Ij (TLA S N A R O TI A	f^r^^t
* Izhaja vsak dan izvzeti nedelj in | XJXjLkJ i. 1 X JL	$ Issued every day except Sundays J
praznikov.	% and Holidays. 1
^ ^venskih delavcev v Ameriki.
KULTOM PUAJOT: 4U7 OOITLAJTDT. InWrai ma Secoad-Ola« Mafctsr, kpt«Wr «1, IMS, attt*r«H Oftea rt I«W Tark, K T, u«* 1Kb A* «1 Oo|M 9Š HM it UNL	« VMLMTQ* nuin> MtT MlTLim.
NO. 210. — ŠTEV. 210. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 8, 1910. — ČETRTEK, 8. KI MOVCA, 1910.	W&VM1 1WH1 „. p^ j
■
I Iz delavskih krogov.
I	Neosnovane govorice.
I Kleparji in glediščni mehaniki zahte-I vajo zvišanje plače in groze s štraj-I kom.
I ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV V TE
XASU.
I Premogckopi v južnozapadnem delo
države Kentucky so pričeli štrajk.
H V New Vorku so krožilo govorice.
■	da k roja-ki i! raj k >e ni končan, vsled j
■	<e*ar je Mey-r London, zastopnik od Bl.alu- Itoruieiit Workers l niou iz-I .|a! izjavo, da »o diferenc* med delo-I dajalci in <lela\<i poravnane in da je I -t ij . končan. I\<rircni tedna bodo I w «1 lavc i »tx i na dolu. V nekterih
*l*>tavnu-uh se >e niso zjediuili glede pla • . uli to >e v teku dveh dni
r '»!i/ o looo kleparjev se pri-, pravlja na >tiajk. Kaznere v kle-• ]iar>ki obrti v N w Yorku >o zelo tie->,u«».l!ie. Delavci morajo delati ]w> 0«i ur »m ledi-i in dobijo le -f7 do te-! .Wiiske plače. Prekourno delo se le f m« lok t eri k rat p«>>eb j plača. Klepar- , ji zahtevajo |>ovečauje plače in »krajšanje delavnega časa, Ako se;' njihovim /.alitevam ne ugodi. bodejo i
Na v. •• raj je bi! v New Vorku na- . po\ 11',i!i >trajk lA.• nUi mehanikov, ,
tivnej;i elementi v uniji sklenili, da', se nadalje podajajo z ravnatelji
■, ti«.;
Itiearnki »t raj k se ie raztegnil zda, ,
■ . i
tii'li n,i < Jouldove iproge. Vsi \>o- !, pra\l.jsh-i vozov, te-arji. mizarji, pre- ] rltslniki iu nadzorniki so »stavili de-1. U. in opustili *lu'.b*ns mesta. Nadj, ,'HMMl ljudi štrajka in železniški pro- , met je oviran. Tudi delavei iH\ Int. | & Ureal Northern in od Tex«.- & Pa-* iiriželeznice nameravajo &trajkati. 1 Železničarji zahtevajo, da se sklene . 7. njima delavna pogodba in da se jim neznatno z\i-.t plača. Železniške dru-^ /1* neeej« o tem ničesar vedeti. !
AIW v. N. V., 7. sept. Vsi delav-| t i. ki opravljajo tdužbo jlri signalih , Od K- SV York Central /elezniee v Al-1! I,an\ in Nensselaet, >o stopili v stav-j. ko. I > ru ž ha trdi, da j' >amo 29 de- | laviev ustavil«* delo in da so se ti ta- U
I o well, Mus*,, 7. -ept. Fremont in ! bu\folk bombaž ie tovarne in Massa- ; , ehiuettn Mill* so s|>e,t pričele z de-., lom. Tudi v tovarnah za preproge>j in v Pacific Mdh v I »o. ,-rjn >e je zo-!
I^e\injiton. Kv., 7. sept. V južno- | zapudnem delu države Keptuekv jej, nad	premo^okojM>v stopilo v stav-
ke* in fw> diMliti jKH-fM'-ilih bode število ' atatkarjer kotnem tedna nara.-Io na h louo mož. Prizadeli -o premogovni-j ki v llneville, v JUdl iti sosednih o-
Rooeevelt o stavkah.
h
-i jtr«'d>ednik The«wlore Roo^e- i, \«'lt j»* imel v Farjfo, N, I)ak.T govor, |. ^ kterem jf* rekel, »la so stavke vea-i sih potrebne in umestne, veasih so e-dirvi. pot, po kterem more delavec pri- ,
II	do avojih pravic, ali vsak si mora ] hiti svest, .la je stavka najzadnje;, srtnUfvo za do* jro delavskih ciljev | in da se nas t lat va pri stavkah ne smejo ra nil i.
\ itvojem govoru je Roosevelt tudi inula-al [>otret»o, da se uj>elje obvezni | m 111 k v šolah in «la se dajo ueen- I ••♦■m kiijiu'" zaston j na raz-iM*la^o. Na- i dalje je prijKinw'al upeljavo osemur-[ r*ega delavnega ea-a. odpravo dosedanjih ne7ilravili razmer v delavnicah, dovoljenje enega prostfga dne v tednu, zdravstveno nadzorovanje i tovarcn, delavnie, jam in stanovanj, jamstvo delodajalcev za nezgode in iismrtenje dela ve-v pri delu, izvršbo I zakonov v varstvo otročjega in ženskega dela in na|>ravo igiiŠ^ za otroke v vseh mestih.
—--o ......-
Petsto delavcev ob delo.
\ Tiewes, Ifcd., so po-jrorele naprav? cmI Mntihattan Fish Rifinipg Co. in je valed tega pri-ŠIo .r>(M) delavcev ob
iTJ	, ■	I
dela. Po požaru ^rovzročena »kotla k znaša nad f 150.000.
... ....
i
Amerikanske zadeve. Prvotne volitve.
Roosevelt priporoča narodno nadzorstvo naravnih bogastev v deželi, predsednik pa državno.
UTRDBE PRI PANAMSKEM PREKOPU.
Na republikanskem državnem kon- j ventu v Californiji so zmagali na- j predni republikanci.
-o-
Concord, X. 11.. 7. >ept. Pri prvot-, lili volitvah so zmairali napredni re- 1 jpublikauci in je sigurno, da bode | Basr, jiostavijeu kandi«latom za gn-j vernersko mesto.
Milwaukee, Wis.. 7. sept. Poročila j o prvotnih volitvah v državi kažejo, j la bode napredni republikanski kandidat za guv rnersko mesto MeCo-
' versi imel večino nad svojim proti-1
i
.iundiilatom Fairchildotn. Senator La
Follette bode >pet nominiran za zvez-1
uega senatorja.
Hetroit, Miril.. 7. -ept. Napredni <
11
republikanec Towos.'nd je pri pi'vot-; nih volitvah zmaeai nad svojim na-i »protnikom, konservativcem senator-jem P.arrovvs.
White River Junction. Vi.. 7. sept. Pri volitvah so republikanci zmagali, j ali število njihovih glasov je padlo za "J7 odstotkov. Izvoljen je republika- i, nee M ad.
- i
St. Paul, Minn., 7. >ept. Na Con-j
-ervation Congressu bivši p red sed-i lik Roosevelt v nasprotju s predsed- j niki»Mi Tat t om v svojem govoru za-j hteval, da zvezna vlada prevzame ! \arstvo nad gozdi, pr emogovniki in j drugimi naravnimi za kladi. Samo ju-]'
ka zvezna vlada more nsiiešno na-
• • 11 -toniti proti trustom, ki hoi'ejo si se-j
|daj ]M«ljarmiti ?. naravnimi zakladi • tako bogato obdarovano Alasko.
Predstilnik Tat't ]>a je «lan jiopred imel govor, v kterem je izvajal, da se j nadzorstvo nad naravnimi zakladi dežele pripusti jMisameznim državam.
Washington. D. ('., 7. septembra. Vojni department je znižal armadni proiarun za več milijonov dolarjev. Armad no stanje je 87.000 mož. V proračunu se nahajajo postavke za zyxadbo vojaških jmslopij na Filip:-nah.
Utrdbe ob Panamskem prekopu se bodo izvršil? jhj i>tih inženirjih, ki gradijo prekop. Zgradl>e teh utrdb je |H)>iHŠila okolnost, da so Angleži ' napravili nove torte i>b zalivu Para in Tiinidad in tako zast rai.il i v h oil ^ Kanal o«l iztočne al rani.
Sari Franci-co. Cul.. 7. sept. Na republikanskem državnem koti ven tu so ' zmairali napredui republikanci in in -do-irali vs- kandidate, ki so biLi pri prvotnih volitvah izvoljeni. Narodno ; I vodstvo Rooseveltovo se je v govorili iu v resolucijah prijmznalo.
—i-o-
Hudo za pijance.
East Liverpool, 7. sppt. — Mayor Crawford j - izdal na red bo da mora.jo j vsi tisti, ki si svoje skrbi preganjajo iz opojnimi pijačami, vsak dan ob določeni uri zvečer sglasiti v City Hall, ^ kjer se botle njihovo stanje treznosti ali netreznosti zabilježilo v posebni j knjigi. Ob nedeljah morajo obiskova- j
ti cerkve. Hud« naredba za pijance.
_ <
Denarje v staro domovino
loilljam«
ca $ 10.36 ............. M krom,
» 20.50 ............. 100 kroa.
za 41.00 ............. 800 krom,
ea 102.50 ............. 600 krra,
sa 204.60 ............. 1000 kros
sa 1020.00 ............ 6000 kz«L
Poitarina J« viteta pri tek fvotak Doma m nakaaant rvota popolaama izplačajo bm vinarja odbitka.
Vai« denarna poilljatva iaplaSaj« c. kr. poitnl kraailni arad v 1L <• 12. dnak.
Denarje mam podati ]• ttalfriU*-nej« io |26.00 t fotorlal v yrlpotv-čecem ali registriranem plana« vaijc zneske po Domaatle Postal IConsy Order ali pa Nsw York Bank Draft.
FRANK BAKSE1 OO, 82 Oortland* ft.. Haw York, V. T-<104 SI Olaii AvaM H. m CJorWMi, M«
Strah pred roparji
zahteval žrtev.
—o-
Tesar Samuel Davis je ponoči, ko se je po lestvici plazil v svoje stanovanje, ustreljen.
STORILEC JE MISLIL, DA JE ROPAR.
Ustreljeni Davis je bil pozabil ključe od stanovanja doma in Je v&Ied tega polestvici hotel priti v stano- j
vanje.
-o-
Neprevidno in nepremišljeno stre-i •j®nje j* >pet zahtevalo žrtev. Samn-j H 1 »avid. J-"> let star tesar, je prišel včeraj po polnoči domov in ker ni imel ključa od veznih vrat pri sebi. -e je splazil po lestvici do svojega i' stanovanja. John fluarato. ki stanuje v isti hiši. št v. 121 St. Mark's!. Place v New Vorku, in je spal pri ' oknu poleg balkona, je opazil Davisa ^ in misleč, da je ropar, je vzel revol-1 ver in ga ustrelil. Jedna krogi j a je obtičala v vratu, druga v trebuhu, i [»avis }• hii takoj mrtev. Streli so zbudili vse ljudi v hiši in vse je hitelo I: v stanovanje neprevidnega Italijana, i ki je provzroeil nesrečo.
Pred nekoliko Časa je bil v isti hiši'1
nastal ogenj in takrat je bilo Gui- ' . . i - p!** Cuarato-tu in njegovemu svaku nekoliko stvari v vrednosti $100 ukradenih. Gnarato je takrat dejal, j t la če bode kakega roparja v hiši za- r -ačil. da ga bode na mesta ustrelil. iiiisei>i>e (Juarato je bil aretovan za-radi uboja, pa tudi njegov svak in ^
ij gova sestra sta bila kot priči v za-
., „	1	t
»oru pridržana.
J. Berko-svitz. svak ustreljenega, je J
i»rvi prišel na to, da je Davis le žara-'
li tega hotel po lestvici priti v stano-,
vanje, ker ni imel ključa in ko so po-'
lem njegove žepe preiskali, so resi
konštatovali, da ni imel veznega j'
ključa pri sebi in da je vsled te ne- ^
-rečne okolnost i našel smrt	*
—o--i
UMOR IN ROP V MONTANI. |
rrije roparji udrli v gostilno in urno- f
... .	i rili gosta.
i
Hut te. Mont., 7. sept. — Trije ro-
i>arji so ponoči pridrli v gostilno v	1
Mlver How. iki leži kakih 7 milj iz-	1
ren mesta Butte, napadli gostilničarja	1
n goste iti i>obrali, kar so mogli nesti	' -eboj. NVki gost, C. B. Sims, ki na r.ovelje ni dovolj hitro vzdignil roke v zrak, je bil na mestu ustreljen.
Serif, ki se je takoj s svojim mo-	i
Stvom podal za roparji, je vjel tri	i
-umljive <»sebe, o katerih se pa še ne	t
te, če so Identični z roparji.	i
-o-
1
Vojvoda Abruzzi ima srečo v ljubezni . . i in v ign.
Rim, 0. sept. — Vojvoda Abruzzi. ] -rečni ženin amerikanske milijonarke < Miss Elkins, je zadel v loteriji $18.- < 1)00. — Pred dnevi je bil srečal na ee- j -ti revno dekle, ki je prodajalo sreč- i ke. Vojvoda je kupil eno srečko, na katero je pri žrebanju zadel glavni ti obit ek.
Vojvoda je izjavil da odstopi dobitek revni deklici.
