Izhaja vaak Četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martin della Libertži (Ul. Commcrciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. PoSt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna it. Hr 30.- NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 182 TRST, ČETRTEK 5. DECEMBRA 1957, GORICA LET. VI. POLITIČNE POSLEDICE EISENHOWERJEVE BOLEZNI Zapadni svet pred važnimi odločitvami Preokret v vojaških odnosih med vzhodnim in zapadnim taborom Pomanjkanje enotnega političnega^hotenja Vest, da je predsednika Združenih držav zadela rahla možganska kap, je naredila glo bok vtis ne samo na amerikansko ljudstvo, temveč povzročila veliko zmedo tudi v političnih krogih vsega zapada. Kolik pomen ima la dogodek, se vidi že po tem, da so na ameriških borzah padle čez noč cene delnicam in drugim vrednostnim papirjem. Voditelje držav, združenih v Atlantski skupnosti, se je polotila skrb, kaj bo z bodočo politiko zapada, ako zavoljo Eisenhotver* jeve bolezni ne bo mogla sodelovati v njej Amerika po svojem najvplivnejšem in odlo-ču j očem pr e dst a vniku. Po ustavnih zakonih Amerike je namreč vsa državna oblast osredotočena v rokah njenega predsednika. Brez njegai je sleherna važna o-dločitev tako rekoč nemogoča, ves državni ustroj se iznenada ustavi. In to se je zgodilo ravno v trenutku, ko se zapadne dežele pripravljajo na do sedaj najvažnejšo, naravnost zgodovinsko zasedanje Atlantske zveze, sklicano za ta mesec v Pariz. Pogajanj bi se morali udeležiti vsi zavezniški načelniki vlad pod vodstvom samega Eisenhovverja. NA ZGODOVINSKI PREKRETNICI Zakaj je prihodnje zborovanje talko pomembno? Predvsem zavoljo tega, ker se je po najnovejših ruskih izumih dosedanje razmerje vojaških sil med vzhodnim in zapadnim taborom prekucnilo. Tako prekucnilo, da se mnogi na zapadu celo boje, da Atlantska zveza sploh ni več sposobna braniti z zanesljivim uspehom svojih članic pred oboroženim komunizmom. Še pred nekaj meseci je bila Amerika v naslednjem položaju: v številnih deželah, obkrožujočih od blizu Rusijo, je imela vojaška oporišča, s katerih je za slučaj spopada lahko pognala na katerokoli sovjetsko središče svoje strašne, vodljive atomske izstrelke. Z njyni je bila sposobna Sovjetsko zvezo razdejati in uničiti. Amerika sama je pa bila nedotakljiva. Rusija je mogla sicer uničiti ameriške zaveznike v Evropi in Aziji, ni pa mogla do živega daljni Ameriki, ker je bila ločena od nje po tisočerih kilometrih neizmernih oceanov. To dejstvo je dajalo Amerikancem zavest varnosti in jih navdajalo s ponosom. Brez skrbi za obstoj svoje države so lahko' grozili komunistom z vodikovimi bombami. Nam Amerikancem, so si dejali, se že tako ne more nič zgoditi. Po izumu ruskega medcelinskega izstrelka in umetnega satelita se je pa položaj iz temelja predrugačil. Rusi razpolagajo s pogonsko silo, s katero lahko vržejo sputnika v vsem-irje, torej še laže vodikove bombe na New \ork, Chicago1 ali Washington in seve še mnogo laže na katerokoli velemesto v Evropi. Amerika je prvič v zgodovini prišla ob svojo varnost. Dogodek je izredne važnosti, ki Ivo imel velike posledice tudi za svetovno politiko. »PRESENETLJIVI DOKAZI« Vznemirjenost v Združenih državah je Še bolj povečal senator Kefauver, ki je te dni izjavil, da je prišel do naravnost »presenetljivih dokazov«, kako je Sovjetska Rusija nadkrilila Ameriko na nekaterih »področjih znanstva in oboroževanja«, čeprav položaj Amerike » ni obupen«. Ravno tako je brat zunanjega ministra Al-len Dulles senatu odkril, da razpolaga Rusija danes že s podmornicami, s katerimi lahko vrže iz daljave 1.400 kilometrov od obale Amerike v notranjost države vodikove bombe. Takih podmornic ima Rusija danes le štiri, a mnogo jih gradi v svojih ladjedelnicah. En sam tak izstrelek uniči lahko ozemlje, veliko 200 kvadratnih kilometrov, ter okuži vso okolico z radioaktivnimi žarki. Sovjetska Rusija, je rekel Al len Dulles', ima danes brodovje 450 podmornic, ki jih v slučaju potrebe lahko vse opremi s sličnimi izstrelki. Take izjave imajo sicer politični namen prisilili parlament, da posveti več denarja in skrbi oboroževanju Amerike in zaveznikov, toda v njih je brez dvoma zelo mnogo resnice. Ves zapad ima danes dejansko občutek, da je od Sovjetske zveze vojaško ogrožen. Cilj decembrskega zasedanja Atlantske skupnosti v Parizu je raVno v tem, da 9e preuči novi vojaški položaj v svetu ter sklenejo tisti ukrepi, ki so potrebni za enotno obrambo zapada pred naraščajočo močjo komunizma. Nesloga med zapadnjaki Še bolj kot sodobno orožje je pa zapadnim deželam nujno potrebna politična sloga. Atlantska zveza, ki obstaja že 8 let, se ni še mogla razviti iz zgolj vojaške v pravo politično in gospodarsko skupnost. Kljub temu da je zveza na zunaj povsem prav ilno in skoraj vzorno organizirana, med članicami ni skupnega političnega programa. To se je videlo najbolj jasno za časa krize zavoljo Sueškega prekopa. Francozi in Angleži so s svojo vojsko napadli Egint, ne da bi prej vprašali za nasvet Ameriko. In tako se je zgodilo, da sta Washin ton in Moskva nastopila tedaj skupno proti Franciji in Veliki Britaniji. Adenauerjeva Nemčija je vpeljala 12-me-sečno obvezno vojaško službo, ne da bi prej vpra-ala za mnenje svoje atlantske zaveznike. Velika Britanija je sk,leni’a odpoklicati del svojih vojačkih posndk iz Nemčije, ne da bi se potrudila vprašali zaveznike, kako oni o tem sodijo. Še bolj pogrstoma je seve n^sto-ala na lastno pest mogočna Amerika. Najnove;ši tv rim er se je zgodil pred kratkim, ko je skupno z Angleži sklenila dobaviti orožje Tuniziji. Francozov, ki se jih stvar neposredno tiče, o svojih načrtih niti obvesila ni. Zavoljo tega je v okviru Atlantske zvem izbruhnil težak spor med Francijo ter Veli-ko Britanijo in Ameriko, ki do danes ni še poravnan. Francozi se čutijo zastran takega ravnanja ponižane in užaljene, toda oni sami v mnogih primerih niso ravnali drugače. SAMA NEREŠENA VPRAŠANJA Z ene strani so zahtevali od zapadu j-kov, naj jim pomagajo braniti njihove položaje v Severni Afriki, z diruge pa proglašajo 9"oje snore z Alžirci za čisto notranjo zadevo Francije, ki se atlantških zaveznikov prav nič ne tiče. Ze’o važno nerešeno vprašanje predstavlja tudi otok Ciper. Zavoljo bodočnosti in usode ond«tne«a grškega in turškega prebivalstva je nasta’o domala nepremostljivo nasprotje med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo. ki so vse tri članice iste Atlantske skupnosti. Kamorkoli č'ovek pogleda, vidi torej sama nerešena politična vprašanj«, ki razdvajajo zaoadne dežele ter jemljejo njihovi A^antsk.i skupnosti politično' moč in uda-r-rolst. VSI NA ENI LADJI Kar zanadnim deželam predvsem manjka, je sloga in skupen politični program. Njihova'materialna in zlasti gos od«rska moč je -e vedno neprimerno večja, kot je tista ko- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA NESREČNA INDONEZIJA Te dni je sla po svetu novica, da se je izvršil atentat na predsednika republike Indonezije dr. Sukarnai. Pri lem je zgubila življenje šestorica oseb, Sukamo je pa ostal nepoškodovan. Vest je marsikdo prezrl, iker se mn ni zdela važna. In vendar gre za novo< državo, ki šteje 80 milijonov prebivalcev in bo v bodoče igrata precejšnjo' vlogo v svetu. Sestavljena je iz 3000 otokov, ležečih v Tihem oceanu na obeh slraneh ravnika, med katerimi je najpomembnejši otok Java. Dežela, ki je bila do konca vojne kolonija Nizozemcev, ima v svojem olkrilju bogate rude in nafto ter zavoljo zelio toplega podnebja bujnio poganjajoče rastline. Po svetu je znana zlasti ondotna kava, kavčuk, riž in poper. Glavno mesto Džakarta šteje nad pol milijona duš. Boj z zaostalostjo Por osvoboditvi je Indonezija zašla zavoljo zaostalosti svojega prebivalstva v velike zagate. Del ouvkov sc je odcepil in uprl osrednji vladi v Džakarti. Sukamo1 je v težkem sporu tudi s Holandijo, od katere zahteva, raj odstopi Indoneziji še del otoka Nove Gvineje, ki ga drže Holandci. Ker Nizozemci tegai nočejo, so Indonezijci začeli boj proti vsemu, kar je holandsko-. Kupovali nočejo več njihovega blaga, prepovedali so holandskim ladjam pristajanje v svojih lukah in pretrgali celo- vse lelefonsike zveze s Holandijo. Vse politične in gospodarske težave, s katerimi se