Leto LXIX štev. 162 a V Ljubljani, v soboto, 12. julija 1941-XIX fotlnbia plalana * gotovini PfCZZO —• C(I18 L 0.70 Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podružnica J Novo me6to. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. VENEC Izhaja vsak dan lintraj razen ponedeljka in dneva po praznika. s Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. 3 I Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i 1 Telefon 4001—4005. | Abbonamenti: Me«a 12 Lir«: Estero, ne-u 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 pel le in.erzioni. Filiala! NOTO meato. Concessionaria eselusiva per la pubblicitž di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Po največjih bitkah pri Biaiostoku in Minsku V teh bitkah so se spopadle dosedaj na)večfe tankovske sile Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, U. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je bilo že objavljeno s posebnim uradnim poročilom, se je z dvojno bitko pri Bialistoku in Minsku zaključila sedaj največja materialna in obkroževalna bitka v svetovni zgodovini. Zajetih je bilo 332.898 vojakov, med temi več poveljujočih generalov in divizijskih generalov. Zaplenili smo 3332 tankov, 1809 topov in mnogo orožja je bilo ali uničenega ali pa zaplenjenega. Tako se je skupno število dosedaj na vzhodnem bojišču ujetih rdečih vojakov zvišalo nad 400 tisoč mož. Število zaplenjenega in uničenega gradiva je naraslo na 7615 tankov in 4423 topov. Sovjetsko letalstvo je izgubilo skupno 6233 letal. V boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju so podmornice v severnem delu Atlantika potopile 4 sovražne trgovske ladje s skupno 27.600 tonami. Vzhodno od Peterheada jc letalstvo potopilo trgovsko tovorno ladjo s 4000 tonamL Ponoči so močni oddelki bojnih letal bombardirali oskrbovalno pristanišče Hull na Humbri in sicer z velikim uspehom. Drugi letalski napadi so veljali pristaniškim napravam v Great Yarmouthu in Bervicku, kakor tudi letališčem in žarometniin napravam v vzhodni in jugovzhodni Angliji. Pri sovražnih poskusih napadov na obrežje Ro-kavskega preliva so lovska letala sestrelila 21, protiletalsko topništvo 4 in mornariško topništvo 3 angleška letala. Dve lastni letali pogrešamo. Sovražnik je ponoči z manjšimi silami vrgel majhno število rušilnih in zažigalnih bomb na nekatere kraje v zahodni Nemčiji. Izgube civilnega prebivalstva so majhne. Berlin, 11. jul. lp. Sovjetski poslanik v Londonu Majski si je upal postaviti izredno drzno trditev, ko je dejal, da je prepričan, da bo velika bitka na vzhodnem bojišču pomenila odločen obrat sedanje vojne na korist Rusije. Nemški listi obračunavajo s to trditvijo in se sprašujejo, na kakšna dejstva opira poslanik to svojo napoved. Morda na strahotno uničevanje sovjetskega letalstva, na tisoče sovjetskih oklopnih voz, uničenih med neprestanim napredovanjem proti vsej črti, na kateri se upira boljševiška vojska. Bitka na Vzhodu se je že odločilno okrenila, toda ne tako, kakor napoveduje Majski. Zveza vseh zdravih sil na evropski celini se bije proti skupnemu sovražniku. Evropska vzajemnost se obrača nele proti Moskvi, temveč tudi proti zavezniškemu bogataštvu. Listi pravijo, da se docela strinjajo z Majskim, da je od izida tega boja odvisna nele usoda Sovjetske zveze, temveč vsega sveta. »In kakor mi, mislijo vsi ljudje, ki se zavedajo svoje dolžnosti: da je nujno potrebno s skupnimi silami uničiti nasprotnika svetovne omike.« Stockholin, 11. julija, lp. Vojaški kritik lista »Dagensnyheter proučuje v posebnem članku ukaz rdeče vlade, da naj rusko prebivalstvo uniči vse, kar more, nato pa naj beži. Prebivalstvo sicer ne izpolnjuje povsod tega ukaza in procesi proti takim, ki ne uničujejo vsega, se množe. Sovjetski komisarji so tako napravili že več napak, kajti med prebivalstvom se je v raznih pokrajinah že začelo širiti močno separatistično gibanje. Trije parniki zavozili na mine Stockholin, 11. julija, lp. Poročajo, da je včeraj jugovzhodno od otoka Aaland troje parnikov zavozilo na mine in so v nekaj minutah parniki izginili pod vodno gladino. Parniki niso bili švedski, švedske vojne ladje pa iščejo brodolomce. Ranjence so že prepeljali na suho in nato v bolnišnico. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 11. julija, lp. Madžarsko vrhovno poveljstvo sporoča uradno: Naši hitri oddelki so včeraj nadaljevali boj 8 sovjetskimi zadnjimi stražami, da bi si prido-rili prehod čez reko Zbrus. Od 9. julija dalje sodelujejo naše nagle čete pri operacijah z nemško vojsko. Naši pehotni oddelki nadaljujejo s čiščenjem na zasedenem ozemlju. Do sedaj je bilo 25.000 ujetnikov. Ujetnike, ki dokažejo, da so Ukrajinci, pošljejo domov Finsko vojno poročilo Helsinki, 10, julija, lp. Uradno poročilo finskega poveljstva pravi, da je ob vsej jugovzhodni fronti bilo v glavnem opaziti ogled; niško delavnost ter hud ogenj. Pri Lahdenpohji so finske čete vdrle za 10 km čez mejo in zajele 8 lopov ter dosti strojnic in drugega orožja. Sovjetski poskusi za prehod čez mejo so se razbili s hudimi izgubami. Od 8. julija zve- čer so finski oddelki uničili na vzhodni meji 41 bojnih voz. Vojaške operacije se nadaljujejo po določenih načrtih. Različni kraji so trdno zasedeni po Fincih. Finsko letalstvo je uničilo sovjetske obrambne naprave, bojne vozove, skladišča streliva ter vlake in prevoze. Finsko letalstvo in topništvo je sestrelilo 73 sovjetskih letal, štirje finski stroji se niso vrnili domov. Helsinki, 11. julija, lp. V zadniih 24 urah je finsko protiletalsko topništvo sestrelilo 14 sovjetskih letal, ki so hotela prileteti nad iinsko ozemlje. Mannerheimov proglas Helsinki, 11. julija, lp. Vodja in poveljnik finske vojske maršal Mannersheim je objavil naslednje dnevno vojno povelje: »Rekel sem Karelijcem, da naj nc vtaknejo sablje v nožnico, dokler Finska in vzhodna Kare-lija ne bosta osvobojeni. To prisego sem izrekel v imenu finske vojske, ker sem zaupal tem junaškim možem in njihovim ženam, ki so pripravljene na vse žrtve. Več kot eno leto je finska Karelija po slavni zimski vojni čakala, da bi prišel ta dan. Bojevniki boja za neodvisnost, slavni vojšfaki iz zimske vojne, vsi pogumni vojaki! Vzklikam vam: Karelija se dviga v svobodo. Njeni bataljoni korakajo med našimi vrstami. Vojaki, zemlja, na katero stopate, je prepojena s krvjo in trpljenjem našega naroda. To je sveta zemlja! Z vašimi dejanji bo zgrajena velika in srečna bodočnost Finske.« Položaj na vzhodnem bojišču Kljub kratkim poročilom iz nemškega glavnega stana javljajo vojni poročevalci, da vzdolž cele Stalinove črte potekajo siloviti hoji. Strašne so borbe v pokrajini Ostrova, južno od Pejpuškega jezera, potem pri Polocku, pri Lepelu in Bobru-jisku ter na juž. delu pri Novogradu-Volinjskem. Na vseh teh oddelkih se bori na tisoče tankov in stotisoče pehote. Zelo krvave so borbe tudi na besarabski fronti. Dopisniki nemških lislov poročajo tudi o sa-botažnih dejanjih daleč za nemškimi črtami. So to posebne sovjetske čete, ki se skrivajo |>o gozdovih in ki so oborožene z velikimi količinami di-namita, zažigalnimi pripravami in radio-oddajni-mi postajami. Ti oddelki delujejo v zaledju nemške fronte, kjer skušajo ovirati dovoz in oskrbo nemških čet. Prav tako pa so tudi Nemci spustili za sovjetsko bojno črto veliko svojih padalcev z enako opremo in z enakimi nalogami, ki naj jih izvrše v zaledju rdeče armade. Na vzhodnem bojišču pritiska silna vročina, zaradi katere^ trpe zelo veliko ljudje in živali. Nemci se trudijo, da čimprej spravijo v red prometne črte, po katerih se vrši dovoz za ogromno trimilijonsko armado, ki stoji že globoko na sovjetskem ozemlju. La Maesta del Re Imperatore ha risposto a tellegramma del Consiglio comunale Al telegranima di devoto omaggio Indirizzato a Ila Maesta tlel Re Imperatore dal Consiglio Comunale di Lubiana il Trimo Aiutante di Campo ha ros) risposto: »Dr. Adlešič sindaco Lubiana — 1'Augusto Sovrano ha accolto con vivo rnmpiacimenlo i sen-timenti rivoltigli dal consiglio comunale di Lubiana anehe a nome della rittadinanza e mi affida 1'espressionc del suo gralo animo per il gentilo pensiero.« Vladarjeva zahvala za čest tko ljubljanskega obč nskega sveta Ljubljana, 11. julija, lp. Na vdanostno brzo. javko, ki jo je Nj. Vel. Kralju in Cesarju poslal ljubljanski občinski svet s svoje prve seje, jc prvi pribočnik odgovoril ljubljanskemu županu; »Vzvišeni Vladar je z živim zadovoljstvom sprejel čustva, ki mu jih izraža ljubljanski občinski svet v imenu meščanov in me pooblašča, naj izrazim njegovo hvaležnost za prijazno misel.« Vojno poročilo štev. 401: Letala bombardirala Ciper in Haifo Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Naša letala so znova napadla letališče N i c o s i o na Cipru. Na tleh je bilo razdejanih več sovražnih letal. Ostali oddelki bombnikov so bombardirali petrolejske naprave v H a i I i in so bombe povzročile obsežne požare, ki so trajali več ur. Severna Afrika: Sile Osi so obstreljevale naprave in utrdbe T o b r 11 k a in so s strojnicami streljale na angleške tanke vzhodno od S o 11 u m a. Sovražnik je izvedel nočne polete na B e n g a z i in na D e r n o. Vzhodna Af r i k a : Običajna delavnost sprednjih oddelkov v pokrajini A m h a - r i. Sovražnik je poskušal izvesti polete nad | bronasto kolajno, pokrajino G o n d a r j a, toda naša lovska letala so takoj posegla v boj in sestrelila dve sovražni letali. Ponoči so angleška letala zopet bombardirala Neapelj. Mnogo škode je nastalo na zasebnih poslopjih, civilno prebivalstvo pa je imelo pet smrtnih žrtev in 83 ranjenih. Sovražna letala so bila nad Neapljem tri ure. Rim, 11. julija. lp. Ministrstvo za Vzhodno Italijansko Afriko z ganjenim ponosom objavlja, da je v Vzhodni Afriki padel dr. Francesco Bellomia, ki je bil ▼ službi v Ammaji (Djima). Tako je upravno vodstvo Italijanske Afrike izgubilo 42 uradnikov, ki so padli v boju za domovino. Med uradniki ministrstva za Italijansko Afriko, ki so padli na polju časti, so bili trije odlikovani z zlato vojaško kolajno, štirje s srebrnimi kolajnami, eden pa je dobil Bombardamento aereo di Cipro e di Caifa II Quartier Generale delle Forze Armatc comiinica: Nostri aerei hanno nuovamente attaroato 1'aeroporto di Nicosia (Cipro) distruggen-do al suolo velivoli nemici. Altre unita hanno bombardato gli im-pianti petroliferi di Caifa provocando va-sti inrendi che dopo moltc ore divampano aneora. Nell'A friea settentrionale le Forze dell'Asse hanno colpito impianti ed apprestamenti della piazza di To h r u k e mitragliato ad est di S o 11 u m mezzi mecia-nizzati britannici. II nemieo ha eompiuto incursioni aeree su B e n g a s i e su D c r n a. NelPA frica orientale eonsueta attivita degli elementi avanzati dei nostri ri-dotti deli'A mara. II nemieo ha tentato incursioni aeree nella zona (li G o n d a r. La nostra caccia, prontamente intervenuta ha abbattuto due velivoli avversari. Nella notte velivoli bombardato nuovamente danni ai fabbricati civili; que morti e trentatre durata eirca tre ore. britannici hanno N a p o 1 i; molti si lamentano cin- feriti. L'incursioue č Uspešni boji italijanske podmornice na Atlantiku Operacijsko območje, 11. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani, ki je v službi pri mornarici, objavlja naslednje podatke o zmagovitem delovanju italijanske podmornice, ki jih poveljuje kapitan korvete Giuseppe Rossclli Lorenzini. Poveljnik Roselli je s svojo podmornico opravil že dve zmagoviti nalogi, ko jc bil prestavljen na Atlantik. Na Sredozemskem morju je tako med drugim na eni vožnji potopil 12.500 ton sovražnega brodovja. Ko je bila že nekaj dni na Atlantiku, je podmornica nenadoma naletela na sovražni ladijski sprevod, ki je vozil proti vzhodu. To je bil Telik ladijski sprevod, čigar en del je že napadel poveljnik Longanesi Catani. Italijanska podmornica je takoj zaplula v smeri proti sovražnim bojnim Eksc. Puzzolu obiskal Ljubljano V petek se je pripeljal z vlakom, ki prihaja r Ljubljano ob 12.15 državni Podtajnik Ministrstva za Milost in Pravico Eksc. Puzzolu. Namen obiska visokega predstavnika je, da se seznani z vprašanji, ki se tičejo sodne uprave v novi pokrajini. Visokega gosta so pričakovali in sprejeli na glavnem kolodvoru Vis. Komisar Eksc. O razi o I i, Armadni Poveljnik general Eksc. Ko bo 11 i, Divizijski Poveljnik general Orlando, ljubljanski župan dr. Adlešič in drugi predstavniki oblasti. Po prisrčnih pozdravih, ki sla jih izrekla Eksc. Grazioli in ljubljanski župan dr. Adlešič, so bili predstavljeni Eksc. državnemu Podtajniku za pravosodje predsednik vrhovnega sodišča dr. Konda, predsednik apelacijp dr. Golia, višji državni toži- lec dr. Kravina in zastopnik vrhovnega državnega tožilstva dr. Štuhee. Eksc. državni Podtajnik je povabil predstavnike sodnih oblasti v čakalnico na kratek razgovor. Po prisrčnih razgovorih z vsemi predstavniki se je Ekse. državni Podtajnik odpeljal s kolodvora v družbi Visokega Komisarja Eksc. Graziolija. Eksc. Puzzolu je v petek popoldne ob Iti. napravil tudi obisk na sedežu apelarijske-ga sodišča, kjer so ga pozdravili najvišji zastopniki sodstva v Pokrajini. Pozdravljamo visokega odlifnika v naši sredi v prepričanju, da bo njegov obisk prinesel lepe uspehe za izpopolnitev na-šeira pravosodja. V imenu vsega prebivalstva mu hkrati" želimo kar najbolj prijetno bivanje v »Beli Ljubljani«. ladjam. Ostale italijanske podmornice so že bile v boju s sovražnimi ladjami. Povejnik Roselli je s svojo podmornico prišel ob zori blizu sovražnika; toda dva rušilra sta jo takoj opazila in jo hotela potopiti. Italijanska podmornica jc morala hitro pod vodo, rušilca pa sta metala mnogo globinskih bomb, ter sta upala, da ho zadeta. Sovražni napad jc trajal več ur. bil pa je brez uspeha in ko se je podmornica prepričala, človeških močeh mogoče storiti. Pred sejo japonskega parlamenta Tokio, 11. julija, lp. Predsednik vlade je imel celo vrsto razgovorov s finančnim ministrom, s katerim se je dolgo posvetoval. Dobro jioučeni krogi izjavljajo, da je glavno vprašanje teh razgovorov bilo, ali naj se skliče japonski parlament, da bi obravnaval sedanji položaj v zvezi z novim razvojem vojne. Anglija veča pritisk na Tajsko Tokio, 11. julija, lp. Iz Bangkoka poroča »Asahi Šimhun« da Anglija veča pritisk na vlado na Tajskem. Kritika angleške vojne industrije Rim, 11. julija, lp. V spodnji zbornici je več poslancev kritiziralo delo vlade, ker so ugotovili razne fiomanjkljivosti v angleški vojni industriji. Med drugim je delavski poslanec Garro Jones obsojal dejstvo, da tankov, ki so jih začeli izdelovati v letu 1939. še ne izdelujejo v serijah, ker so stalno popravljali in izpopolnjevali ta tank. Na isli soji so poslanci obsojali dejstvo, da leži v skladiščih več sto ameriških lelal nesestavljenih. Na isti seji so tudi obravnavali spor med voditelji in delavstvom angleške vojne industrije, ker voditelji delavstva očitajo jx>djetnikom in tehničnim voditeljem tovarn njihovo neznanje in nesposobnost, voditelji podjetij pa očitajo delavstvu lenobo in jirepogoslo odsotnost od dela. Argentina posreduje za mir med Ekvadorjem in Perujem liucnn.t Airrs. 