1
Tat v ženski obleki.	,
Miss Nellie Grim, stan. 334 Buffalo 1 Ave. v Brooklynu, "je opazila včeraj 1 elegantno oblečeno damo ^riti iz so- \ sedne hiše, o kateri pa je takoj sumi- i la, da je preoblečen moški. Povedala i je to svojemu bratu, ki je damo zasledoval in ko se je vsedla na kolo, je i tekel za njo in vpil. da se jo prime. Pred St. Mary's bolnico je dama sto- , pila s kolesa in vprašala, kaj hoče od ] nje, ta pa jo je zgrabil in zdaj se je . pričel med obema hud boj, katerega pa sta dva policaja končala, ki sta pritekla Grimu na pomoč. Aretovana , dama je potem priznala, da je petnajstletni G us. Edwards in da je vlomil v neko hišo na Buffalo Ave., kjer je ukradel obleko in dragocenosti v vrednosti $19^"f1traaene reci j« W1 med potjo vrgel strari, pa so jiti p6- . zneje našli. j	■ i
IZ AVSTRIJSKE
NEWYORSKE KOLONIJE.
Škandal v pevskem društva "Oesterreich".
V avstrijskem pevskem društvu "Oe sterreich * *, v katerem gospodarjo NYmei z Rajha. se je primerli pri predvčerajšnji seji v New Yorker Tu rnhalle velikanski škandal.
Pevovodja Rihard Wolff ni bil pripustil slabšim j>evcem, da bi sodelovali pri neki pevski slavnosti. To je te pevce tako razjezilo in včeraj so v seji napadli dirigenta in zahtevali, da se ga odstavi. Proti temu je nastal upor in prišlo je do zelo burnih prizorov tako, da se je bilo bati. da pride tudi do pretepa. Med najhujšim hrupom s? je seja zaključila, ne da bi se bilo vprašanje o odstavljenju pevo-vodje rešilo.
Pri tem nemškem avstr. pevskem društvu sodelujejo tudi nekateri new-> or.ški Slovenci. Brez komeutara. -o--—
I
ROPARSKI NAPAD NA ZAPADU.
Blizu St. Louis, Mo., se je izvršil predrzen napad na ekspresni vlak. —
čuvaj ustreljen.
St. Louis, Mo., 7. sept. Na ekspresni vlak Burlington želebnice se je pri odhodu iz Union kolodvora utihotapil ropar, ki je čuvaja na Pullman vozu J. N. Wine, ki ga je hotel ustaviti, ustrelil, na kar je šel v voz in štiri potnike z revolverjem v roki prisilil, da so mu izročili ves denar in vse dragocenosti. Po ropu je ropar skočil z vlaka in izginil brez sledu.	.■
Pol ure pozneje je bila vsa policija alarmirana in je preiskala na milje] daleč vso okolico, ne da bi našla naj-j manjši sled o roparju. Truplo čuvaja je ropar vr^el na tii:. železnice.. --o--—
črna roka v Italiji.
i
V	kraju Peli aro v Kalabriji se je izvršil grozen umor. Ljiulje so slišali ponoči kričanje malega otroka na cesti in so prišli pogledat, kaj da se je zgodilo. Na cesti so našli triletno hčerko ležati mrtvo v svoji krvi in I>oleg nje sekiro, s ktero je bila u-morjena. gozdarja Giuseppe Ruppo-lino. Ljudje so šli nato v hišo, pa tu so videli še groznejši prizor. Mož in žena in pet drugih otrok je bilo u-morjenih.
Domneva se. da je umor izvršila "črna roka", ker je Ruppolino, ki je J dolgo časa živel v Ameriki, svoječas-no podpiral newyorskega detektiva Petrosinija pri zasledovanjih članov i La Mano Nera.
Dinamitna bomba prad hišo,
flrocer Giovanni Palermo je našel včeraj zjutraj pred svojo prodajalno v hiši štev. 236 E. 97. St. pločevinasto škatljieo, iz kater« je molela obSgaoa vrvica. Poklical je takoj policaja, kateri je odnesel škatljieo v urad za ' preiskovanje razstelil. Tu se je dognalo, da je bilo v Škatlji toliko dina-mita, da bi bilo lahko pognalo celo hišo v zrak, če bi se bil dinamit vžgal. Palermo je dobil že več pretilnih pi-s;em od Črne Roke in je prepričan, da to bombo položili pred njegovo proda-jalnico člani te nevarne družbe. Poizvedbe po' storilcih so bile brezuspešne.
r
Miss Elkins postane vojvodkinja.
Paris. 5. sept. — Iz popolnoma zanesljivega vira se poroča, da se bode poroka Miss Elkins, hčere amerikan-skega senatorja in večkratnega miljo-narja Elkinsa z vojvodom Abruzzi, bratrancem italijanskega kralja, vršila v drugi polovici meseca svečana prihodnjega leta. Vojvodinja Aasta ne ugovarja več ženitbi in tako so zadnje zapreke odstranjene. Elkinso-va rodbina bode v teku 10 dni pri dvoru sprejeta.
Miss Elkins dobi pred poroko naslov grofice Terramo. Prestopila bode h katoliški veri. Njena dota znaša pet milijonov dolarjev, kar hi posebno veliko z ozirom na dostojanstvo njenega ženina in na bogastvo njenega očeta.
Požar na razstavi v Bruselj nu.
Y	strojnici na razstavi v Bruseljnu jje včeraj nastal ogenj, ki pa se
je pravočasno opazil in pogasil. Škoda ni velika.	_ __
I Or. Crippen
pred sodniki.
Obtožen je, da je svojo ženo najprej zastrupil in potem razmesariL
V TRUPLU NAŠLI VELIKO MNOŽINO STRUPA,
Njegova ljubica je obdolžena, da mu je po umoru pomagala, da je pobegnil.
-o-
London. 6. sept. — V kriminalnem sodišču se je danes pričela razprava proti dr. Crippenu in njegovi ljubici Ethel Clara Le'Neve.
Dr. t rippen je obdolžen, da je svojo I ženo, bivšo igralko Belle Elmore, najprej zastrupil, jo potem razmesaril in zakopal v kleti. Le Ne ve je samo obdolžena da je doktorju po umoru pomagala, da je lahko pobegnil.
Senzacijonalna je bila izjava jav- ' nega obtožitelja, da so v truplo umorjene Belle Elmore našli najhujši strup -iu da se je dognalo, da je dr. Cripen par dni poprej, pred no je njegova žena na skrivnosten način izginila kupil : strup.
Na tisoče ljudstva se je zbralo pred sodiščem, kjer se vrši razprava ali le malo jih je prišlo v sodno dvorano. ' Obtožbo zastopa Travers Humphrey, zagovornik pa je Arthur Newton.
Dr. Cripppen priznava, da ni v naj- ] boljšem soglasju živel s svojo ženo in da se je večkrat z njo prepiral, ali taji, da bi jo bil umoril. Žena mu je večkrat rekla, da ga bode zapustila in "" ko sta se dne 31. januarja t. L bila spet sprla, ga je v resnici tudi zapustila. I)a bi prikril škandal, je pripovedoval. da je žena odpotovala v Ameriko in pozneje je še razširil vest, da je umrla.
Preiskava je tudi dognala, da je dr. * Crippen vse dragocenosti svoje žene
t
zastavil za .$975.
s
-o-♦-
1
VLOGE V POŠTNIH	t
HRANILNICAH. 1
i
0 i Vlada bode izdala 2 odstotne bonde j
za vloge nad $20.	I
1
°	c
Washington, D. C., G. sept. Vlada je j naročila, da se izdelajo bondi, katere bodo Hzdajale poštne hranilnice za vloge nad $20. Uzorei za te bonde so gotovi in odobreni in kadar kodo poštne- hranilnice počele poslovati bodo f bondi tudi že pripravljeni za izdajo. •
v poštnih hranilnicah se bodo obrestovale po dva od sto, bondi pa t po dva in pol od sto. Vsak vlagatelj, j ki ima $20 v poštni hranilnici, bode j lahko za ta vloženi denar dobil držav- > ni bond. Namen je, da se mali via- j gatelji navedejo na to, da naložijo , svoj prihranjeni denar v varnih državnih papirjih. Novi bondi se bodo izdali v obliki kuponskih in v obliki j registrovanih bondov.
-o-
Zapor za tihotapce.
Pristaniški kolektor Loeb hoče na	I
vsak način odpraviti ali vsaj na mini-	:
mum omejiti tihotapstvo in je dal ob-	1
javiti, da se v bodoče ne bode zapor-	i
na kazen pregledala tihatapeem, četu-	i
di so bogatega stanu. Dozdaj je bila	i navada, da je dotičnik ali dotienica,
ki je bil pri tihotapstvu zasačen, pla-	i
čal denarno kazen, zaporna kazen pa	]
se mu je pregledala. Tihotapstva po	s
damah pa so se zadnji čas tako po-	l množila, da se je Loeb odločil za strožje postopanje.
Cena vožnja.
Paznik od Austro-Amazioaaa mo« i "ARGENTINA"	I
odpluje dne 14. septembra 1010 1 is New Torka v Trat in Kako. B tam j parnikom dospejo Slovana! in Hrvati J najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stana in K«v Torka do:
Trata ali Kaka......86.00.
Do Ljmhljans ...... $38.6*.
Do Zagreba .......|SC.St.
Vožnje listka jo dobiti pri Frank Sakaar Ca, 82 Cortlandt 8L, H«v 1 T«i___- —-
Hlapec napadel
velikega vojvodo.
V Holzkirchen na Bavarskem je neki hlapec napadel velikega vojvodo Viljema Luksenburškega.
PRETEPEL GA S PALICO.
Veliko vojvoda, ki je bolehen, se je peljal na sprehod v avtomobilu.
-o-
Monakovo, 7. sept. — V Holzkirchen je neki delavec z imenom Fink na trgu napal velikega vojvodo Viljema Luksenburškega. ko se je ta pripeljal v kraj. V Holzkirchen je bilo ravno žegnanje in na javnem trgu je bil oder za ples. Veliki vojvoda je na trgu ustavil svoj avtomobil iu hotel počakati, da godba konča komat. Komaj se je ustavil avtomobil, skočil je Fink k vozu in pričel velikega vojvodo pretepa vai i s palico. Prebivalstvo najbrže ni vedelo za kaj se gre in ker je mislilo, da je lastnik avtomobila kako osebo povozil ali podrl, je bilo na strani Finka, in šele. ko so ljudje izvedeli, kdo je lastnik voza, so prijeli Finka in ga ukrotili.
Na Bavarskem so ljudje veliki sovražniki avtomobilov in več oseb je bilo že napadenih in tudi usmrtenih.
-o-
MRS. VON CLAUSEN
JE RESOLUTNA DAMA.
7 banki se je lotila dveh bančnih podpredsednikov in jih s pestmi obdelovala.
. - _ _ —o—
Mrs. Ida von Clausen, ki je svoje-;asno hotela dati aretovati amerikan-;kega poslanika v Stockholmu in bivšega predsednika Roosevelta, je pn-ila včeraj v United States Mortgage & rrust Co. na Cedar Street in zahtevala, da se jej izplača neka svota de-larja, ki jej pripada. Poti predsednika Janke, Calvert Brewer in Cal. G. Ras-nus, sta jej naznanila, da nima nobe-le pravice do kakega izplačila na kar ie resolutna ženska takoj planila na >od,predsednika in jih s pestmi obde-avala tako dolgo, dokler ni prišlo Irugo osobje podpredsednikoma na ■omoč.
-o-
Avtomobil na nesgoda. _
Thomas B. Patterson, 40 let star, »tan. 380 Parksrde Ave. v Brooklynu n njegova žena vračala sta se včeraj jonoči z avtomobilom domov, ko je ienadoma počil pnevmatičmi obroč na colesu in se je avtomobil ustavil s taco silo. da sta Patterson in njegova ieua kakih 40 čevljev daleč preko šoferjeve glave odletela v zidni podstavek vojaškega spomenika v Hillside A.ve. v Jamaica. Oba sta zadobila imrtnonevarne rane in se nahajata v jolniei. Šoferju se ni ničesar zgodilo.
Pet zamorcev linčanik.
Atlanta, Ga., 6. sept. — Farmer J. SV. Huff je zasačil nekega zamorca, fo je hotel napasti njegovo hčer in jo zlorabiti. Zamorec -je priznal, da je ^et pjegovih pristašev skritih na podu n da so nameravali tudi ISoffovo že-io napasti in na to vso rodbino umo-■iti in hišo zažgati.
Huff in njegovi sosedi so zamorce zasledovali in jih po hudem boju vse aostrelili. Tudi nekateri zasledovalci ;o bili ranjeni. Huffova farma se na-iiaja v Clarke County.
Dr, Oookova hiša na severa.
Bristol, 5. sept. — Mr. Harry Whitley se je vrnil iz severnih krajev, kjer je bil na lovu v New Haven, in pripovedoval, da je s svojo lovsko družbo prišel tudi v Sparbo ob zapadni strani Baffti-ns Bay in našel hišo, v kateri je d^ Cook stanoval, predno se je po-3al na severni tečaj, katerega pa, kakor znano, ni dosegel, dasi je to trdil. Streha hiše je razpadla, ali notranji del je še ohranjen. O dr. Cookovih spisih in instrumentih m bilo nobene-era sledu v hiši.
. ROJiAKp, NAROČAJTE SE NA "GLAS iNIARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Vesti iz inozemstva.
Chile žaluje.
—o—
Podpredsednik chilenske republike Elias Fernandez Albano je umrl za pljučnico.
SOCIALNO IN INDUSTRIJSKO ZAVAROVANJE.
Angleški in francoski eksporterji protestirajo proti odredbam Zjedinje-nih držav glede uvoza uzorc®v.
-o-
Santiago, Chile, t». sept. Podpredsednik Elias Fernandez Albano je danes umrl za pljučnico. Albano je po smrti predsednika Pedro Moutta, ki ga je zadela kap dno 10. avgusta v * Bremenu, vodil vladna opravila. Pod-presednik je postal zdaj justični minister Kmiliano Figueroa. Republika Chile, ki praznuje letos stoletnico svojega obstoja, je v kratkem času izgubila dva eksekutivna uradnika.