obupno- bojuje mlada republika, nam pa ne smejo zamegliti pogleda na stvar-nosit. Indonezijci spadajo med probujajoče se narode Azije, ki strastno hrepene po neodvisnosti ter jih čaka kljub trenutni hoina-tijaim lepa bodočnost. Vprašanje je le, ali se bodo naslonili na Zdravje predsednika Združenih držav se presenetljivo naglo boljša. Napaka v govorjenju je popolnoma izginila in Eisenhovver sc je spet preselil v Belo hišo, ‘kjer je prevzel domala v celoti vladne posle. Tako je v lorek sklical na posvetovanje voditelje strank v parlamentu ler jim v dolgem govoru razjasnil, kakšen bi moral biti bodoči program Amerike, ako se hoče z uspehom ujpreti vojaškemu, političnemu in gospodarskemu prodiranju Sovjetske Rusije. Najprej je predlagal, da morajo Združene države zvišati svoj vojaški proračun od 30 na 40 milijard dolarjev. Povišek bodo uporabili v glavnem za preučevanje in izdelovanje vodljivih atomskih izstrelkov ter za borbo proti podmornicam, katerih največje brodov-je ima danes Sovjetska zveza. Štiri milijarde zahteva zatem Eisenhower za pomoč tujini. Od lega naj gre polovica v korist nerazvitim deželam v Aziji in Afriki, kjer Moskva čedalje bolj širi svoj politični in gospodarski vpliv. Amerika naj nadalje ukine tako imenovani zalkon Mac - Mahon, kateri zabranjuje vladi seznanjati tuje države z ameriškimi atomski zapad ali pa iskali pomoči pri Sovjetski zvezi. JUŽNI TIROL Avstrijski kancler Raab, ki ga je konec avgusta udarila kap, si je že toliko opomogel, da je v ponedeljek imel daljši razgovor z domačimi in tujimi časnikarji. Avsitrija, je med drugim izjavil, namerava začeti v kratkem z Italijo pogajanja o Južnem Tirolskem. Njen cilj je, da se izvede manjšinska pogodba Gruber * De Gasperi. Prisotni zunanji minister Figi je dodal, da se bodo diplomatski razgovori z Rimom začeli, kot upa, v nekaj dneh. TEKMA Z ZAPADOM V Egiptu vlada veliko vesolje, ker se je Naserju posrečilo dobiti od Rusije veliko, dolgoročno’ posojilo v znesku 700 milijonov rubljev, kar predstavlja približno 150 milijonov dolarjev ali nad 90 milijard lir. Značilno je,-da je posojilo prinesel iz Moskve domov vojni minister general Amer. Iz tega sklepaj o, da bo denar porabljen v znatni meri v vojašfke namene. Ravno tako kot Eeriptu je Sovjetska Rusija dala velika posojila Libanonu in drugim arabskim deželam. Jasen dokatz, kako je Rusija začela tekmovati z zapadom tudi na go-snodarsikem področju ter širiti svoj vpliv ♦ Sredozemlju in na Srednjem Vzhodu, kjer so še pred nekaj leti imeli odločilno besedo le Angleži, Amerikanci in Francozi. SNEG IN MRAZ Zima je začela pritiskati na vso' Italijo. Snežni zameti in viharji so zajeli srednie in tudi južne dele države. V pokrajini Chicti je 30 hribovskih občin odrezanih od sveta in vse dovozne ceste so zasute. V Florenci je toplomer padel na več iko 4 stopinje pod ničlo. V nekaterih krajih Sicilije je mraz dosegel celo 6 stopinj pod ničlo. mi tajnostmi. Ta del Eisenhovverjevega programa bo za sedaj (koristil le Veliki Britaniji, zakaj ona je edina zavezniška država, ki poleg Amerike izdeluje jedrno orožje. Skladišča in izstrelišča V drugih evropsikih deželah je Amerika voljna ustanoviti atomska skladišča in sezidati posebna izstrelišča za vodljive izstrelke. V slučaju vojne bodo zavezniki imeli takoj na razpolago najmodernejše orožje ler se ga lahko nemudoma poslužili. Najpomembnejši Eisenhowerjev predlog pa se tiče politične okrepitve Atlantske zve* ze: včlanjene države naj se od časa do časa posvetujejo o političnem položaju ter se medsebojno obveščajo o svojih načrtih. Ei-senhower ni pa šel tako, daleč, da bi proglasil taka posvetovanja za obvezna. Amerika si hoče, kot vidimo, ohraniti tudi za prihodnost popolnoma proste roke. To je precejšnja hiba Eisenhotverjevih predlogov, ki utegne tudi ogroziti popolni uspeh prihodnjega zasedanja atlantskih zaveznikov. Ognjenika Vezuv in Etna sta pokrita s snegom. V sicer toplem sicilijanskem mestu Catanii je berač Salvatoire Lenti umrl od mraza. Legel je, kot običajno, spat v kotiček nekega trga, a se ni več zbudil. Precejšen mraz pritisika tudi na naše kraje. KITAJSKA POLITIKA Načelnik vlade rdeče Kitajske Ču-Eu-Laj je izjavil pred tujimi časnikarji, da je komunistična Kina pripravljena priznati svojega nasprotnika Čanig Kaj Šeika za guvernerja Formoze pod pogojem, dai se otok združi z ostalini 'kiitajsikim oizemljem v skupno narodno državo1. Za to ceno so v Pekingu voljni se pomiriti s svojini naj večjim sovražnikom. FAŠIZEM NI ŠE UMRL »It alijiamska nacional i stična organizacij a« (Associazione nazionalista Italijana) je ovadila voditelje Južnotirolske ljudske stranke oblastvom zaradi veleizdaje. Obdolžil je jih, da delujejo na to, kaiko bi Južno Tirolsko1 odcepili od Italijo ter priključili Avstriji. Ker ogražajo enotnost idnžave, naj vlada stranko raizpusti, voditelje pa vtakne v ječo. Manjšina ima, kot znano, v svojem pror gramu saimo eno zahtevo: naj Rim izvede pogodbo Gruber - De G a spori o samovladi in narodni enakopravnosti južnotirolskih Nemcev. Za laške nacionaliste je to seve zločin! Če lili šlo po njihovem, bi morali sploh vsi voditelji manjšin v zapor. Talko soi »reševali« narodnostna vpralšanja fašisti. S kalkšniim uspehom, vidi ves svet! NOV GREH Glasilo rimske duhovščine Pal estra del Gloro je objavilo zanimiv članek. V njem prikazuje, koliko smrtnih nesreč in drugih nezgod povzročajo družbi brezvestni vozači. Prehitra in lahkomiselna vožnja, iki ograža življenje in zdravje bližnjega, je zato velik greli, katerega se mora kristjan — spovedati. Tako razmotrivanje je popolnoma pravilno. Nujno potrebno' pa je, da bi Cerkev proglasila za hud greh tudi mržnjo do tujega naroda, do 'njegove kulture in njegovega jezika. Le poglejmo, koliko ljudi, ki se imajo za pristne katoličane, z mirno vestjo zapostavlja in zatira sosedna ljudstva! In pri tem celo mislijo, da opravljajo dobro, rodoljubno delo!- SPREMEMBE V ŠOLSTVU Prosvetno ministrstvo v Rimu preučuje razne spremembe v šolstvu. Zdi se skoraj gotovo, da bot učiteljišče imelo namesto 4 v bodoče 5 letnikov. Zadnja 3 leta se bodo dijaki pripravljali predvsem praktično na učiteljski poklic. To je dobro in pametno. Takisto pametno je, da hočejo v višji gimnaziji in na liceju vpeljati poučevanje še enega tujega jezika. MESARSKO KLANJE Ob progi Mestre - Tržič sta blizu postaje Quarlo d’Altino dva pastirja pasla, poldrugi sto ovac. Proti večeru sta pod železniškim nasipom malo zadremala, ko ju sredi sna zbudi strašno faleiketanje in pisk. Vsa preplašena sta zagledala, ikako se je drobnica drenjala po pirogi prav v hipu, ko je prihrumel brzovlak. Zadel je v polno in razmesaril 70 ovac. Uboga pastirja sta seve obupana. Einsenhowerjevi načrti 'novice TUDI JAPONCI SE OGLAŠAJO Skupina japonskih petrolejskih podjetnikov je ponudila kralju Arabije Ibu Saudu, da bi mu pomagali a izkoriščati ležišča nafte, ki se nahajajo' pod površino Arabskega morja. Dobiček naj bi se ne delil več, kot je danes običaj, na polovico, temveč naj bi Arabci prejemali 56 odstotkov, J aponci pa le 44. Vest o ponudbi je izzvala v New \orku veliko razburjenje. Ameriški gospodarstveniki se na vse pretege trudijo, kako bi pogodbo preprečili, ter s tem oidbili udarec, ki preti koristim njihovih petrolejskih družb. Taka pričkanja hodijo seve prav le — Arabcem. NOVI KOVANEC Včeraj so v Rimu vlili prvi srebrni kovanec v vrednosti 500 lir. Slovesnosti v državni kovnici je prisostvoval zakladni minister Medici. WINSTON CHURCHILL ' V soboto je obhajal na svojem posestvu 83-letnico rojstva. [Na kosilo je povabil samo svojo rodbino in maršala Montgomeryja. Stari državnik je še popolnoma čil in delaven. Piše zgodovinske knjige, slika in se udeležuje kot poslanec sej parlamenta. Od vseh strani sveta je prejel čestitke in časopisje ga po pravici slavi kot enega največjih mož našega časa. samotno cesto, kjer ga je po dogovoru našel oče. Tolovajstvo je socialna nadloga, ki se je na Siciliji in Sardiniji Italija nikakor ne more rešiti, čeprav se proti njej bojuje že dolga desetletja. Ves državni ustroj je pred roparji brez moči. »VSE ZA STRANKO« V Genovi so pred kratkim zaprli odlično ih lepo gospo Ebe Roiseeco, zelo znano v tamkajšnjih krogih bogatašev. S priporočilnimi pismi, katera