72. Številka. Ljubljana, v četrtek 31. marca 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI MRI Ishajs mk dan sveder* »mil nedelje in prasnite, Ur vslis po poiti prejeman ca avst r o-oge rek e defteie u vse leto 16 gld., xa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., t* jeden MCHTi 1 gld. 40 kr. — Zs Lj obijao o brss pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCana se po 10 kr. na mesec, po SO kr. sa četrt leta. — Za tuje deiele toliko vec, kolikor poštnina snaia. — Na narocbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. Za osna a i fa plačuje se od Itiristopno petii-rrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat titka, po 6 kr , te se dvakrat, inpo 4 kr., te se trikrat ali večkrat tibla, Dopisi naj se isvoli franko vati. — Rokopisi se ne vraču jo. — Uredništvo in apravniltvo je na Kongresnem trga It. 12. 6 prsvuiltvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, rek lam ar i ie oznanila, 1 ). vse administrativne stvari. Telefon dt. 3-i. wicz! Varujte pravice parlamenta! Verkanf [dm. Foftn]: Vaš govor je bil tudi konfiskovan !), a pri glasovanja predlog ni dobil dvotretjinske večine. Wolf je očital predsednika, da včeraj ni pravilno postopal, ko je vprašal zbornico, če podpira predlog o prijoriteti nujnih predlogov, mesto da bi ga dal na glasovanje, ter je zahteval, naj to takoj popravi. Predsednik se je oj ravi:eval, na kar mu je \V o I f zaklical: Dnevni red današnje Beje je sestavljen proti opravilnika. Zbornica je potem začela razpravo o nujnih predlogih glede podpore po ujmah oškodovanih okrajev. Kern je predlagal, naj se vsi ti predlogi odkažejo budgetnemu odseka, ki naj se voli jutri in ki naj že v petek o predlogih poroča. Schonerer je rekel, da je treba pribiti, da nemške stranke niso hotele podpisati njegovih predlogov, naj se obtoži ministerstvo zaradi dogndb na visokih šolah in zaradi jezikovnih naredb, ker so to obvezno obljubile grofa Thunu in baronu Gautschu. Nemški posNnci so se s tem v najvažnejših vprašanjih izneverili. Gross izjavi da so Schonererjeve trditve izmišljene. Đielohlawek: Vi ste šli na dopust, ko smo bili v največji otiski. SchGnerer: Zakaj ste odrekli podpise ? To jo glavna stvar. Ker ste hoteli preprečiti obtožbeni predlog: Iro: To je Steicwender sam povedal. Gre gor i g: Iro je glavna stvar! Iro: Tepec! Wolf: Generalni zakupnik neumnosti v vseh provincah. Gregorig: Stranka častne besede. Schonerer: Molčite. Gregorig: Rufijan! Idite v Krugerjeve nlice! Schonerer: Razprava o jezikovnih nared-bah je najvažnejša vseh zadev, ker so naredbe začetek in konec vsega zla. Ako nemški poslanci tega ne uvidijo, naj se domenijo s svojimi volilci. B i e I o h I a w ek : Ze zopet komaniira! Schonerer: Odrekli ste podpise ! Pessler je rekel, da je razjarjenje radi postopanja klerikalcev veliko. Kern: Katoliške ljudske stranke! Pessler: Beseda klerikalec vendar ni žalitev. Kern: Da, žalitev je. (Veselost.) Pessler: Ne verjamem. Klerikalec Doblhofer je moral bežati z volilnega shoda in je svoj klobuk na shoda pa stil. Doblhofer: To je laž. Pessler: To je bilo v vseh listih. Rarnmerju se je ravno tako godilo. Poleg namestništva imamo na Gorenjem Avstrijskem še jedno vlado, katero vodi Ebenhoch. Eben-hoch: Tega sami ne verujete! Pessler: Pa je vendar tako. ko pa je bilo lani glasovati o podporah po ujmah zadetim okrajem, je katoliška stranka odšla iz dvorane, Ebenhoch pa je proti podpori glasoval. Zaunegger: Jaz bi bil za Vaš predlog glasoval, da sem bil tu: Wolf: Pustite se napažiti za linški muzej. Pessler: Rogl in Scha-chinger sta rekla, da kmetje niti večje podpore nečejo. Schachinger: To ni res! Pessler: Tu stoji v zap.sniku! Svoje postopanje ste opravičevali z brošure „Smo-li izdajice?" Za kmete se ne menijo, a ko je bilo Gališki darovati 100 milijonov in z državnimi sredstvi podpreti dve propadli družbi, tedaj so bili koj pri rokah: Boeheim (Schachmgerju): D<\, gospod dekan, to so morali tudi davkoplačevalci plačati. Pessler je končno predlagal, naj se predlogi glede podpor odkažejo posebnemu o fseku. B o e h ei m je podpiral Pesslerjev predlog, Doblhofer je opravičeval svoj predlog in mej drugim rekel, da bi on že to in ono Btoril, da pa ne sme, ker sicer pride Ebenhoch in ga grozno ošteje. Pessler mu je rezko odgovarjal. Potem so govorili Tanackievvicz, Szajer,Abrahamo-vvicz, Kittel in Resel, kateri je zlasti po klerikalcih udrihal, potem pa je zborn ca odklonila predlog, da se predlogi glede podpor odkažejo posebnemu odseku. Dr. L a g i n j a je dobro utemeljil