66 Nož in vilice
Ob sedeniletnej rojski. v katerej se je cesarica Marija Terezija vojerala z zritim in lakomim prHskim kraljein Friderifeoni II. ja posestTO Tojvoiiine sleške, divjali in plenili so pruski Tojaki, d& je bilo strah in grdza. Niti jajce pod kokošjo nij bilo varno pred sovražnikovimi rokamL To so bili žalostni časi posebno 2a ubozega kmota, ki nij bil nobeno treu6tje varen, da bi ga sovražnik no oplčnil iii mu ne požgal njegovega poslopja.
V tem žalostnein času jl' st&l r nekej avstrijskej vsisi na pruskej nieji ubog kmetič pred stojo hišo. Vse okoli njega je bilo že opnst6šeno od sovraž-nikove roke, samo t njpgo?o vas še nij bilo sovražnega Pnisa. Na tihem se je zahvaljeval dobrenm Bogu za to preveliko dobroto. Mrzel jeseuski veter je pihal po stmišfih, a skednji so Ijili napokjoni z žitom in drnzimi pridelii. rČe mi sovražna roka ne pobere tega, kar sem si t potu svojega obraza pri-ilelal, lehko bodem izliajal iez zimo ter sebe in svojo družino poiteno prežirel," mislil si je ubogi kmetie. Ali glej: ondn iz daljine se čujcjo konjske stopinje. KmetiiS pred hižo stoječ se tega ze!6 ustraSi. In kaj se ne bi! Prnski vojak jezdi na visocem konji naravnost proti njemu. To je strašna podoba, ta pntski vojak; dolge brke ima, ogorel in raskar obraz, majhene temne o6i, ki se mu bliskajo izpod Cela, kakor žir ogenj. Ali naš kmetie ne izgubi poguma, hitro sname klobnk z glave, prijazno pozdravi jezdeca in mu pomaga raz konja. Potlej priveže konja za lipo, ki je stala pved hišo, in prinese mu krrae. Nn, človek bi si mislil, da je kmetora prijazuost in postrežuost gauila divjega Tojaka, a motil bi se! Vojak sede tak6j na klop pod zeleno lipo, ndari s pestjo ob mizo ter zakriči; ,,jčsti b.oSem!" Pri teh besedah dcbelo pogleda ter zaropota s sabljo, da bi se ga vsak člOTek ustrašiti moral, samo naš kmeti6 ne izgubi poguma. Hitro stopi v liišo, prinesc bel prf^ da pogrne ž njim mizo; potlej postayi lilebec krulia, snrOTega masla in velik kos siia pved lačnega vcjaka. Tudi nož mu prinese in Sist pladnik ter mu še prijazno reiSe: nBog ram blagosl6vi!"
Surovo maslo in sir z dotrim kruhom pod zeleno lipo, to je gotovo dobra jed za vsaeega lačnega čloTeka. A kdor si misli, da je pruski vojak hlastno segal po dobrej jnžiui, ki mu jo je prinesel ubogi kmetič, ta so zel6 moti. Vojak si zasuCe brke ter zopet udari z vso močjo ob mizo, kričež: ^mesii hočem imeti!" To rekSi, potegne golo sabljo iz nožniee ter jo položi ua mizo; ne, da bi si ž njo breme olajšal, nego zato, da bi se ga kmetič bolj ustraSil ter inn prinesel, česar želi. KmetiC otide t hiSo ter se naglo zopet vrne. ,,Aha, zdaj že ncse pečenko!" mislil 8i bode maraikdo izmed vas. A motite sg zeW , ker kmetio ne nese peCeuke, Dego Telike gnojne Tile, katere meni tebi nič položi niirno poleg vojakove sablje na mizo. Vojak se teniu zeW zafindi ter vpraša: ,,k;y to? Mesa sem zahteval, a ne gnojuih Til!" ,,A jaz mislim," reue kinetiiS na sabljo kazajof, da je k taeemu nožu treba tudi tacih villc! Dal sera yam, kar sem irael; česar ueinarn, tega ttuli ne uiorem dati. Mesa torej ne zahtevajtp od mene, ker ga uemani, razvea če hoeete meso z mojega tclesa." — Pruski vojak se čudi tolikej pogtuiinosti \Tlega kmeta, pogleda nož in vilice na ruizi, ter se iz vsega grla smeje. Poteiu pov-žije, kar mu je bil kmetifi prinesel, položi srebm tolai" ua mizo, zajezdi kouja ter prijazno se posloviTši — otide.                                                  I. T.