Ribarska pogodba med Anglijo in Zjedinjenimi državami.
Nasprotstva. ki so bila nastala med Zjedinjenimi državami in Anglijo zaradi ribarskih pravic v vodah pri New Fundland, so bila po mednarodnem razsodišču v Haagu poravnana na zadovoljstvo obeh strank in se bodo do-tična pogodba, ki določuje meje ame-kanske in angleške interesne sfere, kmalu objavila.
Kongres za socialno in industrijsko zavarovanje.
Haag. 0. sept. Mednarodni kongres za socialno in industrijsko zavarovanje se je danes otvoril. Zjedin jene države so odposlole na kongresi	zastopnikov, med temi O. P. 0'N»illa. Kanado zastopa delavski minister YT. L. Makenzie.
Angleški in francoski eksporterji protestirajo.
Vlada Zjedinjenih držav je i>o-.l.i!a svojim konzulom v inozemstvo okrož-nieo, v kateri se zahteva, da morajo inozemski eksporterji volnenega in tkanega blaga predložiti amerikan-skim konzulom v začetku vsake sozije vzorce od blaga, ki je določeno za u-voz v Ameriko. Proti tej odredbi 50 se eksporterji uprli in* zahtevali od svojih vlad, da posredujejo pri vladi Zjedinjenih držav, kar se je tudi zgodilo.
Amerikanci v Perziji.
Teheran. Perzija, 6. sept. — Narodni «;vet je skoro enoglasno sklenil, da se namesto fraueoskih nastavijo amerikanski finančni prisedniki.
-o-—
Senator Penrose ia Pennsy Ivani je po gozdnem požaru obkoljen.
Colorado Springs. .">. sept. — Senator Boise Penrose iz PeniKvlvanije in njegova brata dr. C. B. Penrose iz Colorado Springs so bili 11a lovu v Momtani po gozdnih požarih obkoljeni. Več dni so bili ločeni od sveia iu so se le z naporom rešili iz nevarnega kraja. To poročilo je prinesel sem Spencer Penrose, kateri je tudi pripovedoval, da je bilo več <iseb pri požaru usmrtenih.
Duhovnik — tat.
ftt. Louis, Mo.. 7. se.pt. — Pastor Arthur Hauderich v Hiltonburg, O., je bil po sodnku Wardenianu olwojen v triletno ječo. ker je. kakor je sam priznal, ukradel dijakom teologičnega seminarja 17 žepnih ur in $18 denarja. Pastor je po svoji obsodbi rekel, da je prišel tako daleč, ker .se v svoji mladosti ni nobenega rokodelstva učil in da je vesel, ua bode zdaj imel priliko za to.
Amerikanci oropani v inozemstvu.
Bordeaux, 6. sept. — Amnrikanka Mrs. Amice Saglio je bila med vožnjo v Lourdes na vlaku oropana. Roparji so jej odvzeli nakit, vreden nad 20 tisoč dolarjev.
Pariz, 6. sept. — Charles Clark, in-žener iz Clevelanda, O., je bil oropan zS $906. Trije Amerikanci, katere jo na uliei spoznal, so mu odnesli denar,
^GLAS NARODA"
,	(Slovsnlc Daily.)
Owned and published by the [flfov«nto Publishing Gm*
(a corporation.) FRANK SAK8E&, President JANKO PLEHKO, Secretary. LOUIS BKNEDIK, Treasurer-
Plare of Buftine»i ophe corporation and ■ddroaoM of above of Keen;: 82 Cortlandt •beet, Borough of Manhattan, New York Ok tj, N. Y.
la celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
•	pol leU.........1.60
- lato za mesto New York . . . 4.00
" pol leta ca mesto. Ne v York . . 2.00
•	Evropo za vsa leto . . . . 4.50
i* *• " pol teta.....8.50
1» « " četrt leta .... 1.76
■■"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-t vzemši nedelj in praznikov.
•*GUAS NARODA"
("Voice of the People") wned every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
AUv*rtlM*m«nt« on «gi Minnt>
DopiHi bree podpiaa in oeobaoeti ae M
natisnejo.
Denar na} ze blagovoli pošiljati po —
Vlonej Order.
Pri spremembi kraja naročnikov jrociruo, da se nam tudi prejAnj« btvalieCe naznani, da hitreje najdv*
zo naslovnika.
Dopiaom in pošiljat vazz naredite ta n*-; Jov :
"QLA8 NARODA"
»Cortlandt St.,	New York CSfcy.
Telefon 4G87 Cortlandt.
Delavski bataljoni.
#	- -o-
Čete delavcev in delavk, ki so v ponedelj k na dan delavskega praznika korakali v vrstah skazi ulice nase izhodne metropole, so bile ogrdm-ne. Nad 70.<MM> je štela delavska armada, in ni biia |>o številu mnogo manjša, kakor je armada Zjedinjenih držav. In vendar je bil t<» le en del one -die, ki jo predstavljajo delavci v deželi. V New Yorku samem bi bilo število lahko dvajsetkrat večje, če hi bilo vse korakalo v vrstah, kar -pa la v te vrste. In v vseh Zjedinjenih državah postavilo bi delavstvo i na m»ire armadef ki bi na številu prenehala armade vseh narodov.
('♦■te, ki so paradirale jx» ulicah, so vojna nnx- moderne revoLueije, ktere ne iiH»re ustaviti na njenem zmago-nosnem j*>tu nobena siia. Moderni revolucionarji se ne bojujejo s puško iu meč' m, nego ^i privojujejo zmago z močjo mase, ki je združena v delavskih organizacijah.
V delavstvu je moč in napredek. Milijoni delavcev, ki se z vso energijo p« tegujejo za izboljšanje svojih razmer, bojujejo istočasno za vzvišene ideale svohode, enakosti in bratstva. Vsaka zmaga, ki jo delavstvo ilvojuje, je v korist celemu narodu, liulj ko s." delavstvo oprosti okovov, v kleiih tiči vsled svoje bede. bolj boile jasneje spoznavalo naloge, ktere ima izp^dujevati. Deleči ImhIo sprevideli, da se nimajo >i»mo potegovati! za zvišanje svoje plače in za znižanje delavnega časa, nego da morajo tudi ur polju p<diii< neira življenja skušati doneči »boljšft.nje razmer.
Delavci so poklicani, da strmoglavijo politične boss;«, ki so pravo pro-kletatvo 7.a deželo, ker niso druzega, kakor (»okorni	kapitalističnih
interesov.
Tudi ženskam je v tem prihodnjem bojn odkazano važno mesto. Za or-ganizovaiM* delavstvo je vprašanje o jcnlnakopravmiHti obeh spolov že davno rešen«. Rim« ob rami so korakale ženske pri paradi na delavski prazj/ik *kozi mestne ulice in pokazale, da so vrle so bojevnice na delavskem bojnem |hdjn. pa tudi dokazale, kako krivično je, če se tam dobrim in razsodnim državljankam zabrani Iavrševanje državljanskih pravi«.
l>el«v ski praznik se je iz maleera razvil in je zdnj vsako leto večja demonstracija za edinost arnerikanske-i-n delavstva. Na.) bi se enkrat razvil m praznik celega naroda kot praznik bratske ljubezni in čleveko-
Mehika n f>iaz.
viehika, naša sosedna republika, j prazoMj'- stoletnico svoje neodvisno-! »ti. Teli mestec bodo trajale slavnosh na cast njenih junakov v miru in j vojni. Nikdar popred se niso na sve- i tu priietlile take *lavru»ti, kakor jih 1 hode praznovala zdaj Mehika. &go- j dovifiskt sprevodi in obhodi. v kte-rili se bodo na sijajen način proslav-' Ijali razni zgodovinski momenti se b<*io vratili tlrug za dragim.
Amcriksnci ho darovali republiki j
*	pomen ik, ki je stal $50.000 v zlatu i ia je postavljen na najlepšem delo j mesta. Drugi narodi »o poslali svoje zastopnike in tudi bogato obdaro-j vah republiko v znak spoštovanja.
t Mehika je v časa, odkar je f*orfi- i jr-o Ihaz pndMdsfit, imela mir in Je! "jPMMff napredovala.	H j
Od rasa, ko je duhovnik IfJdalgo v noči 15. septembra 1810 z zvone-i njem v vaški cerkvi projjlasil neodvisnost Mehike, do lKaza je bila de-\ze\a. nemirna in boji so se vrstili z revolucijami.
Od leta 1823 do predsedništva Dia-]za je imela republika 52 predsednikov ali diktatorjev, enega cesarja in |eno reepentčtvo. Dežela ^e bila v du-jsevjii in moralni temnoti. človeško | življenje je bilo ceno iu velika bogastva dežele so bila zanemarjena.
Diaz js' vse to spremenil. Napravil je red v deželi, privabil tuji ka-Jpital in vzgojil prebivalce dežele koti dob?-e in razsodne državljane. Notranji mir je hotel Diaz imeti in ga |je tudi dosegel na veliko korist de-' j žele. Kar je Mehika dandanes, je!
zasluira predsednika Diaza.
--
Nmi.
New Hradec, N. Dak.
'Cenjeni gospod urednik:— i Prav kratkočasi] me je Vaš list na j zadnji vožnji k mojim Čehom. Na i vlaku sem ga pridno bral in tudi prišel do mormonskega Cegareta, ki me je toliko bolj zanimal, ker si je nadel češko ime Ivosmatv. Hitro si (abko prislužiš krvavih klobas, sem si mislil; pri nas je sedaj že zadosti ' mra«, da bodo zmrznile in se bodo lahko držale dalj časa. Računam in i rečem: Vsaj to ni nob?n Mkuiišt*';i i prvi je prodajal jajca po 1». drugi! j po 10 in tre* ji po 3 "fijfce*', ia takoj je vsak prinesel domu jednaki znesek. Ze sera si predstavlja! v duhu fino " klobasa reko'' večerjo s pravim ''kranjskim'' kislim zeljem, ko v j svojo žalost zapazim, da je pripomnil Kosmatinec, da so jajca vsi jednako | prodajali. Šla je večerja rakom ž vi-i jžgat, a v mojo tolažbo zatulil je vlak tin obstal, kjer me jp pričakoval voz-1 nik. ki me je pripeljal do konca in j kjer me je pričakovale mesto kranjske — češka večerja. Tu sem pa ; ; sklenil, da ngarrjk iz mormonskega kraljestva ne bom več reševal, j Pozdrav!	Rev. J. C. S.
0 "slovenski Soli" v j Aleksandriji.
Tržaška "Edinost" priobčuje iz j Aleksandri je v Egiptu sledeči dopis, |ki je datiran 11. avgusta 1910:
Iz usta ste nam vzeli besedo, ko '-•te napisali komentar k notiei v " Ae-gvptisehe Naebriebten" iz Kaira o famozni ''slovenski šoli" v Aleksan-i driji. Vaša izvajanja se, žal, popoi- j noma strinjajo z dejstvi. Že pred' pol letom je dr. M urn napisal v "Slovenskem Narodu" nekoliko pojasnil
0	omenjeni šoli. Pa kmalu potem j? prinesel imenovani list popravek, v kterem se je vsa tozadevna poročila dr. Mm •na preklicalo in isto šolo kakor veleslovensko proglasilo. No, sedaj nam je prišel kakor nalašč na pomoč nemški list iz Ka'ira. Vemo, od ktere strani je prišla notri dotična notica. Sestre povabljajo namenoma k takim slavnostim nekega nemškega
l«lopisuna. da jih hvalisa potem po nam na*prot(!Hi časnikih, kako patri-|joiične da so. Ni treba omeniti, da
1	se zavedne Slovence pri takih rečeh kategorično prezira. Zakaj? Da bi svetu ne obelodanili, kakšno potujče-j valnico slovenske sestre tukaj vzdr-| žujejo.
K«r se pa nam sedaj nudi lepa pri-; loin os t, da stvar .naši javnosti pojas-) 'tirno, jo hočemo »zkoristifi. Kakor J4e znano, so to šolo ustanovili Slo-' venci, na čelu jim nesumljivi rodo-1 ljub g. Ren i gen. Stroške je pokrival ilrnštveni odbor iz članarine in pa z imilodari, ki so v to svrho prihajali iz domovine. Sprejemalo se je samo I slovenske in hrvatske otroke in jih j pod tiče val o na podlagi materinščine. (Ker pa ni bilo sposobnih učiteljskih ! moči na razpolago, so pred dvema letoma najeli dve slovenski sestri, učiteljici iz Maribora, češ. da bode*šota bolje uspevala. To je pa zahtevalo j ogromnih žftev materijalnih in mo-; ralnih: povsod so bila nasprotstva. Vendar, ker se je šlo za dobro stvar, se ni gledalo na težkoče ter se jili je srečno premagalo. Pa kakšna prevara! Nečemo se tukaj ozirati na sestre kakor redovniee, marveč kakor učiteljice in rojakinje. Fakti govore, i'la so zlorabile v njih stavljeno zaupanje in da so upeljale v šoli na svo-je roke ponk na podlagi italijanščine. Oziroma nemščine. ZačHe so sprejemati gojence tudi druzih narodnosti in druzih držav, in slovenska šola se i je tako naravno prelevila v pravcato "Scnola Atrstro-Ftrgarica", to/je v Ipotujčevalnipo slovenske deee.