svoj predlog za podporo raznim istrskim okrajem. Kaiser je imenoval Schonererjeve napade sum ničema; o dol-žit v ah, katere je izustil, je samo slišal. SchGnerer: Vi ste nam to sami povedeli. Steinwender: Ni res; razumevajte nas prav! Schonerer: Dejstvo je, da obtožbe niste podpisali. Steinwender: Poslušajte vender, kadar se z Vami govori. Schonerer: Podpisali niste, to je dosti. Kaiser: Kdo izmej nas je povedal, da smo Gautschu ali Thunu kaj obljubili? Schonerer: Ali ste podpisali? Steinvvender: Schonerer beži. S ch les i ager: Fig v mož! Kaiser: Kar je Schonerer trdil, je Vabilo na naročim. Slavno p. n. občinstvo ulj)ud»o vabimo na ■ovo ssreebe, staro gospode ssroeslbe pa, ks-S*-rim bo potekla koncem meaeea nsročniue, prosimo, da Jo ob pravem easu ponove, da po-alljaaje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa ljubljanske naročnike brea poillja- nja aa dom t Vse leto. . . gld. ia — I Četrt leta. . . gld. »•»<» Pol leta. . . »t «»-50 I Jeden meaee. „ l-io Za pošiljanje aa dom se računa lo kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. N pošiljanjem po p o * i I veljat Vse leto . . . gld. 15*— I Četrt leta . . . s;ld. 1— Pol leta ... 99 S*— j Jeden meaee . 1*40 sjsjfT- Naročaje ae labko a vaaktm dnevom, a k kratu se mora poslati tad! naročnina, drugače se ae oziramo aa doticao naročilo. pat*" lAmt ae n«4i»vl|a I o. dan po potekli narof-■Inl brea o.lra va»fcen*n+ kdor ne vpoalje late ob prav/asa! enan. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Državni zbor. Na Duuajn, 30. marca. Seja se je začela malo pred 12. uro. Zakasnitev je Fnnkeja in Wolfa nekoliko vznemirila, da sta začela ropotati, kakor v gledališči. Soc.-dem. dr. Verkanf je zahteval, naj se njegov predlog glede konfiskacije državnozb rekih govorov postavi takoj na dnevni red. V kratkem pride neki Časnikar pred sodišče, ker je obelodanil nekoj v drž. zboru podanih interpelacij. V Kralje vem Gradci so bili konfukovani državnozboreki govori, in moravsko šlesko višje sodišče je izreklo, da interpelacije niso deležne imunitete. Kam pride drž. zbor, ako se odpove svojim privilegijam ? Govornik je zahteval, naj se njegov, v tej stvari podani predlog postavi še danes na dnevni red pred dragimi nujnimi predlogi, ako zbornica tema pritrdi z dvotretjinsko večino. Predsednik Fuchs je rekel, da postavi predlog jutri na dnevni red, ako zbornica to z dvotretjinsko večino odobri. Verkanf: Vi merite z dvojno mero. Resel: Vstanite, gospod Abrahamo- LISTEK. Odlomek najdenega ženskega pisma. Francoski spisal Alfonz D a ude t. (Konec.) ,1'a poskusiš lahko, dragi zet, saj moja mo-distinja, kadar dela klobuk, tudi rabi glavo iz voska," je nadaljevala mama. Začudeno jo je gledal Krnil nek»j časa, ter končno vendar vsaj v toliko privolil, da me vzame odsihmal v atelije- ter me skrije za Špansko steno, od koder bodem sama vse lahko opazovala. Dražega dne že sem sedela za steno. Naročila sem moža, naj pride, ako potrkam, precej k meni za steno. Kmalu je prišla slabo oblečena ženska, »model", in čudila sem se sama sebi, kako je bilo mogoče, da sem postala na tako revno osebo toli ljubosumna. Ah, draga moja! Ko pa sem videla, kako je brez srama stala poleg mojega Emila, zgrabila me je jeza in potrkala sem na steno. Pribite 1 je k meni, a ko je zapazil mojo nejevoljo, se je smeje vrnil k modelu. Mirno, kakor kip iz kamna, z raz- česanimi lasmi se je postavila na estrado. Vse je j bilo tiho, le bitje mojega srca sem čula. Hkrati se oglasi moj mož: BLevo nogo! Postavite naprej levo nogo!" — Model ga ni razumel, moj mož pa je stopilk njema, sklonil se ter ga prijel...... Oh! Groza I To je bilo preveč! Meni ni bilo mogoče več strpeti in skočila sem po koncu ter potrkala srdito na steno. Jokaje sem mu padla v naročje ter zaihtela: .Nič več ne morem tako trpeti, ljubček moj, res ne morem Ia ... in naslonila sem glavo na njegove prsi ter glasno jokala. Ker je videl, da me ne more potolažiti, odslovil je model z nejevoljo . . . Po tem strašnem dnevu ni Šel več dnij v atelije. Žalosten je ostal le pri meni ter ni niti svojih prijateljev obiskoval. S strahom sem ga vprašala nekega dne, zakaj nič ne dela. „Brez modela ni mogoče delati," mi je odgovoril kratko in vedela sem, da je užaljen. Čutila sem se krivo in iskušala 8 poljubi in objemi razveseliti ga ter ga prosila, naj gre vender v atelijć. Ubogal me je in nekaj dni delal brez modela. A vsak večer se je vračal nezadovoljen j domov. Šla sem tudi sama večkrat k njemu ter ga navduševala k delu. A nikdar ga nisem našla pri dela. Ležal