sta ji izstavila poslanca Gonclla in Guglielmone, je zbirala podpore za bodočo volilno' propagando Kršč. demokracije. Pri tem je oskubila razne trgovce, tovarnarje in druge ljudii, ki bi se radi prikupili vladajoči stranki, za stotine in stotine milijonov. Končno je prišlo na dan, da je bilo vse skupaj le goljufija. Zanimivo je, da je lepi Ebe pri teh sleparijah pomagal tudi neki profesor z — rimske univerze. BOJKOT Na občnem zboru Avstrijskega planinskega društva v Gradcu so te dni sprejeli soglasen sklep, naj njegovi člani, ki jih je več de-settisočev, ne hodijo na počitnice v Italijo. To so storili, da protestirajo proti slabemu ravnanju Italije z nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Kdor gre v Italijo, je rečeno v sklepu, naj obišče samo kraje Južnega Ti-rola. SI RADI PRIVOŠČIJO Dunajčani so na glasu, da si radi privoščijo zabave, veselja in počitnic. Letos je šlo na poletni oddih nad 90 odstotkov meščanov. Ena tretjina je odpotovala v tujino, in sicer največ v Italijo. Po svetu Nemčija — V zahodnem Berlinu, ki so ga zavezniški bombniki med vojno strahovito razdejali, je 500 tisoč prebivalcev še zmerom brez dostojnega stanovanja. Okrog 100 tisoč ljudi živi še v barakah. Nova Zelandija — Pred kratkim je odpotovala posebna odprava v notranjost dežele, da ugotovi, ali živi tam še ptica moa, ki je znana kot največja ptica na svetu. Moa je visoka 3 metre in je tako težka, da ne more vzleteti. Kanada — V mestu Lalgary je policija dala odlok, s katerim prepoveduje popivanje na pokopališčih. V Kanadi je namreč javno pijančevanje strogo zahranjeno in zato so se vinski bratci zatekali na pokopališča in tam praznili steklenice. Španija — Prebivalci siromašne vasi AI-mera so se silno razveselili, ko so odkrili na svojih poljih mlake nafte. Takoj so se oglasile petrolejske družbe, da odkupijo za drag denar zemljišča. Pri preiskavi nafte so pa strokovnjaki ugotovili, da je že destilirana. Kopali so v globino ter zadeli na velike cisterne, shranjene v zemljo prejkone za zadnje meščanske vojne. Rja je pregrizla posode, ki so nato začele puščati. Portugalska — Neki sodnik v mestu Opor-tu je kaj debelo gledal, ko ga je policija zjutraj izvlekla iz postelje ter odgnala v ječo. Dan prej je raztreseni sodnik izdal sam ukaz. naj ga zaprejo; spodaj, kjer bi moral stati njegov podpis, je pa pomotoma zapisal ime tistega, ki bi ga morali aretirati. Argentina — Ob njeni meji s Čilejem teče čudna reka, katere voda ima okus po limonadi. Treba jo je le razredčiti in osladiti, pa dobiš odlično osvežilno pijačo. Voda je ob izvirku čista in brez okusa, limonada postane šele pozneje, ker se v njej razkraja posebna vrsta lesa. Italija — Ko je neki švedski turist zapisal v knjigo gostov hotela v Riminiju svoje ime: Sven I, se je vratar začudil in zahteval pojasnila. »Moj priimek je res I« — je odvrnil potnik — »saj se tako naziva moja rodbina že od I. 1654 ter nosi najkrajši priimek na Švedskem«. Francija — Po uradnih podatkih je lani umrlo na posledicah preobilnega uživanja alkohola v Franciji 17.500 oseb, za jetiko pa Je 12 tisoč 700. važnimi odločitvami veznike obvesti, zapad ne more biti trajno kos veliki skupnosti komunističnih držav. To spoznanje, ki so ga imeli doslej na zapadli le daljnovidni posamezniki, je po najnovejših ruskih izumih začelo prodirati v širše politične kroge in celo v množice. Ljudi se je polastil občutek, da se nahaja ves zapadni svet na skupni ladji, kjer je danes posadka na žalost sprta in v stalnem prepiru, čeprav jih veže ista usoda: vsi skupaj bodo prišli v varen pristan ali skupaj utonili. Kap, ki je zadela Eisenhowerja, je to spoznanje prinesla zapadu še globlje in na dramatičen način do zavesti ter ga prisilila, da je kljub predsednikovi bolezni sldieal za december nujno atlantsko zasedanje V Pariz. TOLOVAJSTVO NA SICILIJI Človek bi skoro ne mogel verjeti, kakšne razmere vladajo še danes na Siciliji. Najnazorneje je to razvidno iz pripovedi dijaka Vita Planeta, sina bogatega posestnika iz Pa-ierma, ki so ga 19. oktobra 1.1. odpeljali razbojniki ter ga držali 43 dni zaprtega v gorski duplini, češ da ga bodo umorili, ako oče ne položi določenega zmcsika v odkupnino. Odpeljali so me, pripoveduje dijak, z zavezanimi očmi v temno luknjo, razsvetljeno' le z drobno oljenko. Sem pa tja so mi prinesli nekaj jedi in pijače. Nisem vedel, kje sem, ter zgubil čut za čas. Dneve sem štel po številu obedov, ki so mi jih dajali. Najhujše v ozki duplini je bilo, da so me brez prestanita nadlegovale podgane in netopirji ter pikali brenclji. Večkrat me je obhajal obup. Naposled so fanta te dni osvobodili. Pokrili »o mu glavo z vrečo in ga odpeljali na Smučarji na »suhem« treningu Zapadni svet pred (Nadaljevanje • 1. strani) inunističnega sveta. Če bi znale združiti in načrtno1 izkoristiti vse svoje znanstvene in tehnične sposobnosti, ni dvoma, da bi v doglednem času tudi na atomsko - vojaškem področju dohitele in prekosile Sovjetsko Rusijo’. Za to je pa nujno potredno, da zapadnjaki rešijo najprej vsa sporna politična vprašanja ter enkrat za vselej pokopljejo svoje prepire. Vse dotlej, dokler bo vsakdo delal politiko na lastno roko, ne oziraje se na mnenje zaveznikov, 'ter morda ne bi čutil niti potrebe, da o »vojih korakih in namenih za- Vi*bli h T'i2 IZGREDI V LADJEDELNICAH Spot med ravnateljstvom tržaških ladje" delnic in delavstvom se čedalje bolj zaostru-je. Ker v soboto niso prejeli plač, so se delavci podjetja sv. Marka v ponedeljek zbrali pred sedežem ravnateljstva ter burno protestirali. Bili so tako razkačeni, da so nenadno nekateri izmed njih začeli obmetavati poslopje s kamenjem in z železnimi predmeti. Poleg številnih oken so bila popolnoma uničena vhodna vrata. Izgredi bi se bili gotovo povečali, da niso' v ladjedelnico priš i številni policijski stražniki, ki jih je vodil sam kvestor De Nozza.. Po njegovem posredovanju so delavci mirno odšli na službena mesta, a niso prijeli za delo. Okrog 16. ure jim je ravnateljstvo naposled razdelilo plače. Vest o izgredih se je bliskovito razširila po mestu ter vzbudila pozornost tudi voditeljev političnih organizacij. Na predlog republikancev so se popoldne sestali voditelji vseh strank, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, ter razpravljali o položaju v ladjedelnicah. Soglasno so sprejeli poziv, naj vlada čimprej poskrbi, da se končno poravna spor, ki zelo resno ograža gospodarstvo vsega našega ozemlja. Potem ko so ugotovili, da so zahteve tržaških kovinarjev povsem upravičene, so pozvali poslance, naj pripravijo enoten nastop v parlamentu. Da bi se pobliže seznanila s položajem, sta v ponedeljek zvečer prispela v Trst senatorja Pellegrini (KP) in Marangome ( nennijevec). Delavci so medtem sklenili nadaljevati borbo. V torek so ob 12. uri spet stopili v stavko, ki se bo naslednje dni po vsej verjetnosti nadaljevala. Na drugi strani namerava pa ravnateljstvo' ladjedelnic uvesti preiskavo, da ugotovi krivce zadnjih izgredov in jih kaznuje. POKRAJINSKI ODROR V KRIZI? Vodstvo' tukajšnje socialdemokratske stranke je pred kratkim sklenilo, da prekine kakršnokoli sodelovanje s Kršč. demokracijo. V tej zvezi je povabilo svojega zastopnika v pokrajinskem upravnem odboru g. Tcsoni-ja - Pittonija, naj odstopi. Toda mož ni bil enakega mnenja. Da ohrani svoj stolček, je te dni izstopil iz stranke. Socialni demokrati se očitno pripravljajo na bližnje volitve v poslansko zbornico in se hočejo otresti sleherne odgovornosti za vznemirljiv politični in gospodarski položaj, v katerega je po krivdi vladajoče stranke zabredel Trst. USLUŽBENCI BIVŠE ZVU Te dni so se iz Rima vrnili zastopniki uslužbencev bivše ZVU. V italijanski prestolnici so s predstavniki vlade razpravljali o zakonskem osnutku, po katerem se uslužbenci bivše angloameriške uprave v Trstu sprejmejo v redno državno službo. Vlada je baje pristala na zahtevo, da se vsem uslužbencem priznajo dosedanja službena leta, in sicer od leta 1945 dalje. Zdi se pa, da vladia odločno odklanja predlog, naj se ti uslužbenci ne nameščajo izvpn meja dežele Furlanije - Julijske krajine. O članih civilne policije so se sporazumeli, da bodo lahko prnstovolmo stopili v vrste italijanske policije. Podčastniki naj bi ohranili svoie dosedanje čine. O