Čemu bi neki ravno Slovenci ustanavlja li šolo s kakim t njim glavnim jezikom f Drugi narodi ne delajo tako! Italijani, bodi iz kraljestva, bedi podaniki drugih držav, pošiljajo svojo deeo v italijanske Šole, Nemci v. nemške, Grki v grške itd. Oni, ki hočejo dali otrokom Šolsko vzgojo v-
frapoeskem jejtikn, jjfe izioes^o f**n-c4zkiia' Selškim bratofn, jezuitom ali ssstram, kterih je tnkaj na stotine. V vsaki teh šol je-glavni jezik onega naroda, ki šolo vzdržuje, le v slovenski Soli naj bi bila slovenščina peto kolo! Slovensko se namreč podnču-je samo one gojence, kojih stariši to izrecno zahtevajo. Pa kakšne slovenske stariše imamo tukaj! Tisoč kron nagrade bi lahko brez strahu obljubili onemu, ki dokaže, da več, nego ena sama družina slovenski občuje s svojo deco. Toraj ?!
Mi smo pač narod posebne sorte. 1 Naši rojaki si štejejo v čast, da čim znajo čvekati v kakem tujem jeziku, j svojega zataje in svojo deco potujči-jjo. A ravno ta šola je imela sveti namen to zabraniti potom slovenske 'vzgoje. Pa na veliko žalost ustano-| vitcljev in rodoljubov naše kolonije j so sestre začele na druge strune udarjati in se ne menijo, zakaj so sploh sem prišle. Take šole ne potrebujemo, da bi notri zahajal, kdorkoli hoče. bodi že Slovan ali Lah. kristjan ali Žid^ ampak mi potrebujemo šolo, kakoršnja je bila prvotno — šolo za vzgojo izključno slovenske deee. Druge narodnosti imajo za-se svoje šole, čemu bi mi delali nečastno izjemo?!* Da bi se pa to godilo zaradi bera-ške državne subvencije letnih par sto kron. ki niti za najemnino prostorov ne 7alegajo, bi bilo naravnost škandalozno.
Zdi se, da tiči tukaj nehaj druze-I in sicer menda milijo te nasi- slo-;venske učiteljice nekaj napraviti po Umreti iraneoske, nemške in drugih kcl»»«ij. 'lamreč ženski samostan, v kterega l i lovile slove.•■ku dek!e:a ii slovenske groŠe v prid ne slovenski, marveč avstro-ogrski propagandi. To so menda izpoznali tudi v Ljubljani pri nekem denarnem zavodu, ki je obljubil za slovensko šolo dvestotisoč j kron posojila, pa objednem poslal .nekega vplivnega duhovne.ua delegata, j da se osobno prepriča, ali je res vse ,zlato, kar se sveti. Odkar je odšel, ni več nikaeega poročila od dotičnega zavoda, še manj pa so prišli tisočaki, 'ktere so kar telegraličnim potom po-jnovno zahtevali. Dotični gospod je J pač dobro uvidel, kam pes taco moli. Pod krinko "slovenske" šole so bo-re!i iz domovine izvabiti stotisočake, da bi s slovenskim denarjem v Egiptu uganjali protislovansko avstro-ogrsko propagando. Naše najiskre-nejše čestitke tistemu visokemu duhovnemu gospodu, ki je s tem činom toliko koristil slovenski stvari!
Ker pa niso naše pedagoginje tega piičakovale. so odpovedale dosedanje j šolske prostore in se pogodile za nakup velikanske palače; ko pa denarja ! le neče biti, so bile prisiljene kupno ] pogodbo prelomiti in so najele druge ! prostore, ki so pa za šolo jako nepri-! merili in pred vsem predragi. Okroglo 'sedem tisoč petsto kronie najemnine !na leto bode treba plačevati! Ljudje j božji, koliko bi zalegli ti tisočaki n. pr. Družbi sv. Cirila in Metoda! Kje jih pa vzamejo? Nič navadnejšega! iNe dolgo temu smo videli dve ne več j slovenski, ampak avstrijski sestri v spremstvu nekega možkega Neav-strijca trkati na vrata pripadnikov naše kolonije, ponižno proseč podpore za "Scuola Austro-Ungarica". Seveda niso delale razlike med narodnostmi in veroizpovedanji. Posebno Jude imajo na piki, da so strašno dobrodelni. — Sploh ima avstrijska ko-Jlonija tukaj popolnoma judovsko liee. i Pravi konzul je Jud milijonar baron ; Menasee, brez kterega nasveta in o-[dobrenja se ničesar važnega na kon-jzulatu ne ukrene. Sicer so pa razme-r? na našem konzulatu naravnost go-j rostasne. Pretežno večino n~ase"£5lo-nije tvorijo naše ženske. Pa če kaka revica ne zna italijanščine in se obrača v kaki zadevi na konzula, pade v roke neki pijavki slovanske krvi, vslužbencu istotam. ki za bogat "bakšiš" raztolmači, kar želi. Ta galantni mož uživa nenavadno zaupanje pri konzulu, posebno pa pri nižjih slojih kolonije, čeravno nima večje šarže od navadnega sluge.
Ker ni bil prvotno naš namen, dotikati se lepih razmer na c. kr. konzulatu tukaj, smo predaleč zašli, pa če nanese, priložnost, hočemo drage volje osvetliti tudi to stvar.
Objednem bi pa prosili nam prijazne liste, da bi ta naša izvajanje vsaj v smislu objavili, da bode slo-venska javnost vedela, da nimamo več slovenske šole v Aleksandriji. ampak da so je slovenske sestre-uči-fetyice, zlorabljajoč v njih stavljeno zaupanje, spremenile v potujčevalni-eo: "Scuola Anstro-Ungarica".
Kje je JANEZ MALOVRH? Doma je iz Toplic št. 32 pri Zagorja ob Saw. Kranjsko. Pred osmimi -meseci bival je v Frederick, Colo., in je odšel menda od tamkaj v državo Alabamo. V s t are j domovini je njegova zapuščena družina v hudi stiski ter skrbeh, je li še živ ali mrtev? Pojasnila naj se pošiljajo na: Frank Saiser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (6-13-^0)
K vprašmjo potrjenja žipana Hribarja.
' Ljubljanski župan Ivan Hribar je priobčil v praškem listu "Union" daljši članek, v kterem brani nasproti i demonstracijam po nemških listih (svoje naziranje, svoj slovanski patn-jjotizem, svojo delavnost v slovan-iskem svetu, ter dokazuje, da je naravnost gorostasnost, da se ga hoč-e ;označati kakor panslavista v političnem smislu. Jedro Hribarjev i'i izvajani j c to-le:
Po svojem najglobljem prepilčanjn je slovenski patri jot. Kakor tak se seveda zanima za vse dogodke v slovanskem svetu, kar se da tolmačiti že iz dejstva, da je vešč večini s!ovon-skili jezikov v besedi in <rovor:i. Zato se je tudi brez pomislekov udeležil slovanskih posvetovanj v Petrogradu, Varšavi in Pragi, pri čemer pa še posebno naglasa, da so ta posvetovanja veljala le knlturelnim in cjo^odar-sk-im vprašanjem ter jim je bil namen zbližanje Slovanov na teh poljih. In ravno on je zastopa: samo projekte, ki bi bili — ako oživotvcr-jeni — v največjo korist za Avstrijo!
Tudi ni res. da bi vse njegovo prizadevanje Šlo za tem. da zatre zadnjo sled nemštva v Ljubljani. To je sumničenje, ki je zavrača najodločneje. Njegovo stremljenje gre marveč le za tem. da ob varovanju vseh ;zakonitih pravic Nemcev piiboii jeziku večine prebivalstva v javni u-' pravi tisto veljavo, ki mu gre po zakonu in javnem pravu. V vsem svojem poslovanju se drži stroge objektivnosti. kar mu mora priznati sleherni f>ošte.no misleči Nemec. Tudi ni res, da je on vodil agitacijo proti nemškim napisom. Odprava nemških uličnih napisov temelji na pravoreku upravnega sodišča. A do tega je prišlo le zato. ker v sosednih mestih, ki imajo razmerno veliko večje slovenske manjšine, nego je nemška v Ljubljani eksistirajo samo nemška (oziroma laška) ulična označenja in ker zastopstva teh mest jednostavno^tidkla-njajo vsako zahtevo po dvojezičnih napisih.
Vsebina toliko očitane mu brzojavke slavnostnemu odboru Puškinove (ruskega pesnika in pisatelja) slav-nosti v Petrogradu leta 1808 je imela zgolj knlturelno tendenco. Najbolji dokaz za to je. da je bila pozneje še štirikrat potrjena njegova izvolitev županom.
Če je že trditev, da je on goreč-panslavist. gorostasna, je pa še goro-stasneje. ako se išč? kavzalne zveze mc-d novoslovanskinff posvetovanji 1. 1008 v Petrogradu in izgredi v Ljubljani v septembru 1008. Kavzalna zveza je edinole v divjaških nemških izgredih povodom skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju v istem letu, kjer so insultirali celo dame, ne da bi jih bilo orožništvo vzelo v zaščito. Ti ekscesi so izzvali nevoljo ljudstva v Ljubljani. Ta razdraže-nost pa se je pojavila le v razbitju nekoliko šip in niti govora ne more biti o kakih krvavih ekscesih. Saj ,ie sodno koustatirano. da ni bil ob septemberskih dogodkih nobeden Nemec izpostavljen dejanskim napadom.
Krivično je očitanje, da ljubljanska mestna policija ni vršila svoje doljftiosti. Proti tej trditvi govori dejstvo, da je ta policija aretirala več osob nego vojaštvo in orožništvo skupaj. Depozicije višjega policijskega svetnika Vračkota in deželnega vladnega tajnika dra. Mattliiasa pričajo, da vojaštvo ni imelo nikakega razloga za rabo orožja. Do tega tudi ne bi bilo prišlo, da so na deželni vladi poslušali njegove nasvete. Da je vojaštvo zasedlo le dohode do ka-zinskega poslopja, mpsto da je krožilo po mestu v malih oddelkih in s tem le vekšalo razburjenje in ogorčenje, ne bi bilo prišlo do prelivanja krvi. Sieer pa so bile demonstracije v Ljubljani veliko nedolžneje, nego jih vprizarjajo po večini nemška mesta proti slovanskim manjšinam, kakor n. pr. sedanji izgredi zoper češke izletnike na Dunaju. Vendar vojaštvo ni poseglo vmes. Take demonstracije po mestih so se in se bodo — žal — dogajale. Nesramno pa je, ako se jim hoče pritiskati pečat vstaje.
Tudi vojaštvu je šla občina ljubljanska vedno na roko, o čemer pričajo razna priznanja in zahvale. Tako zahvalo vsebuje n. pr. dopis kornega poveljstva v Gradcu od dne 10. avg. t. 1., ali pa dopis FZM Potioreka od 6. decembra 1909 št. 13125. ki izreka naestnemu magistratu zahvalo na tem. da je šel tako na roko povodom častniškega streljanja.
Nemški listi mu očitajo tudi pogosta potovanja v slovanske dežele. Tako očitanj? je malenkostno in priča le, v kako ozkih horizontih se gibljejo še v Avstriji. On spada med tiste ljudi, ki ne potujejo le radi zafcav\, ampak tudi v pouk.
To ga sili, da se vsako leto podaja na večja potovanja.
Na ta način je prepotoval in proučil vso avstro-ogrsko monarhijo, Italijo, Nemčijo, Francijo in Švico. —
Kdo«mu more — zaključuje župan;
Hribar — šteti v zlo. , da se kakor J Slovan zanima tudi za razmere v slo- j vanskih deželah?! In sicer tudi iz-j ven Avstrije, tako. da je hotel spo-i znati tudi Kavkaz iu večja ruska me-! sta. da je absolviral večjo vožnjo po Votei. prepotoval Srbijo. Bolgarsko, Črno Goro in Turčijo.
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Peter Gačič in Ivan Miier iz \Val-halla, N. Y.. v Klasič^ Vinko Podles-nik iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano;. -Tosip Vogrinec iz Sunny Side. Utah, v Ljutomer; Fran Orehek iz Frederick. Colo., v Cernuče; Florjan Gošte < iz Burdin/. Colo., na Savo; Fran Hen-og iz Uniontown, Pa., v Krško: Ivan Janeš iz New Orleans, La., v Stari Kot; Iurnac Ovletič iz Wauke-gan, 111., v Zajrreb; Fran Bonča iz Denver. Colo., v St. Vid; Fran Go-renc iz Denver. Colo., v Kostanjevico; Nikola Manzoni. Nikola Fauuko in Fran Kirinčič iz New York City v Reko; Fran Tomšič iz Dogan, >Ld.. v Bač; Stefan Vran; ševič in Štet':':. Cojič iz Junction City v Zagreb: Anton Benedetič iz Cleveland, Ohio, v Gorico; Ant. Marinšek iz Cleveland. Ohio, v Velike Lašče; Josip Darovič iz G len wood Springs, N. V., v Stražo: Josip Markovič iz Mariner Harbor. N. \\. v Stančlč; Mihael Mirko-vič iz H-rminie. Pa., v Št. Vid; Jakob Podržaj iz Johnstown. Pa., v Stražo; Iv. Laknar iz Douglas. .Vriz. ■ v »peharje; Ivan Sulc iz Douglas, j Ariz., v Vrh; Ivan Pleše in Mihael Majnarič iz Chisholm, Minn., v Del-iiiice; Josip Fajfar iz Durbin. W.Va.. j v Ljubno; Fran Leskove«- iz Moon j Run, Pa., v Hotederšico ; Josip Rupert iz Emporium, I'a., v Iško vas; jJakob Keršinar iz Milwaukee, Wis.. v Ljubljano; Fran Ribič z družino iz New York City v Domžal"; Avgust jStonič z družino iz Indianapolis, Ind., i v Ljubljano; \"iljem Vida iz Brook-; 1 > n. N. Y„ v Begunje; Antonija Jun-;ko iz Homestead, N. J., v Črnomelj; i Mat. Kobetič iz Brooklyn. N. Y„ v j Črnomelj; Fran Debevc z družino iz
lEveleth, Minn., v Rakek; Minka
i
iBlaznik iz Haverstraw. N. Y„ v Ljub-jljano; Josip Ivlarič iz Brooklyn. N. i\., v Ljubljano; Julijana Kalič iz New York City v Drago; Alojzija i Turk iz New York City v Podpresko; ; Josip Videnič z družino iz Elizabeth-port, N. J., v Draganič; Josip Turk iz J Sublet. Wvo., v Rečico; Florjan Kosec iz Sublet, Wyo., v Luče; Anton j Mlinar iz Sublet. Wvo., v Prevole; Ivan Žagar iz Eveleth, Minn., v Po-jljane; Anton Bajt iz Indianapolis. Ind., v Kanal; Jakob Duhar iz In-jdianapolis, Ind., v Uočinj; Pavel Kr-jžišnik iz Eveleth. Minn., v Cirkno; I Martin Zetinski iz Jenuingston. W. Va., v Suhor; Fran Setničar iz Cliis-liiolm. Minn., v Škofjo Loko; Ivan Debelak iz Chisholm, Minn., v Loški Potok; Frančiška Zakrajšek iz Chisholm, Minn., v Sodražico; Antonija Remžgar iz Johnstown, Pa., v Žerov-jnico; Pavel Ošalien iz Llovdell. Pa., v Rakek; Mihael Molau iz La Salle, 111., v Videm; Fran in Amalija Spen-de iz Wilmerding, Pa., v Celje; Al. Cerne iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Anton Bizjak iz Cleveland, Ohio, v Doiotinee; Benko Mateša in Martin Gogovšek iz Cleveland, Ohio, v Stari Grad; Jakob B vec iz Cleveland, Ohio, v Komen; Damjan Lušar in Ignac Lužar iz Cleveland, Ohio, v Žalno; Fran Kraljič iz New York-Citv v Zavelje; Štefan Glavaš iz Mariner Harbor, N. Y.. v Saš- Iv Horvat iz Milwaukee, Wis;, v TTlrsIco Bistrico; Ivan Jarc z družino iz Sheboygan, Wis., v Mirno Peč; Fr. Nem-gar iz Eveleth, Minn., v Planino; Mate Grbac in Ivan Jurdana iz Davis. W. Va., v Matulje; Josip Kaluža iz Gowanda, N. Y., v Nerin; Anton Uri-j bar iz Thomas, W. Va., v Krasno; j Vaso Pavič in Nikola Vatrožie iz Oatsville, N. Y., v Zagreb; Josip Kovač iz Brooklyn, N. Y., v Domžale; j Ivan Falle iz Sheboygan, Wis., v Kamnik; Ignac Marine iz Waukegan, j 111., v Zaplano; Fran Adler iz Wau-1 kegan, IU., v Rovte; Ivan Grabelšek j iz Waukegan, 111., v Podunc; Peregrin Florjančič iz Thomas, W. Va.. v Novo Mesto; Fran Jakše iz Coal-ton, W. Va., v Rudolfovo; Vinko« Slavič iz Coalton, W. Va., v Matulje: Fran Debevc iz Barberton. Ohio, v Lipsenj; Luka Milic iz Lackawanna, N. Y., v Zagreb; Dane Lipovca k iz | Cleveland. Ohio, v Dobravo; Martin Stefano iz Indianapolis, Ind., v Lvov; Paja Mikšič iz Widman, Ohio, v Zagreb; Matija Srebrnak iz Riehwood, W. \ a., v Cerknico; Ivan Kore iz! Riehwood, W. Va., v Št. Petor; Mihael Godlar iz Riehwood, W. Va., v Videm; Martin in Vineenc Mirt iz Willoek, Pa., v Krško.
Vsi ti potniki, so kupili parobrod-oe listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 82 Cortlandt St., New York.
^a vsebino tujih,, ogosov ni odgovorno ni upravništvoi ni uredništvo.
slovensko katoliški
podp. društvo	sveteBarda
—y
2a 2jediiyeae države Severne Ame.^ Sedex: Forest City, Pa. Jbkorporlraau> dne 31. januaria 1902 v držati
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. 0, Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBBEŽAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 F.. 60th Street, Cleveland, Okla Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI:
MARTIN GEItČMAN, predsednik, Box «83, Forest City, Pa KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa JOS. BUCENELI, starejfc, IL aadzornik, Bx 6»1, Forest City, Pa FJLANK ŠUNK, HL aadzornik, Si Mili gtraet Lozzras, Ea >
■!■! ■ —
POROTNI IN PXIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 05, Willock, Pa	j
IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 523, Forest City, Pa
■ ■ « i
Dopisi naj ze pottiljajo L tajnik«: CVAN FRLBAN, C. T, Forest City, Pa
Drnltvene si zlile Is "GLAB NARODA'»
Pozor slovenski farmerji!
Valed občne zahteve^ naročili smo tadi )e os večje število
pravih domačih
^ IcranjskiH kos
I V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste ae pritrdijo na kosišče z rinkcami.
■	Cena 1 kose jo $1.25.
^ Pri večjej naročltbl znaten popust.
; V salogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in pristne ''Bergamo" brunilne kamne (osle.)
cena l garniture klepanja je $1 — 1 brusnega kamna B0e.
Rojake opozarjamo da sc z naročili
;	poiurijo dokler zaloga nn poide.
|	Naročilu priložiti |e denar ali Postal Money Order.
i	Slovenic Pablishiog Co.
i	Cortlandt St.,	New York, IV. V.
OPOMIN.
I Podpisani opominjam vse o'ie im-jjake, ki so bili pri meni na hrani in j stanovanju, ter so odšli, m- da l>i poravnali svoj:' dolgove. Prošeni so -e ' ;zjrlasiti pismeno ali ustmeno ler mi poslati njih naslove v tridesetih dneh, ako ne. jih obelodanim v vseh slovenskih iji hrvatskih časopisih. Zasledoval jih bodem tudi postavnim potom. Ako pa kteri pride v neprijetnosti, naj nikar ne reče, da sem slab rlo-i vek, ker si hcile sitnost i j sam kriv. Ako sem bil jaz v sili dober, zaknj mi ne hi povrnil vsak, kolikor je v njegovi moči. ali mi lin s pismom na-
I
jznanil. v kakšnih ok<ili5einah -e n:i-lliaja, da n:* more jiovrniti?
John Kukar. •101 4tli St.. San Fi'anciseo, Cal. (8-1 (i—!>) . • i —_
NAZNANILO.
■ Članom društva sv. Petra in Pavla j štev. 3f> J. S. K. J. v Llovdell. Pa.. !«e naznanja, da hode dne 18. septem-| bra letos redna mesečna seja. Ker j imamo pri tej seji razmotrivati o raz-Inih važnostih naš ira društva, ter vo-| liti zapisnikarja, kteri hode vse na-jtane.no zabilježil. kar bcKlenn, sklenili' jzato ste prošeni vsi člani, da se te seje ja jrotovo udeležiti blagovolite.
Andrej Malowrh. P. O. Box 1,	Llovdell. Pa.
(8-10—0)
K j- je ALOJZIJ BRILC? Preje je stanoval na fi"20,'{ Carl Ave.. Cleveland, Ohio. Sedaj je neznano kam zginil. Za njetra bi rad zvedel nje-i gov brat. Naznanil ni nobenemu svojega odhoda, zato pros »i cenjene rojake, da mi povedo njegov naslov, če vedo. kje se nahaja. — Frank Brule, 00:J Addison Road. C leveled, Ohio.	(8-10—
DABOVL Za dražbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
M. Potočar, 47 Camp C. A. C.. Fort i Hunt, Vn.. 50 centov.
Fran Lončar. Anton Pire in Fran Dergane v Winter Quarters, Utah, vsak po 25e, skupaj 73e. Živeli!
Uredništvo {tGlasa Naroda". 1
I
Hamburg-American Line.
in. «>
Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka msd
NEW-Y0RK0M iN HAMBURGOM,
Velik; kotnodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napl^avaini, ka kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači komtinaci o
VARNOSTI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD-
VORBA ZA 8L0VENCE.
CLEVELAND — odpluje 10. septembra. Za
vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali
pa pri lokalnih agentih.
NA PRODAJ JE LEPA FARMA!
Lepa farma, dve milje oddaljena od ofiniL-M Jifitoliškc cerkve in šole, tri milje pa od mesta Fairehild, Wis., je na prodaj. Državna šola je poleg in lepa cesta drži od te farme na več krajev. Samo 8 ur se vozi z vlakom iz Chicago. 111., do Fairehild, Wis. Farma obsega 74 a k rov rodovite zemlje. Cena t j farmi je $1000.00; polovico t. j. $500.00 se plača takoj in ostalo pa na jako lahke obroke. To .je re- lepa prilika za kupiti dobro farmo. Poleg te farme se prodaja zemlja aker po $20.00.
Za natančna pojasnila pišite na naslov :
Ignatius Cesnik, Willard, Clark Co.. Wis. (3x 3&C&8—9)
Za vsebino tujih OgaSov ni odgovorno ni irpravništvo, ni Uredništvo^
jI '"■■" ~ ~ '"■' jI
Jugoslovanska «3By [Mol. Jednota,
lahnrporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA-DKADHIKli
Predelni!: FRANK IffEDOS, »483 Ewing Ave., So. CMemfo, IU.
Podpredaadnik: IVAN OERM. P. O. Box 57, Brmddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROZTC, P. O. Box 424, Elj, Minn.
Pomoini tajnik: MA KB KERŽUSNIK, L. Box S83, Rook Spring«, Wyoming.
^^^Htajoik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 1M, Elr, Minn.
VADXOUIC:
ALOJ7TJ VI RANT, predsednik nadsoraegm odbora, 1700 E. 28th St.
£orain, Ohio.
IVAN PRTMOŽTC, n. nadzornik, P. O. Box 841, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, HL «fca«oraik, 115 — 7th *tr. Calumet 41#kigaa.
POmOTin ODBOB:
rVAN KERftSNTK, predaednilr porotnega odbora, P. Box 138,
Sordine, Pa
IVAN MERHAR, dro*I porotnik, Bx 08, Ely, Minn. STEFAN PAVLISIC, tretji porotrik, Bx 3 Pineville, Minn.
o—— - ■
Vrkovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chicago St., i /•lief
■ ■ a ■ m ■
Droit veno glaailo je "GLAS NARODA."	7~T j
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Gtavo po m-kodi že začeli kositi. Mokra in vlažna (toiulad je dala obilo -ena, deževno jxdelje pa je prijHtino-glo, da .j* tudi olava letos tako izborilo vzpela. kakor /e celo vrsto let ne. Ker je pri spravljanju sena vreme 7a lo nauajaio, -(» za Tel i otavo ob najlepšem vremenu z naj v rjo naglieo kos ii, da ne |ui«l(. kako razočaranje; žal, ila koseev primanjkuje, da jih uili za drug denar ni dobiti. — Na Gorenjskem okrog lj>->er je >e mnogo tra\itiikov, ki niso niti vprvič |K>ko-
*	ni, deloma ker j»' košnja predraga, deloma, k«*r ni dobiti delaveev in imajo sieer dovolj živinjske klaje.
Umrl j«* v Trebelnem 21. avgusta Jane/. Kleineinič, Irgovee iu ključar župne c> rkve. Dil je vrl mož in skrben o e. Ihie 17. avgusta se je oo-»trelii boter -e umoriti ."»."> let stari Frane Dragan iz Itoj. Vzrok pijanost.; Svinčena zrna so mu prsa hudo raz-mesar la. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov.
Pobegnil j * dne 5. junija lSlt."i. r<>-| jeni te ir^ki \aj< uee Rudolf Anžič iz Spodnje HKke, >tev. 1!(7. kakor je to že \ečkrat storil. Fant je bil že na Pruskem, od koder >o ga pa zaradi njegov zanikrnosii izgnali. Kakor drugi njegove vr*te je tudi on zelo nestanoviten in nezanesljiv. Kjer se ga zaloti, noj ira županstvo nazaj odpravi v Spodnjo Šiško pri Ljubljani.
Ogenj VHled eksplozije raket. Dne
21. pr. m. popoldne okolu pol .'{. ure : j«« nastalo v ln-i dedičev Josijw An- ■ divja v Knaflovi uUci-*t. 15 v Ljub- j Ijaui inočno pokanje, kmalu na to pa je začela goreti streha. Prvi >o bili pri o_rnju iržni utiažnik Kukovič, ki se j«, tudi n"koliko na roki opekel, -Jugi Rak in Žnidarsič, stranik Iglič in,
»	.	, ,, I
► luga deželnega muzeja ter začeli ga-
«*Ui s hišno cevjo, ki je bi'a v podstrehi šju. M«m1 tem pu je čuvaj na (iradn z dvema streloma alarmiral gasilno in I reševalno društvo, ki je bilo z že znano hitrostjo na licu mesta ter jhm! jk»-veljst vom podtiačelnika Jožefa Turka ogenj naglo (togas i I o. Zgorel je del , atrebe iu n^kaj kovčegov, ki so bili vi P«mI-i rešju. Nkt*la znaša okoli "MM) K ter je hiš« zavarovana pri 4*Assienm-| zioni <M iierali**. Ogenj je nastal vsled <ki-.pl.izij«* raket, katere je imela neka nt ran k a spravljene v |km1 streSju in so! .-«• t)r/.kone \ tieii \sl«-d -olm"-ne vro-!
•	ni*. Ker se lulo gledaleev nabralo j na - otine, je potnagaht policiji ludi ljubljansko orožništvo.