11. julija. 1|>. Tudi včeraj so v zunanjem ministrstvu pospešeno delali za mirovno posredovanje v obmejnem spopadu med Perujem in Ekvadorjem. Perujski veleposlanik se je nad dve tiri pogovarjal z argentinskim zunanjim ministrom ter mu je razložil stališče perujske vlade. Izvedelo se je, da je argentinska vlada povabila vse svoje diplomatske zastopnike v Južni Ameriki, da naj tiste vlade, pri katerih so akreditirani, povabijo, da bi sodelovali pri posredovanju, ki jc v teku. ur. Ko se je nehal, je podmornica priplula na površino morja, ki je bilo popolnoma mimo in svobodno Letalski boji nad Rokavskim prelivom Berlin, 11. julija, lp. Včeraj proti poldnevu so angleški bombniki v spremstvu lovskih letal l>riletoli nad obalo Rokavskega preliva in so skušali napasti kraje na francoski obali. Ta poskus pa je bil odbit in je veljal Angleže mnogo izgtilič Dejansko je bilo nad Calaisom, Boulogneoni in Cherbourgom sestreljenih 19 angleških lovskih letal vrste »Spitfire« in en bombnik vrste >Rlon-heim«. Protiletalsko topništvo je sestrelilo še eno sovražno letalo in je bilo tako isti dan sestreljenih 21 letal, nemško letalstvo pa je izgubilo dve lelali. Berlin, 11. julija, lp. Angleško letalstvo je ponoči s slabimi silami izvedlo polet nad zahodno Nemčijo. Letala so zmetala nekaj zažigalnih in rušilnih bomb. Prebivalstvo je imelo nekaj smrtnih žrtev in nekaj ranjenih. Škode na vojaških napravah ni bilo. Sveti oče ponovno opozarja na učinkovitost molitve Kakor preteklo srci o, jo papež tudi včeraj imel nagovor na veliko število novnporočencev, ki so ga prišli prosit njegovega apostolskega blago, slova. Ob tej priliki je imel sveti ofe nekakšno nadaljevanje svojega zadnjega govora o molitvi, pri čemer je izrecno poudaril, da ničesar bolj ne zeli, kakor (la bi molitev spremljala življenjsko pot novopornčencev. »Naš Gospode, je rekel papež, »ni nikoli obljubil, da nas bo neizbežno osrečil na zemlji; obljubil nam je le, kakor beremo v sv. evangeliju, da nas bo tako uslišal. kakor ofe usliši svojega sina, kateremu ne bo dal v hrano, če ga bo prosil, ne kamenja, ne kačo in no škorpijona, temveč mu bo dal kruha, ribo in jajce, da mu bo v hrano in življenje. Kar nam je Jezus obljubil, da nam hoče nezmotljivo dati kot sad našo molitve, niso ugodnosti, ki jih ljudje večkrat prosijo iz neznanja o tem, kaj jim je v zveličavno korist. Toda hoče nam dati svojega »dobrega duha«; kruh nadnaravnih darov, ki so nam potrebni ali koristni za naše duše; ribo, ki jo je sam pripravil kot bodoče znamenje, ki jn je dal v hrano svojim apostolom na bregovih Tiberskega jezera; jajce kot hrano za majhno in uboge in ki je ljudje večkrat ne ločijo od zelo nevarnih kamnov, ki .jih nudi satan skušnjavec, da bi jih pozubil. Ljudje so večkrat obnašajo kakor leni dečki, ki se ne brigajo za to. kaj jim je dobro in kaj bi bilo treba prositi. Takšne so včasih tudi njihove prošnje, ki jih naslavljajo na nebeškega Očeta. Toda Duh božji, ki s svojo milostjo deluje v naših dušah in nam navdihuje misli, ume našim prošnjam dati pravi smisel in pravo vrednost. In Oče. ki bere v globini src, i jasnostjo vidi. kaj je za našimi prošnjami in našimi željami. Njegov božji Duh prosi po nas in v nas in take prošnje Duha, ki jc v globini nas, Oče brez dvoma uslišujp. Ali ne vidite torej, kako je Duh, ki deluje v vas skalnato trdna opora vašemu zaupanju in vaši molitvi? Ali mar ne vidite močne vezi, s katero je vaša prošnja naravnost navezana na uslišanje! Vedite in verujte z vso dušo, da ni nobena vašu prošnja brez učinka! Tudi tedaj ne, kadar niste prejeli ravno tistega, za kar ste prosili. Lahko ste prepričani, da niste spoznali tega, kar je v vaše resnično dobro, ali pa da vain bo Bog prošnjo uslišal v trenutku, ko bo sam spoznal za dobro in primerno. Gotovih milosti Bog ne odklanja, ampak jih le odloži za primernejši čas. In če medtem sprejmete kakšno stvar, kj je boljša in celo mnogo boljša, potem vedite, dn je božji Duh, ki je v vas, prosil za vas z vašim} vzdihi in željami. To naj bo prepričanje in modrost pravega kristjana. To naj bo vodilo, podpora in luč vašim prošnjam sredi nejasnosti vere. Naj bo to luč, katera naj nikdar ne ugasne v vašem srcu, pa če tudi ne boste vedno takoj uslišani. Ta luč naj vam služi, da vaš duh ne bo nikdar zbegan, ampak da bo vztrajal trden v zaupljivi molitvi. Vprašajmo se še enkrat, zakaj tolikokrat ne sprejmete, za kar prosite? Zaradi tega, Ker ne sledite navdihom S v e t e ga Duha, ki vas nagiba k m o I i v a m ; zato ker niste vztrajni v svoji molitvi in tako ne dosežete, kar si želite. Naš Zveličar je ponovno poudaril, da je vztrajna molitev mezmotljivo uslišana, kajti kdor je vztrajen, dela takorekoč nasilje njegovemu srcu in ga premaga. On, ki bolj z višave in bolj od daleč motri vse stvari in njihove posledice, vidi tudi vse dobro, kf poteka za vaše duše iz tega, ker podaljšujete svoje molitve, ker ne nehate biti zaupljivi in ponižni pred njim in ker ste pogumni v veri in vztrajni. Večkrat noče kar takoj nakloniti dobrote, ki jo prosite. Kajti Bog ima srce kakor dobra maii, kakor dobra in nežna mati, ki hrani svojega otroka, pa mu večkrat kljub temu da plaka, ne O jdilniku... V današnjih časih pisati in govoriti o jedači, je skoraj da jronija. Zaradi popolnosti našega tečaja moramo seseda govoriti tudi o njej. Trije glavni obroki — zajtrk, kosilo, večerja — se imen^Ejo po italijansko: la colazione, il pranzo, la cena. V novejšem času se uveljavljajo novi nazivi: la prima colazione, la seconda colazione (skromen obrok opoldne), il pranzo (obilna večerja), la cena (manjši obrok pozno zvečer). — Malica se imenuje la merenda. Gosta juha, kakršno poznamo po primorskem vplivu tudi pri nas, nam tudi po imenu ni tuja: la minestra (ali; la minčstra in brodo). Taka juha že skoraj odtehta skromno kosilo ali večerjo. Namesto nje si privošči Italijan rad tudi svoje slavne testenine — la pasta asciutta (izg. ašutta, prav za prav: suha testenina) in sicer: špagete — i spa-ghčtti ali makarone — i maccheroni, pa tudi rezance — le lasagne (le tagliatelle, i tagliolini, le fcttuccine). Pasta asciutta se pripravlja z maslom (il burro) in paradižnikovo omako (imenuje se potem: pasta al burro e pomod6ro) ali pa z mesno omako (pasta al siigo). Zelo pogosto pridejo na mizo samo v vodi skuhane testenine (takšni špageti se imenujejo — i spaghetti naturšli), ki si jih zabeli (condire; condisco) vsak po svojem okusu z maslom in 6irom (con biirro e cacio, con burro e formaggio), bodisi s parmezanom (il parmigiano) ali z bolj pikantnim ovčjim sirom (il pecorino). Mincstri ali testeninam slede pri obilnem kosilu ali večerji jedi, ki jih dobimo na jedilnikih kjerkoli: meso (la carne) s sočivjem (la verdilra) in posladek (v Italiji: sir in sadje — formaggio e friitta), Meso: kuhano (bollito, lesso), pečeno (arr&sto; pečenka — 1'arrosto m.). — Govedina (carne di manzo, ing. mandzo), teletina (carne di vitello), svinjina (cdrne di maidle), perotnina (il pollSme). — Goveja pečenka (del mdnzo arrosto), volovski jezik (della lingua di manzo), biftek (la bistčcca), rosbif (il rosbiffe), zrezek (la braciola), kotelet (la costoletta), telečja pečenka (un arrosto di vitello), svinjska pečenka (del maUlc arrftsto). Italijanska posebnost je meso, dušeno s paradižnikovo omako _ lo stracdtto. — Klobasa (zlasti pečenica: la salsiccia), krvavica (il sanguinaccio). Sočivje imenujemo na jedilniku tudi .prilogo' _ il contorno. Krompir (la patata, le patite): kuhan (p. lesse), v oblicah (p. in camicia), pečen (p. fritte), stlačen (il pure di patate), v solati (p. lčsse condite). — Fižol v stročju (i fagiolini). grah v stročju (i pifcelli). »pinača (žit spiuaci). — oa.ata (1'inaaUta): glavnata (i. vfirde), endivija (i. d'in- ponudi takoj hrane, ker ve, da mu -bo mleko nekoliko kasneje bolje koristilo. »Našo molitve«, tako jo nadaljeval sveti oče, »morajo biti torej vztrajne, pa tudi ponižne in pobožne. To jo treji pogoj, ki ga že sveti Tomaž navaja za uspešnost molitve. Katera molitev je pobožna? Gotovo ne molitev, katere so samo prazne besede, z raztresenim srcem, z razmišljcno glavo, z begajočimi očmi na vso strani. l'ač pa molitev, v kateri se duša z vso zaupljivostjo zbere pred svojim Bogom, ki je prežarjena z živo vero in gloholco ljubeznijo do Boga in do svojih bratov. .Te to molitev, ki jo vedno Bogu dopadljiva, vedno zaslužna za večno življenje, vedno ponižna in zaupljiva, .lo to molitev, ko poklekate pred križem ali pred oltarjem prečiste Device ali pred njeno podobo v vaši hiši. ne z domišljavostjo farizeja, ki se je imel za boljšegu, kakor pa so bili drugi ljudje, ampak ko ste ponižni, kakor ubogi restninar. Ob taki molitvi čutite v vašem srcu, da bo vse, kar boste sprejeli, le dar božjega usmiljenja do vas. tlim, 11. julija, mg. Predsednik angleške vlade Churchill skuša z vsemi sredstvi vplivati na javno mnenje, ki je v Angliji precej razburjeno zaradi tega, ker se je ameriška vojska izkrcala na Islandu. Te Churchillove težnje se najbolj vidijo v izjavi, ki jo je moral podati v spodnji zbornici, ko je odgovarjal na neko interpelacijo o položaju na Islandiji. V tej svoji izjavi je Churchill tudi rekel: »Menim, da so moderne zahteve vojne tehnike, zlasti pa zahteva letalske vojne bile tiste, ki terjajo preventivne ukrepe, to se pravi, da gre v tem primeru predvsem za to, da bi se preprečilo, da Hitler ne bi mogel zasesti kakega ozemlja, ki je v tesnem stiku z ameriškim kontinentom, .laz tega ameriškega stališča ne morem komentirati; vsak, kdor se zanima za to vprašanje, pa bo dovolj razumel tisto, kar se je zgodilo.« V svoji izjavi je Churchill tudi omenil, da je z islandskim privoljenjem Anglija imela tam močno posadko. Nato pa je nadaljeval: »Ta ameriška odredba pa je vsekakor v popolnem skladu z angleškimi koristmi in mi nikakor nimamo ničesar proti temu dejanju. Ne vemo, kako bi mogli zavzeli kakšno drugo stališče do vabila, ki ga je islandska vlada poslala ameriški vladi. Naše sile nameravamo še ohraniti na Islandiji, zlasti pa še zaradi tega, ker bodo ameriške čete le počasi zasedle vse cilje. Pri obrambi Islandije bodo naše čele zelo verjetno z ameriškimi četami kar najbolj tesno in uspešno sodelovale.« Potem ko je še enkrat ponovil, da nikakor «ne more biti nezadovoljen s postopanjem ameriške vlade, je Churchill prešel na proučevanje vsega tistega, kar bi naj ameriško vojsko prisililo, da zasedla Islandijo. Angleški predsedriik vlade mefcf, da je dejanje ameriške vojske predvsem s Ion m o na prepričanju, da naj Amerika ne pošilja samo vse možne pomoči Angliji, pač pa naj tudi zagotovi, da bo ta pomoč tudi prišla na svoj cilj, Churchill je rekel: »To je postopanje, za katero morajo ameriške Združene države prevzeti vso odgovornost.« Atlantik — angleško in ameriško jezero ? Angleški listi pa so seveda zelo zgovorni, ko pišejo o tej zasedbi; »Daily Mriil* pravi, da je z zasedbo Islandije Roosevelt prestavil meje Ame- 61 divia), iz rdeče pese (di barbabietola), iz cvetače (i. di cavolfiore). Italijanska posebnost so ptice, ponavadi ptice nabrane na raženj, kakor srbski ražnjiči, (uccelletti allo spiedo) s polento (con la polenta). Pri mesnih jedeh moramo omeniti tudi pri nas popularno ri-žoto (il risotto; riž: il riso). — Ribe (il pešce, i pešci) so za italijanski jedilnik seveda tudi nekaj samo po sebi umevnega, kuhane (lesso), pečene (fritto), pečene na raženjčku (in gratellaj, marini-rane (marinato). Za konec kosila ali večerje (per finire. ..) pride sir in sadje. Italijan nad vse rad je kot posladek sir skupaj s sadjem, bodisi z jabolkom (una mčla), zlasti pa s hruško (la pčra), o čemer ima celo star reki Al contadlno non lo far sapčre Com'e squisito il cacio con le pčrel (Kmetu nikar ne pravi, Kako izvrsten je sir s hruškami!) Pa tudi drugega sadja si rad in lahko privošči: smokev (il fico, i fichi), melon (il melone; melonova rezina — una fetta di melone), pomaranče (l'aran-cia), mandarine (il mandarino), grozdje (un grap-polo d'uva). In un ristorante. Fra cližnte3 e camerUre'1: — Siete ben sfacciAto'1 Mi conteggiate5 4 lire per una porzione" di carne, nei7 mentre7 sulla lista* cibaria* sta« scritto« lire 3.20! — E' včro, signore, gli risp6nde, Cfilmo, il ca-merižre, — ma ii macellaio ha telefonito al pa-drone in qučsto momčnto che la carne ha aumen-tato10 di'° prezzo1"! Ključ k vajam v 60. nadaljevanju. Pokazal je takšno nehvaleino6t. Zmernost ti pridiguje, ki je sam vsem napakam vdan Njegovi šolarji so mu dajali (dobesedno sicer; delali) toliko in takih darov, da je bil v kratkem silno bogat. Zahvaljujem se ti Za tvojo dobroto, o priliki bom storil prav isto (prav toliko) zate. L'ho trovato tale quale 1'avčvo lascialo. Tale sčmina che non raccOglie Trč dalla (amiglia degli OrAzi ed altrettdnti da qučlla dei Curiazi. AmiA-moci l'un 1'altrol i restavracija; ' tu: srost; » natakar; « nesramen: « fontesnriiire — zaračunati: » pnreija: ' nei mentre — meritem ko; * to lista ciharia — Jedilni list: ' star soritto — hiti zapisano: 11 aumentare — zvUatli n|ial-r.ftsa aum«nta di prezzo — nekaj »e podraii; li preuo — cenfc Pobožna, vztrajna in nadnaravna molitev bo vedno uslišana, ako jo boste za vas obračali k Bogu, pravi že sveti Toma ž. Kaj pa molitve, ki jih molite za vaše drage, za sorodnike prijatelje in znance? Kaj njim koristi vaša molitev, kakšen je njen učinek pred božjim prestolom? Tukaj seveda moramo računati z možnostjo, da se človek s svojo svobodno voljo lahko upira božji milosti, kakor tudi sadovom vaših molitev. Toda skrivnost neizmernega božjega usmiljenja premaga sleherno človeško misel in voljo in vsaka mati lahko nase obrne besede pobožnega škofa, ki jih je govoril sveti Moniki, ki je objokovala svojega sina Avguština in molila za njegovo spreobrnjenje: »Ni mogoče, da hi se sin tolikšnih solza mogel piigubiti.