je le na divanu ter mirno pulil. Nekega popoludne sem opazovala nedovršen kip rimske žene. Zdelo se mi je, da je njeno telo podobno mojemu, ter mislila: če je res nemogoče izvršiti brez modela kip, stala bi mu — sama. „Kakšna pa mora biti vendar ženska noga, da je lepa?' sem ga vprašala. Z umetniškega stališča mi je razkladal lepoto telesa, pokazal, kaj še manjka modelu in kaj je brez živega modela nemogoče, umetniško izvršiti. Ubogi mož! smilil se mi je, ko sera mu gledala v njegov žalostni obraz. Ko pa je končal, stopila sem za Špansko steno, storila vse ravno tako hitro, kakor oni grdi model ter stopila izza stene. Tiho sem se splazila na estrado ter sa postavila tako, kakor je stal kip rimske žene. Ni me zapazil, ker, utopljen v kip, je bil obrnjen proč od estrade . . . Ah! draga, kolika vznemirjenost, ko se je obrnil k meni! Zarudela sem in jokala bi bila najraje. On pa mi je pomogal iz zadrege, smeje se mi je približal in ... . moj Rog! če bi to izvedela mama!. . . prazno blebetanje. Schonerer: Podpišite! Tu Vam dam predlog šh jedenkrat! Kaiser: V težkem boju, kateri bijemo, je dolžnost vsakega posameznika, se podrejati. Schonerer: Mi se ne bomo nik Jar podrejali. Pommer: Diktator! Sc ho nerer: Vaše čenčanje ne imponra nikomur! Kaiser: De;st,vo je . . . Schonerer: Da mste podpisati. Lueger: Idite domov in se naspitn. Gregorig: V Kruger-jeve ulicH! Kaiser: \Volf je bil poučen o vsem kar se je zgodilo, mogoče je torej le dvoje, ali da ni Schonererja informiral, ali da mu m povedal resnice. Schonerer: Povejte, zakaj pr--dlog i ne pod- ! pišete. Kaiser: Scl.onerer napa lerer priliko na-stopiti z vel.kim govorom, a Kaiser mi je pojasnil, | da je njegova stranka moralno prisiljeni, to opu- j 3 ti ti. Iro: Steinvvender se je še ostreje izraz d. j T lir k: Nemški volila obsojtjo odločno razpor in j tudi kompromis pri volit vi v dalegaeije. Kit tel je konstato val, da so nemške stranke j pri posvetovanjih z Guutschera bilo in merito zadovoljne z njegovimi naredbami, samo formalno ne. Wolf: V Hebu smo prisegali. Schonerer: Ali je bilo to tudi čenčanje? Dr. Steinwfnder je rekel, da njegova stranka meritorno ni bila zadovoljna z Gautsche vimi naredbami, formalno pa, a obljubili mu nismo ničesar. Wolf je bil o vsem informovan. Laž je, da smo kaj obljubili in ta laž pade na Schonererja. Schonerer: Zakaj niste podpisali? Steinvven-der: Ker \Volf proti dogovorom z Gautschem ni protestoval. Prepir je trajal še precej časa. Schonerer je vsako besedo in navedbo zavrnil z dejstvom, da nemške stranke obtožnega predloga niso podpisale. Nemci so se obnašali tako surovo, tako podlo, kakor s - piane barabe nikdar ne obnašajo. 0, ta nemška kultura! Dr. Funke je izjavil, da Schonerer svojega predloga ni predložil njegovi stranki v podpis, in da ni njegova stranka Gautschu ničesar obljubila. VVolf je nag'ašal, da je njegova stranka v boju proti jezikovn m naredham konsekventna, druge nemške stranke pa da dihajo jubilejski zrak in mi-s'ijo na svoje gumbnice. Jedni mislijo samo na to, kako zavarujejo svoje mandate, pri drugih pa je m«roda,en upljiv dr. Luegerja, V stranki nemških nacijonalcev jib je mnogo, kateri se ne puste za nos voditi in kateri so se naveličali profesorske ošabnosti. Ni shode so liberalci in nacijonalci radi z nami hodili, ali z nami se skupno posvetovati jim ni ugajalo, ker bi potem ne mogli z Luegerjem in z veleposestniki mešetariti. Lueger je takrat, ko je postal župan, obljubil, pobijati nemške radikalce. mki meji bojne čete v toliki množini, kakor bi se hoteli vsak hip zgrabiti. Mej zorijskim in carigrajskim dvorom so se menjale ostre nite>, zlasti še tedaj, ko so našli Turki v Makedoniji več sklad šč orožja in streljiva, o katerem se sod', da je bolgarskega vira. Sedaj pa se je napetost polegla vsaj začasno. Bolgarska vlada ;e odnehala in sultan je sporočil takoj v Zorijo svoje prijateljske namene. Odtlej se je s pomnoževanjem ob bolgarski meji prenehalo na obeh straneh. Anglija in vzhodna Azija. Stari Salisbury ima sedaj jako težko stališče ter bode raend* od-lotil vodstvo zunanjih del Politični vzduh je radi ruskih vspeho'/ jako viharen, in vsi angleški časopisi so složni v trditvi, da je dobil vpljiv in ugled Anglijo na Kitajskem hud udarec. Nekateri listi, mej temi celo „Times", zahtevajo, nuj Anglija na-pove Rusiji vojno, ako ne z »pusti Pott-Arthurja. Nu, Anglija ima navado groziti! Napetost mej Ameriko in Španijo se je zadnje dni nekoliko polegla. Danes sta imela Sa-gasta in general \Voodford važno, baje poslednjo sejo v