zakonskem osnutku ho razpravljal še parlament, ki lahko vanj vnese še kakšno spremembo. Kot smo zvedeli, so v Rimu žal povsem prezrli vse tiste slovenske šolnike, ki so službovali za časa ZVU, a jih s prihodom Italije niso več namestili. Naša javnost zato upravičeno zahteva da se njih položaj reši skupno s tistim ostalih uslužbencev angloameriške uprave. V nasprotnem primeru bomo ravnanje vlade smatrali za grobo diskriminacijo. GOSP. BELCI NE PRIZANAŠA Na letošnjem občnem zboru Tržaške kršč. demokracije je, kot znano, vodstvo stranke prešlo v roke tako imenovanih »tridesetletnikov«, se pravi skupine Fanfanijevili pristašev, ki jih vodi mladi Piccoilov urednik Corrado Belci. Ta je postal tudi novi strankin tajnik in tako spodnesel dolgoletnega voditelja prof. Redenta Romana. Po občnem zboru so Romano in njegovi prijatelji poslali mnogim pristašem Kršč. demokracije okrožnico, v kateri trde, da so novi voditelji bili nezakonito izvoljeni. Ker je okrožnico objavil dnevnik Corriere di Trieste in še nekateri levičarski listi, »e je g. Belci pritožil na strankino razsodišče. To je prejšnji teden prof. Romana za eno leto izključilo iz stranke. Enaka usoda je doletela tudi 14 drugih. Romanovih prijateljev. Nekateri pripominjajo, da se je g. Belci na ta način odkrižal nevarnega tekmeca pri prihodnjih volitvah v rimski parlament. POSLEDICA KOMISARSKE UPRAVE Konec prejšnjega meseca so tržaški trgovci prejeli sporočilo, da jim je županstvo odpovedalo dosedanje dogovore o pavšalnem plačevanju trošarinskega davka. Obenem jih je seznanilo z novo višino davka, ki ga bodo morali plačati v letu 1958. Da bo bralcem stvar jasnejša, naj omenimo, da se trošarinski davek plačuje na dvojen način. Za določene predmete, kot so mesni izdelki, maslo, vino itd., se davek plačuje sproti, se pravi tedaj, ko blago gre v potrošnjo. Imamo pa celo vrsto predmetov, za katere trgovec od leta do leta sklene s tro^arinskim uradom dogovor o pavšalnem plačevanju tega davka, ki občini pravzaprav prinaša največ dohodkov. Kaj se je sedaj zgodilo? Komisar Matluc-ci je, kot se zdi, trdno namenjen, da spravi v red občinsko gospodarstvo’. Prepričan pa je, da to najlaže doseže, če zviša trošarinslki davek do največje mere, ki jo dopušča zakon. Od tekstilnih predmetov je n. pr. tržaška občina letos imela 50 milijonov dohodkov, prihodnje leto pa računajo, da jih Im 200. Davek na obutev je letos dal občini 13 milijonov, leta 1958 bo dal 60. Od cvetličarjev, ki so letos plačali 2,2 milijona, zahtevajo za prihodnje leto 7 milijonov. Proti temu ukrepu so takoj nastopili vsi trgovci, češ da je davek, ki ga nalaga tržaška občina, neprimerno večji kot v vseh ostalih mestih Ita'ije. Tako ima občina Milan od davkov na obutev enake dohodke (60 milijonov), kot naj bi jih imel Trst. Pri tem je treba vedeti, da šteje Milan 1 milijon 325 'isoč prebivalcev, Trst pa šele 310 tisoč. Vsak Tržačan bi torej za obutev moral plačati 208 lir letnega davka, medtem ko plačuje danes prebivalec Milana saimo 49 lir. Poleg tega moramo upoštevati, da je povprečni lelni zaslužek v Milanu znatno večji kot v Trstu. Novi ukrepi komisarja Mattuccija bodo gotovo povzročiiLi liudc posledice. Občinsko gospodarstvo se bo res nekoliko zboljšalo, vendar samo' na račun potrošnikov. To pomeni, da bodo konec koncev najhuje prizadeti revni sloji našega prebivalstva. Dvomimo namreč, da bodo trgovci zaradi tolikšnega povišanja davkov mogli in hoteli obraniti dosedanje cene. JUGOSLOVANSKI IZLETNIKI Konec prejšnjega 'tedna smo po tržaških jilicah imeli priliko videvati izredno veliko izletnikov iz Jugoslavije. Poleg številnih avtobusov je v Trst prispel tudi posebni vlak z okrog 300 izletniki iz Ljubljane. Računajo, da je prejšnji teden, ko so v Jugoslaviji obhajali državni praznik, bilo v našem mestu nad 4 tisoč turistov iz Slovenije in Ilrvatske. Trgovci so- z njimi naredili odlične kupčije. Jugoslovani so kupovali zlasti kolesa, obleke in ostalo potrošno' blago, za kar jim na ineji ni treba več plačevat i carine. SAMATORCA V torek se je 31-letinemu domačinu Aleksandru Budinu zgodila na polju huda nesreča. Ko je s traktorjem oral na njivi, se je vozilo zaradi močno visečega zemljišča naenkrat prevrnilo. Budin je takoj skočil s traktorja, a njegova leva noga’ je obležala pod vozilom. Odpeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so zdravniki ugotovili zlom noge in več udarcev po telesu. Želimo mu, naj čimprej popolnoma okreva. RAZSTAVA ŽIVINE V BAZOVICI Pokrajinsko’ kmetijsko nadzorni št vo1 namerava prve dni maja 1958 prirediti v Bazovici prvo razstavo živine sivorjave pasme. Udeležijo se je lahko živinorejci, katerih živina je vpisana v rodovniško knjigo, pa tudi tisti, katerih govedo- ni vpisano. Živino bodo razdelili na naslednje skupine: 1. telice, stare od 8 do 18 mesecev; 2. nad 18 mesecev stare junice in krave po prvem teletu; 3. krave po drugem teletu. Razstavili bodo obenem plemenjake vsega ozemlja ter bikce v reji. Razstave se bo udeležila živina naslednjih vasi: Bazovica, Gročana, Jezero, Gropada, Padriče in Trebče. Najbolje ocenjena goveda bodo nagrajena. Živinorejcem, ki ne bivajo v Bazovici, a bodo pripeljali živino na razstavo, bodo plačali odškodnino. Kmetovalci, katerih goveda niso vpisana v rodovniško knjigo, a se kljub temu žele udeležiti razstave, morajo' do 31. decembra vložiti prošnjo na Kmetijsko nadzorništvo. OBVESTILO REJCEM BIKCEV Živinorejce obveščamo, da bo ta mesec pregled bikov. Kmetovalce obenem opominjamo, da po zakonu ne smejo rediti nepotrjenih, nad 10 mesecev starih bikov ali takih, za katere ni bila vložena prošnja, da jih uradno potrdijo. Živinorejci morajo zato še ta teden zaprositi pokrajinsko komisijo za potrditev bikov, naj pregleda do 10 mesecev stare živali in tudi tiste, ki to' starost izpolnijo decembra. Prošnjo je treba napisati na posebnih obrazcih, ki jih dobiš na županstvu, kjer prošnjo tudi oddaš. Enako prošnjo morajo izpolniti tudi vsi lastniki že potrjenih bikov. Natančnejša navodila dobiš na sedežu komisije v Trstu ali po telefonu: 23-927. = ZLopihi is Qa'iiblti*=^ POKRAJINSKI SVET Prejšnjo sredo j® goriški pofcraj inski svet razpravljal o proračunu za leto 1958, ki izkazuje velik primanjkljaj 171 milijonov lir. Gospodarski položaj goriške pokrajine je, kakor povzemamo iz poročila odbornika dr. Ghiemtarolija, izredno slab. Saj je pokrajinska uprava v devetletni poslovni dobi naredila kar eno milijardo in 130 milijonov dolga, tako da je morala samo letos plačati 62 milijonov obresti. Ogromna zadolžitev je še toliko pomembnejša, ker ni pokrajinska uprava v tej dobi izvedla nobenega večjega javnega dela, temveč je svoje delovanje omejila le na izvrševanje upravnih zadev. Vlada tudi letos ne bo krila primanjkljaja in je odredila, da ga mora pokrajina kriti s posojili in višjimi dokladami na zemljiški davek in zemljiške doliodke, o katerih je omenjeni odbornik izjavil, da niso vendar tako velike. Pokrajina bo morala sedaj najeti še 349 milijonov lir posojila, da krije zgube za leti 1956 in 1957. Svet je končno z 12 glasovi odobril proračun, kakor ga je predložil upravni odbor. Proti so glasovali le trije kor munisti in Miladin Černe, medtem ko je poleg 11 (krščanskih demokraitov za proračun glasoval tudi saraigaitovec Sdrigotti. Svetovalcev MSI ni bilo na seji. Odsoten je bil tudi zastopnik SDZ dr. Anton Kacin, česar ne odobravamo. V torek preteklega tedna je imel sejo tudi pokrajinski upravni odbor. Med drugim je sklenil, da se za en mesec podaljša rok, v katerem smejo kmetovalci vlagati prošnje za tekmovalni natečaj. Gre namreč v glavnem za gradnjo modernih hlevov in skednjev. Za udeležence natečaja je določenih 82 nagrad v znesku 2 milijonov 800 tisoč lir. Odbor tudi predlaga, naj pokrajinski svet najame 200 milijonov lir posojila za kritje primanjkljajev v letih 1955 in 56. Odobril je nadalje 200 tisoč lir za ureditev parka ob zavodu za dojenčke, 125 tisoč zia električno razsvetljavo ter 600 tisoč lir za pleskarska dela v novi stavbi, ki jo gradijo zai pokrajinske uslužbence. IZ SOVODENJ Na zadnji seji občinskega sveta so najprej imenovali novo gradbeno komisijo. Njen predsednik je župan Češčuit, odborniki pa gg. Cotič Jamiko, dr. Cvetko Kocjančič, zdravnik dr. Dainese in zidarski mojster Jožef Petejan. Nato so občinski očetje razpravljali o letošnjem proračunu, ki izkazuje 20 milijonov lir izdatkov in 13 milijonov dohodkov. Za kritje primanjkljaja 7 milijonov bo občina njorala najeti posojilo pri državni blagajni v Rimu. Glede družinskih grobov je svet sklenil, da znaša pristojbina 2 tisoč lir za prviih 10 let, po preteku te dobe.se pa pristojbina poviša. Za nakup šolskih potrebščin revnim Otroikom bo občina letos izplačala šolskemu Patronatu 15 tisoč lir. Primanjkljaj iz leta 1956 bo poravnan s posojilom 945 tisoč lir. Svet je nadalje sklenil ograditi občinski dom in postaviti želez-na vhodna vrata. Za ta dela hodo izdali 200 tisoč lir, medtem ko so 309 tisoč določili za poslopje materinske posvetovalnice, ki ga bodo obenem opremili, da se v njem čimprej lahko prične važna služba. Konično je svet določil prostore za novi poštni urad. Posloval bo, kjer je doslej bil urad za delo, medtem ko se ta premesti v pritličje. Stroški za preureditev znašajo 100 tisoč lir. Sovodenj.