« In če vam morda ne bo dano v tem življenju z vašimi očmi gledati zmagoslavje milosti v dušah, za katere ste toliko molili in jokali, vendar nikar ne opustite trdnega zaupanja, da more tudi v tistih poslednjih skrivnostnih trenutkih ob zadnjem trpljenju umirajočega, Odrošenik pripraviti in poklicati k sebi dušo. ki je delo Njegovih rok. Njegova neizmerna ljubezen utegne končno vendarle zmagati in vi boste Boga hvaležno zato poveličevali vso večnost.« Sveti oče je končal svoj lepi nagovor novo-pornčoneem z željo in priporočilom, naj se tudi v vseh težavah zemeljskega življenja vedno zaupljivo zatekajo k Bogu v prepričanju, da bodo r njem vsak čas imeli svojega najboljšega prijatelja. Nato jc navzočim podelil apostolski blagoslov. rike za 4000 km bolj proti vzhodu. Seveda pa se list pri tem ne vprašuje, kako je mogel zastopnik demokratske politike razpolagati z mejami nekega drugega naroda in kako je mogel kar tako prestaviti mejo svoje države za 4000 milj. »Daily Ex-presst še bolj razkriva namene ameriškega imperializma, ko piše, da je v eni noči Atlantski ocean postal angleško in ameriško jezero. »Nevvs Cro-nycle« pa priznava najprej, da je islandsko prebivalstvo bilo proti zasedbi, pozneje pa je moralo 1a ukrep sprejeti, ker ni bilo nobenega drugega izhoda. Willkie priporoča zasedbo Ulstra in Škotske Na drugi strani Atlantika pa je Wendel Willkie ameriškim časnikarjem zaupal, kako si on predstavlja razmah ameriškega imperializma. Willkie je namreč rekel, da kar najbolj priporoča, da naj si Amerika zgradi svoja oporišča na Škotskem in v Irski. Angleški časnikarji so se takoj obrnili na predsednika vlade tistegadela severne Irske, ki je pod angleško upravo. Ulstrski predsednik vlade An-drews je izjavil o Willkievih besedah tole: »Izjaviti moram, da bi ulstrska vlada rada sprejela ameriško zahtevo po oporiščih na Irskem, če bi to zahteval potek boja za Atlantik. Ulstrska vlada bi z vsemi sredstvi skušala olajšati napravo takih oporišč.« Tako se že na angieških otokih angleško prebivalstvo mora odpovedovati svojim pravicam v korist ameriškemu imperializmu. Dopisnik tržaškega »Piccolat v Berlinu Tau-lero Zulbefti pa pravi v svojem poročilu iz Londona, da se ameriška poželjivost za angleškimi posestvi zelo veča. Po zasedbi Islandije bi lahko sledila ameriška zasedba Faroerskih otokov, Hebri-dov, Severne Irske in za nameček še Škotske, pri tem pa še ne upoštevamo Dakarja in Cap Verdskih otokov. O vsem tem je prav za prav že govoril \Vendel Willkie Časnikarjem, ko je odhajal z razgovora, ki ga je imel s predsednikom Rooseveltom. Za \Villkiejem pa se je oglasil še ameriški mornariški minister Knox, ki je izjavil, da imajo Američani ogromne zobe in da so sposobni zdrobiti še bolj trde kosti, kajti Amerika ima med drugim brodovje, »ki je že prejelo ukaz, da naj takoj strelja na tiste ladje, ki bi jo skušale ovirati«. Islandija — bodoči Gibraltar Atlantika? V* Washingtonu se dejansko govori o tem, da naj bi Amerika in Anglija izmenjali stražo na morjih. V ameriških listih se zato napoveduje novo sodelovanje med Anglijo in Ameriko. V "Ameriki si domišljajo, da bo Islandija ostala pravi Gibraltar za Atlantik. Američani pa hočejo delati zelo hitro, keT je Knox sam izjavil, da je treba hiteli, dokler je Nemčija zaposlena na Vzhodu proti boljševizmu. S temi potezami skuša Roosevelt preprečiti katastrofo Anglije, pri tem pa nekako podpreti tudi Sovjetsko zvezo, ker je od sposobnosti njenega odpora odvisna tudi usoda Anglije. Med ameriškimi pristojnimi krogi se je celo slišala izjava, da bi Amerika in Anglija morali podpirati sovjetsko vlado tudi tedaj, če bi se preselila v Sibiri jo. Po mnenju istih ameriških krogov bi bilo važno, da boji na Vzhodu.čim dalj trajajo, kajti storiti je treba vse, samo da bi se posrečilo, da bi morala nemška vojska oslati čim del j zaposlena na Vzhodu. V Berlinu pa izjavljajo, da jih take ižjave prav nič ne motijo. Ugotoviti je treba, da je morala Amerika izvesti zasedbo Islandije zaradi tega, ker se boj za Atlantik razvija preveč katastrofalno za Ameriko in Anglijo in Amerika in Anglija morata sedaj izbirati med dvema težavama: Ali vozili potrebščine v Anglijo po najkrajši poti, kjer pa je angleško brodovje doživelo že ogromne izgube, ali pa vozili po severni pot i Atlantika in s tem zavleči dovoz in postaviti v službo še več parnikov. Anglija in Amerika sta se odločili za tnanjše zlo. to je za severno pot. Gre pa zato, ali bo ameriško vojno brodovje sposobno ščititi prevoz od Amerike do Islandije. Za to nadzorstvo pa bo morala Amerika zaposliti izredno mnogo svojega vojnega brodovja in zato je čisto naravno, če ta okoliščina silno zanima japonske vladne kroge. Ameriški narod odklanja v ogromni večini poseg v vojno Stnrkhnlm. 11. julija, lp. »Stockholmding« piše v neki novici iz Nevvyorkn, da tamkajšnji krogi računajo, da je 73% nmeriškega prebivalstva proti posegu v vojno. Po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetsko zvezo pa se to nasprotje proti posegu v evropsko vojno veča povsod v Ameriki. Razne skupine, ki so proti posegu v vojno, predstavljajo sedaj že najmanj 80% prebivalstva. Newynrk. 11. julija, lp. Včeraj se je pred uredništvom lista »Nevvvork Posl« zbrala veliko množica ljudi, ki je bučno demonstrirala proti listu, ker je ta lisi v svojem uvodniku zahteval, da naj Amerika napove vojno Nrmfi" Demonstranti so nosili velik - napisne table, na katerih je stalo: »Newvork Post« zahte- Gospodarstvo Nafta na Hrvaškem »Siidost-Echo« poroča Iz Maribora: Več stoletij je bilo že znano, da se nahajajo na področju nekdanje avstro-ogrske monarhije in poznejše jugoslovanske države tri ležišča nafte. Prvo petrolejsko ležišče je tako imenovani Murski otok, tp je pokrajina med Muro in Dravo blizu Čakovca. Šele zadnje čase so ugotovili, da sega to področje, tudi preko bivše jugoslovansko-madžarske meje. Na madžarski strani že več let pridobivajo surovo olje v dokajšnji količini. Naravni vrelci petroleja so pri-drli na dan v vaseh Selnica in Peklenica. Že pred devetdesetimi leti, ko še ni bilo tam nobenih železnic, so s konjsko vprego vozili surovo olje v 140 km oddaljeno tovarno za maže, poznejšo »Prvo koroško rafinerijo za mineralno olje« v Spodnji Dravograd, kjer so ga predelovali v petrolej in razne maže ter kolomaz. Kp pa so stekle železnice, ta fietrolej ni mogel več konkurirati z ruskim petro-ejem, ki je prihajal preko Reke. Šele v povojnih letih je podjetje Doktor Racky v Selnici in Pekle-nici poskušalo z globokim vrtanjem, pa ni doseglo pričakovanih uspehov. Produkcija ni znašala nad 10 ton na dan. Leta 1939 je prišlo to surovp olje v švicarsko last. Švicarska družba j« prodala veliko, še neproizvedeno količino surovega olja neki mariborski rafineriji in ji dala opcijo za daljšo dobo, toda že po treh mesecih je celo eksploatacijo in produkcijo prodala za nedoločen čas Jugopetrolu, potem pa je čez nadaljnje tri mesece prodala tvoje delnice italijanski družbi »Agi^p«. Danes j« to področje zasedeno po Madžarih. Drugo petrolejsko ležišče na Hrvaškem je severno od Zagreba med Savo in Dravo, Prva petro-lejska koncesija, oziroma dovoljenje za vrtanje je bilo izdano za to področje leta 1866 za naravne vrelce pri Boriku in Kiklevški blizu Kutine. Tudi tu so že v prejšnjem stoletju pridobivali nalto in jo kar na mestu predelovali v mazilno olje. Surovo olje, ki vre na dan, ni bencin, je pa dragoceno zaradi velike količine visoko viskoznega olja, ki ga vsebuje. Sedaj bodo Nemci pomagali Hrvatom, da bodo lahko vrtali še na drugih mestih in pridobivali surovo olje, ki ga j« po cenitvah geologov precej. Pobudo za to je dalo dejstvo, da na nekem mestu, ki so ga pred tremi tedni navrtali, dobivajo dnevno 100 ton surovega olja. Značilni za ta kraj so tudi metanovi plini, ki prihajajo z velikim pritiskom na dan pri Bujevici in Boriku. Tretje nahajališče nafte bivše Jugoslavije je v Bosni južno od Save med Tuzlo in Krako. Tudi to področje spada sedaj pod Hrvaško. Bivša jugoslovanska monopolska uprava je zadnja leta tudi v teh krajih poskušala z vrtanjem, pa z minimalnim uspehom. Na dan so pridobili nekaj manj kot eno tono surovega olja. Ureditev potrošnje v gostinskih obratih Ljubljana, 11. julija. Prehranjevalni zavod je v zadnjem času potom svojih okrožnic ter potom časopisnih objav obvestil in seznanil vse preskrbovalne urade in javnost a podrobnimi navodili o uporabi živilskih nakaznic in oddaji racioniranih živil. Ker se nekateri gostinski obrati še danes ne drže navodil pristojnih preskrbovalnih uradov, daje Prevod ponovno naslednjo pojasnilo: Osebe, ki ne posedujejo živilske nakaznice, ne morejo dobiti v gostinskih obratih živita, za katera je uvedeno racioniranje. Izjemno je dovoljeno izdajati kruh brez nakaznic le začasnim gostom — tujcem največ za dobo dveh dni. Po preteku tega roka morajo imeti taki gostje živilsko nakaznico, ki jo dobe pri preskrbovalnem uradu tiste občine. Za vsak izdani obrok kruha ter juhe z rižem aH s testeninami morajo gostinski obrati odrezati svojim gostom pripadajoči kupon nakaznice. Od-rezki za moko ali kruh so v ta namen razdeljeni na dva dela ter se lahko uporabijo pri kosilu in pri večerji za vse dni v mesecu. Kdor nima živilske nakaznice, ne more dobiti juhe z rižem ali juhe e testeninami. Za nakazilo juhe veljajo tako odrezki za riž kot odrezki za testenine, ravnaje se po zalogah kuhinje. Veljavni so le odrezki tistega dne, ko je gost na hrani, ali pa odrezki naslednjih dni, nikakor pa ne zapadli odrezki starejšega datuma. Vsak naslednji mesec bodo gostinski obrati dobili nova živila na podlagi odrezkov nakaznic, ki so jih zbrali v prejšnjem mesecu. Blagovni promet med Nemčijo in Hrvaško. Nemški listi pišejo, da se bo 20. julija začel normalni blagovni promet med Nemčijo in Hrvaško. Za izvoz blaga iz Hrvaške je potrebno dovoljenje nemškega izvoznega urada v Zagrebu, Od tega so izvzete pošiljke mesa, zelenjave, jajc, sadja, živine in pošiljke nekaterih rud, Zagrebški sejem od 6. do 15. septembra. Prvi mednarodni zagrebški sejem v novi- državi bo od 6, do 15. septembra. Na sejmu bo predvsem po-kazan pregled gospodarskih možnosti nove države. Nemško-madžarska gospodarska pogajanja. V Budimpešti so se začela 7. julija med Nemčijo in Madžarsko pogajanja za obojestransko določitev izvoznih kontingentov. Kakor pišejo listi, potekajo pogajanja zelo ugodno. Tudi Opel vključen v nemško vojno Industrijo. Iz poslovnega poročila delniške družbe Adam Opel za 1. 1940 je raz vidijo, da se je tudi Opelova industrija osebnih avtomobilov preusmerila v vojno industrijo. Mesto osebnih avtomobilov, ki jih delajo le še toliko, kolikor je neobhodno potrebno za izvoz, so začeli v serijah izdelovati velike vojaške tovorne avtomobile in druge izdelke, zlasti razne nadomestne dele vojaških motornih vozil. Na Hrvaškem so še v veljavf stari devizni in carinski predpisi bivše Jugoslavije. Celotni devizni in valutni predpisi bivše Jugoslavije veljajo še naprej na Hrvaškem. Ti predpisi veljajo tudi napram vsem bivšim sestavnim delom Jugoslavije. Podobno je s carinskimi prepisi na blago, se torej pobira carina ravno tako, kakor v bivši Jugoslaviji. va vojno, ljudstvo pa odgovarja; ne in še enkrat nei Pri lej demonstraciji je sodelovalo mnogo članov odbora »America First«. Še mnogo drugih organizacij je poslalo svoje zastopnike. Wnshinqton. 11. julija, lp. Rooseveltova zahteva, da naj se odobri nov kredit v višini 4 milijarde 700 milijonov dolarjev za izredne oboroževalne potrebe, je bila dostavljena poslanski zbornici. Letalska nesreča v Ameriki Nevvyork, II. julija, lp. V Augusti v državi Georgija je prišlo do letalske nesreče v tamkajšnji letalski šoli. Trije učitelji so se ubili, gojenec lplnj«ke šole na jp imel toliko oriiiot-oosti duha, da se j.e rešil s padalom. Ameriški imperializem si išče oporišča v sami Evropi Predsednik ulsterske viade Andrews je že pripravljen na odstop oporišč v Ulstru Italiianičina brez učltella Veličasten uspeh ljudskega koncerta Tisoči in tisoči so poslušali koncert slavnih pevcev, med njimi najvišji predstavniki oblasti SrA®^t M r* i * $4 »p: *.t . - i« < -, i .i® ,, Bsao" - .v iS \ __ ■ > ,,„ ■> - , ■ .S > >• ■ " r ■ » ' .'i'': .V''. ■ t'':'« .. ?J V Y * - ■ . • - : f?« - bri .' /■" ■ - - ff ** \ -k v. ' 7-s .i. ^ fHTfc ^ :r % 1 -r i V T : • * j • . . ;> - v., . v. 4": L'enorme folla di ascoltatori al con certo popolare sulla piazza Kongresni trg. — Pogled na množico poslušalcev velikega ljudskega konccrta na Kongresnem trgu. Zmagoslavje, ki ga je doživela rimska Kraljevska Opera s svojim prvim nastopom v Ljubljani, je še povečalo zanimanje občinstva za veliki ljudski koncert na Kongresnem trgu. V četrtek čez dan so pripravili nad 1400 6tolov pred nunsko cerkvijo in med znamenjem sv. Trojice. Pred stopniščem, ki vodi v nunsko cerkev, je bil postavljen ličen oder, več okrasen z zelenjem. Na odru je čakal koncertni klavir in mikrofon. Že ob štirih popoldne se je začel polniti koncertni prostor, z vseh strani so vreli Ljubljančani na Kongresni trg, ki je bil sam okrašen s trikolorami, medtem ko je bilo učinkovito ozadje nunske cerkve prav tako poživljeno z zastavami. Okrog pol petih popoldne je prikorakala na koncertni prostor postavna godba Sardin-skih Orenadirjev, ki je nato neumorno igrala koncertne tooke ves ča6, ko se je zbiralo občinstvo. Okrog petih je bilo vseh 1400 sedežev že zasedenih, za njimi pa se je zgrnila množica vseh tistih, ki so hoteli stoje poslušati nastop slavnih pevcev. Ves veliki prostor do manufakturne trgovine Novak je zavzelo občinstvo v celi širini Kongresnega trga. Okrog petih so začeli prihajati na koncertni prostor odličniki in predstavniki javnega, kulturnega in vojaškega življenja našega mesta. Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli je prišel s svojo soprogo, dalje so prišli Armadni general Hobotti, Divizijski general Orlando, Knez Dentice d'Accadia, Kvestor Messana, viceprefekt dr. Bissia, zastopnik stranke Gatti, ljubljanski župan dr. Adlešič s soprogo, ljubljanski podžupan dr. Ravnikar s soprogo in številni drugi. Posebno častno je bil zastopan častniški zbor, pa tudi mnogo vojakov italijanske vojske je prihitelo na koncert. Armadni general Eksc. Robotti se je osebno pozanimal za bolne vojake, ki so prišli poslušat koncert in ki so sedeli na desni strani. Občinstvo je medtem popolnoma zaprlo koncertni prostor, kot prav poseljen živahen šopek sredi velikanske množice pa je stal spomenik sv. Trojice, ki je bil ves posejan s poslušalci, ki so ob njem junaško splezali v višino celo do višine stebra samega. Ker so koncert, ki je bil pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata, s posredovanjem radijske družbe E. I. A. R. prenašale vse italijanske radijske postaje, se je koncert začel točno ob četrt na šest. Ko so prišli na koncertni prostor slavni pevci, jih je občinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem in z navdušenimi ovacijami, nakar je stopil na oder Bcniamino Gigli. Iz oken sosednjih hiš so gledalci, ki so se gnetli ob oknih, namerili na oder svoje daljnoglede, občinstvo se je v trenutku umirilo iu nastala je popolna tišina. Slavni pevec je začel s prvo pesmijo. Z navdušeno pozornostjo je občinstvo poslušalo slavni tenor in ko je končal, se je vsul nanj vihar navdušenega odobravanja. Nič manjšega priznanja niso bili deležni vsi drugi slavni umetniki, kakor Tina Macchia, Gino Becchi, Maria Caniglia, Maria Huder in Medera Limberli. Na klavirju sta umetnike spremljala Rainold Zam-boni in Nikolaj Rucci. Umetniki so peli same znane napeve, na sporedu so bili Puccinijeva »Boheme<, Verdijev »Trubadur« in »Ples v maskah«, Cilejevi »Adriana Lecouvreur« in »Arlesiana«, Rossinijev »Seviljski brivec«. Zelo je bil všeč vsem duet, ki sla ga zapela Gigli in Becchi. Beniamino Gigli je zapel tudi dve znani pesmi iz filmov, za kar je žel viharno odobravanje. Prejel je v priznanje zlat venec. Med petjem je nebo postajalo vedno bolj oblačno in ko je pel slavni Becchi »Seviljskega brivca«, so deževne kaplje začele padati že kar na gosto. Tako je odpadla zadnja točka. Občinstvo je navalilo k slavnim pevcem, vendar je dež skrajšal prisrtMio slovo. Na koncertu je bilo nad IfOOO ljudi, pri čemer no računamo godbe Sardinskih Grena-dirjev in vojakov. Za koncert, ki je nudil vsej Ljubljani izreden glasben užitek, gre vse. priznanje Eksc. Visokemu Komisarju, kakor tudi plemeniti naklonjenosti Kraljeve Opere in njenih članov. Ves dohodek ljudskega koncerta bo namreč po o I-bitju stroškov za pripravo koncertnega prostora uporabljen za dobrodelne namene v Ljubljani. Prav zato smo dolžni slavnim izvajalcem dvakratno hvaležnost in priznanje. Podrobnejše glasbeno strokovno poročilo o koncertu bomo priobčili prihodnjič. ♦ 1 k w mm Beniamino Gigli riceve in dono una corona d'oro. — Slavni pevec Benjamin Gigli je dobil ^ priznanje zlat venec. L'Ecc. l'Alto Commissario parla alle lavora-trici ed ai lavoratori della fabbrica di tabac-chJ. — Eksc. Visoki Komisar govori delavkam in delavcem tobačne tovarne v Ljubljani. Od Ljubljane do Trsta Trst, 5. julija. Sedaj, ko sem že nekaj dni v Trstu ter se mučim z načrti, kako bi za čitatelje »Slovenca< kar najliolj zanimivo opisoval življenje tega velemesta, se mi še vedno vračajo misli k začetku poti. Prijetno je slišati nalog: »Pripravite se, da pojdete v Trst!« — toda v današnjih časih ga je razmeroma težko izvršiti. Precej časa traja, preden so vse formalnosti opravljene in tedaj se šele zaveš, kako je prav za prav Trst blizu Ljubljane. Še do nedavna je bilo čisto drugače, z začudenjem smo ogledovali ljudi, ki so potovali v Trst. Potem pa se je vse tako naglo obrnilo! Še malo, pa bo morda potovanje v Trst za Ljubljano samo prijeten enodnevni izlet! Ko imaš v žepu potne dokumente, pa je vse ostalo tako enostavno. Sedeš na vlak ali še rajši na avtobus, pa si v kratkih urah v čisto novem svetu. Avtobusu bi dal še vedno prednost za potovanje. Sediš na mehkem sedežu, vidiš pa na poti dosti več zanimivega kakor iz vlaka, saj te pelje avto skozi osrčje dežele, dočim si utira železniška proga po tem svojevrstnem, težkem terenu čisto svoja pota, ponavadi daleč od vasi. Cesta od Ljubljane do Planine je temeljito popravljena. Povsod ob njej vidiš novo življenje, povsod pospešen tempo dela. Čudovito lepa slovenska pokrajina drvi mimo, izvablja pri italijanskih sopotnikih vzklike občudovanja in veselja, pri naših pa ponosno zav-st, da je kljub tolikim viharjem ostala slovenski*. Res, čudoviti dogodki so šli preko te zemlje. Po cesti, po kateri se tako udobno peljemo, so že šli koraki neštetih naro- Okrepimo protijetični boj! Ljubljana, 11, julija. Deset let je minulo odkar vodi Protituberkulozna zveza težko borbo proti najhujši socialni bolezni — jetiki. Vse do začetka njenega poslovanja je bila prepuščena skrb za pobijanje jetike izrecno samo zdravnikom, ki pa v veliki večini niso bili specialisti. Za stvar vneti in požrtvovalni možje so ustanovili našo Zvezo ter pričeli po njenih krajevnih edinicah 7, žilavim delovanjem y vseh večjih krajih Slovenije. V razmeroma kratkem času je vzniklo na slovenskem ozemlju 21 protiluberkuloznih dispanzerjev, ki so opravljali svoj človekoljubni posel v vseh večjih industrijskih krajih Slovenije. V zvezi s temi dispanzerji je izpolnjevalo njihovo delovanje 47 krajevnih protituberkuloznih lig, ki so sprejemale navodila za svoje udejstvovanje od svoje Protituberkulozne zveze. Sredstva za vzdrževanje proti tuberkuloznih dispanzerjev 60 bila sicer jako skromna, vendar pa je Protvtuberkulozni zvezi uspelo, da je z vsakoletnimi rednimi podporami bivše banske uprave in z raznimi prispevki široke javnosti omogočila uspešno delovanje vseh dispanzerjev. Prireditve tako zvanih protituberkuloznih tednov v zadnjih letih so zbirale znatna gmotna sredstva, s katerimi je Zveza nabavila posameznim dispanzerjem deset rentgenskih aparatov, en aparat Državni šolski polikliniki v Ljubljani in večji mobilni rentgen-aparat za rentgenske preglede na terenu. Vsi proti tuberkulozni dispanzerji so bili najmoderneje opremljeni ter imeli za vodje specialiste-fiziologe, ki so iim stale ob strani strokovne zaščitne sestre. Uspehi, ki so jih dosegli posamezni dispanzerji, 60 se zrcalili v dejstvu, da je znašal pred 5 leti v dravski banovini odstotek umrlih za jetiko 15 na 10.000 prebivalcev, dočim je ta odstotek tekom nadaljnjih 5 let plodonosnega delovanja Zveze in dispanzerjev padel na 10. Protituberkulozna zveza je vpletala v svoje strokovno delovanje, posvečeno predvsem pobijanju jetike, izvrševanje svojih nalog tudi na drugih Izdajala je strokovno glasilo »Delo proti tuberkulozi«, primerno pažnjo je posvečala stanovanjskemu vprašanju, prehrani šolskih otrok in v zad-nzem času tudi zaposlitvi jetičnih rekonvalescen-tov. Iz leta v leto je s široko propagandno akcijo (strokovna predavanja, izdajanje posebnih poljudnih brošur, razglednic, itd.) seznanjala ljudstvo z nevarnostjo jetike in je v tej smeri uspešno vršila svojo nalogo. Nove razmere so razcepile njeno delovno področje, ki je obsegalo vso Slovenijo tako, da je 06talo pod njenim vodstvom od 21 dispanzerjev samo še 6 takšnih ustanov, in sicer: Ljubljana-mesto, Ljubljana okolica, Cerknica pri Rakeku, Metlika, Kočevje in Novo mesto. Ves naš narod se mora zavedati ogromne škode, ki bi zadela zdravstveno skrbstvo, ako bi morala Protituberkulozna zveza z delom prenehati. Zato se Zveza po tej poti ponovno obrača na vse plasti našega naroda z nujno prošnjo, da omogočijo z denarnimi prispevki nadaljevanje njenega koristnega dela in da jo v njenih ciljih po-svouh najboljših močeh v gmotnem oziru podpro. (Ček. račun pri Poštni hranilnici 15-531). — Protituberkulozna zveza v Ljubljanu dov. Po njej so pred 2000 leti rimske legije prikorakale pred Emono ter daleč na severu postavljale mejnike rimskemu imperiju — in skoraj natančno po dveh tisočletjih je stopil. Rim zopet na ta tla, znova ustvarja tu svoje pokrajine. Vzdolž ceste se je od pravekov vedno bil boj severa in juga. Mnogi narodi so začeli na tej zemlji svoje življenje, toda nobeden ni dolgo vzdržal na tem najbolj viharnem prostoru Evrope. Samo ubogi slovenski narodič, najmanjši med vsemi, je razvil toliko čudovite vztrajnosti in sile, se je tako oklenil te zemlje, da je preživel vse nevihte. Iz teh razmišljanj te vzbudi — meja, ki na Planini začasno še obstoji. Pred nekdanjo jugoslovansko carinarnico je pregled prtljage. Cigarete, kava, sladkor — to je še vedno kontraband, dokler se Ljubljanska provinca tudi na gospodarskem polju čisto ne vključi v življenje Italije. Prijaznost italijanskih obmejnih organov pa je velika in olajša odpiranje kovčkov. Planina že nosi pečate in znake fašizma — stene skoraj vseh hiš so poslikane z ogromnimi napisi fašističnih gesel in Ducejevih besed. Obmejni pregled je kmalu končan in že krene vozilo naprej. Šele čez nekaj časa se zaveš, da drči avtobus umeje, da je tresenje prenehalo, da si na moderni asfaltirani avtostradi — eni najlepših in prvih v Evropi. Cesta je široka, ravno zarezana v pokrajino, ovire za njo kakor da ne oblajajo. Hrib premaga z globoko preseko, prepad z mostom, težko in trmasto kraško pokrajino si je podvrgla z brezobzirno voljo. Iz nje kar diha tista sila fašističnega imperija, ki vzbuja občudovanje in spoštovanje pri tolikih narodih. Vožnja od Planine do Postojne je kratkotrajna, kar naenkrat smo na koncu prvega dela poti — v Postojni je treba namreč presesti na drug avtobus. Čudiš se praktični varčnosti Italije. Od Ljubljane do Postojne smo potovali z avtobusom na pogon z nafto, naprej pa poganja vozilo cenen produkt domačih gozdov — oglje. Pa kljub temu hiti avtobus pravo tako naglo naprej. Dolgo se vije cesta pod kraljem našega Krasa — mogočnim Nanosom, ki ga ponosno nazivajo »Monte Re«; pokrajina in naselja postajajo vse bolj kraška, tla vedno bolj kamenita. Hitro so za nami veliki, živahni kraji Hrastje, Hruševje, Senožeče, kar naenkrat je tu Sežana, še zadnji zalet navzgor, pa smo na Opči-nah. Kar prehitro je minila ta vožnja, ko začutiš na vrhu dih vročega juga in naenkrat zazreš kot omamljen pod seboj modro, neskončno morje in ob njem kraljico Adrije — Trst. Volkovi na postaji v Miinhausnu Pptniki na postaji Miinchausen so pred kratkim prebili mnogo strahu, medtem ko so na, peronu pričakovali prihoda svojega vlada. Med množico ljudi «ta se naenkrat pojavila dva velika volkova, ki sta bila namenjena za mestni živalski vrt v Miin-chausnu ter sta v vagonu pregrizla lesene kletke in prišla tako na »zlato svobodo«. Med občinstvom, ki se je vse zbegano razbežalo na vse strani, sta se našla le dva korajžnejša potnika, ki sta s palicami pregnala nevarni zveri v eno od praznih Družba malih svobodnih l;udi Ko človek včasih hodi po Ljubljani ali po drugih krajih slovenske domovine ter si ogleduje javne napise, mora večkrat kar začuden obstati. Ti napisi namreč več ko na glas razodevajo miselnost, ki se je polotila nekaterih naših malih ljudi. Čevljarski mojster na primer je od nekdaj imel zapisano na svoji tabli, da je čevljar. Danes si da na tablo napis: »Splošno čevljarstvo« — kakor hi ga bilo sram povedati, da je gospod Janez šilar čevljar. Miha Šivanka jc bil včasih krojač, danes pa se je že spremenil v splošno in modno krojaštvo. Šivilja ni več šivilja, marveč damsko krojaštvo, mizar ni več mizar, marveč splošno mizarstvo. In takih bedastih zgledov bi lahko našteli kar na turnte. Mali slovenski nhrt-n i k se je začel nekako sramovati svojega obrtniškega poklica ter bi rad posnemal tovarnarja. Mizarski mojster, ki dela morda nekaj več s stroji ter ima nekaj več pomočnikov, je nehal biti mojster in obrtnik, zaradi česar si je na tablo dal napisati visokodoneče besede: »Tovarna pohištva«. Mala pletilja je čez noč postala »tovarna pletenin«, čeprav tam okoli zaman oprezuješ, kje boš zagledal kako pravo in resnično tovarno. To so znamenja, ki kažejo, kako se baš samostojni mali obrtnik skuša iznebiti znamenj svojega rokodelstva, kakor bi rokodelstvo ter obrt bila v moderni dobi kaka sramota. Prav za prav pa je res tako, da jo liberalni duh, ki jc bil kakor kvas za kapitalistično družbo, načrtno uničeval malo in svobodno obrt. Kapitalistični gospodarski red je namreč ustvarjal velike obrate, v katerih so gospodovali ravnatelji in generalni ravnatelji nad.stroji in tisoči delavcev. Ta ureditev družbe je pa rodila razredne boje med dvema taboroma, iz katerih je včasih nastajala celo državljanska vojna. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je francoskega vojaškega poloma bila kriva prav ta okolnost v prvi vrsti, v« boljšo družbo prihodnjosti, moramo tudi mi Slovenci gledati, kakšna naj bo naša gospodarska in socialna prihodnjost, od katere ho potem odvisen tudi naš prihodnji narodni in kulturno politični razvoj. Slovenija nikoli ni imela kaj prida velike industrije, ki jo imenujejo »težka industrija«. V glavnem s« biia le srednja in mala podjetja, nekatera s slovenskim, druga pa s tujim kapitalom. Zavedati pa se moramo, da so slej ko prej najbolj zdrava tista podjetja, ki nimajo preveč delavstva. Inženirji, ravnatelji, generalni ravnatelji itd. to so gotovo pomembni gospodje v gospodarstvu velikih podjetij, toda mnogo važnejši za narodno celoto je tisti obrtnik, ki svoje podjetje sam vodi ter sam dela skupaj s svojimi delavci in pomočniki. Za to je treba mnogo več prožnosti in samostojnosti kakor pa za delo v velikem obratu. In še to: Z vsakim malim podjetjem izginja košček samostojnosti. Narod malih kmetov in obrtnikov ter drugih malih, a svobodnih ljudi bo svoje duševne sposobnosti znal čisto drugače razviti kakor pa narod, kjer je na eni strani peščica generalnih diktatorjev, na drugi pa množica proletarcev. Med mojstrom in pomočnikom jc docela drugačno razmerje kakor pa med voditeljem kake velike tovarne in njegovimi delavci. To razmerje jc brezosebno. med tem ko si mojster in njegov pomočnik stojita kakor dva sodelavca, ki sta drug na drugega navezana in drug drugemu zvesta. Duhovno razmerje je doma v malih delavnirah, v velikih tovarnah pa izginja. V prvih je zato tudi več zadovoljnosti, medtem ko jc v velikih tovarniških dvoranah doma zpolj nezadovoljnost. Priden, vesten in pošten ter sposoben pomočnik bo kdaj postal samostojen, tovarniški delavec pa skoraj nikoli! . . Zato gre naša misel zn tem. da nstvarjajmo družbo prihodnjrtsti iz malih svobodnih ljudi. Tisti, ki delajo programe slovenskega naroda za prihodnjost, naj na to mislijo, ker le v tem je mogoče zasidrati idejo vzajemnosti vsega, kar nosi slovensko ime. postajnih pisaren in s tem preprečila kako večjo nesrečo. Volkova sta bila zaprta na postaji tako dglgo, dokler niso prišli ponju pazniki živalskega vrta ter ju spravili v železne kletke in odpeljali na varno mesto v živalski vrt Premiera velefilma »Železna maska« v Kinu Unionu Ta sijajni in izredno napeti film, ki je napravljen po istoimenskem romanu A. Dumasa, iias popelje na francoski dvor in nam prikazuje življenje in spletke, ki so se dogajale tam za časa vladanja kralja Ludovika XIII. in njegovega naslednika. Kronika nam pripoveduje, da so le maloštevilni dvorjani vedeli za tajnost, da je imel tedanji francoski prestolonaslednik, poznejši kralj I.udo-vik XIV., brata dvojčka, po imenu Filip, ki je živel na gradu D'Artagnan, ne da bi tudi sam vedel za svoje pravo pokoljenje. Ko je Ludovik postal kralj, se je minister Fouquet bal, da bi mogel Filip postati predmet raznih spletk dvorske kamarile. Zato je dal Filipa in njegove zveste oprode, štiri mušketirje, zapreti pod pretvezo, da so se uprli pobiranju davkov. Kralj Ludovik XIV. je bil nezaupljiv in krvoločnega srca in ko jo zvedel za tajnost, da je Filip njegov brat, ga je pustil zapreti v Bastil.jo. Da bi prikril bratovo podobnost, mu je pustil natakniti čez obraz železno masko. Filip se je s pomočjo svojih prijateljev rešil iz ječe, vrgel svojega brata s prestola, ga postavil z isto železno masko v ječo in se poročil z njemu namenjeno nevesto. Film, v katerem igrajo znani in priljubljeni igralci Joan Bennett, LouislIayward (v dvojni vlogi), Joseph Schildkraut itd., je poln zelo napetih priz.orov ter izvrstno igran in režiran. Ker je tudi ves film v celoti opremljen s slovenskimi napisi, bodo posetniki filma »Železna maska« v kinu Unionu imeli res prvovrsten užitek. Louis Hayward in Joan Bennett t filmu >2eleina maska«. Koledar Sobota, 12. julija: Mohor in Fortunaf, mu-čenca; Janez Gvalbert, opat in ustanovitelj reda. Nedelja, 11. julija: h. pobinkoštna; Frančišek Šolan, sjx>zna\aicc; Joel in Lzclra, preroka. Novi grobovi t Vida Jakličeva Na svojem domu v Mostah, pri svoji materi in v sredi svojih sestra je ugasnila po daljši bolezni plemenita učiteljica Vida Jakličeva, hčerka rajnega našega vzgojitelja, organizatorja in pisatelja Franca Jakliča. Gospodična Vida je bila tiha, pa nad vse pridna in požrtvovalna delavka povsod, kamor koli jo je bila poklicala dolžnost. Bila je prava hčerka v duhu svojega bogatega očeta. Rodila se je v Dobre-poljah na Dolenjskem dne 27. avgusta leta 1900. Ko je izvrstno končala učiteljice, je bila leta 1931 nastavljena za učiteljico v Stari cerkvi pri Kočevju, odkoder je prišla učit na uršulinsko vadnico v Ljubljano. Pozneje je bila prestavljena v Dobrnič in Dobrepolje ter Grosuplje, odkoder pa je leta 1931 zaradi svojega zvestega narodnega delovanja bila prestavljena daleč tja v Prekmurje, kjer je ostala več ko 5 let. Iz Prekmurja je bila premeščena na moščanako ljudsko šolo v Ljubljani, kjer je zdaj delovala do svoje prezgodnje smrti. Rajna gospodična Vida ni bila zgolj izvrstna in vestna učiteljica, marveč je bila tudi vneta, dasi tiha delavka povsod tam, kjer je bilo zunaj šole treba širiti krščansko in narodno slovensko vzgojo in izobrazbo. Tiho pa dosledno in načelno je delovala v Slomškovi družbi, kateri je bila ves čas zvesta članica. Ko je bila prestavljena v Ljubljano je z veliko ljubeznijo prostovoljno delovala in pomagala v uršulinskih vzgojnih zavodih,_ katerim' je posvetila skoraj ves svoj dnevni prosti čas. Zraven tega pa je bila več let predsednica dekliškega krožka v Mostah, kjer je svojim dekletom predavala vsak teden ter skrbela za vzgojo svojih članic, katere jo bodo poslei t^žko pogrešale. Dasi zadnje čase že precej bolehna, se je vneto posvetila tudi delu za reveže ter je z veliko požrtvovalnostjo deloval pri Klizabctni konferenci v moščan. župniji. Njeno delovanje je bilo res tiho, zato pa je bilo usmerjeno na globoko, kakor je bila globoka tudi sama, katera je živela življenje asketične duše. Njena pobožnost je bila vzorna, ne da bi bila sama pri tem pozabila na reve in težave svojih bližnjih, ki so bili izročeni r.jeni skrbi. Bila je prav tako zvesta in dobra hčerka svoje duhovne matere svete Cerkve, kakor je bila zvesta in dobra hčerka svojega rajnega očeta in svoje še živeče mamice, kateri ob tej bridki izgubi izrekamo svoje iskreno sožalje, kakor tudi njenim sestram ter bratu. Bog jih tolaži. Rajnica pa naj živi v Bogu! Njen pogreb bo v soboto ob 5 popoldne iz Ciglarjeve ulice 25 v Mostah k sv. Križu. Ave anima pial — Sorodnim bivšega črnogorskega kralja umrla. Na Cctinju je umrla gospa ZUtana Jo-vičevič, daljna sorodnica kraljeve rodbine Petrovičev. Pogreba so se poleg ogromne množice udeležili tudi Visoki Komisar Mazzolini z uradniki komisariat.a, general Tucci, .poveljnik "divizije, 7. vsemi višjimi častniki ter številni častniki vojaške posadke na Cctinju. Pred krsto so nosili tudi venca, ki so jih poslali Nj. Vel. Kraljica in Cesarica. Visoki Komisar, poveljstvo divizije ■ Messina« in dalmatinski guverner. — Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani bo prihodnji tečaj za duhovnike od 21. do julija. Oskrbnina se lahko poravna / intencijami, ki bodo na razpolago v Domu. Prosimo preč. gg.. da se pravočasno priglasijo. — Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani. Zrinjskega 9. — Tečaj italijanščine — nov — se na željo mnogih interesentov otvori 14. julija. Honorar nizek. Prospekt da.je: »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — V Iško vozi avtobus redne proge Ljub-ljana-Ig ob nedeljah zjutraj ob 8 izpred Krekovega trga. in sicer planince in izletnike, ki so se vsaj do sobote opoldne prijavili v društveni pisarni SPl\> na Aleksandrovi cesti. Po-vratek iz Iške ob is. Ker je ob nedeljah velik naval na redni avtobusni progi LjubljanaTg-Iška, prosi SPD svoje člane, ki so namenjeni k zavetišču SPD v liki, rla se vsa j do sobote opoldne prijavijo za navedeni avtobus. — Za letošnjo pevsko tekmo se je prijavilo /e lepo število pevcev in pevk vseh leg glasov. Tekmovalci so iz najrazličnejših poklicev; vi-sokošrilci, dijakinje, dijaki, sodni pripravnik, uradniki, uradnice, dentistka, pekovski, krojaški, trgovski in torbarski pomočnik, tiskarski uslužbenec itd. Zelo pestri spored bo vseboval prsmi naših skladateljev: škerjnnca. Pavčiča, Prelovca, Vilhnrja, Premrla, Preka, Medveda, Gerbiča ter speve iz oper: La Bohcme, Travia-ta, Madame ButterPv, Kvgenij Onjegin, Faust, Rigoletto, Marta itd. Pevci bodo nastopili turli v dvo- in tro- spevih. Kakor lani, bo tudi letos občinstvo glasovalo /a tri najboljše na glnso-valnicah, ki IkkIo priključene vstopnicam. Raz- STANE LE 9 LTK • OBSF. GAL BO CEZ 2'X< STKANI • OBLIKA POLOV 11 A STtANI ..SI.OVENCA"! • NAROČITE GA TAKOJ! sodišče, sestavljeno iz naših gledaliških pevskih strokovnjakov, lw izmed izglasovanili pevcev prisodilo najboljšim nagrade. V prvem delu sporeda bo občinstvo in razsodišče iskalo nove, lepe glasove, ki jih dosedaj še ne poznamo. V drugem delu sporeda pa se bodo predstavili občinstvu lanski najboljši tekmovalci, ki bodo imeli tu priložnost pokazati, koliko so napredovali. Torej bomo slišali že odkrite glasove. Lani je bila pevska tekma prava senzacija za Ljubljano 111 kakor vse kaže. je tudi letos veliko zanimanje zanjo, posebno, ker liodo nastopili poleg novih, tekmovalci od lani. Opozarjamo p. n. občinstvo, da bo javna pevska preizkušnja v nedeljo dopoldne ob 10, zvečer ob 20 pa I10 pevska tekma. Za pčvsko preizkušnjo, h kateri bo imelo pristop tudi občin-tvo, veljajo cene od 5 Lit navzdol, za pevsko tekmo pa veljajo cene od 10 Lit navzdol. Pevske preizkušnje se morajo udeležiti vsi tekmovalci. Če bi se kateri pripeljali kasneje iz ljubljanske okolice, naj se zglasijo eno uro pred pričet kom tekrne zvečer v Operi. Opozarjamo na j si p. n. občinstvo rezervira vstopnice pravočasno v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predata ve ob 16., 19. » jemal tatovom da le lahko pomagal ubogim. Kino Sloga, lelel.on 27-30 Zanimiv roman iz današnjega meščanskega življenja Gospodična Erik Frey Ilee Werner Kart ScBonbfiek K i a o Malica, telefon 22-41 — Naročnikom revije »Umetnost«, mesečnika za umetniško kulturo, sporočamo, da bo še nadalje izhajala. Št. 9—12 izidejo skupno z izredno zanimivo vsebino. Priloženo bo tudi kazalo za ves V. letnik. »Umetnost« je že v tisku in izide konec julija. Vljudno prosimo vse naše cenj. naročnike, ki so spremenili svoj naslov po zadnjih dogodkih, da nam izvolijo sporočiti svoj novi naslov, da jim bomo mogli dostaviti revijo. Naslednja, 1. štev. novega VI. letnika izide zopet normalno meseca septembra t. I. — Uprava »Umetnosti«, Ljubljana, Pod tur-nom št. 5. — Predpisi za izdelovanje in prodaje čevljev in usnja. S posebnim, ministrskim odlokom so bili izdani predpisi, ki se nanašajo na izdelovanje ter prodajo čevljev in usnja. Tovarne čevljev smejo uporabljati goveje ali konjske kože tudi za izdelovanje težkih čevljev za industrijske ali kmetske delavce. Čevlji smejo imeti tudi dvojne podplate iz govejega usnja, da so bolj trpežni. Najvišje dovoljene cene takšnim čevljem bo določil minister za korpo-racije. — Proizvajalce oglja in posestnike gozdov. — Ravnateljstvo državnih gozdov Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino spet opozarja na naredbo št. 39 Visokega Komisarja o predpisih za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva, ki so objavljeni v Službenem listu c št. 46, posebno pa še na določila člena 1., ki pravi, da morajo vsi lastniki gozdov v mejah in ob pogojih, določenih v veljavni gozdni zakonodaji, proizvajati čim največ drv in oglja. Da se pa za izdelavo oglja prebivalstvu omogočijo primerne cene. bo ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani kupovalo oglje neposredno od proizvajalcev ter zato ravnateljstvo sprejema pismene ali ustne ponudbe oelja tudi neposredno od proizvajalcev in lastnikov gozdov. — Avfnmobilist podrl otroka. V Horjulu je v petek dopoldne neznan avtomobilist podrl štiriletno orožnikovo hčerko Angelo Trampuš. Mala se je igrala na cesti, pa se je avtomobilu nerodno umaknila, tako da jo je avtomobil oplazil. Precej potolčeno dekletce so crepeliali v ljubljansko bolnišnico. Ljubljana 1 Mašniško posvečenje v cerkvi Srca Jezusovega. V nedeljo 13. julija bo prevzv. g. dr. Gr. Rozman podelil v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani bogoslovcu Misijonske družbe gospodu Francetu Sodji sveto mašniško posvečenje. Sveti obredi se bodo začeli ob 7. Nedel jska pridiga in sveta maša ob pol 8 ta dan odpade; pač pa bodo tihe sv. maše ob 7, pol 8 in 8. G. F C. .Sod j a lx) imel svojo novo mašo takoj v ponedeljek ob 6 v cerkvi Srca Jezusovega. I IJpraviteljstvo III. mešane ljudske šole v Ljubljani vabi ves učiteljski /bor in vse učence te šole, posebej še učence III. in IV. razreda višje ljudske šole. da se udeleže pogreba svoje dobre učiteljice Vide Jakličeve. Zbor v soboto 12. t. m. ob 16.30 pred šolo. 1 Zgodba Schubertove tihe ljubezni do dunajskega dekleta, je zajeta v Schubert - Berthčjevi sprevoigri: »Pri treh mladenkah«. S čustvom in humorjem naslikani biedermaierski Dunaj, je okolje, v katerem se dejanje godi. V glavnih partijah bodo nastopili: Vidalijeva, Janko. Zupan, Poliče-va ter: Polajnarjeva, Barbičeva, Španova, Belizar in Modest Sancin. Dirigent: D. Zebre. Režiser: D. Zupan. To bo zadnja opereta, ki jo bo uprizarjala naša Opera v tekoči sezoni. Na premiero ki bo v sobolo zvečer ob '20 za red Premierski, opozarjamo. 1 0 violinski viriuozinji Pini Carmirellijevi, ki bo nastopila v ponedeljek 14. t. m. v veliki filharmonični dvorani, pišejo kritiki velikih inozemskih časopisov men drugim sledeče: Med najbolj nadarjene violinistke, kar jih je prišlo v poslednjih letih iz Italije, spada mlada Pina Garmirelli. Njen ton je izredno topel, obvlada vse tehnične težave svojega instrumenta in sijajno interpretira tudi najtežje skladbe tozadevne literature. Zopet drugi list piše, da potrjuje vsak koncertni nastop mlade umetnice njeno izredno muzikalnO nadarjenost. vjrtiin»nrt tehniko in sijajno interpretacijo. Vsak njen na- stop potrdi v polni meri to, kar se piše in kar se sliši o njeni umetnosti. Umetnica bo igrala v ponedeljek v prvem delu Frescobaldijevo Arijo, Vivaldijovo Sonato v d-duru in Bruchov Koiieert v g-niolu. V drugem delu koncertnega sporeda pa vrsto krajših violinskih skladb. Na klavirju jo bo spremljala Marija Sala. Začetek koncerta bo točno ob pol 9 zvečer. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Prninenadni koncert priredi turistični odbor mesta Ljubljane v nedeljo 13. julija od 10.30 do 12 v Zvezdi, ko bo glasbeno društvo »Zarja« pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajalo naslednji program: 1. G. Verdi: Aida, himna in triumfalna koračnica; 2. Trojan: Jubilarni zvoki, predigra; 3. dr. J. Čerin: Valček Vera — Medi-tation; 4. G. Verdi: Oberto Conto di S. Bonifa-cio, predigra; 5. Učakar: Činkole, koračnica; 6. V. Giongi: Zlate sanje, duet; 7. J. Gregorc: Vesela gmajna, venček narodnih pesmi; 8. Knajzel: Pozdrav iz Knina, koračnica. I Strojepisni tečaji — novi — prično julija. Na razpolago prospekt: Trgovsko učili-šče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Telefon 43-82. — Dnevni in večerni tečaji. 1 Učiteljska tiskarna d. d. v Ljubljani je darovala namesto venca na grob umrlega tovariša Ferda Juvanca 100 lir Učiteljskemu odboru za socialno pomoč. Iskrena hvala! 1 Vegovo ulico temeljito obnavljajo. Do realč-nega poslopja, to je do Židovske steze ie že urejena in gladka, od Židovske steze do poslopja Vse-učiliške knjižnice, oziroma do knežjega zidu je bila posuta in z valjarjem potlačena te dni, hkrati pa so nadaljevali že s posipanjem naprej do Rimske ceste. Vsa Vegova ulica bo tudi katranizirana, lako da se ne bo dvigal prah ter bo gladka, kakor bi bila asfaltirana. I Ureditev Mirja. Mestna občina sedaj ureja razne ulice na Mirju. Glavna ulica Mirja (ob rimskem zidu) je bila posuta t gramoznim kamenjem ter jo sedaj posipavajo z droonim peskom. Poprej pa seveda kamenje cestni valjar dobro potlači. Zaprta je za vozni promet tudi Bogošičeva ulica, ki jo bodo prav tako uredili. Na vrsti bodo še nekatere druge ulice na Mirju. 