Zgodnje zeljo; ki se prideljuje zla-*t i na ljubljanskem jK»lju, prihaja že. nekaj tednov na tukajšnji trg. Zadnjo tmlioio pa *o ga začeli izvažati v večjem ob* -gu v naše južne obmorske dežele, Trst, Pulj, Urško, Malo Azijo in eelo v Kgipt. I>'fve, zdrave zelnate ! glave plW-ujejo po 10 do 14 vinarjev, včaai ludi če«. Kikfw"ija je živahna in daj:* precej dobička.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. — Sam se je izdal. Jožefu Petaču, go-tilničarju v /uomjih Pirtnčab, je bila 21). junija t. ]. iz sukn je, katero j> polotil na vrečo ob zidu v veži, ukradena listnica z vsebino 4"»0 K. Te tatvine je : stal sumljiv Janes	igal, kroja/-
v O^ljath, Li je bil takrat »*:n v veži •
Mak H	liiUVt • -aiu izdal s t^m, I
da ,'C še ist i da i (m> krčmah popt*al in
večjo	denarja. Zagovarja ,
se sieer. da je našel blizu Vikerč vso-1 to 1 "»0 K. kar mu j»a sodišče ni vjer-je!o k r >o videle priče pri njem veliko več denarja. Obsojen je bil na 9 mesecev težke ječe.
S v o j e g a o č e t a ;je udaril Ja-i<-z Lekati, posestnik v Starem trgu. ko je le ta piišel nekoliko vinjen v obdolženčevo vežo, da ga ozmerja. i daril ga jt- z golo roko dvakrat jk»! licih, za kar je bil na .'! tedne ječe ob-soj n.
Podjeten tat. Jožei Mandele iz O vrtiš, dninar brez stalnega bivališča, je prišel proti večeru dne 29. julija t. 1. v Zagrad k hiši posestnika 1 Vineeneija \'oli-a. kjer je n kaj dni preje delal. Našel je hišo zaklenjeno, na kar je splezal na podstrešje, od tod pa v hišo, šel v čumnato in tatn raz polico vzel 220 K v bankovcih. Precejšnji znesek .je obdolženec, ko so ira čez ."> dni orožniki prijeli, že za- J pravil. Obsojen je bil na 4 mesece te- ! žke ječe.
P r i ljubici z a s a č e n. Po- j se-tnik Jožef Zima na Dovjem, je pri- | ;el dne junija t. 1. precej pozno do-! mov. Cul je nek t ga tujega človeka v ' >obi, kjer spi dekla. In res je takrat fant Ivan Rozman vasoval pri svojem dekletu. Zima se ni dolgo premišlje- j val. vzel t oporišče in jel udrihati poj fanta, čeravno ta ta pro-il. da naj odneha. Rozman je za dobil p*'i !eiu ne varčne poškodb:*. Zima pa bo moral iti za t<» 4 mesece v ječo.
A r e t a e i j i se je npr 1. Fr. I Sajovic, [»ose^nika >iu v Strževem. j je v Pajerjevi gostilni v Kranju pre- ; i-ej razgrajal, na- kar sta mu mestna i stražnika na]>ovedula aretacijo. Temu ^e je pa ta z vso -ilo zoperstavljal, i prijel enega stražnika za vrat ter mu i raztrgal čepico. Obdolženec to prizna-' va ter se zagovarjal da je storil to v: jezi. Obsojen je bil na 4 mesece težke leče.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ctroci zažgali. — Štiri- in petletna otroka Marij" Prislan v Dolnjih (Jor- j '•ah pri Braslovčah sta se igrala 19. t. m. popoldne v skednju babice Ane ; Prislan z užigatieami. ki sta jih vze- j, li v kuhinji. Zažgala sta ske<lenj. Vs-led vetra užgala je tudi kašča jk>->estuika Mihaela Rojnika v Rakov-j I jah. Prislan ima 600 kron, Rojnik t pa 1000 kron škode. Zavarovalnina znaša samo polovico škode.
Ckraden pismonoša. Pred nekaj ilnevi je pismonoša Ignacij Arnuš pri-' šel v K u reše vo gostilno v Pod vine« j
ter ol>esi! svojo poštno torbo na neko i kljuko. Ko je odhajal, je opazil, daj mu je nekdo ukradel iz torbe 212 kron|' denarja, ki ga je prejel na pošti v Ptuju. Tatu še niso zasledili.
Na stopnjicah se ubil. Popoldne j 19. m.su je prišel k posestniku Mi-1 ! aelu Sitarju v Podgorje pii Braslov-j: čah nek 70-leten neznan berač v vojo. j Padel je jh> stopnjicah, ki so vodile j v klet, in se ubil. Kdo je neznanec, j se ne ve.
Živahen godec. Dne 18. m. m. so za- j
pri i v Laškem trgu nekega godca zaradi razgrajanja. Mož igra pri kopa-1 liški «*tdbi klarinet in je navdušen j Nemee.
Ponesrečeni uradnik Južne železnice.
I*ne 13. m. m. zvečer se je zamudil že-leznični uradnik v Breznem. Fr. Han-i Kličete, <lo 12. ure [>onoei v gostilni j "ospe <Jrf»egL Ko je Sel domu, je pa- ! del z nekega železniškima mosta 8 m , srloboko. Zjutraj ga je našel železniški j čuvaj Gradišnik nezavestnega. Pripe-J
s..... „ ..	...,...: , „	,..... ... : ■
Ijali so ga v mariborsko bolnico, kje! «e je dognalo, da si j? stri lobanjo ii desno roko. Ostal bo težko pri življe flju.
Z vlaka je ckočil med Pragerskin in Račjem dne 17. m. m. zvečer nek; Anton Omerza iz Ribnice pri Kočevju. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Njegove rane niso hude.
Iz Konjic. l)ne 10. m. m. zvečer jt udarila strela v kozolec posestnike Zorrnana. Požarni hrambi se je sicei posrečilo rešiti bližnja poslopja, vendar znaša škoda 0000 K. — V okrožju dveh ur od Konjic je tisti večer strela trikrat udarila. — Dne 17. m. m. zjutraj se je videlo v smeri proti Slov. Bistrici goreti neko hišo.
Iz Radgone. V Slovenski gorici so dobili fantje tri cigane ravno pri delili: kradli so ponoči kokoši. lHa ciga-! na sta zbežala, tretji pa se je ]»osku-jšal s krampom ubraniti. Fant Klekl [»a mu je vzel kramp in ga vrgel na tla, kjer so ga fantje zvezali in držali, dokler ni došel orožnik.
PRIMORSKE NOVICE.
Izpred sodnije. — Pred goriško okr. sod tlijo >o se zagovarjali radi sleparije trgovec Alojzij $tua iz Krm i na, njegova žena in hči, nadalje Sgubin, Dri us, M a ur in Lucija Liva. S t na je stal pred konkurzoni in je oškodoval svoje upnike s tem. da je skril razno blago, pri čemur so mu drugi soobto-ženci pomagali. Pa tudi po konkarzu je dela! nove dolgove. Alojzij Stua in žena sta bila obsojena na tri mesece zapora s postom, Sgnbin 10 dni zapora s trdim ležiščem, Drius je dobil tri tedne zapora, Liva 10 dni; hči trgovca Stue in Maur *ta bila oproščena.
— Alexander Wagner, 32-letni klepar iz Laachkirchena na (Jorenje Avstrijskem, je >tal pred tukajšnjo okr. sodnijo, ker je v gradiščan>ki jetniŠ-uici lansko let«) v oktobru razžalil cesarja in zakrivil motenje vere. Obravnava se bi imela vršiti že v maju. toda poslalo se ga je v opazovalnico in sedaj, ko se je dognalo, da je Wagner popolnoma odgovoren za svoje čine, ga je sodni dvor obsodil na osem mesecev težke ječe.
BALKANSKE NOVICE.
Bolgari so vznemirjeni radi sestanka tuiškega velikega vezirja z avstrijskim minisirom zunanjih zadev grofom Aehrent halonu Turški poslanik na bolgarskem dvoru poroča, da je bolgarska vlada zelo vznemirjena radi naznanjenega sestanka velikega vezirja Hakki-beja z avstrijskim ministrom zunanjih zadev grofom Aebreii-thalom, ker se prav nič ne ve. kaj zasleduje turška vlada s tem sestankom državnikov.
Spopadi na turški meji Iz treh mej will kraje^ se jHiroča o novih s populi h. Na grško-turški meji je prišlo do -popada med turškimi vojaki in tremi močnejšimi oddelki Grkov. Ravnotako -o se spoprijeli na črnogorski meji in i* bližini Beirut a so vojaki napadli in trpinčili dva ruska trgovca.
Jubilej srbskega učitelja. Te dni je slavil 2-Vletnico svojega književnega in prosvetnega delovanja bel-gradski učitelj Mihajlo Stanojevič, lolgoletni urednik srbskega pedago-Ško-književnega lista 44Učitelj".
Bratomorna borba v Macedoniji. Te Lini je bil v Nebregovu v Macedoniji ubit srbski ustaški vojvoda Gligorije Sokolovič. Kakor srbski listi pišejo -o ga ubili bolgarski četniki. Žalostno je, da se v Macedoniji bore na nož bratje med seboj, mesto da bi se združeno rojevali proti skupnemu sovražniku.
Kongres macedonskih Rumnnov. V
Uit olju traja že več dni kongres makedonskih Rumnnov. Na kongresu se ponajveč razpravlja o ustanovitvi samostojne rumunske cerkve na Turškem.
Mlada bolgarska skladateljica. Sofijska "Večerna PoŠta'' piše o velikih skladateljskih zmožnostih gdč. M. Nikolove, hčerke navdušenega svetnika Milana Nikolajeviča Nikolova. — Mlada umetnica je učenka profesorja Rudolfa Kaiserja na Dunaju.
^	NAZNANILO.
Članom i>ostajuLIi društev slavne T. S. K. J. se naznanja, da je društvo sv. Jožefa štev. 41 v East Palestine. Ohio, imelo dne 3. septembra žrebanje zlate ure. Izžrebana je bila sre-'ka štev. 2356, ktero je kupilo društvo sv. Jožefa štev. 17 v Aldridge, Mont. Zato se prosi društvenega taj-uika, naj naznani natančni naslov "lana, kteri je to sreeko kupil, in se mu uro takoj pošlje.
J. Istenie. tajnik, P. O. Box 304, East Palestine, Ohio.
^ (8-10—9)
T* ia Mt.
•j
Moremo li stopiti ▼ svetovne pro-
l!	store?
i ■
Vprašanje, 1>ode li človek zamogel . kedaj stopiti v svetovne prostore, se tbode za moglo, ka kor mnoga droga , vprašanja, praktično poskušati še le L te»laj, ko bt^le to vprašanje rešeno . teoretično. Pred vsem se mora uni-. čili privlačna sila; ker je vprašanje, kako bi mogel človek dihati v zrako-. praxnem prostoru, že rešila kemija, ki zamore povoljne količine kisika in L dušika kondenzirati in konservirati.
V 13. zvezku mesečnika "Avena", ki , ga izdaja dr. R. Presber, opisuje neki . Veng v zanimivem članku, kako bi se . mogel rešiti problem, da človek sto|)i v svetovni prostor. Možno bi bilo to edino tedaj, pravi,. ko bi uspelo človeku najti silo, ki bi bila povsem antimaguetiena, to je, ki bi delovala ravno protivno privlačni sili (teži). Izvor te sile proža človeku odkritje radija in njegovih svojstev. Ko bi človeku uspelo, da to silo izolira in da se je poslužuje, bilo bi uničenje teže. ki jej podvržena topovska kroglja ali vrženi kamen z jačjo inicijalno hitrostjo samo vprašanje Časa. Na ta način bi se moglo razumeti tudi pohod na Marsa ali na Luno. Podnebni in zračni od noša. j i na Marsu se ne protivijo pogoji za organsko življenje. Brez dvoma bi jniset na Marsu bil za človeštvo velik - važnosti, ki si jo lie more izmisliti ni najbujuejša fantazija. Morda leži ravno v misli, da uničimo težo. neka stanovitna garancija, da človeštvo enkrat realizira to veličastveno idejo.
Ptica in letalni stroj.
Največja brzina, ki , so jo dosegli z letalnim strojem, znaša 110 kilometrov na uro. So li s tem letalni stroji s hitrostjo premagali ptice? Prepeljico gotovo, ker ona preleti na uro največ 80 kilometrov; golob in letalni stroj imata nekako jednako brzino, ker golob povsem lahko preleti sto in tudi več kilometrov na uro. Orel še ni premagan. Kakor je <b>-sedaj ugotovljeno, zamore kralj ptic preleteli na uro 120 kilometrov. Ali niti on ni v svojem cesarstvu najhi-treji. Lastovica ga daleč nadkrilju-je, ker napovedovalka spomladi zamore na svojih daljnih potovanjih preleteli tudi 2">0 kilometrov na uro. Ali tudi njo nadkriljuje neka njena rojakinja, ki zaanore pr leteti na uro ■il7 kilometrov. A največji mojster • v letanju je sokol, ki v neverjetno visokih .zračnih višavah kakor strela leta po zraku |k> več ur.
Najbolj zdravi deželi
sta Švedska iu Norveška. Dokazano je statistično, da je v teli dveh deželah umrljivost najmanjša. Številka umrljivosti pa se v teh dveh deželah tudi še vedno manjša. (Jlavni vzrok temu je gotovo razširje vanje popolne abstinence v teh dveh deželah, to je da se vsakdo kolikor mogoče izogiba uživanju opojnih pijač.
i Kje sta moja sestra NEŽA iu brat FRAN LAPA T1Č T Doma sta iz Čateža ob Savi na Dolenjskem bli-zo Brežic. Sestra je omožena s Fran Žokalotn iz Krške vasi. Pred enim letom .sem čul, da je sest rti bila nekje v Colorado in brat pa v La Salle. III. Za nju naslov bi rad zvedel nju brat. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, če kteri ve za nju. da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa se naj mi sama ja.vita. Sestri imam nekaj važnega sporočiti.1 • Joseph Lapat ich. Box 162, Lady-smith, B. C., Canada. (8-12—9)-
mmA CALIFORNIUM VINA. NA PRODAJ
Dobro Crno in belo vino mulkatel od leta 1909 po 30 centov reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 črno in mulkatel po 40 c gal v reesling 45 c. gal. in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki moit 34 steklenic #5.—; d rožnik po $2.50 gal.