zadevi Kube, kamor hoče poslati Amerika po močno ekspedicijo. Mac Kinley se vspešno ustavlja bojevitim hujskačem, in min isterstvo ga podpira. Republikanska in demokratska stranka pa sta se zvezali ter bodeta na kongresu odrekli vladi vsa-koršen kredif, ako ne napove Španiji vojne. Hujskači hočejo v Newyorku, Chicagu, Bostonu in v drugih večjih mestih prirediti velike meetinge proti mirovni vladi in proti Španiji. V Durangu so na takem shodu in effigie sežgali Mac Kinleyevo sliko. V vVashingtonskem senatu je predlagal demokrat Ravvlins resolucijo, s katero se priznava nezavisnost Kube in se napoveduje Španiji vojna, republikanec Foraker pa je stavil resolucijo, s katero naj ae prizna nezavisnost Kube. Tudi španski šovinisti hujskajo na vso moč ter povdarjajo, da mora Špa nija Ameriko prenagliti, ako jo hoče premagati. Dopisi. Iz Hrenovi«, 29. marca. Dne 27. t. m. je sklicala naša kmetijska podružnica shod na Slavinje k Pikcu, da bi se možje posvetovali o izboljšanju kmetskega stanu in poslušali nasvete ravnatelja kmetijske družbe v Ljubljani, g. G. Pirca. Ta misel, katero je sprožil in oživotvoril g. F. Kavčič z Razdrtega, je vzbudila splošno zanimanje, zlasti, ker smo vedeli, da bo na shodu pogovor o snovanju prekoris'nih mlekarskih zadrug. — Točno ob 4. uri popoludne je začel govoriti g. ravnatelj več sto posestnikom iz tukajšnje okolice. Pozdravil je navzoče z veseljem, da se podnanoška Pivka vender vzhaja iz stare odrvenelosti ter gleda iz starih spominov na boljše čase. Zagotovil je občinstvo, da je pomoč v to svrho gotova z vseh kompetentnih strani ; treba le začeti z izboljšanjem živinoreje, zlasti reje mlečnih krav. Proč z izrejanjem volov, proč z jalovo živino; za to niso naši kraji. Lehko dobimo vole ceneje od drugod. Sedaj ljudje premalo cenijo mleko ; prodajajo ga pa v tem kraju sploh ne toliko, da bi res kaj vrglo. — Kaj, ko bi se ljudje združili, pa bi spravili, kar je mleka odveč, skupaj in bi ga nekoliko prodali morda naravnost v Trst, a iz ostalega bi delali surovo maslo in sir? Kako lep in doslej nenavaden dohodek bi bil za mleko na mesec n. pr. 12, 16, do 18 gld. I — Mlekarstvo je povzdignilo Bohinj, mlekarstvo bi pomagalo tudi Pivki, in začetek se kaže: v Postojini že deluje mlekarska zadruga, kmalu bo morda tudi tukaj. Upajmo! Kako bi poslej gospodarji pazili na posle: zakaj ima krava danes manj mleka kot včeraj? Dekla jo je slabo pomolzla, hlapec je zabil napojiti. Zakaj ? — Morda je bila žival bolna I Na mleku se najprej pozna bolezen, dočim jo sedaj opazijo, ko je že prepozno; zato toliko nesreč. — In gnoj! Koliko se ga pogubi z vozarjenjem sena v Trst, koliko ga manjka, ker ni živine ! Seno se izvaža, a gnoja se ne uvaža na senožeti in travnike. To se pravi napenjati z delom svoje moči, pa nič jesti . .. Tudi zemlja ne more dajati, če je ne gnojimo. Seno bo pa Trstu vedno ceneje, vedno manj ga bodo potrebovali, mi ga jim bomo pa ponujali v slepo ceno; a zemlja bo osirotela. sedaj ji manjka zlasti fosforove kisline, zato peša tudi živina: majhna je, medla, grize jasli, liže slane stvari itd. — To gnojilo moramo umetno nadomestiti, pa za to treba denarja. Odkod denarja? Vse ježe zadolženo. Ostal nam je le še os-bm kredit z — ReitT osenovimi posojilnicami. Tako posojilnico se lahko osnuje tudi tukaj, če bo podpiral sosed soseda. Umetna gnojila pa preskrbuje kmetijska družba v Ljubljani svojim udom po nizki ceni. Pozneje, ko bi redili več živine, bi bilo tudi več doma'ega gnoja; mleko bi vrglo lepih krajcarjev, dolgovi bi se manjšali, in tudi za umetna gnojila bi ostal kak vinar A začeti treba. Zabiti „furengou in cesto, držati se doma, delati po zimi orodje, popravljati silovito slabo urejen« gnojišča, posvetovati se s sosedi, kako in kaj bi bilo bolje, varovati se potrat — to bi bil začetek; in po tem zadetku pojile rado tudi izboljšanje — počasi, a gotovo. — Kmetski stan je časten stan, a čast se mu še poviša s tem, ako bo kmet sam spoštoval svoje delo, spoštoval samega sebe. — Potem je g. ravoatelj razložil bistvo zadrug ter pokazal s popularnimi primeri, koliko imajo prednosti, če se vodijo prav, če imajo zadružniki mej seboj zaupanje, če so gleda na poštenje, snažnost in red povsod. Zadruga ima svoje registrovano ime, ima kredit, ima svoje pravice; zidruga je toliko trdnejša, kolikor zvesteje se je drže zadružniki. Ona nakupuje na svoje ime otrobe, oljnate prešo, naroča stroje; zadružniki pa morajo gledati, da dobiva vedno več in vedno boljega mleka. — Počasi pojde. počasi se spreobrne na bolje, da si b »do morda ženske godrnjal^, ker jim z mlekom izgine posebni zaslužek. V podporo se dobi za nekoliko let tudi brezobrestno posojilo, a največ bo hasnilo to, kar si bodo ure dili posestniki mej seboj, kolikor si bodo pomagali sami. — Pozneje bo treba inislti tudi na rejo an gleškio. prašičev, sedanji so predragi. Če bo sirovega masla toliko, da bi ga ne mogli razpečati doma, pojde pa čez morje v Indijo. A dotlej — je kon-čaval g. ravoatelj — bo naše kmetijstvo še znatno izboljšano, pridelek se gotovo podvoji. Več mleka, več denarja; več denarja, več živine; več živine, več gnoja, — večji pridelek. In tudi potem se bo še lahko kak voz sena prodal v Trst, a verjemite, da vedno manje; zakaj ljudje se bodo prepričali, da vrže doma pokrmljeno več. — Glasno odobravanje je pričalo, da je mož prav govoril in govoril vsem iz srca. Nekateri so de prašali, kako je z metuljivo živino in kako pomagati govedi, ki liže slane stvari in grize jasli. Potem se je razvila mej ostalimi poslušalci zaupna prosta zabava, kjer smo rekli še marsikatero v procvit kmetijstva, slednjič tudi g. ravnatelju: lahko noč in srečno pot! želeči, da bi bilo š« več takih shodov v naši okolici. Gospodom in možem pa, ki so se stvari lotili: brezozirno naprej! Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. marca. — (.Slovanska krščansko narodna zveza") je imela včeraj popoludne sejo, v kateri je sklepala o vstopu poslanca Fr. Šukljeja v ta klub. Kakor znano, je bil posl. Šuklje začetkom minolega zasedanja izstopil iz kluba, ker ni ta njega volil v proračunski odsek, ampak posl. dr. Kreka. .Slovanska krščansko-narodna zveza" je včeraj sklenila, posl. Šukljeja zopet v z prejet i v klub, kateri sklep pozdravljamo z veseljem, kakor smo z veseljem pozdravili, da se je poslanec Šuklje oglasil za pristop klubu. — (Beseda slovenskim drž. poslancem.) Pod tem zaglavjem piše .Siilsteir. Post" o zakonskem načrtu glede volilnega reda za štajerske okrajna zastopa, kateri načrt je bil deželni zbor sklenil, da razbije slovenske večine v okr. zastopih. „Slidst. Post" pravi, da bi morali slovenski poslanci takoj stopiti v najostrejšo opozicijo proti vladi, ako ta zakon predloži v sankcijo. — (Repertoir slovenskega gledaliaač ) Danes, na častni večer gospoda Raškoviča, se bodeta pela dva odlomka oper „Trubadur" in .Rigoletto* ter opera .Ksenija". V soboto bo zadnja predstava v tej sezoni. Uprizori se šaloigra .Tambor v Puebli". — (III. koncert .Glasbene Matioe") se bode vršil v nedeljo ob 5. ari popoludne v telovadnici ljubljanskega .Sokola1*. Izvajal se bode, kakor smo že poročali, prvič Bachov pasijon po sv. Matevžu, To gigantsko, veličastno, na višku sklad bene umetnosti stoječe delo, z zbori, solo-spevi in orkestrom, zahteva največjega znanja tako o I pevcev kakor od godbe in dirigenta. Dt se i »ti pevski zbor .Glasbene Matice" toli težavnega dela, je častno i za društvo i za gosp. pevovodjo. — 0 skladbi Bachovega pasijona prinesemo v sobotni številki iz peresa g. koncertnega vodje, Joa. Ć e -r i n a obširnejše poročilo. Nadejati se je, da bode ta poslednji in najtežavnejši letošnji koncert »Glasbene Matice" prav dobro obiskan, in da privabi mnogo posetnikov tudi z dežele. — (Tretji glasbeni večer .dolenjskega pevskega društva" in .Glasbene Matice" ▼ Novem mestu) bo dne 2. aprila v čitalnični dvorani v Novem m- atu. Iz prijaznosti sodelujejo: Gospodični : M. Dolenčeva (srednji Klas), Alb Sark (višji glas); gg. prof. „Glasb^ne Ml.;ce" v Ljubljani : K. Hoffineist"r (kl*vir), Jul Jimek (cello), Job Vedral (violina). Zbore vodi društveni pnvovodja g. Ign. Hladnik. Vzpored! 1. a) „Zadnji k-zarec " Napev i besede Fleiscbmannove, barro. Jos. Čerin. b) .Rožmarin." c) .Sem slovenska deklica u Narodni pesni, harmonizovul Matej Huhad. 2 1 Wieniaw.ski : Legenda za gosli s spremljevanjem klavirja. 3. ai I z Kaaon: .Sen." b) Fr. Chopin: „Poloneaa " c) Ga-derevvski: .Menuet." Igra na klavirju. 4. K. II iV meieter: a) .Slovo." b) „Pogovor." Pesni za višji in srednji glas s spreml|Hvanjem klavirja. 5. a) Jul. J um k: .Romanca." b) K. Davidov: „Pri vodometu." Igre na cello s spremljevanjem klavirja G A. Dvt rak : Dva stavka i/, trio v B dur za klavir, gosli in cello. 7. Jos. H-ydn: Zbor št. 13 iz „Stvarjenjau, — Mešan zbor. — (Tatvina ) Mej 15. in 17 t. m. je neznan zlikovec posestniku Janezu Lam petu v Dolenjem Lopato iz tamega predalčka zaklenjene skrinje ukradel dve hranilnični kuj žici na katerih jedno, ki se je glasila na ime Janez Lampe, je bilo naloženih 380 gld., na drugo, ki se je glasila na ime Marija Latnpe, pa 445 gld. Lampe je tatvino zapazi šele 23. t. m. Izkazalo se je, da sta bili kji-žici že 18. t. m. realizovani. — (Trojčke) in sicer same deklice je povila dne 30. t. m. žena Martina Tomažiča občinskega sluge v Tržiču. — (Žganje ga je ubilo.) V nedeljo našli so ljudje v gozdu mej Krašnjo in Vrhom 291etneLra posestniškega sina Fr. Kompalska iz Krafinje m: tvega. Kompalšek je dan popr»j popival v neki krčmi in se toliko žganja privoščil, da je na potu na Vrh obležal in umrl. — (Promocija.) Dne 29. marca t. 1. bil je gosp Fran P e i 11 e r, c. kr. avskultant pri c. kr. drž vnem pravdništvu v Mariboru, doktorjem prava promoviran. Častitamo t — (Nezadovoljni Celjani.) Piše se nam iz -učnem ministerntvu. — Na jednoraz-rednici v Vel. Trnji pri Krškem provizončno ali detintivno mesto učitelja vo litelja s plaeo IV. plač. razreda, stanovanjem in 30 gld. funkc. doklade. Prošnje do 2 0 aprila pri c. kr. (»kr. šol. svetu v Krškem. — C. kr. notranje ministarstvo razpisuje provizorno m>-->to pomožnega arhitekta za kulturne stavbo v Dalmaciji. Letna plača 1350 gld. s patnino in dietami Delokrog pri d^ž. namestništvu v Z idru Prošije pri d^ž. namest-ništvu v Zadru do konca aprila t. 1. * (Dr. Petar Matković.) slavni hrvatski zgodovinar in zeinljepisec, odlični člen jugoslovanske akademije častni člen peterburške in srbske znanostne akademije, plodoviti pisatelj in vseuči-liščni prof-*s >r jo mmolo soboto na Dunaj t umrl. * (Poljska cerkev na Dunaju.) Avstrijski cesar je podaril duuajsk m Pomakom takozvano „Hofgardekirchn" na Ronn\vegu. V t^j cerkvi bodo imeli poslej vsi dunajski Slovani svo,e versko središče, kjer se bole pr.d>govalo, spovedovalo itd. v poljščini. * (Šest oseb umoril.) V soboto ponoči je umoril v Nawandr-su pri EtVTSUXeU delavec Duval rodbino seštetih oseb. V to ivthc je ukradel pri nekem puškarju dve puški, tri samokrese in kara-binec. Zleznl je v hišo ter nstrelil moža in ženo, nato je prerezal petletni hčerki vrat ter ustrelil dva, 7 in 9 let stara dečka Potem je preiskal vse sta novanje ter izmaknil veliko vrednostnih papirjev. V jedni sobi je opazil še popolnoma hromo taščo umorjenega Leblonda, katero je tudi ustrelil. Zukra d^mmi stvarmi sj je odpeljal rojjar v Lisieux kjer so ga zgrabili. Velika množica ljudij je hotel-t brezvestnega morilca kar takoj linčati« * (Bojčeva soproga zastrupljena.) S iproga znanega ritmoj-tra B j :eva, adjuta ta bolgarskega kneza, ki je v družbi s prijatelji zadavil svojo ljubico, igralko Simon, soproga tega lopova ie b la v lastnem stanovanju te dni zastrupljena. Pokojnica se je mej obravnavo svojega moža vedno smejala ter se čud la, kako more delati sodiš Je njuuemu soprogu radi kake umorjene igralke tolike sitnosti. Vsled tega jo je vse obsojalo. Preiskava še ni dognala ali se je sama umorila ali jo je kdo drugi zastrupil. Zaprti Bojčev se ni dosti zm-nil za so-progino smrt. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. člani slovenske drame v L;ubljani, sodelujoči pri gledališki predstavi v Kranju dne 27. t. m kot prebitek 6 kron. — G D Kurent v Sevnici 2 kroni 2 0 vin., nabrane v veseli družbi na Radni. — Skupaj 8 kron 20 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost. — ..Matica Hrvatska". (Dalje.) .Kralje v i ć Radovan". — Ta tragedija se je predstav Ijala koncem lanske sezone, in je prvi poskus mlade, dvajsetletne devojke. No, gdč. Id* Fiirst kaže zares lep dramatski dar. Dialog je duhovit, poetičen, živahen in — kar je glavno — tudi dramatski Le tu pa tam se gospica pisateljica ni mogla otresti nekih priviligiranih, patriotskih fraz, ki niso vedno na mestu. — Tragedija ima pet dejanj; vzeta je iz hrvatske zgodovine — iz leta 1091. — Tri vesele igre („Stričeva oporuka", .Prva kiša", .Začarani ormar".) Te tri vesele igre Millerja so nedolžne .šale", v katerih sicer ni posebnih intrig, ki pa bodo malim odrom prav dobrodošle. Najbolja (.Začarani ormar") se je lani predstavljala v Zagrebu in je dosegla dostojen uspeh. (Dalje prih.) Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 31. marca. Tekom prihodnjih dnij izide cesarska odredba, s katero i m e nuje cesar presumptivnega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda d ' K s t e svojim namestnikom ▼ nekaterih vojaških in tudi v nekaterih civil • nih zadevah. Dunaj 31. marca. V desnici je zavladala velika nevolja proti minist. pred sedniku grofu Thunu, ker meri vse njegovo delovanje na to, da ustrežeobstruk-cijskim strankam, in ker Jcelo v takih personalnih vprašanjih, v katere se prav za prav nima nič vtikati, deluje v smislu opozicije in pritiska na desnico, naj se uda. Ako ministerski predsednik ne odneha, utegne tekom prihodnjih dnij, da, že tekom prihodnjih ur nastati kriza in tedaj spozna grof Thun, da ima tudi potrpežljivost desnice svoje meje. Izvrše-valni odbor desnice se snide še danes in bode češki klub po svojem načelniku dru. Englu kategorično zahteval, da se desnica n e s m e ozirati na dotične zahteve grofa Thuna. Dunaj 31. marca. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister dr. Kaizl z daljšim ekspo?ejem predložil proračun za letošnje leto. Naznani je, da so se prebitki od oktobra skrčili in sicer od 4 milijonov na nekaj čez 400.000 gld. Naznanil je dalje, da vsled parlamentarne obstrukcije vlada ni mogla izvršiti nobene investicije, za katero bi morala vzeti denar iz investicijskega fondi, in je pojasnil stanje davčne reforme, obžaluje, d * dosezsjo f a s i j e komaj minimum tega, na kar je vlada raču-n-la, in da izidejo vsled tega stroge naredbe. Naznanil je dalje, da se r e g u 1 u e i j a uradniških plač še letos izvr.š>, da se odpravijo mitnice in 6 a s n i š k i kolek, da se ■ n i ž a \ o p r e p i r n e pristojbine zlasti za kruetska posestva, da p t bo vlada zahtevala novih znatnih kreditov za vojaške namene, ter je končno apeliral na zbornico, naj se loti resnega dela. Ob-Btrakcijonisti in soriialiii demokratje so ministra ves čas motili, desirca mu je pr trjevala. Dunaj 31 marca. Po ekspozeju finančnega ministra je zbornica volila proračunski odsek, potem pa nadaljevala razpravo o izjavi mi n i s t e r s k e g a predsednika, V imeni veleposestnikov je grof StUrgkh poživljal vlado, naj precizno izjavi, da ne pri-zn-va v adresnom načrtu desnice formuliran-ga programa, in da se po njem ne bo ravnila, ker sicer ncmškobberalui veleposestniki tudi formalno ne bodo mogli z njo hoditi temveč jej bodo morali nasprotovati. Po kratkem govoru posl. Mauthnerja je začel govoriti dr. Va.šaty, kateri utegne tri ure govoriti. Sodi se, da odredi predsedstvo večerno sejo. Dunaj 31 marca. V krogih poljskih poslancev se zatrjuje, da je cesar novega ga-liškega namestnika grofa Pininskega imenoval tajnim svetnikom. Dunaj 31. marca. Dež. sodišče je prosilo poslansko zbornico dovoljenja, da sme poslanca SchOnererja in VVolfa sodno preganjati. London 31. marca. Iz verodostojnih virov se javlja, da je predsednik Zjtdinjenh držav Mac Kinley ponudil Španski 40 milijonov funtov sterlingov, ako prizna popolno neodvisnost Kube. Zihteval je odgovora tekom 48 ur, sicer da pretrga vsa pigajanja. Frankobrod o. M. 31. marca. .Frankfurter Ztitung" je dobila iz Novega Yorka potrdilo, da je Mac Kiulev res zahteval od Španske neodvisnost Kube. Madrid 31. marca. Posredovalna akcija velesil se ne nanaša na Kubo, ampak samo na potop ladje „Maine". Narodno-gospodarske stvari. — Mestna hranilnica v Novem mestu. Načelstvo razglaša: Četrto upravno dobo skl-pajoČ konBtatujemo, da napredujemo v vseh strokah poslovanja. Denarni promet kaže prejemkov 355 404 gld. 90 kr. in izdatkov 344.825 gl. II1 „ kr, toraj skupaj 700 230 gld. I1', kr. Vložilo je v računskem letu 1895 strank 253 310 gld. 52\a kr., vzdignilo pa 920 strank 141.8G8 gld. 81l/i kr., toraj vloge presegajo vzdige za 111.442 gld. 21 kr. in znaša saldo s kapitahzovanimi obrestmi sedaj 15.023 gl. 11 kr. sedaj 46S.598 gld. 70 kr. Na hipoteke seje izposodilo na novo 127 strankam 54.260 gl. Lansko leto smo izkazali 286.270 gld. 90 kr., ter znašajo hipotečna posojila po odbitku vračil z 10.036 gld. 4G kr. sedaj 330.494 gld. 44 kr. Menjično poslovanje je naraslo od lanskega salda 8900 gld., z novimi posojili z 41.431 gl 73 kr. skup. 50.331 gl. 73 kr. po odbitku vrnjenih posojil 31.618 gld. 73 kr. na saldo 18.713 gld. Lombard se je povzdignil od salda 200 gld. na saldo 1795 gld. Naložilo se je v tekočem računu pri raznih denarnih zavodih na novo 64.240 gld. 74 kr. in znaša današnji saldo 68.181 gold. 78 kr. Nakupili smo vrednostnih papirjev in izkažemo saldo 33.270 gld. 65 kr. in tudi reservni zaklad se je deloma naložil v vrednostnih papirjih z 3279 gld. 80 kr. Upravni stroški znašaje 1616 gl. 30 kr., od katerih se nam je pa povrnilo 578 gld. 59 kr. Čisti dobiček četrte poslovne dobe znaša 2886 gld. 8 kr., vsled tega narase reserva prištevši lastni dobiček 118 gld. 541/* kr. na 6485 gl. 23 kr. Poprečna vloga letos znaša z ozirom na veljavnih 1983 knjižic 236 gld. 31 kr, reserva 6485 gld. 23 kr. pa je 1 384% vseh vlog. Ker je hranilnica novi rentni davek na-ae vzela, bode vložnikom polns 4% obresti plačevala, in upamo trdno, da bodemo tudi prihodnje leto zaključili z izdatno povišanim uspehom v vseh strokah. IT m ril so v IJiilftljanl: Dne 30. marca: Jožef Podboj, ključavničarjev lin, 20 dnij, Vodmat Bt. f>9, pemfign*. V hi r al nic i: Dne 29. marca: Terezija Knnth, gostija, 75 let, pljnCni •mfizem. V deželni bolnici: Dne 27. marca: Jožefa Lanter. gostija, 70 let, oata reloBt. — Marija Vilar, Cevljarjeva hči, 5 mes., pljučnica. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem B08*fl m. "C e ■ H Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura 7 "€ Vetrovi Nebo wu^9Bi«\. "''no deblo, je od pamtiveka n»« ^a^Ž*^^f|«v\\ k«»t uajizvratnejfte lepotilo, || S «W>r/^BK j I iznmitelja pripravi kemičnim VLJagfti k^SŽ/V l'"'''111 'i,'t balzam, zadobi pa mil w Ako se namaže zvečer ž ^MWaC^lg^y njim obraz ali drugi deli polti, ^^SStSgs^1^ lomijo «*< že tlriiKl alat* ne* ■aatae I u ukini* otl p «• 11 i. ki p«iniuu«< valed tega* 4-1 Hto bela in «*■ Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost m čvrstost; odstrani kaj nag o pege, žol'.avost, ogerce, nosno rndefiico, zajedce in dr u se nesnažnosti aa polti. — C. na vrču z navodom vred a"l«l. l.SO. Dr. aVrld«-rlku I,«*h»HcI-*» BENZOE-IKIILO. Naj milejše in najdobmdejnejse milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad f> m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m ■večer mešani vlak. — I* rt It odi v I,|abl|ano. j. k. I" rog« la Trblsa. Ob 5. urf 52 m. zjutraj osobni vlak z Dnnajr via Amatetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solno-grada. Lin ca, Stevra, Aaaseea, Ljnbna, Celovca, Beliaka, Fran-»en ateste. — Ob 11. uri 20 m. dopolodne osobni vlak z Dana i a na Amatetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariaa, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Gaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fransensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osohni vUk s Dunaja via Amatetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la Novega uaeala 1» la Koeev|*. Ob 8. ari 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 36 m. zvečer mešani v>-1. — Odhod la ljubljene d. k. v Kaaualk. Ob i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. zvečer. — Prihod v L.|ubl)aao d. k. la Haiuulka. Ob ti. uri Rti m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 2U m. zvečer. (17—72j Dotični gospod kateri je pred M dnevi v kavarni gozp. Krapela v „Zvezdl" samenjal svoj ha velo k a tajim, se prosi, da ga vrne v tej kavarni, kjer dobi svojega nazaj. (4U7-'J) «q*> lli-tttluo «t<>v«>I|«msii 1. oa istarejša posredovalnica stanovanj in složefe Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoča In aanueiea (347—22} službe iskajoče vsake vrste (moike In Ženske) sa toka| In drugo«!. Sa kolikor mogoče hitro ia vealno peatrekbo ae |aui«l. ¥I2If KICE priporoča Narodna TIskarna. Mesarska zadruga v Ljubljani naznanja slavnemu občinstva, da je tsled razpisa visoke c. kr. deželne vlade z dne 27. aprila 1895, štev. 5500, dež. zak. štev. 13, prodaja mesa ob nedeljah dovoljena le do 9. ure dopoludne in se morajo ob tej uri vse mesnice v mestu in predmestjih zapreti. V Ljubljani, dno 26. marca 1898. (189-2) Josip ZECoza-lr načelnik. »■♦♦■♦•»lav »v BI*tBe«Hooajnie«BI«*BVMB^ I i fr**r- £a(^ 2natno povečanega izdelovanja je dubiti Se jedna partija slavnoznanih Cziraegovih (14«J—9) Jon plus ultra-peronospora Irizgaln' e e ! - —■ e (za opraSevanje trt in dreves proti boleznim in žuželkam.) g " Obširni prospekti teh priznano najboljših aparatov gratla ln franko. > Refloktan'je naj blagovolć I sporočiti svoj našlo.- in stan a ter približno koliko bi • potrebovali, judinemu fa- I ln i k mit ii o I f! < I! i i « r Ferfl. Koriisi! v Sradcu. 5 D*J*T Pri primerno velikih J I;.: pr-1 j;iii Ke zajamči tudi s aam oprooaj a, TBel | Kmetska posojilnica pijanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 1, v Knezovi hiši obrestuje hranilne vloge po icsr 4-Lw|„ -»i l»rcz odlblika rentiiegu davka, ko Jetru aittdrugM nam« sa vložnik«; pl»ru|e, na kar ee občinstvo opozarja. sf" Uradne ure vsak dan od 8 do 12. ure dopoludne. ~W Sr. 178. (4«8-l 3fn mestni dekllAtal OMemraxre«liilcl v I,|ul»l|iani [e popoln ti tr<-l|«>, oziroma č-trto, peto, desto, sedmo in osmo u^uo mesto z zakonitimi službenimi pr»j.:mki Prednje je vlagati po fllužbenem potu do i£*i. aprila IHIIH pri podpisanem Šolskem oblaBtvo, C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne* 24. soJca 1898. J -4 -s. Ji -M. -i ti > ti \> (d M rt >o •iH M +-* *4