1 G. Broiiha Jožefa, prosimo, naj se takoj zglasi v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b, kurirski oddelek. Rdeči križ. I Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viš. zdravstv. svetnik dr. M i s Franta. Poljanska cesta štev. 15/11., telefon štev. 32-84 Gledališče Drama: Sobota,, 12. julija: »Okence«. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. — Nedelja, 13. julija: »Via malac. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Opera: Sobota, 12. julija: »Pri treh mladenkah';. Premiera. Red Premierski. — Nedelja, 13. julija ob 10 dop. Javna pevska preizkušnja. Izven. Cene od 5 lir navzdol. Ob 20 Pevska tekma. Izven. Cene od 10 lir navzdol. Radio Liubljana Sobota. 12. julija. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 slovenska glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 pisana glasba — 13 napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Marija Šijanca — 14.00 poročila v italijanščini — 14.15 simfonični koncert pod vodstvom mojstra Simo-nettija — 14.45 poročila v slovenščini*— 17.15 nove plošče Cetra — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 operetna glasba — 20.00 napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 pogovor v slovenščini — 20.30 Lucia di Lammermoor. opera v 3 dejanjih Kajetana Donizettija. Med odmori: 21.10 beseda v slovenščini — 21.55 postovor v slovenščini. — Po operi ob 22.50 poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmajer, Sv. Petra cesta "8. Poizvedovanja Revni starček je izgubil vsoto denarja od hiralnice do Zmajskega mostu. — Najditelja prosi, naj odda denar v upravi »Slovenca«. Nekdo je izgubil v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti ključ od kolesa, ključavnica št. 204, znamke »Šebie«. Dobi se v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti. Iz Trsta Za dekana stolnega kapitlja v Kopru je bil od rimske Daterije imenovan mons. Giorgio Bruni, bivši vodja koperskega semenišča in v zadnjem času župni upravitelj v Barkovljah. Domači material za novo univerzo. Največje gradbeno delo novega Trsta je njegova nova univerza. Dela na tej zgradbi so v polnem teku in naglo napredujejo, tako da so dosegla že drugo nadstropje. Sedaj se že vidi vsa ogromha razsežnost teh stavb. Opremljene bodo z vso moderno razkošnostjo, da bo izgied čim najlepši, toda vsa oprema mora biti iz domačega materiala. Tako bodo vse stavbe obložene do prvega nadstropja z istrskim marmorjem iz državnih kamnolomov, z istim kamnom, iz katerega je bil zgrajen pred 1800 leli puljski amfitealer. Ta marmor, ki spominja na znani rimski Iravertin, je nastal pod morjem s spajanjem starih in novejših kamenitih prvin. Pri gradnji univerze ga bodo rabili nič manj ko 2500 kub., metrov. Ogromno stopnišče, ki bo vodilo s ceste Fabia Severa k univerzi ter bo obstajalo iz 34 stopnic, dolgih do 40 metrov, bo napravljeno iz domačega belega kamna. Dolžina vseh teh in še nekaterih manjših stopnic bo znašala 2 in pol kilometra! Toča pada na Krasu. Prejšnji leden je divjalo nad Trstom in njegovo okolico več neviiit, združenih s hudiirti nalivi in mestoma tudi s točo. Dvakrat je toča močno klestila, V mestu je padala med dežjem in ni napravila večje škode, v okolici pa je v nekaterih krajih klestila na suho ter je škoda velika. Posebno hudo je udarjala toča okrog Tomnja. Prizadeti so zlasti vinogradi in sadovnjaki ter povrtnina. Rdeči križ poroča Na Poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Antič Nevenka, Bečička Rudolf, Breznik prof — za Jamšek Marijo, Brnčič Vera roj Šermezanov, Dolenc Blaž, Dolenc Oskar, Dougan Majda. Golorej Lilijana, Grmovšek K»l?.n Emil z družino, Mlakar Aleksander, Ostcrc Matko, Pernuš Anka, Pintar Slavko z ženo, Popič Predrag, Rihter K, Deaa, Sehič Osman, Šer-bak Emil, Široki Marica, Šparovec Franc, Švabič P. Branislav, Vehar Josip, Vidic inž. Ivan. Prosimo svojce niže navedenih, da se zglase v naši pisarni, da dobe neke informacije o pogre-šancih: Jakeb G. Andrej, Jazbec M. Ladislav, Kerin A. Stanislav, Klavžar Jakob, Klič F Milan, Kogeljnik A. Ivan, Kosi 1. Stanislav, Koštamoj J. Franc, Ko-zolje F. Niko, Lavrič F. Ludvik, Lavriša F. Jakob, Leopold F. Dragan, Leskovec F. Franc, Marinčič J. Frane, Merzeb J. Leopold. Mršič M. Andrej, Nile J. Franc, Nostič G. Karlo, Plantan A. Anton, Poje A. Franc, Pokljukar I. Jakob, Poncel J. Franc, Ponik-var M. Mihael, Rančigaj F. Franc, Ratajec L Ivan, Raznikar M. Franc, Rundušek L Dragutin, Tavželj A. Edvard, Titan I. Josip, Urbas I; Jakob, Velan I. Jakob, Zamonc F. Franc, Zaplotnik I. Franc, Zrimšek Ivan, Žagar J. Anton, Žigmund A. Anton. Šport Akademski športni klub priredi v nedeljo, 13. julija izlet v Cerknico in k Cerkniškem jezeru. Ogled Cerkniške kotline in njenih znamenitosti, posebno še presihajočega Cerkniškega jezera, ki ravno v teh dneh zopet usiha. Odhod z vlakom ob 12.15 z glav, kolodvora. Povratek ob 21. Vabljeni člani, članice, starešine in prijatelji kluba. ASK. DKSK »Edinstvo« obvešča vse klube in dirkače, da je dirka, katera bi 6e morala vršiti v nedeljo, 13. t. m., odložena Za nedoločen čas iz tehničnih razlogov. Kdaj bo dirka, bo naknadno javljeno v časopisih. — Predsednik. V 12 tekmah 9 zmag italijanskih veslačev. Italijanski veslači so tekmovali v Berlinu, Frankfurtu in Budimpešti z nemškimi, danskimi, madžarskimi in hrvatskimi veslači, kjer so odnesli 9 zmag. Treba je pri tem upoštevati, da so morali Italijani veslati popolnoma v drugih vodah, kot so jih doma vajeni, in da so se morali kosati z najboljšimi veslači, ki so imeli evropsko in svetovno prvenstvo. Prva tekma se je odigrala v Griinau 21. junija in so tam Italijani dosegli prvo zmago.in so dospeli na cilj pred Nemci in Danci, kljub temu, da so se tudi Danci dobro držali Dan nato so dosegli drugo zmago. Tretjo zmago so dosegli nad Nemci, ki so tik za njimi, potem Danci, medtem, ko so Madžari ostali četrti ta zmaga je bila prav zaslužena, saj je bila med vsemi prejšnjimi in poznejšimi tekmami le-ta najbolj trda 28 in 29. junija so tekmovali Italijani v Fiankfurtu, kjer se jim je bilo treba boriti s Švicarji. Toda tu jim ni šlo tako dobro z ozirom na to, da niso navajeni tako močnega toka. Tam so tekmovali tudi s Hrvati, ki pa zanie niso predstavljali trdega oreha. Italijani so se nato podali v Budimpešto, kjer bi morali tekmovati zopet z Nemci in Madžari. Nemcem pa ni bilo omogočeno dospeti v Budimpešto. Tako so se 5. in 6. julija borili v veslanju samo z Madžari. V kratki dobi 17 dni so torej Italijani dosegli 9 zmag kar je prav lepo število, kajti ni lahko premagovati dobrega tekmeca. S tem so ponovno dokazali, da so tudi v tem športu močni in vztrajni. cJu&ek POŠTNI Pl LOT IV. Mišek spozna kapitana Zamaška. Drugi dan je prišel med poukom v Miškovem letanju nov pilot, odločnega nastopa. »Jaz sem kapitan Zamašek, Tvoj učitelj«, je rekel Mišku. »To letalo ima dva 6cdcža in ti boš sedel spredaj, jaz pa zadaj — pa bova oba vodila letalo«. Mišek se je ves blažen usedel na svoje mesto. »Zdaj boš pa ti vodil letalo, jaz pa bom opazoval«, je nadaljeval Zamašek. »Kadar ne boš vedel naprej, bom pa jaz vodil dalje. Torej pazi!« Tedajci je priskočil Suhec: »Še ne, kapitan Zamašek!« Kapitan, ki je bil že jiognal letalo, se ni oziral na mehanikove besede. »Glejte, zeleni signal!« je vzkliknil Mišek in je brž vedel, kako bo obrnil letalo. »Boste že videli, da se ne bom prekucnil!« se je Mišek ves ponosen zarežal. »Brž pokličite rešilni voz!« je zakričal kapitan, »Tale fantič si na vsak način hoče razbiti glavo!« Matija MaleiU 17 V zelenem polju roža Izvirna povest Mirno in nepremično sedi Tine oh Vidi. Morda ji razlaga, kako težko mu je v Ljubljani po domačih poljih, pašnikih in gozdovih? Ali Vida, ti vendar nisi v zelenem polju rožal Da ti ne pripoveduje o negovanih rožah po oknih in vrtovih, ki jim zalivajo in jih negujejo bele roke? Enkrat je v Ljubljani pravil tudi o takih rožah... Taka roža bi bila ti, Vida... Hipoma je Metko stisnilo pri srcu, da bi zastokala: Lovro Kvas, gospod Lovro Kvas, Manici je gotovo bližja Vida ko Metka ... Po tej telesni bolečini in po višku Metkine žalosti je začel rasti v njej odpor in jezica. Tudi prav, če hočeš tako, muhasti pesnik, učeni osmo-šolec! Le čakaj, Lovro Kvasi In ko da jo je nekaj pičilo, se je naglo obrnila k Vekoslavu: »Pa mora biti velika tista vaša zemljiška knjiga in učena?« Vekoslav blažen: »Ni ena sama knjiga I Več jih je! Učena je pa le na videz, kdor se poglobi v njo...« In Vekoslav se je potopil v njo. Poslušala ga je le na pol, dasi se je delala, ko da je vsa zaverovana v njegovo pripovedovanje. Tine je prišel igraje in z lahkoto v osmo, čez par mesecev po.jde k tisti težki skušnji, ki ji pravijo matura. Odličnjak je, teta je povedala, da sami profesorji hvalijo njegov talent. Vekoslav pa ni mogel ni preko tretje... Tine strese kot iz rokava kaj takega: Tam za gorami sreča spi... Do nje brezmejne so daljave, do nje cest ni, do nje stez ni, še sled so zbrisale goščave ... Vekoslav se muči, kako bi ji opisal zemljiško knjigo v sodišču, ob kateri prečepi dneve od jutra do večera, mesece, leta. Do starih dni se ne loči od tiste puste knjige, ki je zanj višek zanimivosti, kruh... Kaj si, revni Vekoslav, v primeri s Tinetom! Ali Metka je čutila, kako obvisi od sosednjih miz zdaj pa zdaj na njej vprašajoč, včasih zavidljiv, včasih škodoželjen pogled. Pohiti, škodoželjen pogled, do Tinetal Povej mu, da ima Metka snubca, resnega snubca! Plačo ima, redno mesečno plačo, do pokojnine' ima pravico. Povišan bo s časom, ko se povzpne do vodjo zemljiške knjige, ne bo njegova plača dosti manjša, če ne enaka ali večja ko plača mladega sodnika. Kje pa si ti, osmošolec Tine, še od prve plače? Saj Metka sama ni vedela, zakaj prav za prav hoče nagajati Tinetu. In dali je prav, kar dela in kakor ga hoče dražiti. Iskrico upanja ji je. podžigala misel: Če je zapel pesem res iz srca, če je res občutil, o čemur je pozimi govoril v tetini kuhinji, ga bo zaskelelo, ko zve, kako je bila prijazna z Vekoslavom. Nič ni bilo res, pa si verjel in si se ogrnil s plaščem užaljenosti in nedostojnosti. Zdaj pa imaš! Sam si si kriv! Kaj le napraviš sedaj? Kaj le napraviš? Tine ni napravil ničesar. In to je gnalo Metko v obup. Enkrat se ji je sicer zazdelo, da so govorili pri nadučiteljevi in Lohačevi mizi o njej, ali vsaj o njih. Vsi so pogledali semkaj, le Tine se je le napol okrenil. Menda je prišel s svojim pogledom le do Vekoslava, naprej, do njej, ni hotel. O, ti trdi, občutljivi Tine! Misliš, da imajo drugi kamen meslo srca? Nadučiteljevi so še pred mrakom vstali. Tine za njimi. Upanje, ki ga ni vse popoldne izgubila, je niti po njegovem odhodu ni zapustilo. Ah, na tem malem, malem in tenkem upanju je vsa drhtela: Vrne se, k mizi pride z očetom. Z očmi mi pove, kako jo muči s vojo krivico. Samo da izve, kako in kaj, samo da mu pove! Nič drugega noče od njega, le povedati mu mora. Potem pa naj napravi, kar hoče. Tine se pa ni vrnil na vrt. Drugi dan se je odpeljal v Ljubljano, po slovo ni prišel k sosedu, povprašal ni, če naročijo za teto pozdrave. Metka je ostala s svojo jezo, žalostjo, dvomi, negotovostjo. Le zakaj so pesniki taki? Ostala je tudi Vekoslavova vztrajnost. Na velikonočni ponedeljek se mu je na vrtu pri Anki posrečilo, da je vzbudil v Metki zanimanje zase, za svoje delo, za svojo življenje, za svoje načrte. To ga je vzpodbudilo. Ob lepih spomladanskih večerih jo je prikolesaril tudi ob vsakdanjih dnevih v vas, skoči pred hišo s kolesa, se naslonil nanj in bil prijazen in sladek ko med. Oče ga je vselej povabil že radi spodobnosti. Sčasoma sn je pa Vekoslav tako udomačil, da več niti vabila ni bilo treba, kar vstopil je. Kaj je hotela Metka? Lepa beseda najde lepo mesto, pravijo. Taka vztrajnost blo majala še kako zakleto kraljično, da bi ne bila hladna in ledena proti obiskovalcu. Tisto, kar mu je napravila o Veliki noči s pirhi, je bilo tako grdo, grdo in nespodobno, da je bilo Metko v dno srca sram. 2e da to popravi in izbriše v njegovem spominu tisti njen nastop, je morala potrpeti z njim. Nikjer na svetu bi nobena ženska ne mogla biti osorna z Vekoslavom, ki ni nikdar govori! o svoji ljubezni, kazal jo pa tako očitno in vneto, da bi omehčal kamen. Sam si vsega kriv, Tine. Če ti je hudo, prav! Če te ne boli. tudi prav. Potem sploh nisi vreden, da bi Metka radi tebe žalila dobrega Vekoslava. Kam vodi vse to, Metka? Na to Metka ni }iotela misliti. Kaj odgovori Vekoslavu, ko spregovori odlo- čilno besedo? Tudi na to si ni hotela Metka Jasno odgovoriti. Bo že kako! Sirer je pa do tega še daleč, daleč. Vekoslav menda odločilne besede sploh nikdar ne izreče, preveč je obziren in boječ. Prej ko se na to pripravi, bo Metki že padla prava misel v glavo. Tinetova pesem je ležala skrita v omari. O njej ni vedel nihče, Metka jo le tako skrila med svojo čipke, da bi je niti sestra, pred katero ni mogla ničesar skriti, ne mogla niti pri najnatančnejši preiskavi najti. Prej jo jo Metka vzela v roke, kadar ji je bilo prav mehko pri srcu. Sedaj ni že tedne brskala po svojih čipkah in pa vzorcih. Tudi povpraševanja radovednežev, kdaj bo poroka, je niso več dražila. Če je Tinetu prav, čemu bi se jezila? Ali ni prejšnja jeza izvirala le iz strahu pred Tinetom? Sicer pa ni bil Vekoslav tako suhoparen, kakor si je mislila Metka, ko ji je brnela po glavi le Tinetova pesem. Ob priliki le povedal, kako veselje misli napraviti svoji mladi ženi takoj po poroki. Na ženitovanjsko potovanje io popelje. Na morje, na morje Adrijansko! V Ljubljano, čez Št. Peter na Reko! Potem s parnikcm v Dalmacijo, Zader, Šibenik, Split, Dubrovnik, Boko Ko-torsko. Od tod i>o železnici po Hercegovini in pa Besni: Mostar, Sarajevo, Bosanski Brod. Čez Zagreb domov. Metka ga je začudeno pogledala. Glej ga, Vekoslava, na kaj mislil Pa bi človek ne verjel, da mu razen zemijiške knjige roji še kaj drugega po glavi! Ko je opazil njeno zanimanje, je ves oživel: Z Reke se povzpneta na Trsat. Tam je znana hrvaška božja pot, grad slavnih Frankopanov je tudi še ohranjen. Razgled s Trsata je baje zelo lep: Učka na severu, Opatija, Lovrana, Reka in Sušak pod nogami, otoki po morju... Metka je rada poslušala. KULTURNI OBZORNIK Druga predstava Kraljeve Opere