Vino pošiljamo po 38 in 50 gal. in po-sodo dam zastonj.
S yoitOTMj em
STEPHEN JAKSE,
Confta Costa Co., Crockett California
SloviRCi ii flvut!! ^
Naznanjam, da sem edini rojak ▼ tem mestu, kteri imam Saloon i>rve vrste. Točim vedos izvrstno "Clucaf* Scipt" pivo mMnTU kaU
lorntjska vina. Poleg tega so vsokeiTrSjaku 7a razpolago prav uknsno urejene epalne sobe.
Svojim gostom, sem ob vvakej priliki mm tospolaso.
_. _	"Svoj k svoji«
, 7 ~ Daimo Rwl«lovi«|i, Bwfln Bar
i'-rti ir—t 233«.	u I^kaCkr. UWl
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
denaije v staro domovino h-
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v X 1.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.,
afi
iu njeno podružnico
6104 St. Cfaur Ave. N. E., aeveland, 0.,
da je bfl vedno dobro poatrežen in za svoje novce dobil tudi, /u>	k&r mu je slo.
I
C. H. GRAHAM,
republikanski kandidat za mesto | okrajnega šolskega nadzornika za
St. Louis County, Minn.,
prosi za izvolitev pri primarnih vo-! litvah dne 20. septembra. Mr. C.ra-i ham je bil vodja v šolah v Aurora.! Minn., za dobo 4 let in je učil v obeh kmetskil« in vaških šolah. On je povsod jako priporočen za to službo. (8-15—9)
HIŠA NA PRODAJ.
Radi od potovanja v stari kraj je ; na prodaj hiša s <> sobami in 1 kl.-tjo, vse v dobrem stanju in jako pri|>rav-, nO za kupčijo. L»»i je velik 4<»X110. Natančneje se poizve pri;
Anton Leirat, 3103 Canidy Ave., So. Lorain. Ohio. (S-1U—
-i,
Iščem svojeca očeta NICK POŽEK.! Doma je iz Adlašič. Pred štirimi leti sva bila skupaj v Pittsburgh, l'a-.-'in od tam je pa potoval v New \ ork. Prosim cetij:*ne rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ua naznani, ali pa naj se sam javi. — Nick Po že k, ."57S 3rd St.. Rankin Pa.	. (8-10—9)
Kje je JOILN OMAHEN1 Iransko leto je bival v liillton. Pa. Ako l kdo izm -il rojakov ve za njeirov naslov, aa vljudno prosim, da bi mi ga naznanil, ali pa naj se mi sam javi; ako ne. ga bodem obelodanil v vseli slovenskih listih tu in v
i
stan domovini, zakaj ga iščem. —^ Jose] »h Bt ie. Box ' 130. Her m in ie, Westmoreland Co.. Pa.
iiDliloveDUi cenik. Cooe m> BtJo ti Iz k*, oztrmj * m
trn Mazo. Mi pošiljamo boiiCna in neroletna dari la direktno v stari kraj In jamčimo za sprejem Pit i te duM do eeaik.
»ERCANCE. WIDETICH št CO, I <22 Arapabo« St^ Denver. Colorado
POZOR ROJAKI!
_.	Po dolgem času me
^MDj^BjHjBBk	mi je posrečilo iz- .
najti pravo Alpen Sjo^r ^Vn	tinkturo in Pom ado
^HŽmT	_	proti izpadanju in
fl^ gST	zarast las. kakoršne -
^^^^ • 6e doaedaj na svetu ij* M ^ ni bilo, od katere moškim in ženskim ' 'hH^H^Bv rosti in dolsri lašje ' .-esnično popolnoma . _ zrastejo in ne bodo ' več izpadati, ter ne •jggG^HniJBfflBHgL. osiveli. Ravno tako ^vaaBKjlBlSB^. možkim v 6. tednih '
. ■	krasa i brki popol-
noma zrastejo. Re matize a v rokah nogah ia 1 križičah v S dneh popolnoma ozdravim,kurja bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da j* to ranica jamčim z SoOO. Pišit« po cenik katerega pošljem zaatojn.
JAKOB VAHČIČ, O. Box 69	fJ EVFl ANn r i
CIGARETTES
napravljene so iz samega izbra-nega turSkega tabaka, ter imajo jako dober ukus, kakor cigarete najboljše vrste.
Kupite bakso dantsf
Poskusit« eno bak«« in nUcdar " bodele	kaditi kake
druge vr.te. Pred.ednik dinjenlh držav ne more kaditi boljših, kakor to TURKEY
red cigarettes. a
PRODAJAJO SE VŠlH TOBAKARNAH. \
S. Anarpry roa, korporac ja !aj>t
The Amencan Tobacco Co.
RED STAR LINE.
Plovltb« med New Yorkom I« Antwerpom.
iedna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka.
A	i »KROONLAND
18,694 ton •	17,185 ton
FINLAND Š^^^^^^/A^VADERLAND 12,185 ton —-■-r	J 12.018 toA
Kratka in n«lobna pot za potnik« v AvBtrijo, na Oprako, Slovensko, Hrvatsko n Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ie-etnižka zveza.
Posebno se »e Bkrbl sa udobnost potnikov uedkrovja. Trejti razred obsloi: 1 oalih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne ioformacije, cene in vožne liatke^obrniti e« j« na*
RED STAR LINE.
zsst	-
vuiisnant	s^^f^s^"
fei^	=&* viItsssm
EDINA SLOVENSKA TVRDKA,
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE ^m	PEČATE IN VSE POTREBŠČINE
ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
D«Io prve vrste.	Cene ni^k*.
T J	F. KERŽE CO.
26I6S. LAWNDALE AVE.,	CHICAGO, ILL
- SLOYEySKE CEMKE P0ŠIL.TAM0 ZASTONJ. ->
Vataaovljeaa do« 1*. avfusta 199S. (nkorporlrana	aprila 1909 -v drtavl P§nna>
• sedežem ▼ Conemaugh, P«.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R- F. D. No 1, CWodm^ Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St, Johnstown, Pa, Glarai tajnik: IT AN PAJK, L. Box 328, Conemax^h, Pa. Fenolni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 623, Conama^S, Pa. Blagajnik; FRANK SEGA, L. Box 238, Conemanfh, Fa. Poenotili blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Bax C. Ckmamaa#k, Pa.
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preda. uada. odbora, Box BOS, Conemaucfc, Pa. FRANK PERKO, nadaornik, L. Box 101, Conemaugb, Pa.
ANTON STRAŽIŠAR, nadzornik, Box 511 Conemaugh, Pa.
POKOJNIKI:
JH/OJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dvnlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. 0. Box 323, Cenama^*, Pa.
VNHGVNI ZDRAVNIK: B. V. HlHTl.TTM, Greeve Bi., Cenemam& Pa.
o « ■■■
Oajsea AruJtva, odroma njih aradniki so aljudno proleni pošiljati |wtr naravno«t na blagajnika in nikomur drugem, vsa droge dopisa pa j aa glavnega tajnika.
T slniaju da opazijo AruŠtratii tajniki pri mesafaib poročilih, ali ■plob kjcrsibodi ▼ poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoeti, naj se i Is aamadoma naznani na urad glavnega tajnika, da te v prihodnje popravi
Druftveaa glasila |a "SLAB NAMD* "
VELIKI^ PUNT.
Kmečka sgodba is 18. stoletja. — SpL-a! Alojzij Remec.
''Proe z njimi!" so samrmrali
"Jas sem poznal njegovo babo!" je kričal debel, rdečelas kmet, "v cunjah je hodila pred h»ti po Gorici, sedaj se pa nosi kot grofica. Pobijam te oderuhe in pijavke, ki se rede o i kmečkih žuljev!"
"Pofhijmo jili!" so zakričali kmetje, da so njih glasovi odmevali v tiho
"Mir!" je zaklical Gradnik. Kmetje »o utihnili in začej je voriti: kričanjem ne bo nič, le iz damo »e lahko, če nas kdo sliši. Ampak posvet ujmo se na tihem, kako se upremo! Saj ste vsi prepričani, da ne bomo več dolgo izhajali z gospodo. Kdo izmed vas je za upor z oboroženo roko T"
"\*>i, vsi!" so zaklieali kmetje. 44 \ si — dobro. Začnimo boj in Bog bo z nami! Izvolite načelnika, kateremu bo-»te v vseh stvareh podložni! Pomenite se!"
Kmetje so se na tihem pogovorili in kmalu j* predlagal Matija Podgornik v imenu vseh: "Lovrenc Kragulj naj bo na> glavar, kakor je bil njegov stari oče {»red sto leti!"
Kragulj je vstal, vzel klobuk iz gla-, ve in dejal: "Glejte, že ves siv sem! j Vaš poglavar pa mora biti mlad in i krepak. Jaz pa nimam več nekdanje} moči. Zmiraj boin na vasi strani, ali * poglavar ne, prestar sem že!"
Kunetje so milili vanj in ga prosili,« naj postane njih vodja, "a starec se ni hotel mlati.
Zato *o predlagali po kratkem po-i svetovanju Murriha, ki je bil možak v najlepših letih, a tudi on se je branil, j čeS, gospodarstvo mu dela veliko skrbi in žena je bolna.
Tedaj je vstal Simon (lolja in dejal: i * 'Kaj iščete poglavarja toliko časa?! Glejte jra tu. šestindvajset letni mladenič brez žene, ki ima še krepkega očeta, ki sam gospodari, njega vzemite! on va* bo vodil!"
"I>a, Gradnik naj bo naš načelnik!] On zna brati in pihati! On nas bo vodil!" so zaklicali kmetje.
Gradnik je vstal in njegov glas je drhtel od razburjanja, ko je govoril: ;
"Teško nalogo ste mi dali, mlad sem t . i *e m netskusen, a iz ljubezni do vas ,
sprejmem to čast. Vodil vas bo-m. ka- \ kor l.odem vedel in znal. Moja povelja vam Im) pa prinašal Jerom, katerega : v>i pozniate. Od današnjega dne naj ne izrodi nikdo izmed nas več vinarja j ne Ilandehi, ne grofu, ne Petro, ne v 1 u ' Kdo izmed vas je za tof" "V*i, vsi!" so zaklicali kmetje. "Dobro. Vi vsi, ki ste tukaj zbra-j ni. poučite kmete po vaseh, kako naj »e vedejo! Havaka naj nikomur več se vedejo! Davka naj nikomur vet t» la ustrahovati in tedaj se mi irzdig-1 nino. Petelinje pero za klobukom bo nače skrivno znamenje in naš po- i Sdrav: *'Stara pravda!" in odgovor: "Kralj Matjaž!" Ste razumeli?"
"Stara pravda — Kralj Matjež!"l je završalo med uporniki.	|
"Zbirali se bomo večkrat in posve- ! to v a i i Jen »m um bo prinašal poročila, kje in kdaj. Pr dobite kolikor mo- ■ goče dosti kmetov, da gospodi poka-! b0emt kaj aaaa. Sedaj prisežite vsi tu^
Ž!,i!	Hii,! . ...„ -A. ...... . .. »	j.	«fa i,
i pred cerkvico Matere Božje, da boste!
(vedno za kmeta in nikdar proti nje-' mu!"
-i V-i so se odkrili in dvignili tri pr- i
-	-te kvišku. Gradnik je narekoval iu • o-tali so govorili za njim: "V imenu
-	I Joga Očeta in Sina in svetega Duha prisegamo pri časni in večni sreči, pri
-	evangeliju iu križu in Materi Božji, j ' da bomo vedno za blagor kmeta in da !
tiuli kri prelijemo za staro pravdo, če' ho treba, tako nam Bog pomaga j !" | -j Žerjavica je ugašala, lunin srp se i je -kril in zvezde so bledele na vzhodu, ko so >e uporniki začeli razhajati.
■	Nekaj težkejra in mučnega jim je le-1
■	/a!o v srcu, ko so si podajali roke v j . -lovo z nenavadnim pozdravom: "Za
Staro pravdo — Kralj Matjaž!" In : vsaikemu je dejal Simon Golja ob slovesu: "Ne boj se. prijatelj, če boš tudi moral tako trpeti kakor jaz. Zbogom!"
(Slednjič so ostali v lopi samo še trije, Golja, Gradnik in berač Jeramit.
(Jolja je govoril z (Jradnikom in mu pripovedoval o svojih doživljajih. — "Glej," mu je dejal, "morda čaka te-l>e ista usoda kakor mene! Pa nikar >e ne boj — morda boste srečnejši ne-^o smo bili mi pred enajstimi leti."