‘ki občinski upravi priporočamo, naj poskrbi, da bo poštni urad redno dostavljal časopise in ostalo pošto vsem vasem, tako da bodo zadovoljni tudi naši Vrhovci. IZ PEVME V soboto sta si v prelepi pevmski cerkvi obljubila večno zvestobo gdč. Ida Dol jak in g. Lav Bitežnik iz Gorice. Med sv. mašo je novoporočencema nasul nekaj prisrčnih božjih zrn na njuno' novo življenjsko pot pevmski župnik g. Rutar. Na koru so sveti obred Spremljali organist, violinist in sopranistinja gdč. Reja, ki so zelo .povzdignili lepoto poročnega obreda in učinkovitost slovesnih trenutkov. Mladima novoporočencema pa želimo vsi prijatelji in znanci obilo božjega blagoslova in resničnega zadovoljstva v novem življenju. Čestitkam in voščilom se iz srca' pridružuje tudii uredništvo Novega lista. IZ PODGORE V četrtek preteklega tedna' je iznenada umrla zavedna slovenska žena in skrbna mati g. Ema Brešan, por. Klavčič. Dan prej je v svojem stanovanju nesrečno padla po stopnicah ter pretiipela hude poškodbe. Prepeljali so jo nemudoma v bolnico Brigata Pavia, a vsa skrb zdravnikov ji ni mogla rešiti življenja. Nekaj dni po smrti brata Ludvika je tudi ona zapustila ta svet, čeprav jc bila kljub častitljivi starosti 80 let še krepka in delavna žena. Pokojnico smo ob veliki udeležbi pokopali v petek popoldne. Žalostni sprevod se je razvil od kapelice na pokopališču v domačo cerkev in nazaj. Pevci iz Podgore, Sovodenj in Gorice so ji zapeli ganljivi žalostinki Vigred se povrne in Blagor mu, ki se spočije. Spoštovani in plemeniti pokojnici naj sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. IZ RUPE V torek pretekl^a tedna je po daljšem bolehanju umrla 68- letna Marija Pavletič, por. Kovic. Njeni daljši bolezni se je v zadnjem času pridružila še gripa, ki je pa bila za njeno že zrahljano zdravje usodna. V sredo popoldne jo je množica vaščanov in znancev iz bližnjih vasi spremila k večnemu počitku na domačem pokopališču. Pokojnica je bila zares zavedna slovenska žena in lep vzor Primorke, 'ki mi nikdar klonila pred življenjskimi težavami. Svojim trem otrokom je bila dobra mati. Naj ji sveti večna luč. Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje. IZ DOBERDOBA V torek preteklega tedna je imel naš župan zopet daljši razgovor z goriškim prefektom dr. Nitrijem. Razpravljala sta o važnih občinskih zadevah, med dnigim o doberdob-skih brezposelnih, ki naj se jim nudi zimska pomoč. Prefekt je v četrtek uradno pozval vse javne ustanove, organizacije in sindikate, naj pričnejo zbirati prispevke za ta sklad. V soboto predpreteklega tedna je obiskal naše županstvo komunistični poslanec dr. Gino Betrame, ki se je pozanimal za nerešena upravna vprašanja. Pri tem gre zlasti za zgradnjo nove ljudsike šole v Jamljah, o kateri je tudi Novi list že neštetokrat pisal. Odločno je pozival oblastva, naj že zdavnaj obljubljeno poslopje končno sezidajo. Nadalje še vedno visi v zraku gradnja novega pokopališča v Dolu. Poslanec je obljubil, da bo posredoval v Rimu, naj zadevo čdmprej re-iijo. Čujemo, da je ta poslanec obiskal tudi So-vodnje in Števerjan. V Sovodnjah se je zlasti zanimal za vodovod in asfaltiranje glavne ceste, v Brdih pa za ljudsko šolo v Jazbinah in Valerišču ter za otroški vrtec in popravo števerjanske ljudsike šole. Vsa ta javna dela bi stala nekaj nad 28 milijonov lir. Prošnje so že davno odromale v Rim, od desne in leve so padale obljube, a vsa stvar 6e na žalost ne zgane z mrtve točke. Tudi sovo-denjskemu in števerjanskemu županu je poslanec Beltrame obljubil vso pomoč. Ko po svoji dopisniški dolžnosti poročamo o živahnem zanimanju komunističnih in socialističnih poslancev za potrebe slovenskega življa v Italija, ugotavljamo, da gre krščan-jAo-tlemokratska stranka v svoji zakleti zaslepljenosti mimo Slovencev in njlihovih potre'-). Kakor da bi Slovencev v Italija sploh ne bilo! To delajo tako krajevni kot osrednji voditelji stranke. Ne enim ne drugim ne priželimo, da bi morali nekoč obžalovati svojo politično zaslepljenost in pregrešno brezbrižnost. Saj smo jih pravočasno posvarili! TRG SV. ANDREJA V GORICI Že dolgo let ni bil semenj sv. Andreja tako živahen kot letos. Glumcev in kramarjev je bilo vse polno, prav gotovo nekaj stotin. Za mlajši svet je bilo najbolj privlačno veliko ikolo' na Travniku, na katerem so se veselo vrteli obiskovalci. Ljubitelji dobre kapljice in klobas so prišli na svoj račun na vinski razstavi. Letošnji semenj je pravzaprav pričel v četrtek. Že ta dan je bil ogromen naval izletnikov iz Jugoslavije, ki se je v nedeljo povečal in dosegel višek v ponedeljek. Človek je imel vtis, da je bila Gorica' ta dan zares slovenska. Tega ni bilo žal zlasti trgovcem, pa tudi gostilničarjem, ki so bili bolj zadovoljnih obratov kot sicer. K razmahu sejma je zlasti pripomogla ugodnost, da smejo lastniki prepustnic odslej ostati v sosedni državi 72 ur namesto prejšnjih 48. Najlepše pa je. da so bili v teh dneh vsi veseli in zadovoljni in da sta vladala popoln red in mir. ZAKON O PROSTI CONI POD STREHO Prejšnjo sredo je pristojna parlamentarna komisija končno odobrila zakon o devetletnem podaljšanju proste cone /a Gorico in Sovodnje. Sprejela je obenem vse spremembe in dodatke, ki jih je pred kratkim odobrila finančna komisija poslanske zbornice, Zakon stopi v veljavo, ko ga objavijo v Uradnem listu. Gorica je tako rešena velike skrbi za svoj bližnji gospodarski obstanek. NOVIKVESTOR Za novega goriškega kvestorja je bil imenovan dr. Salvatore Imune, ki je doslej opravljal službo podkvestorja v Rimu. Dosedanjega kvestorja dr. Dattila je pa vlada premestila med Južne Tirolce v Bočen. ^eite^liii If/ouetiiff* - Hanal&ha {ledina ---:..................■'.'! -U-■-•■gavirv.- ■■ ■ "-- --- IZ ČEDADA Dne 18. novembra je bil v bližnjih Prje-snah (italijanski Purge^simo) pogreb bivšega ondotnega žuipnika g. Alojzija Novell a, ki je po kratki bolezni umrl v fairi Peonis on_ stran Tilimenta, kamor je bil lanskega maja prestavljen. Bilo mu je 72 'let. Pokojnik je bil znan po vsej1 naši doma' čiji, saj je pastliroval skoraj samo v sl oven' sikih duh ovni j ah. Bil je vikar v Tem, nia Kernicah, v Maž aro! ah, Gorenjem Brnasu in v Kravarju. Naš jezik je dobro obvladal, tako da j'e lahko učil krščanski nauk in pridigal slovenski kot vsi ostali slovenski duhovniki. Navdušen je bil posebno za slovensko cerkveno petje. Ko so' mlu v Kravarju leta 1933 orožniki strogo prepovedali rabo slo-venskega jezika, se ni hotel podvreči njihovemu ukatzu. Ker ga tedanji videmski nadškof tNogara ni hotel podpreti v botrbi proti fašist ovskemu nasilju v cerkvi, je zapustil nadškofijo. Vest mu ni dopuščala, da bi postal izdajale« duhovnih koristi svojih slovenskih vernikov. Vstopil je tako v goriško škofijo, kjer je prevzel župnijo na Ustju. Meid vojno se je vrnil v videmsko škofijo ter bil imenovan za župnika v Prjesnah. Nihče še danes ne ve, zakaj je pokojnik, ki je večji del življenja preživel med slovenskim ljudstvom in v najlepši slogi z domačimi dkihov niiki, v zadnjih letih zavzel do njih sovražno stališče in se tako pregrešil, da je moral svojo 'Zadnjo službo opravljati daleč od naših krajev. Hotel pa je hiti pokiopan v Prjesnah, kjer počivata tudi njegova mati in sestra. Naj mu bo lahka naša slovenska zemlja. IZ LANDARJA Dne 17. novembra ponoči so. stražniki našli na tržaški cesti v Vidmu razbit motor. Nedaleč od njega je ležal mladenič z razbito glavo. Ugotovili so, da gre za 32-letnega Marcela Pušica iz Ofijana v Landairslki fari. Ker zdravniki niso mogli nezavestnemu fantu pomagati, so obvestili starše, ki so sina brž prepeljali domov. Po nekaj urah je mladenič izdihnil svojo dušo. Pokojnik je bil priden fant in odličen delavec ter se je V zadnjem času pripravljal na poroko. Na dan nesreče je zaročenko peljal na motorju v Videm, kjer je služila, in se na poti domov Smrtno pomeferečil. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo ljudi iz sosednih vasi. Rajnemu mladeniču naj da dobri Bog večni mir in pokoj. Hudo prizadetim staršem izrekamo globoko sožalje. ŠEMPETER SLOVENOV Šempe,terce je močno razveselila vest, da je vlada nakazala. naši občini 400 tisoč lir za ureditev odtočnih kanalov v vasi. Pričakujemo, da čimprej izvedejo1 tot za našo vas prepotrebno delo. Občinska' uprava bo' končno popravila vodovod tudi v Petjahu, za kar so tamkajšnji prebivalci več let moledovali. Zgradili bodo tudi novo napajališče za živino. Za dela je določenih 710 tisoč lir. Prebivalstvo v Petjahu je zaskrbljeno zaradi vedno večje škode, ikii jim. jo* povzroča razstreljevanje min oib vznožju gore Škoei-jan. Tu kopljejo kamenje, ki ga potemi rabijo za cement. Pri delu je zaposlenih več ljudi. Da jim gre laže izpod rok, razstreljujejo mine. Zaradi tega pa je v Petjahu popokalo več hiš. Če pojde tako naprej, se ljudje boje, da se jim bodo poslopja zrušila. Kamnoloma ne morejo sicer zapreti, a hišni posestniki imajo vendar pravico, da svoja premoženja zaščitijo. Od oblast e v zaito. zahtevajo, naj zadevo talko urede, da se odstrani kakršnakoli škoda. Pred nekaj dnevi je videmiski denarni zavod Banea del Friuli nagradil tri slovenske dijake, ki obiskujejo tukajšnjo obrtno šolo'. Po 60 tisoč lir sita dobila Remo Prapotnik in Donato Čičigoj iz Dreke, 40 tisoč lir pa je prejel Valter Koren iz Šempetra. TRBIŽ Občina Rezija šteje 3500 prebivalcev in prav gotovo prednjači v številu potujočih trgovcev, saj jih ima kar 100. Tli hodijo prodajat največ v Kanalsko dolino, posebno v Trbiž, kamor prihaja tudi veliko ljudi iz Gorenjske, in Koroške. Zato je trbiški trg izredno živahen. Tu dobiš vse, kar potrebuješ. Kramarji so. povečini Rezijani, ki tu ■kar dobro služijo. Samo oni namreč obvladajo jezike, ki jih govori prebivalstvo' treh držav. Bližnji Rajbelj se kar ne more pomiriti. Rudarji še vedno stavkajo. V Trbižu napeto zasledujemo' že več mesecev trajajoče stavke tamkajšnjega delavstva., ki je bilo vedno znano zaradi svoje miroljubnosti in pohlevno^ s'i. Današnja uprava rudniika pa nikakor ne more doseči, da bi se delavstvo mirno posvetilo’ proizvodlnj i. Tako je tudi konec predpreteklega. tedna nameravala napraviti povsem zgrešen korak. Dia bi zlomila odpor delavcev, je namreč hotela' izvesti zaporo. Ta lačrt pa je preprečila videmska' prefektura, ki podjetju ni hotela izdati zahtevanega dovoljenja. * Nekaj dni zatem pa. se je uprava iznenada začela zanimati za varnostne naprave v rudniku. in naprosila stavkovni odbor, naj dovoli 23 delavcem, da prenehajo, stavko ter naprave popravijo.. Odbor se je seveda takoj posvetoval s svojimi 'sindikatnimii voditelji. V torek preteklega tedna so delavci zopet priredili veliko, zborovanje, na katerem, so govorili predstavniki sindikatov CISL in OGIL. Ti so Izrazili željo, dai bi se stavkovno gibanje razširilo na vsa' podjetja, ki so last di-užbe Rajbelj-Peirtusola, kajti le tako bi od delodajalcev dosegli večjo uvidevnost za upravičene zahteve delavstva. 14 v s © Eh 8 V Parizu so podelili Goncourtovo nagrado za leto 1957. Dobil jo je Roger Vailland za roman La loi (Zakon). Goncourtova nagrada pomeni najvišje književno priznanje v Franciji, a njena denarna vrednost je smešno nizka. Pač pa napravi pisatelja slavnega in ljudje rajši segajo po njegovih knjigah ne le v knjižnicah, ampak tudi v knjigarnah. * Leto 1957 imenujejo v Italiji »leto poezije«, ker je izšlo toliko in tako dobrih pesniških zbirk. Po povojnem italijanskem pripovedništvu se je zdaj raz-cvela tudi italijanska poezija. * Na beograjski univerzi se je priglasilo v preteklem akademskem letu 1100 študentov za tečaje iz angleščine in le 50 iz ruščine. KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU tvabi na sestanek, ki bo v petek, 13. decem' bra, ob 20.30 v ulici Martiri della Li~ berta (ul. Commerciale) <5/1. Na sporedu je predavanje književnika prof. A. Rebule: Literarna dela E. Kocbeka Po predavanju razgovor o bližnjem smučarskem tečaju. GOSPODARSTVO PŠENICI MORAMO NUDITI SOLITRA POZIMI Leto« soi imeli kmetovalci ugodno jesen in so zato lahko pravočasno posejali pšenico. Na marsikateri njivi se je pšenica že precej r.azrastla, druigod pa komaj kali. Če hočemo, da bo mlada setev dobre prenesla zimski mraz iin se spomladi hitro in močno osteibli-la, ji moramo sedaj nudili solitra, to je lahko topljivega! in zalo učinkujočega dušika. Glavna sestavina solitra je dušik, ki je nujno potreben za vsako 'rastlinsko' življenje. Ko pšenično seme izkali, živi izključno od zaloge,, hrane, ki je nakopičena v Krnu. Ta zaloiga se pa kmalu izčrpa in iko rastlinica požene 3. list, je mi več. Medtem pa ima mlada rastlinica že korenine, ki iščejo hrano v zemlji. Tedaj ji moramo s solitrom.priskočiti »a pomoč, im sicer z navrhnim gnojenjem ali poti list. Soliter nuidi rastlini po trebni dušik. Vsa ostala dušična umetna gnojila lin 'tudi hlevski gnoj, ki smo ga p odor ali pred setvijo, ne miorejo nuditi pšenici dušika ,ker se tedaj ne nahaja v takšni obliki, da ga mlade koreninice lahko vsrkajo. Ostala gnojila mo-rajo namreč prej bakterije predelati in njih dušik spremeniti v lahko* sprejemljivo obliko. Toda preden se to izvrši, preidejo tedni in tudi meseci. Čemu mladi pšenici že sedaj dušik,? Potrebuje ga za svoje redno življenje, za svoj razvoj, ker se dušik nahaja v vsakem, najmanjšem dolu rastlinice. Poleg tega je potrebno, da mlada pšenica nakopiči nekoliko dušika v svojem stamičevju, v čebulici, v svojem »srcu«, iz katerega se bodo spomladi razvila stebla. Čim močnejša bo ta čebulica, tem lepša bedo stebla in tem laže bodo mlade rastlinice prenesle neugodnosti zime. Zmotno je namreč misliti, da imliada pšenica pozimi spi. Če je hud mraz, življenje res zaspi, a ga vsak toplejši dam zopet prebudi. Po dosedanjih izkušnjah soliter najbolje učinkuje, če ga raztrosimo prvič en mesec po setvi, potem pa še vsaj dvakrat, vsakokrat po presledku enega meseca,. Na 100 m” = 1 ar potrebujemo po 1/2 kg solitra. Ne smemo pa gnojiti ne v deževnem' vremenu in tudi ne, če se za dež pripravlja, ker g« deževnica takoj raztopi im izpere v globočine, kjer ga pšenične korenine ne dosežejo. V trgovini imamo dva solitra, din sicer apnenega (niitraito di ealcio) in čilskega (nitra-to di soda). Oba vsebujeta sicer skoraj enako količino dušika, vendar moramo na splošno daiti prednost čilskemu, ker vsebuje še nekatere druge snovi. Le v težkih in mokrih zemljah je apneni soliter bolj priporočljiv. Popoln učinek pa dosežemo od dušika le, če smo pšenici pognojili tudi s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Te 3 snovi se namreč dopolnjujejo. MAH OGLAS Družina v Gorici išče pridno hišno pomočnico, ki zna tudi kuhati. Plača dobra. Naslov dobite pri upravi lista. Človeštvo in prehrana Statistika pravi, da je bilo 1. 