iz Rima Giacomo Pucclnl: »Madame Butterfly« — Giuseppe Verdi: Balet iz opere »Sicilske večernice« V četrtek, dne 10. t. m. je v opernem gledališču Kraljeva Opera iz Rima nudila predstavo Puccini-jeve opere »Madame Butterfly« in balet iz Verdijeve opere »Siciljske večernice«. »Madame Butter-fly« je bila uprizorjena v novi zasedbi. Predstave 6e je udeležilo ponovno mnogo občinstva, ki je preko navadne mere napolnilo opero do kraja. Med odličnimi gosti so predstavi prisostvovali tudi fg. Visoki Komisar Eksc. Emillo Grazioli, Armadni oveljnik general Robotti, Poveljnik Divizije Sar-dinjskih Grenadirjev general O.rlando, Poveljnik Divizije »Isonzo« gen. Romero, Kvestor Gran. Uff. Messana, zastopnik Stranke cav. uff. Gatti, viee-prefekt comm. dr. Bissia, nemški konzul dr. Brosch, številni častniki in uradniki ter zastopniki raznih kulturnih društev in ustanov. Od domačih odlični-kov so bili navzoči tudi župan mesta Ljubljane in drugi vodilni zastopniki javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Osthla publika pa je bila po večini druga, tako da so nekateri videli »Tra-vieto«, drugi pa »Madame Butterfly«. Le bolj redki so bili, ki jim je bilo mogočo prisostvovati obema predstavama. Čeprav je bila gneča še večja kot pri prvi predstavi, se je publika vedla bolj disciplinirano. Predstavo je spremljala od začetko do konca z velikim zanimanjem in dajala iskreno priznanje pevcem pri odprti sceni in jih večkrat prisilila s ploskanjem, da so morali priti pred zastor po končanem dejanju. Iskrenega navdušenja je bil deležen tudi dirigent, ki je moral priti prav tako pred zastor, tudi ob vsakem nastopu je bil sprejet s simpatijami in ploskanjem. Tudi ob tej priliki je bila rimska operna skupina sprejeta z veseljem. Prav tako je bila publika navdušena nad baletom »Štirje letni časi«. Uprizoritev »Madame Butterfly« je vodil dirigent gospod Oliviero de Fabritls. Zbore je naštu-diral in vodil zborovodja g. Giuseppe Conca, reži-ral je to delo režiser g. Marcello Govoni, insceniral je scenograf g. Alfredo Furiga. Solistično zasedbo so izpolnili: glavno vlogo Madame Butterfly (Cio-Cio-San) sopranistka ga. Avgusta Oltrabella, mornariškega poročnika iz USA B. F. Pinkertona tenorist g. Aleksander Ziliani, Suzuki, služabnico But-terfly mezzosopranistka ga. Edmea Limberti, ameriškega konzula v Nagasakiju Sharplessa baritonist g. Emilio Ghirardini, Kate Pinkerton ga. Tina Mac-chia, Goro je bil g. Adelio Zagonara, princ Yama-dori g. Conti, stric Bonzo g. Ernest Dominici, komisar g. Millo Marucci in uradnik registrature g. Blando Giusti. Orkester je v zelo dobri in estetsko učinkoviti igri toplega polnozvočja, čist in jasen v poustvarjanju po mtencljah dirigenta g. Oliviera de Fabri-tie oblikoval plastično in nudil silna mesta notranje napetosti in prepričevalne dojemljivosti. Dirigent je oblikoval z ostrim čutom pristnega muzikalnega gona in črpal iz močno grajene umetnine vso dano lepoto ter jo enakovredno njeni veličini poustvaril do izredno popolne estetske zaključenosti. Nazorno oblikovane fraze 60 se lepo prelivale v harmonski barviti danosti Puccinijeve glasbe, ki nosi tako svojstven obraz in silno notranjo dinamičnost. Dirigent je vodil orkester v nepretrganem grajenju in niansiranju. Čudovita je tudi precizna povezanost v skladnem dejstvovanju s pevci-solisti in zborom ter med orkestrom. Dirigent g. Oliviero de Fabritis predstavlja izvrstnega dirigenta in oblikovalca Puc-elnija. Moč poustvarjalne potence izpričuje glas-benika-dirigenta kot osebnost, obdarjeno s prvin-sko silo in veliko kulturo. Oblikovalno zaživi Puccinijevo delo v najvišjih vrednotah estetske muzi-kalne podobe, ki učinkuje pristno in živo. Ga. Avgusta Oltrabella kot Madame Butterfly je s svojim petjem lepo oblikovala. Njen glas je lep zlasti v višjih legah, prodoren in polnozvočen. Podala nam je svojstven tip Butterfly v bolj temperamentni gibalnosti, kakor bi pričakovali in kakor smo navajeni. Bila pa je v igri dosledna, v petju zelo dobra in prepričevalna. Muziikalna kultura je pri njej visoko stoječa. Pinkertona je predstavljal g. Aleksander Ziliani igralsko v odgovarjajoči oblikovalni dejavnosti. Njegov lepo barvani tenorski glas pa se ni mogel v akustično slabem prostoru razmahniti do tistega polnozvočja, ki ga nudijo akustično boljši prostori. Vzrok je tudi v tem, ker se je dejanje odigravalo bolj v sredini odra. To je pa že dobro poznana težava našega gledališča. Je pa izvrsten muzikalni interpret v svojem petju. Suzuki, služabnica Butterfly ge. Edmee Limberti, ki je že pred predstavo na Kongresnem trgu nudila lepoto mezzosopranskega glasu in dobrega ima velik obseg, ki zmore izredno lep ton v višinah in nižinah. G. Emilio Ghirardini je podal v Sharplessu po naravni igri prepričljiv realen tip konzula. V lepo postiranih tonih je oblikoval svojo pevsko partijo. Kakor vsi, je tudi on na recitatoričnih mestih jasen v izgovorjavi. Kratko vlogo Kate Pinkerton je prikazala ga. Tina Macchia. Ostale kratke vloge so izpolnili dobro gg. Adelio Zagonara, ki je predstavljal Goro, Gino Conti kot princ Yamadori, Ernesto Dominici kot stric Bonzo, Millo Marucchi kot komisar in Blando Giusti kot uradnik registrature. Pevski zbor pod vodstvom zborovodje g. Giuseppe Conca je nudil lepo in precizno petje tako na odru v prvem dejanju kakor v Ostalih za odrom. Odlikovala ga je tudi naravno prepričljiva igra v vlogah prijateljev in prijateljic Butterfiy v prvem dejanju. Zelo dobra je tudi režija, zlasti v prvem dejanju, režiserja g. Marcella Govoni j a. Isto velja za inscenacijo scenografa g. Alfreda Furiga. * Po dokončani predstavi »Madame Butterfly« so se nam po vmesnem odmoru predstavili ple-salci-solisti in baletni zbor rimske operne skupine v izvedbi »Štirih letnih časov«, balet iz Verdijeve opere »Siciljskc večernice« po zasnovi koreografa g. Aurelija M. Millossa. Nastopili so: prva plesalka Kraljeve Rimske Opere ga. Attilia Radice, g. Filip-po Marucci kot čarodej, g. Marcello Fenchel kot princ pomladi in jeseni ter kot viničar g. Giovanni Brinati. Kot pastirčki in pastirji pa gg. Mirdza Ca-panna, Jolanda Raipallo, Wanda Silvestre, Guido Lauri, Gennaro Montariello in Adriano Vitale. V vlogah viničark gg. Lia dell'Ara, Nerina Colombo, Vittoria Savio in Ada Spicchieri. Vsi solisti in ves ostali plesni zbor so tehnično na višku. V preciznosti in skladnosti so podajali lepote plesa klasične smeri, zlasti do velike dovršenosti izdelani solisti, med katerimi je pač po tehnični strani do-minirala prva plesalka ga. Attilia Radice. Med najboljšimi je bil oblikovan faunski lik v čudovito lepih skokih in estetsko visoko oblikovani gibalnosti telesa. Koreografsko je delo močno grajena plesna stvaritev, polna dinamike in stopnjevitosti. Čeprav je plesna umetnost v ostalem svetu krenila na nova pota pridobilev in dognanj tako imenovanega dramatskega plesnega sloga, je rimska skupina ostala pri klasičnem plesnem pojmovanju. Gotovo bo tudi ostala še nadalje nepremagljiva v svojem prizadevanju gojiti klasični ples, kajti pri takem kvalitetnem nivoju in plesni lepoti, kakršno nam je prikazala ob tej priliki, bo gotovo zanimala in žela uspehe vedno in povsod. Resnična in živa lepota ostane vedno dojemljiva. S tem je gostovanje Kraljeve Rimske Opere v Ljubljani zaključeno. V teh časih je glasbena umetnost nam kakor vsemu Človeštvu morda najbolj potrebna. Zato bo gostovanje le umetniške Uspešno delovanfe Italijanskega Kulturnega Instituta i Italijanski Kulturni Institut te dni vpisuje v ■poletni tečaj italijanščine, ki se začne 15. julija. iTako se nadaljuje delavnost tega Instituta, ki se ilahko ponaša s tem, da je dal pobudo za zbližanje ,|dveh kultur: italijanske in slovenske in to ne šele sedaj, temveč že pred leti. 1 Kakor vsa druga večja mesta v Evropi je mo-rala tudi Ljubljana imeti Kulturni Italijanski In-jstitut. Zunanji Minister je poveril predsedstvo te :jjkulturne ustanove slavistu velikega imena: univ. ^profesorju iz Rima Giovanniju Maverju, kot ravnatelj pa je bil postavljen drugi znan slavit prof. Evel Gasparini. Ko je bil odprt Italijanski Institut v februarju 1£M0, je hitro zbral okrog sebe lepo število prijateljev Italije in tistih, ki so hoteli poznati jezik in italijansko kulturo: 400 učencev je bilo lani v raznih italijanskih tečajih in nad sto članov Instituta; v akademskem letu, ki se bo kmalu končalo, pa je to število naraslo na 700 učencev in 125 članov. Razen jezikovnih in literarnih tečajev je Institut organiziral še razne druge manifestacije, umet- nostne in kulturne. Dovolj je. da se spomnimo predavanj, ki so jih imeli: Eksc. Balbino Giuliani in profesorji Bartoli, Chabod, Devoto, Maver, Damia-ni. Veliko odobravanje so doživeli tudi koncerti, ki jih je priredil Institut v svojih prostorih. Knjižnica ima že nad tisoč raznih izvodov in kmalu se bo obogatila še z novimi pridobitvami. Kakor knjižnica tako je tudi čitalnica zelo obiskana od vseh, saj tam je na razpolago najrazličnejše čtivo, dnevniki in revije. Vsaka pobuda za tesnejše stike in sodelovanje med italijansko in slovensko kulturo je bila dana od Italijanskega Instituta in jo je on tudi izvedel. Tako so se začele razne literarne in publikacijske izmenjave med italijanskimi in slovenskimi kulturnimi ustanovami in tako je bila dana možnost študija v Italiji 10 slovenskim akademikom. Po volji Eksv. Visokega Komisarja bo Italijanski Institut letos odprt tudi v poletju. Vpisovanje v nove poletne tečaje je pri tajništvu Italijanskega Instituta (Napoleonov trg 6, tel. 43-64) vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. Tri nove svete maše na Goriškem Ljubljana, 9. julija. Zadnjo nedeljo 6. julija smo imeli na Goriškem kar tri nove sv. maže. Peli so jih vsi trije letošnji slovenski novomašniki goriške nadškofije vsak v svojem rodnem kraju. Dornberg V Dornbergu je pel prvo sv. mašo g. Mirko Berce iz spoštovane kmetske hiše, ki je izšolala že tri ugledne učitelje. Pridigoval mu je g. Stanko Vrtovec, župnik v Podbrdu. V toplih besedah je prikazal vzvišenost duhovniškega ndklica. Navzočih je bilo mnogo duhovnih so-bratov in bogoslovcev. Za prezbiterja je bil črniški dekan msgr. Alojzij Novak. Po sv. maši so se številni svatje s sorodniki in duhovščino zbrali v gostoljubni domači hiši, kjer je med veselim kraml janjem hitro preteklo nekaj prijetnih uric. V Dornberg, ki je bil ves na nogah, so se privozile in so prikolosarile trume iz vse srednje vipavske doline. Miren pri Gorici Kakor za Dornberg tako tudi za Miren ni nova maša nobena posebna redkost. V Dornbergu je bila nedeljska nova maša tretja, odkar tam župnikuje g. dekan Josip Gonnič, v Mirnu je število še višje in vrsta še tesnejša, vendar je v obeh vaseh nova maša še vedno nad skupine ostalo v tem močnejšem spominu ... človeško srce išče utehe, duh sprostitve in tistega sikrivnega sveta, v katerem se porajajo umetnine, porojene v bolečini in trpljenju. Še nekaj nam je zapustilo to gostovanje: zavest, da bomo znali stvarne.je precenjevati domačo reprodukcijo, da se bomo skušali približevati umet-j niški popolnosti tam, kjer nam manjka in kjer je nismo še dosegli. sil. vse velika svečanost in se tudi vsa župnija po-'i radosti tudi zgovor-;rašenju in v celotni trudi, da da svoji notranji radosti tudi zgovor-okr prireditvi. Mirenski novomašnik g. Efrem Mo- oblikovanja, je bila v dramatskem pogledu izvrst- | Africa Settentrionale: Carri nrmati amerlcani »Mak 2«, slondati dalle armi delPAsse. — Severna na. Za igro m prav nič zaostajala v petju. Pevka Afrika: Ameriški tanki »Mak 2c, ki so jih uplenile čete Osi. nega javnega izraza v V M: zetič je tudi sin kmetske hiše. Slavnostni govor je imel mirenski rojak g. Budin. župnik v Ku-bedti, ki je s svojo udarno besedo ogrel nabito polno cerkev. Pri sv. daritvi je asistiral g. Pahor Oskar, mirenski dekan. Svečanostni obed je bil na novomašnikovem domu, ki leži precej izven vasi. Kljub temu je bila vsa pot olepšana z mlaji in zelenjem. Ljudi je bilo v Mirnu, da jih obsežna cerkev daleko ni mogla zajeti: vsa goriška okolica. Kobarid Pri naišem poročilu bi zagrešili precejšnjo netočnost, če bi pozabili na prelepo navado nagovorov in deklamaeij, ki so običajne pri vseh novih mašah. Tudi letošnje nove maše niso bile brez njih. Navadno pred vhodom v cerkev belo oblečena deklica nagovori mašnika in mu v prisrčnih, toplih besedah želf vso srečo in obilo božjega blagoslova na sveti, pa trnjevi poti, ki jo je nastopil. Kobariški novomašnik g. Stanko Pontar, sin vrlega kobariškega pismonoše, je v spremstvu svojih sorodnikov, duhovščine in svatov šel v župno cerkev iz svoje rodne hiše. Navzoči so bili skoraj vsi duhovniki iz dekanije, nekaj sosedov in več bogoslovcev. Govoril je ms^r. dr. Juvančif, bogoslovni profesor v Gorici, in segel vernikom do srca. Kot prvi spremljevalec mu je asistiral domači dekan g. Alojzij Pavlin. Ljudi se je nabralo izpod Krna in iz Kota na stotine in stotine, pravijo, da par tisoč. — Vsem trem novomašnikom želimo: Bog Vas ohrani, Bog Vas blagoslovi! Iz Gorenjske »Karawanken Bo te«, uradno glasilo Korožke ljudske zveze in šela civilne uprave. Kot uradno glasilo Koroške ljudske zveze in šefa civilne uprave Wilhelma Schicka je pričel dne 5. julija t. 1. izhajati v Kranju tednik v nemščini in slovenščini »Karawanken Bote«. Tednik med drugim poroča, da se je tudi prebivalstvo v novo priključenih koroških in gorenjskih krajih Nemčiji skoraj enodušno izjavilo za vstop v edino dovoljeno politično organizacijo »Koroška ljudska zveza« (»Karntner Volks-bund). Na Jesenicah je 99 letna Frančiška Ogris tako nesrečno padla na ulici, da si je pri padcu zlomila levo roko. Ing. Juliu« Kaerlek se je pa hujše poškodoval pri padcu s kolesa na potovanju iz Ljubljane na Bled. Oba ponesrečenca «o prepeljali v jeseniško bolnišnico. V Radovljici je bil kaznovan z denarno globo 300 RM kmet Lukan, ker je prodajal bukova drva po višjih cenah, kakor so pa uradno določene, Železniška postaja JCamnik ae od sedaj imenuje Kamnik-Bistrica. Da bi preprečila zamenjave, je nemška železniška uprava preimenovala dosedanjo železniško postajo Kamnik v Kamnik-Bistrica. Postajno poslopje so ob tej priliki tudi prenovili. Razen tega bodo v Kamniku razširili in modernizirali dosedanje kopališče. V načrtu imajo tudi postavitev in zgraditev močne električne črpalke za preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Kranjski župan dr. Markgral je odprl novo kopališče na Savi. Pri otvoritvi kopališča je bil navzoč tudi politični komisar dr. Skalka. V Tržiču oskrbuje nemška socialna organizacij* NSV 2000 ljudi s živili. Iz tržišk« okolic« pa 60. Odkod izraza »kuna« in »banica« Hrvatska namerava — po poročilih iz Zagreba — namesto dinarjev uvesti novo valutno enoto kuno ter umakniti dinarje. Izraz »klina« morda preseneča koga, ker bi marsikdo pričakoval, da bodo Hrvati uvedli izraz »krilna«. Toda očitno Hrvati nočejo svoje nove valute vezati s kakšnimi spomini na Avstroogrsko ter hočejo uvesti nov. tipično naroden izraz za svojo denarno enoto. Očitno je, da se izraz >kuna< naslanja na staro narodno izmenjalno enoto, ki je skoraj do na*ih časov veljala ne samo med Hrvati, temveč sploh med vsemi Slovani, izvzemši morda Čehe. >Kuna«, to jc namreč kožica kune zlatice, v vseh zgodovinskih časih povsod vedno cenjena. Odkur zgodovina sploh ve za Slovane, ve poročati tudi, da so bila zlasti ozemlja, kjer sedaj divja vojna na vzhodu, dobavitelji kunjih kožic za ostalo Evropo. Ruski dvori, tako Rurikovcev, Borisa Godu nova Ln njegovih naslednikov ter poznejših Homanovcev, so včasih izgledali kot prava skladišča krzna, zlasti kož kun zlatic in nekaj manj vrednih kun belic, ■poleg drugega dragocenega krzna, kakor sobo! ja, hermelina in podobnega. Vse to blago je Evropa rada kupovala in v zameno dajala Rusom (pa tudi Poljakom, Ukrajincem, Tatarom) orod je, orožje, obrtne izdelke, ftnota pri zamenjavi jc bila vrednost kunje kože. Ta način zamenjave se je v naši soseščini ohranil skoraj do naših dni v Slavoniji. Tam je koža kune zlatice pomenjala za priprostega kmetskega lovca vrednoto, s katero je mogel pri trgovcu (največkrat Židu), kupiti za zimo potrebno količino žita, zagotoviti si drugo blago ali plačati obresti in del dolga. Kuna je torej v Slavoniji pomenila naravno blagovno enoto. Tudi če ni bilo kunjih kožic, sta dolžnik in upnik, kupec, in prodajalec v drugih pridelkih in izdelkih dostikrat merila denar in blago: »Toliko kunjih kožic si mi dolžan, toliko ti jih jaz plačam!