"Poučite me kaj, kako naj jih vo-idim! Kajti nenadoma so me postavili,: za svojega voditelja. Kaj naj nare- i dim? Kmetje imajo res dobro voljo: j] 'ali le gole roike, cepce in kose — go- i ^poda pa ima vojake in pttŠke. Teža- 1 \en in krvav boj bo!" je dejal-Grad- < i nik:	i j
"Ne boj se! Zbirajte denar in ku- t pite orožja, kolikor vam je mogoče L t j Pa saj orožje le znalo pomagal Cepci, kose in gole roke pa pogumno srce je | bolje nego vse čete, ki bodo gospodo 1 ! branile, zato ker so prisiljeni. Najem- ^ nič ni nič, veruj mi, Ivan!"	<
"Pravite prav. A vendar nie kaj t ne zaupam bodočnosti. Da bi bili vi z s nami, bi bilo vse drugače."	<
"Had bi bil z vami, ali ni mi mogo- i j če. Že pred dnem moram biti onostran s meje, kajti če me tu dobe, izgubim j ž ulavo. Kadar mi bode mogoče, ti poš- j j jem kako važno poročilo in svet... " L Tako sta govorila stari in mladi na- i Velnik uj»ornikov tiho še dobro uro. , Berač je smrčal poleg njiju.	i
Ko je komaj opazno začelo bledeti nebo na Vlhodu, je Gradnik vzbudil r berača in potem so vsi trije odšli s s . hriba v dolino.	2
Gradnik in Golja sta stopala naprej in se pogovarjala, berač je pa do- £ kaj krepko in nerodno koračil za nji-j ma.	(
Ivo so pr.sli na cesto, so obstali in se i>oslovili. Gol j i so prišle solze v oči, ko je stismil Gradniku roko v slovo, kajti slutil je, da se bo morda k<laj tudi mlademu uporniku tako godilo, kakor njemu samemu.	j Zbogom! Stara pravda — kralj Ma- t Jjaž!" je dejal Golja in izginil na le- g vo po stranski stezi proti Benečiji.
Gradnik in berač Jeramit pa sta se 1 obrnila proti Volčam. <3 "I)o vasi te spremim, Ivan, tam <3 pa s? stisnem kam in bom malo spal do dneva." f "Kakor hočeš, napravi, Jerom!" je j dejal Gradnik zamišljen. ___jv
'	WsifV..-
Zopet sta šla nekaj časa molče da-i lje. tedaj pa se l>erač na nekaj spomni. ; Ves vesel in nagajiv je bil njegov glas. 1 ko je začel: "Nekaj bi ti pa bil skoraj pozabil povedati, Ivan. Ile-lie — nekaj zelo važnega!"
"Kaj takega?" je vprašal Gradnik I i malomarno.
"V Ročinju sim bil predvčerajšnjim 1 pri Grozdu. In Grozdova Anica, oštir-, ska hči, mi je naročila pozdrav zate. In kmalu se kaj oglasi, ker te ima rada in je njena ljubezen goreča, in ti pošilja pozdrave od travce zelene do plavega neba in od solnca zlatega do tvojega veselega srca... He-he — tako je menda rekla, se mi zdi... He-lie — lepo dekle, ki ni za vsakega!" je1
hitel berač ves vesel, i v
"No. že prav, že prav, Jerom! Pa1
1 ni treba praviti drugim!" je odvrnili
' Gradnik.
I "Kaj drugim!" se je razhudil be-. |rac, "kakor grob molčim in povem | vsakomur, kar mu gre. Take pošte pa j rad nosim, kakor so Aničiue do tebe. Lep par bosta, če Bog da! He-he — lep par!... Samo Bog daj srečo!... " i "Bog ve, ali se kdaj vzameva!"je menil Gradnik. "Slabi časi so, sedaj bo uj>or v kratkem po celi deželi iti jaz bom vodja upornikov. Bog ve, ali se vse srečno izteče...."
"Vesel bodi, fant, dokler si še mlad in imaš dekle, ki te ima rado! Vse bo dobro Slo. Za vriskaj in zapoj si, jaz pa grem tja pod oni kozolec-spat. Zbogom! Kmalu se oglasim pri vas na Polubinju!"
Jeramit je zavil proti kozoleu pred vasjo, Gradnik pa je pospešil korake, kajti bil je že truden iu bi bil rad kmalu douia.
Pot od Volč do Tolmina se mu je zdela dolga kot še nikoli ne. Nič se mu ni ljubilo vriskati iu peti, kakor j mu je svetoval berač, otožne misli so mu polnile dušo, načrt za načrtom je ' koval, kako bi začel boj za staro pravdo, a do nobenega sklepa ni mogel priti Kakor strašna teža je ležala na njegovem srcu misel: — Vodja kmečke vojske sem!—
* „ * ' -1
Pri Grozdu v Ročinju je bilo'le malo pivcev. Dva velika, težko naložena voza sta stala pred krčmo, veliki, močni konji so nestrpno tolkli s kopiti ob tla, voznika pa, vesela vinska bratca, sta si napivala in se šalila v veži z deklami. Tu in t am fcta pogledala v malo sobo za boljše ljudi na len, kjer 1 so bila vrata poluodprta, i« zbijala šale iz gosta, ki je sedel tam. —	]
j "Kaj. ta-le škric se hodi ženit k 'Ančki?" sta vprašala večkrat z bučnim smehom.
"Saj ga ima za norca in ne misli resno!" so odgovarjale dekle.
"Misli, bogvekaj da je, ker ima žametasto obleko, pa tisto sabljieo ob strani, s katero bi še komarja ne ubil! i Zapoj vat"
In voznika sta zapela s hripavim glasom:
"Kdor hoče mlad furman bit', mora znat' prav vozit po polji in po cesti, po vsakterem mesti..."
i
Gost. čez katerega sta zabavljala, | je bil lep, visok faot, študent Štefan Golja, sin izgnanega nekdanjega poglavarja upornikov.	^
Bil je oblečen v lepo, žametasto obleko in je imel na glavi postrani štu-dentovsko kapico, kar se mu je prav i dobro podalo.
Poa^MSJCpil iz kuoiae in govoril polufiHIBHliieo. ošflMKs hčerjo, ki je sedela na drugem koncu mize in ši- ' vala. _ : :	______ 1
.. .., ....
"Torej. Anica, ti me ne maraš, ker »i dala srce drugemu? Poglej, kako lepo življenje bi imela, če bi hotela postati moja. Letos bi pustil šole ter Šel v kak grad za valpeta ali pisarja. : Lepa služba bi bila in ti bi postala j gospa. Daj, Anic-a. premisli se! Že davno se poznava in rada imava — sedaj pa ne maraš več zatne..."
Dekle je pustilo šivanje, ker je zunaj bil začel že padati večerni mrak, delo roke v naročje in se študentu nasmejalo v obraz.	i "Oh, Štefan, kako si čuden! Saj sem ti že tolikokrat povedala, da te imam rada, ker si v sorodu z našo hišo, no. in ker si prijazen in dober fant. ' Ali da bi bila kdaj tvoja žena — na to niti mislila nisem."
i
(Dalje prihodnjič.)	i
KRETANJB PARNIKOV.
NEW YORK odpluje 10. sept, v Southampton.
CELTIC odpluje 10. sept, v Liverpool.
ROTTERDAM odpluje 13. septembra v Rotterdam. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 13. septembra v Bremen.
MAJESTIC odpluje 14. sept, v Southampton.
ARGENTINA odpluje 14. septembra v Trst.
LA SAVOIE odpluje 15. septembra v Havre.
BARBAROSSA odpluje 15. septembra v Bremen.
GEORGE WASHINGTON odpluje 17. septembra v Bremen.
ST. PAUL odpluje 17. sept. v.Southampton.
KROONLAND odpluje 17. septembra v Antwerpen. ;
KRONPRINZESSIN CECILIE ! odpluje 20. septembra v Bremen.
RYNDAM odpluje 20. septembra v Rotterdam.
ADRIATIC odpluje 21. sept, v Southampton.
LA LORRAINE odpluje 22. septembra v Havre.
Kje je IVAN- VIDMAR? Pred te-tom dni ^e bival v Missouri na far- i mi, zdaj pa biva nekje v Illinois, j Ker mi ni znan njegov naslov, so; vljudno prošeni rojaki, kteri ve za ! njegov naslov, da mi javi, ali se pa ! naj sam oglasi. — Urban Olivani. P. O. Box 72, Moon Run, Pa (6-8—9)
Kje se nahaja ANDREJ KRAŠO-VEC, po domače Pešakov iz Dišeče vasi. fara Šmihel pri Žužemberku? Poročati mu imam več važnih stvari. Ako kedo izmed rojakov ve, kje se nahaja, naj mi naznani, ali, pa naj se sam javi. — Joseph Mer-var, 1391 E. 39th St., Cleveland, O. (2-9—9)
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
femodernlm kogljUCin
Svete pivo v sodifikib in buteljkah ki drage raznovrstne pijače ter nntjdft aaaodke, Potniki dobe pri meni tete pacnoCilče sa nizko ceno.	1
Pwtiwftba točna in ixfcorm*. Vtem Slovencem ia drugim Slo ■—Bi M toplo priporoCa
Martin Potokar
."g'"!1 11 "■ ROJAKU, kAifBOČSAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN ] NAJCENEJŠI DNEVNIK!	J
I ropolno Kesmco m ne prazno Govorjenje JU
DOKAZUJEJO ISKUŠENI ZMOŽNI IX VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imef	^
razne oglase po časopis:-'! Na5 ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre ve6;-e in izskS" « zdmvSko katen jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker .^Si bolni Slovenci ne morejo njih težkoSSnžini deSir v mm^ svrlie proč metati ter prazne žepe neveScib zdravnikov polniti ter si z njih slabimi zdravili bolezen^ to tolj ^sSati ^
ROJAKI ! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasili in fasonisih samo hvslHo in pisarijo o njih veščnostih, katen ne morejo niti jednega po vol j nega slučaja njih zdravljenja dokazati	hvalijo
Zdravniki THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem qinvor,™™ t,- i se žrtvujejo že monogo let za nafi bolni Slovenski narod ter njih dobroto in zadoVol^Tost r«H ■7 ' Tl Z(lravmkl let tako da so sedaj^ožni, z najboljšim uspehom ozSkJS J^gSZbrfSSTSSjSSiS £ ££^SSSS^nTmn°g° vsled nepravilnega zdravljenja in slabih zdravil, drugih zdravnikov^Na S intiaote»hvaW	za"ema,rjena
mnogobrojnili družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno iS us^ž^delova^t^ zSra^v *e ° zadovolJaost
kateri "prakt^^ajo^dra^S^Tu^^^^ I^nS^^^ere^^i^^^^vn^k^^^i^tilT ^'A^l^^T
ne posSSftlŠSSSZ^^	« ™ dokler se ista *e bolj
ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem iu to popolnoma brezplačmo razložiH ter svetovali	^ lustltute Plsmtno
. ToUe sm.ofcer in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega Dostaiaio vf-,lrm	• -
slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyndmann M. D. of	1	postajajo ^edno bolj priljubljeni m
The Gollins JVewr York Medical Institute
140 W. 34th Street ■ New York City.
Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure r-cpoldan
in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
ustanovitelj Ako trpite na:
Želodčne) bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, aa ako imate reumatizem, glavobol j, i krof el j ne , hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnje-nost trebuha, katar ▼ nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio, mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pičite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pifiite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.
WW VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York v" stari krsj ali pa iz starega kraja, naj obišče . PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO ! GOSTILNO S PRENOČIŠČEM
August Bach, 137 Washington St., New York City, kjer bode dobro postrežen in na razpolago so vedno čiste sobe za pre-' uočenje. Dobra domača hrana,
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
I Rojakom na zapadu naznanjamo, da je g. BOLAN KRUŠIČ pooblaščen pobirati naročnino za "Glas j Naroda" in ga rojakom priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
_ _
Samo
veljajo trije zvezki
"VINNETOU"
I Rdeči Gentleman
in i est zvezkov
j V PADIŠAHOVEJ SENCI.
Zvezki so obiirai ter obsssa vsak nad 200 strani. Zabavno berilo za odgnati dolg čas. Poitnlns prosto dobiti pri:
; SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York, N. T. nof>r>f>ry >f mfirmrn
COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Kkspres parniki so: ,«LA PROVENCE" k'LA SAVOIE" / LA LORRAINE" "LA TOURA1N E'
na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka
• no nil (Jtui IIH.I so:
"LABRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO- na dva vijaka.
Glavna agcscija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
orner Pearl St., Chesebrough Building, i Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanisca iter. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
:*LA SAVOIE	15. sept. 1910 *I,A PROVENCE 'g okt 1010
*LA LORRAINE	22. sept. 1910. "LA SAVOIE 13. oktobra 1910.
| *LA TOURAINE 29. sept. 1910. "LA LARRAIXE 20. okt ob. 1910.
POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
Krasni parnik "NT A G AR A" odpluje dne 17. septembra ob 3. uri popoldan Krasni parnik "LA GASCOGNE" o dpluje 17. sept. ob 3. nri popoldne. Parnik "FLORIDE" odpl'ii-3 1. oktobra 1910. ob 3. r.ri popoldne Krasni parnik "CHICAGO" odpluje 1. oktobra ob 3. uri popoldne. Parniki z zvezdo zaznamovaal imajo po dva vl aka.
A?st?o-Amerikanska črta
[preje bratje Cosulieh]
- . Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta !a Slovence in Hrvate. . " ;
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznih listov iz New Torka za IIL razred so
Vrni apodaj navedeni novi parobro-	T	------------------------------' Oc
di nn dva vijaka imajo bras-	LJUBLJANE....................................o5 ^
iifini brsojav:	rtbtttii	^
njE&iB.............................................. 35 ryi
ALIOa.	LAUSAf	ZAGBSBA.....................................................................^
MABTH9A WABHINGTOJ	K^VCA..............................................................^
ABOMSmETA.	........... ^ 25
OCEANIA-	^ BAZBBD do
jv .	^BL./ %	TBSTA «11 BBKB...............Jim......MŠhfaŠtik trn
PHELPS BROS.-k CO, Gau^Ajeot^ 2 Washington^L, New Yort
M rtTjni ti^ž ^ < jjiiliTi n iilrt^a iKrtfvS ffSži'	i	? ^"Ti a rJMiy * ^T^lž alilrtfiT IT« a ii T*" rf i ' 1 '"'^"V1''	••'-.j.. : UB -	'-	'"v*'-	-