod Stanko, po poklicu je krojač, je gobi pri priči vzel "žnidarske" mere, Anica pa ga je doma stehtala. takale: Rojen: sredi oktobra 1998 Rojstni kraj: gozd nad Goričico Botrica: Anica Klemenčič iz Ivančne Gorice Posebni znaki: nenavadne mere: - obseg klobuka: 100 cen¬ timetrov (en meter) - premer klobuka: 34 cen¬ timetrov - obseg kocena: 22 centimetrov - višina kocena: 15 centimetrov - teža 2,25 kilograma Priča pri ponovnih meritvah: L. Sever, Klasje Gobanova osebna izkaznica je Tole o teži pa naj, spoštovane bralke in bralci, lepo ostane med nami, da ne bi prišlo do kakšnega pravnega zapleta. Goban je namreč očitno kršil zakon o gobah in je zrasel preko dovoljene mere. Če že morate govoriti o tem, pa recite, da je bil težak le dva kilograma in nič več. Velja? Če se boste držali dogovora, vas bosta morda zakonca Klemenčič povabila na gobovo juhico iz gobe velikanke. Iskrene čestitke k rekordu. L.S. N retii femtjl "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN UUDJE NARAVA IN ctaf tp=e , trv servis in montaža anten v „,„. . , bo *»tna* miro s.k vdiK? cesnjice sv, šentv,d m MONTAŽ ANTFM MONTAŽA ANTEN RTV SERVIS INDUSTRIJSKI SERVIS 'SNEMANJE S KAMERO * klasične - satelitske ( fiksne in - predelave, razširitve - CNC in NC krmiljeni obdelovalni stroji - snemanje - montaža -slike na CD ROM-u z VIDEO medijev stični vrtljive) / podlistek RIMLJANI SE UTRDIJO V NAŠIH KRAJIH Vsekakor so bili naši kraji že pred osvajanji cesarja Avgusta na Balkanu in v Panoniji pod močnimi vplivi iz Italije. Ti so bili najprej trgovsko-tehnološki, nato vojaški in nazadnje upravno-politični. Za uspešen prodor proti vzho¬ du je Oktavijan in za njim drugi rimski vladarji dal gra¬ diti vojaška oporišča. To so bila sprva taborišča rimskih iegij, ki so pozneje prerasla v mesta in upravna središča. Vanje so se naseljevali Rimljani, zlasti odsluženi vojaki. Ti so se z ilirsko-kelt- skimi domorodci mešali LtoPocS) seneal predvsem z ženitvami V B 2 Ereiam tako naše kraje postopoma romanizirali. Nova upravna središča so bila povezana z načrtno zgrajenimi zna¬ menitimi rimskimi cestami. Veliko rimsko oporišče za vsakršen prodor proti vzho¬ du je bila Akvileja, današnji Oglej. Od tam je široka rim¬ ska cesta peljala v Longatikum, današnji Logatec, dalje v Navprotus, današnjo Vrhniko, in v Emono, kjer danes stoji naša Ljubljana. Ta nekdanji rimski tabor so cesarji razvili v cvetoče provincialno mesto in pomembno vojaško oporišče. Iz Emone je vodilo več rimskih cest v različne smeri. Ena izmed njih je peljala tudi na Dolenjsko. Prva postaja na tej pomembni komunikaciji je bilo naselje z imenom Acervo. Starejši zgodovinar¬ ji so naselje in cestno posta¬ jo s tem imenom postavljali v Višnjo Goro, v Stransko vas, na Hudo in v Stično. Izsledki zadnjih desetletij pa kažejo na lokacijo v območju Ivančne Gorice, Mleščevega, Mrzlega Polja in Rogovil. O okoliščinah, ki govorijo v prid tej trditvi, pa bomo razmišljali v naslednji številki Klasja. L.S. Rimljani so svoje glavne ceste risali v registrske zemljevide. Naš izsek je iz rims " avtokarte" TABULA PEUT1GERIANA. Na zemljevidu je Logatec označen z L, Vrlini z V Emona z E in naš Acervo z A. Moder pas v sredini je Jadransko morje s polotoki Istro. Modra črta nad Emono je reka Sava, po rimsko SAVUS. Reka Krka, ki so Rimljani imenovali Korkoras, na tem zemljevidu ni narisana.