1954 na vsem svetu 2.658 milijonov ljudi, in sicer: v Evropi 405 mil.; v Sovjetski zvezi 215 mil.; v Sev. Ameriki 234 mil.; v J už. Ameriki 121 mil.; v Aziji 1455 mol.; v Afriki 214 mil.; v Oceaniji 14 mil. Najgosteje je naseljena Evropa, kjer pride 82 prebivalcev na kvadratni kilometer, najbolj redko pa Oceanija, kjer prideta na enako površino komaj 2 človeka. Srednja gostota prebivalstva Azije znaša 54 ljudi na C 1 (športni pregled Trifunovič lil Ivkov ŠAHOVSKI TURNIR V VVAGENINGENU KONČAN Prejšnji teden so se v Wagen-ingenu na Nizozemskem končale vse partije za conski šahovski turnir, na katerem sta sodelovala tudi jugoslovanska velemojstra Trifunovič in Ivkov. Na prvo mesto se je uvrstil madžarski velemojster Szabo. Čeprav je Trifunovič izšel iz tekmovanja neporažen, se je uvrstil komaj na 6. mesto. Tudi Ivkov si ni pridobil pravice, da se udeleži medeonskega turnirja, ki bo prihodnje leto v Portorožu. Ivkov je proti pričakovanju (sodil je med favorite za prvo mesto) zasedel šele 9. mesto. Ker si Larsen in Donner delita 3., oziroma 4. mesto, bosta morala odigrati še odločilni dvoboj, če Mednarodna šahovska federacija ne bo ugodila zahtevi, da se obema prizna pravica do udeležbe na medeonskem turnirju. Končni vrstni red je naslednji: 1. Szabo (Madžarska) 13,5; 2. Olafsson (Islandska) 13; 3., 4. Larsen (Danska) in Donner (Nizozemska) 12,5; 5. Uhl-man (Vzh. Nemčija) 12; 6., 7. Trifunovič (Jugoslavija) in Stahlberg (švedska) 11; 8. Teschner (Zah. Nemčija) 9; 9. Ivkov (Jugoslavija) 8; 10., 11. Tro-janescu (Romunija) in Niephaus (Zah. Nemčija) 7,5; 12., 13. Kolarov (Bolgarija) in Alster (Češka) 7; 14. Diickstein (Vzh. Nemčija) 6,5; 15. Clarke (Anglija) 5,5; 16., 17. Orban (Nizozemska) in Hanninen (Finska) 3,5 in Lindblom (Norveška) 2,5. PRESENEČENJA TUDI V JUGOSLOVANSKEM PRVENSTVU V nedeljo so v Jugoslaviji odigrali 11. kolo državnega nogometnega prvenstva. Crvena zvezda in ma- kedonski Vardar sta proti pričakovanju dosegla v Splitu (Hajduk - Crvena zvezda 0:1), oziroma v Beogradu (Partizan - Vardar 0:1) polno zmago. Rad-nički, ki je v Novem Sadu neodločeno (1-1) zaigral z Vojvodino, še vedno vodi z eno točko prednosti pred Partizanom. V sredi lestvice je precejšnja gneča. Hajduk, Dinamo in Vardar so na prvih mestih. Državni prvak Crvena zvezda, ki je bila precej časa na repu lestvice, se polagoma dviga in je trenutno na 6. mestu. Po 11. kolu tekmovanja je lestvica naslednja: 1. Radnički 16; 2. Partizan 15; 3. Hajduk, Dinamo in Vardar 13; 6. Crvena zvezda in Špartak 11; 8. Vojvodina, Zagreb in Beograd 10; 11. Zeljezničar 9; 12. Split in Budučnost 8; 14. Velež 7. SVETOVNI PRVAKI V TRSTU V soboto zvečer je v Trstu gostovala češka odbojkarska reprezentanca, ki je lani v Parizu osvojila svetovno prvenstvo. Tržaški športniki so imeli lepo priliko, da vidijo, kako tečejo igre v tej pri nas premalo razširjeni športni panogi. Cehi so z lahkoto premagali šibko tržaško reprezentanco. Odlikovala sta se zlasti Musil in Tesar, ki sta brez dvoma najboljša igralca na svetu. Stava 14 - PO NAŠEM BO TAKO? - Stava 14 8. decembra 1957 1. ALESSANDRIA — SAMPDORIA 1 X 2. GENOA — VERONA 1 X 3. JUVENTUS — ATALANTA 1 4. L. R. VICENZA — INTER 1 5. LAZIO — TORINO 1 X 6. MILAN - ROMA 1 2 7. NAPOLI — BOLOGNA 1 8. SPAL — FIORENTINA 1 2 9. UDINESE — PADOVA X 10. LECCO — PRATO X 11. TRIESTINA — BARI 1 12. SALERNITANA - P. VERCELLI 1 X 13. SIENA — CARBOSARDA X 1. SANREMESE — CATANZARO l 2. PARMA — PALERMO 1 knr. Od 1. 1937 do 1. 1954 s® je človeštvo pomnožilo za 24%, v Aziji sami pa za 28%, to je za 318 milijonov. Koliko ljudje zauživajo? Enota za določitev prehrane soi kalorije. Fizika pravi, da je ena kalorija enaka toplo' li. ki je potrebna, da se liker vode segreje za 1 stopinjo C. Čim več kalorij vsebuje hrana, lem močnejša je, tem več vredna, če je seveda prebavljiva. Koliko kalorij vsebuje vsakdanja hrana v posameznih državah, oziroma pri narodih, ni mogoče povsod natančno ugotoviti, ker manjkajo podatki. Precej natančno pa vemo, koliko kalorij vsebuje povprečna hrana 1650 milijonov ljudi, ki živijo- v 18 državah-Podatki so naslednji: Prebivalci Švice, Anglije, Kanade, ZDA, Avstralije in Nove Zelandije, katerih je okoli 250 milijonov, pomijejo dnevno nad 3000 kalorij, torej imajo najmočnejšo prehrano. Prebivalci Belgije, Francije, Luksemburške, Zapadne Nemčije, Grčije, Italije, Argentine im Južne Afrike, katerih je okoli 190 milijonov, imajo na razpolago dnevne obroke * 2500 do 3000 kalorijami. Manj kot 2500 dnevnih kalorij zaužijejo prebivalci Kitaj' ske, Indije, Pakistana, Japonske in Brazilije ; teh pa je na^l 1200 milijonov. Med temi je na atoline milijonov ljudi, ki ne zaužijejo dnevno niti 1000 kalorij, kar je že znak lakote. (Če bi natančno proučili prehrano ljudi na svetu, bi ugotovili, da je zadostno prehranjena le ena tretjina ljudi, ostali 2/3 pa živila v pomanjkanju). Kaj ljudje zauživajo? Ljudje uživajo hrano rastlinskega iin žival' skega izvora. Na splošno je hrana živalskega izvora laže prebavljiva in izdatnejša. To ve' lja predvsem za beljakovine, ki so najvaž' nejši sestavni del hrane. Toda na svetu je komaj 365 milijonov ljudi, ki dnevno uživa beljakovine živalskega izvora, in sicer p°' v p rečno nad 35 gramov. Sem spadajo države: Belgija, Francija, Zap. Nemčija, Švica, Angl ija, Kanada, ZDA, Argentina, Avstralija in Nova Zelandija. Vsi ostali narodi zaužijejo manj mesa in mnogi se hranijo skoraj ključno z rasllinsko hrano:- stotine milij0” nov samo z rižem, pri drugih stotinah pa Je glavna hrana kruh. 5. decembra 19f) ■•VI LIST Stran 9 BRAVO, TRDON^ANAVDUŠEN SEM! UM, ZVITOREPEC,POSODI Ml /-DR&A1.UE,-POIZKUSIL BOM.' tZ/ MURA, LED 5£ IZVRSTEN! cpnnifl^S' KAR. SPUSTITA ME,ČUTIM 1 DA BO £1.0! n/ a. ^ TAU03 61 "PRIVEŽEM /DRSALKE'. , TAKOLE OBLEČEN HO£e4 ITI Z NAMA?!ViAl 61 ZNOREL?NAVADNA BABA Sl, NE PA VOLU.,DA VEŠ! L_ _ TAUO-3 SE PRE= . OBLECI! ( Z D Al PA LE GLE3, k\'A LAKOTNIK'POKAZALA li V, Tl BOVA.UAKO SE ( DRSA,POTEM BOS it \-PAffi SAM TC>- J JAZ Tl m BOM TOeO’ DIL DRSALKE M036TER S\, ZVITOREPEC'! TO "BI TUDI 3AZ "RAD ZNAL! SE 3£ TEŽUO /v -v. , »NAUČITI? il|llpi|il y. : r . ■ : ■■■ : - PAZI ZDAJ, LAKOTNIK, NAR\SAL BOM OSMIC.O. ^ ------ &TEVILUO TRI mmAM llllltllllll it® fcšiSSi 2» rac»5 e TRD0N3A \N ZVITOREPEC STA 6E ZAPODILA PO LEDENI PLOŠČI. Jtitiitvnri huba -rluflet't h v vi ti Em 1%3/foco ■ A« 0« »Da — ga poznam,« sc je izgovarjala. »Je star hišni prijatelj.« Spregovorila »ta še par besed, nato se je Ivanka obrnila. Spotoma se je smehljala; sama ni vedela, čemu. Tista vnema in odločnost za popravo vile, se ji je zdela prava podoba Clifforda Lynneja. Prav yšeč ji je bilo. Konjsiki topot jo je zdramili, da se je umaknila kraj pota. »Praivkar sem videl Sl. 01aya,« je rekel major. »Si uredil zaradi kosila? Se mi zdi, da mu je mnogo> na tem.« »Čemiu neki?« »Kdo ve? Čudak je. toda listnico ima debelo in se ti splača, da ga držiš.« »Kaj pa'dela?« je poizvedoval Stefan. »Oh, povsod ima svoje prste vmes. Poslovne zadeve na debelo. Zdi se mi, da si mu celo všeč.« »Tako?« je vzdihnil Nartih, ki ni bil enakega mnenja. Spedwell ga je pogledal s čudnim nasmeškom na odbijajočem obrazu: »Dostfej si živel mirno življenje, ikaj ne? Nikoli se nisi zapletal v kakšne nevarne zadeve... kjer bi kri...« »Za božjo voljo,« ga je prekinil Narth. »Še to bi manjkalo!« »No, seveda ne moreš do konca življenja slepariti bližnjega. Hočem reči, da je preveč udobno igrati lumpa, ne da bi se ganil s toplega sedeža... Nikar se ne razburjaj, saj vsi vemo, da je bilo skozi deset let podjetje Narth le sleparska delavnica. — Ti pač nisi kriv, če nisi postal milijonar ali če te niso še zaprli. V ječo še lahko prideš, dragi Narth, obogatel pa ne boš nikoli.« Štefani ga je mrzlo premeril: »Kaj pomeni vse to tvoje gobez-danje?« Prešinila ga je misel, ali ni morda njegovo veselje nad tolikšno dediščino prezgodnje? Točno ob tri četrt na eno je prišel Graham St. Clay. Briljant na ovratnici je bil morda malo prevelik, tudi odišavljen je bil preveč. »Ste prejeli moje pismo?« je vprašal z naglasom, kot ga ima gospodar do zadnjega uslužbenca. Narth je namršil obrvi. Slabo se začenja! St. Clay je pristopil k mizi in vzel pismo, katero je Štefan dokončaval, ter ga je prebral od začetka do konca. »Dekle bo prišlo?« je vprašal in vrgel list na mizo. rm^Tt TAKOLE ME O, SE BOŠ PA ZEBE! ŽE OGREL/, ^ ^ / V «AR z NAMA N« P03DU ~ TO ZNA VSAK OTROK! P0G1S3, POUAZAL BOM NEKAJ TE«E- TEDENSKI KOLEDARČEK 8. decembra, nedelja: Brezmadežno sp. D. M. 9. decembra, ponedeljek: Valerij, Ciprijan 10. decembra, torek: Loretska Mati b., Melkiad 11. decembra, sreda: Damaž, Danijel 12. decembra, četrtek: Aleksander, Maksencij 13. decembra, petek: Lucija, Otilija 14. decembra, sobota: Spiridion, Just VALUTA — TUJ DENAR RADIO TRST A , Nedelja, 8. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Dramatizirana zgodba: Jules Verne-Janko Golias: »Potovanje okoli lune«. Igrajo člani Rad. odra; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Marjan Vouk: »Star adventni običaj«; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Rodgersove in Kernove melodije. Ponedeljek, 9. decembra, ob: 12.00 Iz lovčevih zapiskov: »Prvi srnjak gospoda Lipčeta«; 13.30 Revija glasbenih inštrumentov; 18.55 Koncert pianista Ir-vinga Schenkmana — glasba Debussyja in Brahmsa; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Nevidno delo v uredništvu«; 20.00 Športni komentar; 20.30 George Bizet: »Carmen«, opera v 4 dej. Torek, 10. decembra, ob: 12.00 Opoldansko predavanje: »V dolini slepih«; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Obletnica tedna: »Dan človeških pravic«; 22.00 Italijansko-slovenski kulturni stiki skozi stoletja: dr. Janko Jež: »Slovenski italiia-nisti v zadnjih sto letih«; 22.25 Čajkovski: »Labodje jezero« — Suita iz baleta. Sreda, 11. decembra, ob: 12.00 Žena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Mozart: Koncert v d-mo-lu za klavir in ork.; 19.15 šola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: »Dobre in slabe strani inštrukcij«; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Marco Praga»Vzgledna žena«, komedija v 3 dej. Igrajo člani Rad. odra, nato Glasbeni variete. četrtek, 12. decembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi M. A. Bernonija; 13,30 Glas. bena fantazija; 18.30 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Sanje malega Mirka«; 19.15 Radijska univerza: Izumi v zgodovini civilizacije; »Leča in optične naprave«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Iz zgodovine Vikingov: »Vikinška božanstva«; 21.40 Pri doma čem ognjišču; 22.00 Nove knjige in izdaje: Italo Cal-vino: »Čudaški baron«, poroča dr. Josip Tavčar; 22.15 Stravinsky: »Ognjeni ptič« — Suita iz baleta. Petek, 13. decembra, ob: 12.00 Opoldansko preda vanje: »Nova Zelandija, zaprti raj«; 13.30 Glasba po željah; 18.55 Iz Festivala v San Remu; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 O glasbilih: Brenkala: harfa, kitara, mandolina in ostala brenkala, poroča prof. Pavle Merku; 22.15 Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68. Sobota, 14. decembra, ob: 12.00 Življenja in uso de: »Lester Pearson«, letošnji Nobelov mirovni nagrajenec«; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: »Higienske naprave v tovarni in osebna higiena delavcev«; 17.00 Vokalni kvintet »Niko Štritof«; 18.00 Oddaja za najmlajše; Dušan Pertot: »Tri zlata peresa«; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 Dramatizirana zgodba: Josip Jurčič - Jože Peterlin: »Kozlovska sodba v Viš-nj?\ gori«, nato orkestra Mantovani in Melachrino; 22.00 Slovenski veseli motivi; 22.30 Kompozicije romantičnih skladateljev. vpraSmm IM ODGOVORI Vprašanje št. 419: Bral sem: »Ce se ti dela na očeh mrena, stopi na vodi, iz kravjega mleka žgani, galuna.« Kaj pomeni zadnji stavek? Odgovor: Če je bil stavek pravilno prepisan, potem ga morate takole čitati: »Stopi galuna na \a-di, iz kravjega mleka žgani«. Nič ni povedano, koliko galuna je potrebno stopiti in v kakšni količi- Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477 ni vode. »Voda, iz kravjega mleka žgana«, je prav gotovo sirotka, ker na tej se raztopi nekoliko galuna in se potem rabi za grgranje, mogoče tudi za iz-mivanje oči. Pomniti pa moramo, da je galun strupena snov in da se brez skrbi uporablja samo za obrite brade, kjer stiska male ranice in ustavlja kri. Ko pa gre za zdravljenje z galunom, mora imeti besedo — zdravnik. ŽENSKI KOTIČEK DROBNI NASVETI — Ce si od dežja dobil na čevljih madeže, jih očisti z mlekom ter z limoninim sokom. —1 Če pogoltnemo ribjo kost, izsesajmo takoj sok ene limone. Kost se bo zmehčala tako, da jo bomo laže odstranili. NAŠ RECEPT Juha iz kislega zelja: Vzemi 20 dkg zelja in prav toliko na kocke narezanega krompirja, nekoliko suhih gob ter nekaj surove narezane prekajene slanine. Vse kuhaj v dveh litrih vode 2 uri. Nato juho osoli in popopraj! — Ocvrti krompirjevi cmoki: Potrebuješ 4 debele krompirje, ki jih skuhaš, olupiš, pretlačiš.na desko, osoliš ter jim dodaš toliko moke, da dobiš mehko testo. Jajc ne potrebuješ. Iz testa napravi za debel oreh velike cmoke in jih ocvri na olju ali masti! * * * A SREBRNA POROKA V nedeljo sta praznovala 25-letnico poroke g. Martin Tavčar in njegova soproga ga. Ema, starši našega najmlajšega sodelavca g. Davorina Tavčarja iz Trsta. Ob tem veselem dogodku jima svojci in prijatelji iskreno čestitajo ter žele še mnogo srečnih dni v skupnem življenju. Čestitkam in voščilom se iz srca pridružuje tudi Novi list. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 7. dec., ob 20.30 v Borštu, v nedeljo, 8. dec., ob 16. In ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici Josip Tavčar PRIHODNJO NEDELJO V nedeljo, 8. dec., ob 17. uri v Ricmanjih nastop gojencev Igralske šole SNG s komedijo I. A. Krilova NAUK HČERAMA Na sporedu so tudi folklorni plesi, ki jih bo izvajala folklorna skupina »Breg«. Dne 4. decembra si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 624—626 lir 23,60—24,20 lir 80—85 lir 118—127 lir 1600—1680 lir 147,75—148,50 lir 12—15 lir 145—146 lir 708—710 lir 4850—5050 lir »Da; gospodična Bray je sprejela povabilo. Kmalu ibo tukaj,« je odvrnil prav hladno. Kitajec se je zarežal. »Aj, aj, naš Narth ubira drugačne strune! Pustite; ostanimo prijatelji. Vi me ne poznate še. Doma sem vajen ukazovali. Zato se vam zdim tako oblasten, da kar vihale nosove. Pa se boste že privadili...« Sluga je javil, da je prišla gospodična. »Da, da, naj kar vstoipi,« je ukazal Kitajec. Štefan iNarth je sedaj prvič opazil, da je nečakinja lepa. V okusnem, preprosto rezanem kroju se je odražala njena vitka postava. Velike oči, ki so se ji smejale izpod klobuka, in kostanjevi lasje cikirog rožnatega obraza so jo delali nadvse /mikavno. Kitaj ec j° je občudoval kar z odprtimi usti, da ji je rdečica šinila na obraz. »Ivanka, predstavljam ti gospoda St. Claya.« Ponudila je majhno roiko v rokavicah, mladi tujec se je globoko’ poklonil. Še preden jo je utegnil pozdraviti, so se nenadoma odprla vrata. Vstopil je elegantno oblečen mož s prodirnimi očmi in ukazovalnega ob-nasanja. Stal je na pragu in pogledoval zdaj Nart ha, zdaj St. (lava. Dekleta, kakor da ni opazil. Štefan se je ikotn a j ojunačil: »Želite, gospod? Morda sle se pomolili. Tu je 'moja pisarna.« »Popolnoma nič se nisem zmotil, gospod Narth,« je odgovoril s takim glasom, da je kar prevzelo Ivanjo. »Motite se vi, kaikor že tolikokrat v življenju, ker spravljate mojo bodočo ženo v stik s tem kitajskim lopovom in moirilcem Fing-bojem!« St. Clay je nehote porinil na kitajski način oh e roki v rokave in je v lepi kitajščini izblebetal: »Ekscelenca!« Ivainlka je strmela v prišleca. Saj lo je on, ponosno ‘zravnan na pragu, in siplje strele iz oči na rumenca. Oin: Gliiford, njen žaro-cenec. X. — Fing-ho' se je 'kmalu zavedel. Suženjsko upognjeni hrbet se mu je zravnal. Iz črnih mongolskih oči mu je švignil blisk, da je Ivanko kar zamrzelo. Čez hip je pa že zavzel mimo, skoraj pohlevna zadržanje, katerega je vedno kazal. »Kaj pomeni ta neopravičljivi udor?« je vprašal s pislkajočim glasom. Lynne je od m akinil pogled sklozi vrata v sosednjo sobo, kjer se je bohotila pripravljena miza za pojcdlino. »Če me hoče gospodična povabiti, bom rade volje njen gost,« je dejal mirno in zvonko. Ivanka je 'brž prikimala. Presenečenje jii je kar odvzelo besedo. Zadeva s skrito kobiro se ji je zazdela jasna: St. CIay, ta olikani in jeguljasti tujec, ki ga Lynne imenuje Fing-ho, smrtno sor vraži njenega zaročenca. Ob strašni zavesti ji je srce kar otrpnilo. »Gospod Narth!« Kitajcev glas ni več mogel skriti besa. »Por vabili ste me k mizi skupaj s to gospodično. Upam, da ne boste dovolili temu...« Jeza mu je zadušila besedo. Štefan 'Narth, vesel, da imoire pdkazati malo oblasti, je ukazal nečakinji: »Ti se ne gani od tod!« Do mladeniča na praigu, ki se mu je posmehoval, pa ni mogel ubrati pravega tona. »Him... gospod Lynme,« je jecljal. »Zdi se mi, da... malce pretiravate... Želel sem, da Ivanka spoizna... hm... tega prijatelja.« »Vašega, toda mojega ine,« je bruhnil Lynne. »Mislim, da imam pravico preprečiti, da bi moja bodoča žena sedela pri mizi s človekom, kateremu se. zdi pravilno poslati na oni sivet vse, tki so mu napoti...!« (Dalje)