« Nekaj podobnega o kupčijah s kunjimi kožami imamo tudi Slovenci ohranjenega, zlasti so zanimivi v tem oziru spisi pisatelja Dolenca, ki opisuje navade med notranjskimi kunjimi lovci. Hrvatska, ki se očitno trudi, da se čimprej nasloni na stare narodne tradicije, je nedvomno samo iz tega razloga uvedla za svojo novo valuto izraz »kuna«. Izraz »banica«, to je za stotinko »kune«, ki ga namerava tudi uvesti Hrvatska, pa izhaja od bakrenega drobiža, ki so ga včasih novi hrvatski bani pri svojem vstoličenju metali med ljudstvo. Temu drobižu je ljudstvo po nekaterih krajih, zlasti v. okolici Zagreba, dejalo »banica«. Sedaj bo tudi ta izraz najbrž zopet prišel v splošno uporabo. Zakaj se radio-indusfrija zanima za bele mravlje Največje angleške tovarne za izdelovanje radioaparatov so pred kratkim objavile v časopisju oglas, v katerem naprošajo ljudstvo za zbiranje belih mravelj. Razen tega prosijo tudi za nasvete, kako je mogoče rediti in gojiti te mravlje. Oglas je med ljudstvom vzbudil najrazličnejša ugibanja in komentarje. Nihče si namreč ni vedel prav razlagati, čemu bodo mravlje omenjeni industriji. Vsa ta ugibanja so končno presekale tovarne same, ki so javnosti potom časopisja sporočile, da imajo mravlje v čezmorskih državah »grdo lastnost«, da zgrizejo in poškodujejo izolacijski material radiosprejemnikov in s tem povzročajo kratke stike. Tovarne potrebujejo mravlje zalo, da bodo ugotovile, kakšen izolacijski materijal jim ne bo pri jal. Za poskuse uporabljajo razni material za impregniranje. Tovarne so prepričane, da se jim bo kmalu posrečilo »ugnati« mravlje in pred njimi zaščititi svoje radioaparate. Malioglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L t.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. B Službe j Dobe: 2 čevljarska pomočnika In enega prikrojevalca za fino delo, Iščem. Ko-ščak Jože, Vidovdanska 1 B Službi j Klele: Kuharica čista, varčna, z daljšimi spričevali, ki opravlja tudi druga hišna dela, išče mesto v župnišču ali kjer koli. Naslov v upr. »SI.« pod št. 9505. Prodaja smrekovega čresla Mestna hranilnica ljubljanska proda iz svojega gozda »šahen« pri Kočevju cca. 16.000 kg smrekovega lubja. Ponudbe je poslati do soboto 26. julija t. 1. dopoldne na upravo gozdov M. H. L., Kočevje št. 189, kjer so tudi pogoji dražbe interesentom na razpolago. Betonsko železo 6, 8, 16, prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Betonsko železo« 9300. Krompir topo, zdravo, odbrano italijansko blago po 1.60 lir oddaja vsako količino A. Volk. Ljubljana, Resljeva cesta 24. B Sobe 1 Itttio: Opremljeno sobo sončno in zdravo, pri mirnih, značajnih katoliških ljudeh, išče stalni samski uradnik in redni plačnik. Ponudbe z opisom sobe, opreme in navedbo mesečnine poslati v upravo »Slovenca« pod »Pokmetom« 9520. i Kupimo VSAKOVRSTNO ' ZLATO SREBRO - PLRTINO briljpmte SMBRB6DE SRFIftJE RUBIHE BISERE I.T.D STRRIMSKE NRKITE TER UMETNINE PO HftJVlijlH CENAH STRBB TVRDKB Jos EBERLE UUBLJPNA. TYRSEVA 2 *' ' <=>:. Vsakovrstno zlato briljante ln arebro kupule po oajvlšlib cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Parcelo z drevjem v izmeri čez 4000 m', v Zadobrovi, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9532. Prodaja - kupuje vsakovrstne hiše, parcele, njive, travnike in gozdove Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. Za vedno nas je zapustila ljubljena soproga, zlata mama, stara mama, tašča, svakinja in sestrična Hedvika Kalin roj. žvokelj poštarica v p. Pogreb preblage rajnice bo v soboto, dne 12. julija 1941 ob 16 z Zal, kapelice sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1941. Tomo-Ivan, soprog; Ivo, Danilo, Marijan, Boris. Zdenko, sinovi; Maca, Joža, Zora, Mavra, snahe; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Tristanovanjsko hišo 730 m! vrta, severni del, prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »138.000 lir« št. 9537. Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisb izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana, Frantiikanska ulica nasproti hotela Union Prevode v italijanščino nemščino in razne druge jezike kakor tudi prepise, razmnoževanja in razna pisarniška dela izvršuje »Servis biro«. - Preskrbi razne listino in opravi vsa pota in posle zanesljivo in diskretno. Obračajte se v vsakem primeru na postrežno pisarno »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29-11, tel. 21-09. Potujem v Zagreb ln vam proti malenkostni odškodnini opravim poslovna pota in drugo. Sporočite: Foto Mavec, Miklošičeva 6L dvorišče.'1 Oglašujte v edino uspešnem dnevni- ČETRTI GOST 17 Roman. »Čigava imena so pa bila?« je razburjeno vprašal Masters. »Saj sem si jih zapisal, a ta listek je v mojih hlačah v gimnastični šoli. Na pamet ne vem vseh, vendar se spomnim, da je bilo vmes tudi ime vašega očeta.« Murcia se je vzburila in rekla: »Seveda si vi zdaj mislite, da je moj oče morilec. Prepričani 6te, da je bila to nekakšna seja, seja zločinske vrste. Vendar, kar se tiče mojega očeta, je šel k Heyu le zato, da bi btl skupaj z gospo Sinclairovo. Saj moja mati, mislim, ne ve nič o tem ... Pa tudi jaz sem šele danes zvedela za to. Zjutraj sem bila pri svoji prijateljici Estelli, ki ve o tem vse, kar je sploh moči vedeti. Saj že vrabci na strehah čivkajo o tem, da živi moj oče v nedovoljenem razmerju s to osebo. To je že javni škandal.« »No, no, nikar se toliko ne razburjajte, otrok moj.« jo je sir Stanley skušal očetovsko pomiriti. »Lejte, ugriznite rajši v tole jabolko, to vam pomiri živce. Vi ste še preveč mladi za take stvari, a take dogodivščine se primerijo vsak dan...« »Saj me to nič ne razburja. Če bi imel oče kako mlado prijateljico, no naj bi jo imel... Jaz Ie nočem, da se osmešil Nočem... nočem, da bi se ločil od mame, da bi se oženil s to hudobno žensko in da bi bil mimo vsega še zastrupljen zaradi svojega denarja!« Masters jo je strogo pogledal: i »Slišite, gospodična, pravite, da je ta ženska že zastrupila svojega prvega moža in da vi to lahko dokažete! Ali je to resnica?« Murcia je skomignila z ramami: »Dokazati — seveda se ne da dokazati! A poslušajte, kaj mi je povedala Eslella: Pred tremi leti je imela Sinclairova razmerje z nekim bogatim Italijanom. Nekega večera je z njo večerjal v Monte Carlu v hotelu »Splendide«. Koj po večerji se je zgrudil s stola in je čez nekaj ur umrl. Dokazano je, da ni bil jedel ničesar, česar ni jedla ona in ne pil, česar tudi ona ni pila. Celo iz njenega kozarca je pila! Na nekakšen način je ona dosegla, da se o tem ni ne govorilo ne pisalo, lako da javnost za to sploh ni zvedela. A nato je prišla smrt njenega pravega moža. Tudi ta je kar nenadoma obležal in umrl. To se |c zgodilo v Nizzi ali Biarritzu. Neki star zdravnik, ki je bil njen prijatelj, je izdal listino o pravilni smrti, ona pa je pobrala veliko vsoto denarja, visoko zavarovalnino svojega moža. Razen smrti teh dveh mož, pa je videti, da je v življenju te ženske še mnogo drugih stvari, ki niso pojasnjene. Govorijo o velikih neprilikah, ki jih je imela z nekim muzejem v New Yorku, dalje z nekim trgovcem umetnin v Parizu in z različnimi osebami, ki se bavijo s prekupčevanjem umetniških predmetov.« »Ali pa ste prepričani, da ni lo le golo opravljanje?« jo je vprašal Masters. »Moj Bog, gospod nadzornik, ali ne morete vprašati policije v Monte Carlu in v drugih mestih?« »Seveda — in to hom tudi storil. Toda, da omenim onega Italijana, ali so dokazi tu, da je umrl od zastrupijenja?« L'alluminio a servizio deirelettricita Oggi tutti gli elettroprodotti, gia formidabili consumatori di rame, si possono fare e si fanno vantaggiosamente con leghe di allu-minio, Queste leghe sostituiseono egregiamente il rame sia perche ottimi conduttori deli' elettricita, sia per la loro forte resistenza meccanica alla tensione, sia per la loro leggerezza che fa risparmiare nelle palificazioni. L'ossidazione superficiale ottenuta con sostazne adatte costituisce un ottimo iso-lante che elimina dagli avvolgi-menti di alluminio la rivestitura di filo. Oltre che la fabbricazione di conduttori elettrici, barre, tubi, cavi, fili di alluminio per connes-sioni elettriche, 1'alluminio con le sue leghe offre un campo immenso a nuove applicazioni. Aluminij v službi elektrike Danes se vsi električni izdelki, ki so bili nekdaj tako strahoviti porabniki bakra, lahko delajo in tudi se z veliko koristjo delajo iz aluminijevih spojin. Te spojine izborno nadomeščajo baker, bodisi kot sijajni prevodniki elektrike, bodisi radi svojega močnega mehaničnega odpora proti napetosti, bodisi radi svoje lahkote, s katero se prihrani mnogo na drogovju (podpornih konstrukcijah). Oksid rana površina, ki se doseže s primernimi sredstvi, tvori najboljšo izolacijo, ki pri aluminijevi žici nadomešča prevleko. Poleg izdelovanja električnih prevodnikov, drogov, cevi, kablov in aluminijeve žice za električne napeljave, nudi aluminij še neizmeren delokrog za razne druge uporabe, »Saj sem vam že povedala, da ni nič dokazano. To stvar so potlačili v pozabljenje. Toda jaz sem prepričana, da je ona zastrupila tistega Italijana in da je to prav tako storila, ko sinoči v Heyejem stanovanju. Bili ste v stanovanju Sin-clairove in ste tam dobili mojega očeta, kaj ne? Ko sem vas opazila, kako ste z doktorjem izstopili iz avta, sem šla noter. Jako sem se bala, a bila sem tako srdita, da mi je bilo že vse vseeno. Bil je strašen prizor, vendar sem zvedela vse, kar sem hotela zvedeti. A kakor sem vam že povedala, je v Monte Carlu pila iz kozarca Italijana.« »No — in?« »Snoči pa je pila iz kozarca mojega očeta, li ne?« »Da, rekla je.« »Mimo tega je poskusila tudi koktejl in to naravnost iz posode za mešanje, kajne?« »Res je,« je dejal Masters. »Ali se vam ne zdi to jako čudno?« je nadaljevala Murcia in globoko zavzdihnila. »Ali ste že kdaj videli, da bi bil kdo pil iz take velike posode? Pa še taka dama, kot misli, da je Sinclairova? Pa bi s.e tako vedla?« »Kar se tega tiče, pa jaz nimam besede,« je dejal Masters. »Jaz pijem samo pivo, vendar...« »Seveda je lo napravila zaradi kakega prav posebnega vzroka. Jaz sem to poskušal z zobno vodo in sem dognala, da je moči to prav izvrstno izvesti. V usta srknete malo tekočine in jo držite pod jezikom. Ona je, na primer, vzela v usta neko količino strupa in ga je imela pod jezikom, dokler se je kretala po kuhinji ... Nato vzamete kozarček ali posodo za mešanje koktelov in storite. kakor da bi hoteli piti. Tekočina pa, ki ste jo dotlej držali pod jezikom, pa izcurlja v koza- rec ali drugo posodo. Na ta način je moči vpričo ljudi zastrupiti pijačo, pa nihče nič ne opazi. Nato pa še kot v opravičilo in obrambo lahko poveste, da ste vendar sami pili dotično pijačo.« Murcia je umolknila. Zdaj, ko je nehala svoje pojasnilo, se je dozdevalo, ko da bi se bila sama prestrašila svoje drznosti. Držala se je avtovih vratie, ko da bi ji bile v zaščito. Na Merrywallovem obrazu se je pojavil porogljiv nasmeh, kolikor je bilo sploh mogoče izdali kaj z njegovim obrazom. »Izvrstno,« je dejal. »Masters ne ve nič. Ta bo, seveda še dejal, da je način, ki ste ga vi razložili, nehigienski. Toda bodi da je higienski ali ne, poglavitno je, da se da izvesti. Jaz imam seveda svoje mnenje. Vendar dajmo, da slišimo, kaj nam bo povedal doktor Sanders! No, kaj pa pra. vite vi, ali je takšno preračunano izpiranje ust z atropinoin mogoče ali ne?« »Da bi bilo nemogoče, ne hi dejal, ako je le moči zadostno količino strupa držati pod jezikom, kar se pa meni dozdeva povsem nemogoče. Mimo tega mi pa pri tem .še nekaj noče v glavo: ako bi bila Sinclairova tako ravnala, kako pa da ni bilo nič strupa v tisti posodi? To bi pomenilo, da jo je šele potem splaknila. Vendar to ne bi ustrezalo njenim besedam, saj ona venomer trdi, da je bil strup dan v posodo za mešanje... Dalje bi pripomnil še nekaj... kar pa ni naravnost v zvezi s trmi stvarmi — toda meni se zdi vsa ta zgodba jako smešna. Samo to si mislite, kako bi državni pravdnik razložil tako obdolžitev. Najprej bi se začeli smejati porotniki, nato sodniki ln občinstvo, tako da bi mogel branilec vso obtožnico spremeniti v šalo.« Za Ljudsko tiskarno 9 Ljubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenlB