Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Spij, in abfa. poslali II. oiuppo - I.P.1.70% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 12 (414) Udine, 30. junija 1969 Izhaja vsakih 15 dni Pred 15. leti je umrl IVAM TRIMO i Pred 15. leti in sicer 30. junija 1954 smo položili k več nemu počitku v Trčmunu, njegovi rojstni vasi, našega velikega pesnika, pisatelja in narodnega buditelja Ivana Trinka-Zamejskega. Njegovo telo se je spremenilo v prst, a iz te prsti je pognalo novo cvetje, ki ga mi Slovenci trgamo in polagamo na srce. Pesnik, glasbenik, umetnik in filozof Ivan Trinko, ki je vse življenje hodil po ravni poti, po poti, ki mu je narekovala vest, nas je marsičesa naučil in nas še nadaljuje učiti v svojih knjigah. Zrna, ki jih je sejal v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stole-tia, niso padla na nerodovitna tla. Kljub najhujšemu vladnemu pritisku v vseh treh Ita-lijah, liberalni, fašistični in de mokristjanski, je ostalo naše liudstvo zavedno, ohranilo je ljubezen do svoje domače besede, kot je učil naš veliki genij v svojih poezijah. O tem priča tudi obstoj našega časopisa, po. kateremnašezavedno ljudstvo rado sega, ker ve, da se tudi «Matajur» bori proti raznarodovalcem, za našo materino besedo, za slovensko šolo in za naše nacionalne in jezikovne pravice. Dežela, ki se ponaša s takimi sinovi, kakršen je bil Ivan Trinko, ne more propasti in ne bo nikdar propadla. Danes, ob 15. obletnici njegove smrti, smo si zopet poklicali v spomin njegovo oporoke: «Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov! ». Z UDELEŽBO SLOVENSKIH POLITIČNIH PREDSTAVNIKOV VAŽEN KONGRES V CANAZEI NA TRENTINSKEM Italijanska federacija Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur je dala tehten prispevek k reševanju manjšinskih, etničnih in jezikovnih problemov v Italiji ■ Prihodnji sestanek bo v Svici še letos V začetku junija je bil v Canazei, v Val di Fassa na Trentinskem kongres italijanske federacije Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur. Poleg številnih predstavnikov ladinskega jezika in kulture s Trentinskega in Bolzana so se kongresa v Canazei udeležili tudi poslanca rimskega parlamenta Slovenec Škerk in Nemec Dieti, senator Šibile iz Piemonta, dalje deželni svetovalci Betta, Posch, Demetz, Plote-gher, vrsta univerzitetnih in srednješolskih profesorjev ter nekaj političnih in kulturnih predstavnikov najrazličnejših etničnih in jezikovnih skupin z alpskega področja, Val d'Ao-ste in Furlanije. Seveda ni slučaj, da je takšen kongres potekal prav v Canazei, središču ladinske kulture in jezika. Saj je znano, da kljub naši republikanski ustavi o zaščiti nacionalnih manjšin ,to vprašanje pri nas še zdaleč ni rešeno v tem duhu. Čeprav so na kongresu govorili predvsem o problemih ladinske kulture in jezika, kar je tudi razumljivo, saj je bil kongres na tem področju, pa pomeni udeležba predstavnikov nemške in slovenske jezikovne skupnosti v Ita- liji na tem kongresu samo tehten prispevek k reševanju manjšinskih, etničnih problemov v Italiji. Na kongresu so namreč zahtevali, naj bi bila ladinska jezikovna skupnost združena v eni sami pokrajini, dočim sodi zdaj njeno ozemlje kar pod dve pokrajini, pod pokrajino Bolzano in Deželo Trentino-Alto Adige. Ta, če hočete, politično teritorialno razdelitev pa seveda ovira ladinsko jezikovno skupnost, da bi lahko iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiHtfiiiiiiiiiimiiHiHHNHmtirmtttiimvtHtiHiNtHttHiitttimimHiitiiiHiiMiMiiMiiiiiiniiHii Kolajne za italijanske borce Počastitev italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah NOV Jugoslavije - Odličja jim je izročil veleposlanik Srdja Priča enotna in združena uveljavljala vze svoje pravice do jezika in kulture. V Canazei je med številnimi razpravljale) govoril tudi predstavnik slovenske jezikovne skupnosti prof. Samo Pahor, ki je govoril o svojih raziskavah glede ljudskega štetja v Italiji in tujini. Pri ljudskem štetju v sleherni deželi, oziroma državi, je najvažnejša metodologija štetja in tako se dà politično vplivati pa tudi prikazovati to šte- tje napačno, še posebej, kadar to zadeva jezikovne, oziroma nacionalne manjšine v državi. Izrazil je željo, naj bi ljudsko štetje v Italiji 1971. leta zares in pravično odrazilo pravo stanje, tako etnično kot jezikovno, nacionalnih manjšin, pokazalo naj bi, da v Italiji obstojajo številne nacionalne manjšine, ki, vsaj na papirju in po členu 6. italijanske ustave uživajo vse demokratične pravice, svoboščine in garancije. Skupina italijanskih partizanov, ki so se borili v Jugoslaviji, je prejela spominske kolajne in diplome s priznanjem in zahvalo za sodelovanje v boju proti nacizmu in fašizmu. V imenu predsednika republike Josipa Broza Tita je spominska odličja izročil jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdja Priča. Intimne slovesnosti so se poleg nekdanjih italijanskih borcev v Jugoslaviji udeležili podpredsednik italijanske poslanske zbornice ter predsednik združenja italijanskih partizanov Bol-drini, predstavniki drugih organizacij udeležencev italijanskega odpora, znani socialistični poslanec Lombardi in drugi člani parlamenta ter vojaški predstavniki. V imenu Zveze borcev Jugoslavije sta bila navzoča Ivan šibi in Tine Remžkar. Srečanje z možmi, ki so bili bojni tovariši jugoslovanskih partizanov, je bilo toplo in prisrčno ter polno živih spominov na čase, ki so petindvajset let za nami. Odlikovanci so bili veseli zasluženega priznanja, ki jim ga je izkazal njihov nekdanji vrhovni komandant maršal Tito, predvsem pa jim je draga zavest, da so v boju proti skupnemu sovražniku položili tudi temeljni kamen novih odnosov in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, kot je v imenu prisotnih partizanov povedal nekdanji komandant divizije Italia Giuseppe Maraš. Prva skupina italijanskih partizanov, ki so jim bila izročena spominska odličja, šteje okrog sto imen. Kmalu bodo sledile nadaljnje skupine. uiiiimiiiiimnniimiiiiiiimiiiiiiiiiiniiintniiiiiiitiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinniiiiiinintnimiHHHiiMHiiHHinniiiiiiiHimmiiim wiwmmtMtMtMiuMmnnmuiiimn>nniiiimnminimmiimunnminmm>twiMW>w>w< NA POBUDO KLUBA ŠTUDENTOV SEŽANSKE OBČINE Konference posuečene Slouencem v nalili Predstavnik slovenske vlade je poudaril načelo, da se manjšinski problemi ne morejo reševati s pritiski in zaostrovanjem meddržavnih odnosov, ampak v ozračju medsebojnega zaupanja Pred kratkim je Klub študentov sežanske občine priredil v Ljubljani dva večera posvečena Primorski in Slovencem v Italiji. Govorili so prof. dr. Fran Zwitter, predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Gorazd Vesel, nadalje predstavnik te organizacije Boris Race, predstavnik Slovencev v Italijanski socialistični stranki Dušan Hreščak, zastopnik Slovenske levice Boris Pahor, predstavnik Italijanske komunistične stranke Bojan Spetič, zastopnik Slovenske skupnosti Drago Štoka ter član slovenske vlade Bojan Lubej. Lubej je v svojem poročilu podrobneje govoril o naporih matične domovine za zaščito oziroma vsestranski neovirani razvoj Slovencev v Italiji. Dejal je, da je marsikaj že bilo storjenega, še več pa je vprašanj, katerih ni mogoče odlagati v nedogled. V vseh stikih slovenske in jugoslovanske vlade s predstavniki sosednje države, je vprašanje zamejskih rojakov stalno prisotno. Življenjski problemi Slovencev v Benečiji, na Go- riškem in Tržaškem postajajo tako vse bolj pereči problemi vse italijanske družbe na tem prostoru, vprašanje, mimo katerega ne morejo obstoječe demokratične politične stranke in oblastveni organi. Ko j e obravnaval metode oziroma načine, ki naj privedejo do rešitve perečih vprašanj in zadev Slovencev v Italiji, je poudaril načelo in prepričanje, da se ti problemi ne morejo reševati s pritiski in zaostrovanjem meddržavnih odnosov, temveč v ozračju medsebojnega zaupanja. Leto bo slej ali prej moralo privesti k razumni rešitvi še nerešenih vprašanj slovenske manjšine. Manjšina se pri tem ne bi smela zapirati v ozek manjšinski okvir, ne bi smela biti zaprta in izolirana od družbenih tokov v katerih živi, morala pa bi tudi imeti čimbolj tesne stike z matičnim narodom. Glede odnosa do obstoječih ideoloških in političnih razlik med Slovenci v zamejstvu in njihovimi organizacijami, je menil, da so te razlike realno dejstvo in celo nujnost, ven- dar je vprašanje razlik in medsebojnih odnosov stvar samih zamejskih Slovencev. Takšna nasprotja pa po drugi strani ne bi smela onemogočati enotne, skupne akcije vseh Slovencev, kadar gre za vprašanja, ki zanimajo vse, ne glede na njihovo strankarsko oziroma ideološko in politično pripadnost. Odnos matičnega naroda in države ima v takih primerih pred seboj širše skupne narodnostne in zgodovinske interese in potrebe. Ob zaključku svojega izvajanja na večeru posvečenem Primorski oziroma Slovencem v Italiji, je minister v slovenski vladi Bojan Lubej ponovno poudaril, da bo matična dežela tudi v prihodnje nudila vso mogočo podporo upravičenim zahtevam manjšine V vseh stikih z Italijo bo to vprašanje nujno prisotno, uporabljali bodo vse možnosti, diplomatske in neposredne v odnosih med sosednjima deželama in seveda v Mešanem odboru za vprašanja manjšin, da se bodo odprta vprašanja hitreje reše- Ob koncu kongresa v Canazei so si udeleženci zaželeli srečno pot in čim prejšnje svidenje, najprej v Churu, v Švici ob koncu julija in nato še oktobra v Aosti. vala. Pri tem prizadevanju bo v močno oporo jugoslovanska oolitika odprtih meja in sodelovanja s sosedi na osnovah enakopravnosti in medsebojnega sporazumevanja. Bistvenega pomena za uspešno rešitev odprtih vprašanj Slovencev v Italiji pa bo seveda vsestranska aktivnost in zavzetost slovenske manjšine in njenih organizacij ter čimve-čja enotnost slovenske manjšine v teh prizadevanjih. Pri tem lahko računajo Slovenci v Italiji tudi v prihodnje na vso pomoč od svojega matičnega naroda in države. SINDIKALNA DELEGACIJA IZ TOLMINA V VIDMU Preteklo nedeljo se je na povabilo provincialnega vodstva sindikalne organizacije CISL iz Vidma mudila na kongresu teh sindikatov tudi delegacija sindikalnih delavcev iz Tolmina. To je bil prvi stik videmskih sindikatov s tovariši tega sindikata v Tolminu, medtem ko stiki na takšni ravni z Gorico že obstojajo. 1 Podprimo naš časopis V teku je akcija za pridobitev novih naročnikov našega časopisa. Medtem ko se zahvaljujemo našim prijateljem, ki že skrbe za širjenje «Matajurja», vabimo vse naročnike in bralce, da še bolj podprejo naš časopis. Dobro se zavedamo, da kljub velikim naporom, naš časopis še ni popoln oziroma tak, da bi lahko povsem zadovoljeval bralce, naročnike in prijatelje. Radi bi povečali število strani, se pravi razširili obseg lista, objavljali bi nove rubrike in več fotografij, potrebne pa bi bile tudi bolj sveže in aktualne novice iz dolin in vasi Beneške Slovenije in Kanalske doline. Vse to pa seveda stane, veliko stane. Nekaj pa smo vendarle že dosegli. Izboljšana je tehnika tiskanja, vnesli smo v « Matajur » še eno barvo, važno pa je zlasti, da naš list izhaja točno v napovedanem času. Bralec oziroma naročnik ima tako sveže in aktualne novice. Bilanca je torej ugodna in pozitivna, toda storili bi radi še več. Zavedamo se dobro, da bralci razumljivo ne razmišljajo o težavah, ki jih imamo pri izdajanju takega časnika kot je naš. Nekateri bralci so morda prepričani, da gre le za neznatne težave, tudi za tiste finančnega značaja. Toda v primeru našega časopisa ni tako! Za tiste, ki « Matajur » urejajo so to težke naloge. Predvsem je tu odgovornost in tveganje. Vse to pa terja tudi velike finančne žrtve. Zaradi tega vabimo vse naročnike našega časopisa, edinega slovenskega časnika, ki izhaja v videmski pokrajini ter brani pravice našega življa, da ga vsestransko podpro. Prosimo vse, ki še niso poravnali naročnine, da to store in naj uporabijo položnico pri loženo v časopisu, ali pa ustrezni znesek (Lit. 1.200) pošljejo po pošti morda v običajnem pismu. Pismo je treba nasloviti na: « Matajur», Via San Daniele 88 • 33100 Udine. Ml & AiUUJll IZ NADIŠKE DOLINE IZ TERSKE DOLINE PRETEKLO NEDELJO V ČEDADU Svečana proslava petnajste obletnice smrti Ivana Trinka - Zamejskega Uspešen nastop domačih pevskih zoborov “Rečan,, in “Idrja,, ter recitacije Trinkovih pesmi Mednarodni folklorni festival v Centi Preteklo nedeljo je kulturno društvo «Ivan Trin-ko» v Čedadu priredilo na svojem sedežu kulturno akademijo v počastitev spomina pesnika, pisatelja in profesorja monsignorja Ivana Trinka ob 15-letnici njegove smrti. Nastopila ta dva pevska zbora in sicer cerkveni pevski zbor «Rečan» iz Les, ki ga vodi domači kaplan Rino Markič ter zbor «Idrja», ki ga vodi Anton Birtič iz Mečane. Nastopili so tudi recitatorji in posamezni pevci, vmes pa je podal spominski govor predsednik društva Izidor Predan. Oba pevska zbora sta zbrano zapela več narodnih pesmi, ki so beneškim Slovencem dobro poznane, recitatorji, vsi učenci oziroma dijaki, ki obiskujejo sloven- ske šole v Gorici, pa so recitirali Trinkove pesmi. Ob koncu te dobro uspele akademije pa so udeleženci vsi skupaj zapeli ob spremljavi harmonike še več domačih slovenskih pesmi, ki so odmevale daleč po tesni ulici za čedadsko stolnico, kjer ima društvo svoj sedež. Proslave so se udeležili izključno domačini, ki so rade volje prihiteli za to priliko v Čedad, da so se na ta način oddolžili spominu velikega genija Beneške Slovenije, in tako pokazali, da so ohranili vero svojih očetov in tako izpolnili oporoko našega velikega sina. IMIIIIIIIMIIIIMilllllMIIIIIIIItlHtMItllltlltltlllttVIMtllllttltltttlVMMMtlllltllltllMItltttllltltlllllttllltMtNtMtMMtlllll IZPOD KOLOVRATA Drcški komun bo dobil kmalu nov sedež Dreški komun bo v kratkem dobil svoj sedež, saj, kakor znano, je bil prejšnji skoraj do tal požgan letošnjo pomlad. Pred dnevi so prejeli v Krasu vse potrebno za postavitev novega sedeža, zgradba je namreč zlo- Smrtna prometna nesreča Renzo Šibau iz Sredenj izgubi) življenje Vse je zelo pretresla žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil 26-letni Renzo Šibau, ki je zaposlen skupno z dvema bratoma kot rudar v rabeljskih rudnikih. Do nesreče je prišlo v kraju Ple-cut pri Trbižu na mostu čez hudournik žlica in sicer na cesti, ki vodi v Rajbelj. Renzo šibau in njegov prijatelj 23-letni Atilij Bertossi iz Ukev sta se peljala z motorjem in na tistem mestu se je vanj zaletel nek drug motor, katerega je upravljal 18-letni mizar Alberto Va-rutti iz Trbiža. Sunek je bil zelo močan, ker je bila brzi-na obeh motoristov velika. Medtem, ko je Šibau podlegel na licu mesta in Varutti dobil izredno hude poškodbe, je ostal Bertossi skoraj nepoškodovan oziroma je dobil rane, ozdravljive v enem tednu. Rajnki Renzo je bil dober fant in zato so ga vsi radi imeli, tako v Rajblju, kjer je bil že več let na delu, kot v domači vasi, kamor je rad prihajal, kadar je bil prost. Pokopali so ga na domačem pokopališču ob spremstvu številnih njegovih prijateljev in znancev. SV PETER ma dogajalo, in zato bo novi most zares koristno delo. Huda prometna nesreča Zelo hudo se je ponesrečila 8-letna Klara Batistič iz Petjaha, ko se je peljala z biciklom po državni cesti. V njo se je zaletel nek avtomobilist, ki je privozil iz Pod-bonesca in jo podrl na tla in vlekel več metrov za seboj. V čedadski bolnici so jo zaradi hudih poškodb sprejeli s pridržano prognozo. SV. LENART Gradnja novega mostu čez Kosco Deželno prisedništvo za kmetijstvo je te dni potrdilo, da bo v kratkem dalo v gradnjo most čez hudournik Kosoa v Ažli, ki bo dolg kakih 50 metrov in bo stal 7 milijonov lir. Tako bodo ljudje iz Ažle in drugi lažje prišli do svojih polj in travnikov, ki jih imajo onkraj hudournika. Sedanja brv ali « guado », kakor se imenuje po italijansko, tudi ni prav nič služila ob prilikah, ko je voda narasla in poplavljala vso tamkajšnjo okolico, kar se je pogosto- Deželna pomoč za ureditev cest Deželno prisedništvo za kmetijstvo je dodelilo šenle-narškemu komunu 14 milijonov lir za ureditev poljskih poti, ki jih je lansko leto poškodovalo neurje in do danes še niso bile popravljene in je zato oviran prevoz poljskih pridelkov. Ljudje upajo, da bodo z deli pričeli v kratkem in da bodo poti čimprej služile svojemu namenu. PODBONESEC Nesreča pri delu Zelo hudo se je ponesrečil pri delu 15-letni študent Ivan Clignon iz Tarčete, ko je pomagal domačim pri košnji. Ker se je neprevidno približal kosilnici, ga je ta urezala v nogo in mu povzročila globoko rano. V bolnici so izjavili, da bo ozdravil v enem mesecu. Ureditev ceste v črni vrh V teh dneh so začeli asfaltirati cesto, ki vodi v črni vrh. Z deli so začeli v Zapo-toku in kar hitro napreduje. Stroške za to delo bo vzdržala država na podlagi zakona 614, ki predvideva pomoč zaostalim hribovskim krajem z upanjem, da se bo tod mogel razviti turizem in dvigniti gospodarstvo teh zakotnih krajev. žljiva, in zato bo v teh dneh tudi lahko že pokonci. Hiša ne bo stala na istem prostoru kot prejšnji sedež, ampak malo bolj naprej proti Trin-kom, ne daleč od gostilne Namor. Obnovili bodo tudi vse listine, ki jih je uničil ogenj in tako bo komun prav v kratkem mogel redno uradovati. Država je dala dre-škemu komunu tudi poseben prispevek, da bo moge! vzeti v službo nekaj pomožnega personala, da se bodo komunski posli čimrej uredili. Nesreča ne počiva Zelo hudo se je ponesrečil pri delu 32-letni Alberto Pilippis iz Topolovega, ki je zaposlen v nekem kamnolomu v Devinu. Ko je Filippis čistil vrtalni stroj z bencinom, je prišlo do iskre in hitro tudi do ognja, ki je ubogega delavca močno opekel po vsem gornjem delu telesa, ki je na mah postal goreča bakla. Delavci, ki so bili tam okoli, so ponesrečenemu takoj priskočili na pomoč in zadušili ogenj in poskrbeli ba hiter prevoz v tržiško (Monfalcone) bolnico, kjer so ga sprejeli zaradi hudih opeklin s pridržano prognozo. V bolnico so morali peljati tudi 90-letno Marijo Trin-ko, ki živi v «Domu počitka» v Čedadu. Žena je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo in zato se bo morala zdraviti najmanj dva meseca. V čenti, temu privlačnemu furlanskemu centru, ki leži tik ob vhodu v Tersko dolino, in jo zastonj ne imenujejo «biser», je že vse razgibano, ker se pripravljajo, da bodo v svojo sredo sprejeli folklorne skupine sedmih držav, ki bodo od 25. pa do 30. julija pele in plesale in osvajala srca ljubiteljev umetnosti in zdrave zabave. Letos bo to že peti mednarodni festival folklore, ki ga prirejajo v čenti in je vsem dobro poznan pod imenom «Evropa src.» Letos se ga bodo udeležile znane folklorne skupine iz Jugoslavije, Španije, Belgije, Zapadne Nemčije, Češke, Romunije in seveda tudi domača iz Cente «Chino Erma-cora». Pričakujejo, da bo folflor-ni festival tudi letos, kakor v preteklosti, dobro izpadel, saj je že sedaj zanj izredno dosti zanimanja. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll AHTEN izletniki odkrili, privlačna in priljubljena točka. Treba je pač dobre volje in te ljudem iz Rekluža ne manjka. Gradnja novih poljskih poti Te dni smo zvedeli, da je dežela dodelila poseben prispevek za gradnjo dveh no- vih poljskih poti. Eno bodo zgradili v vasi Rekluž in bo vodila v kraj, ki ga domačini imenujejo Komunjis, drugo pa v Malini. Obe poljski poti bosta stali okoli osem milijonov lir. Predvidevajo, da bodo z deli pričeli v kratkem. llllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlliiHiiiii REZIJA V Sv Juriju bodo končno zgradili kanalizacijo Praznik češenj v Reklužu V Reklužu, prijazni vasici ahtenskega komuna, so že drugič organizirali razstavo praznik češenj. Čeravno ni bila letos dobra letina tega prvega sadja, je «sagra» vseeno dobro uspela, ker so za to priliko poskrbeli tudi za zabavne prireditve, med temi tudi kolesarske dirke. Bil je lep dan in zato je prišlo tega dne v Rekluž dosti ljudi ne samo iz okoliških vasi, ampak tudi iz Vidma in Čedada. Ker se je praznik češenj tako dobro obnesel, ga bodo priredili tudi prihodnje leto in tako se bo ustvarila tradicija in vasica bo postala, ko jo bodo Ljudje so z velikim veseljem sprejeli novico, da bo dal komun dne 3. julija na licitacijo dela za napeljavo drugega obroka kanalizacije v Sv. Juriju. Prvi obrok del je namreč že v teku in ga je namreč že v teku in ga je prevzelo gradbeno podjetje Giacomo Tambosco iz Tol-meča in zato je upanje, da bo delo dokončano še letošnje leto. Za drugi obrok del se predvideva 27 milijonov in 600 tisoč lir stroškov, ki jih bo delno krila dežela, za ostalo pa bo komun prosil posojilo. Celotni stroški napeljave kanalizacije pa bodo znašali 52 milijonov lir. llllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllillllllllllll,,,, TAVORJANA Gradnja novih hiš V našem komunu se je zadnja leta zgradilo dosti novih hiš in mnogi so popravili tudi stare, tako da izgleda danes Tavorjana res čeden trg. Tudi pred nedavnim je komunska gradbena komisija sprejela enajst načrtov od devetnajst pred- loženih. Odobrila je načrte mMmtltlHtlimmmHMttmHIMIHHttlllHIMMMtlllllUMMIMIIttllllMIIIIIHIIUIIMIMIIMIIIIIIIIHIimilMMMIMMMM IZ IDRIJSKE DOLINE Župan pri deželnem odborniku Masuttu Pred nedavnim je šel naš župan Bruno Bernardo k deželnemu odborniku za javna dela Masuttu, da mu je obrazložil v kako slabem stanju so nekatere ceste v Idrijski dolini. Posebno nevarna je namreč cesta, ki vodi preko Prapotnega in ona, ki vodi v Podrskije in Podklanc. Te ceste so zelo tesne in povrhu tega imajo iiiitiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiititiiiiiiiiMiiiiititin milimi,miniiiiiiiiiiiiiiiitt n iiitiiiiifiiiiiiiif milnim,, Važen sestanek v Vidmu za razvoj turizma Gradnja panoramične ceste na Matajur Ažli Pričetek del v V prostorih pokrajinske čela v Ažli in se priključila uprave v Vidmu so se pred nedavnim sestali poleg odbornikov za javna dela in pokrajinskih tehnikov tudi župani komunov Sovodnje, špeter, Sv. Lenart, nekateri predstavniki planinskega društva v Čedadu in predstavniki družbe za športne naprave na Matajurju. Na tem sestanku so razpravljali predvsem o prvem delu panoramične ceste, ki bo vodila na Matajur. Ta pano-ramična cesta, ki se bo pri- sedanji arteriji, ki poteka preko pobočja Matajurja, bo življenjskega pomena za turistični. razvoj tega področja. Prisotni so problem globoko proučili in se pozitivno izrekli za nekatere točke, ki jih bodo tehniki upoštevali. Tudi ljudje iz Ažle so zadovoljni novega načrta oziroma da bo pano-ramična cesta potekala prav po sredi vasi, čeprav bodo morali porušiti nekaj hiš. tudi dosti ostrih ovinkov in se dogaja zato prav tu vedno dosti prometnih nesreč, do katerih bi prav gotovo ne prišlo, če bi bila cesta dovolj široka in ravna ali če bi bili ovinki bolj mili. Deželni odbornik je obljubil, da se bo zanimal, da se čimprej reši to pereče vprašanje. Velika škoda zaradi hude ure V nedeljo popoldne, 15. tega meseca, je divjala nad našo dolino strašna huda ura. Največ škode je napravila v okolici Ibane, kjer je toča potolka breskve, vinograde in polja. Prizadeti kmetje so že vložili prošnjo na ministrstvo za kmetijstvo za podporo, da bodo v jeseni mogli kupiti vsaj nekaj poljskih pridelkov, ker drugače bodo lačni. Pri padcu si je zlomila rebra Angela Klinc iz Pojane v Idrijski dolini je nerodno stopila in tako nesrečno padla, da si je zlomila več reber in so jo zato morali peljati v bolnico. Ozdravila bo b treh tednih. za gradnjo štirih stanovanjskih hiš, dveh kmečkih poslopij in pet za razširitev in obnovo že obstoječih stanovanjskih hiš. llltltllllllllllllllltlllllllllllllllUIIMIIIIIIIIIItlltlllllllll IZPOD MATAJURJA Čedadski otroci v koloniji v čeplesiščih Tudi letos je čedadska podporna ustanova poslala v čeplesišče precej otrok na počitnice. Prva skupina je prišla 25. tega meseca, druga bo prišla 21. julija, tretja pa 18. avgusta. Otroci, ki so potrebni svežega zraka, se prav dobro počutijo v čeplesiščih, kar pomeni, da je to res dobro izbran kraj za male paglavce. Javna dela v sovodenjskem komunu Pred nedavnim se je sestal naš komunski svet, da je potrdil obračun (conto consuntivo) za leto 1968 in sprejel nekatere spremembe v štatutu ustanove za turistični razvoj Nadiške doline in področje Matajurja. Nato so pooblastili župana, da vloži prošnjo za dosego dovoljenja, da se odpre delovni kantir, ki bo uredil nekatere ceste. Ob zaključku pa so še sklenili, da bodo vzeli posojilo, s katerim bodo obnovili vodovod v Trč-munu in zgradili kanalizacijo v Strmici. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII IZ KRNAHTSKE Končno bodo popravili cesto v Krnice Končno bodo le popravili cesto, ki vodi v našo vas. Te dni smo namreč zvedeli, da se bo vršila dne 30. tega meseca licitacija za prevzem gradbenih del. Na razpolago je 40 milijonov lir. Upamo, da jo bodo uredili še letos, ker drugače se nam obeta zopet pusta zima. «Dom počitka» za potrebne domačine Ljudje iz Krnahtske doline, posebno pa še oni iz komuna Neme, so z velikim veseljem sprejeli novico, da je kardinal Antoniutti podaril onemoglim starim domačinom svojo hišo, ki jo je zgradil takoj po tej zadnji vojni s prispevki katoliških Kanadčanov v svoji rojstni vasi. Hišo, ki je velika vila, so že preuredili v «dom počitka» in je v njej prostora za trideset ljudi. Dom bo menovan po njegovi pokojni materi Ani Comelli, otvorili pa ga bodo že letošnjo jesen. Rezija pod jjurisdikcijo opatije v Možnici Z veseljem objavljamo prikaz življenja, navad in običajev v Reziji v XVI. stoletju. Tam imamo namreč precej bralcev, sicer pa je ta del naše zemlje zanimiv in zmeraj aktualen tudi za širšo javnost oziroma ostalo Slovenijo. V tistih časih, torej v šestnajstem stoletju, je bilo v Reziji malo obdelovalne zemlje. Sicer pa je tako tudi sedaj. Za vsako parcelo obdelane zemlje, pa naj je bila še tako majhna, je bilo treba plačevati precejšnje davščine opatiji v Možnici. Šlo je v bistvu za trajne obveznosti, pravzaprav najemniški odnos med prebivalci in opatijo, ki ga je bilo treba stalno obnavljati. Proti koncu petnajstega stoletja so bili kmetje v Reziji osvobojeni izpod fevdalnih bremen. Zemljo so obdelovali kot svobodni ljudje, vendar so predhodno morali dajati del dohodkov kot najemnino, določali so jo trajno ali sproti, opatiji v Možnici. Res pa je, da so se že tedaj sklepale pogodbe o najemu zemlje. Takšne pogodbe o najemu obdelovalnih površin so kmalu razširili po vsej Furlaniji. Poleg omenjene zemlje v lasti kmetov, pa so obstojale tudi posebne površine, zlasti gozdovi, katerih lastniki so bile občine. Vmes so bili tudi pašniki. Prebivalci Rezije so se v tistih časih ukvarjali predvsem z rejo živine ter izdelovanjem sira, ki so ga potem prodajali tudi v bolj oddaljene kraje. Obramba pravic v teh občinskih gozdovih in pašnikih je spadala med velike obveznosti ljudi. Svoje pravice so krčevito branili. V zgodovinskih dokumentih najdemo o tem zanimive podrobnosti. Znan je spor med Rezijo in Rezjuto. Gre za novico, da so kmetje iz Rezjute pobili nekaj ovac, ki so bili last kmetov iz Njive, ti slednji pa so za maščevanje na gori Bla-nanica porušili stajo, v kateri so se zadrževali pastirji iz Rezjute. V občinskih gozdovih so Rezijani lahko sekali drva za lastno uporabo, razen če morda gozdovi niso bili rezervirani za posebne namene, na primer za les, ki so ga potrebovali za gradnjo hiš. V šestnajstem stoletju so bile skoraj vse hiše v Reziji izdelane iz lesa. Občina Osojani se je nekoč obrnila na opatijo v Možnici, da bi ji odobrila les za gradnje. Opatija je dovolila, da se gozd na področju Učeje, od grebena Kal, z grebenom na Slip do konca reke Učeje, dodeli za potrebe občine, bodisi za gradnje ali pa druge namene, ali pa kot pomoč. Nihče ni mogel izkoriščati gozdov v Učeji ne da bi to odobrila opatija v Možnici. Dohodek od kmetijstva so si Rezijani povečali z domačo obrtjo, predvsem s tkanjem domačega blaga, ki je bilo takrat zelo cenjeno in iskano. Ta dejavnost je bila močno razširjena. Že takrat je obstojala tudi obrt. Izdelovali so sode, kmečke vozove in bil je tudi en mlin. Zgodovinski vir priča, da je poleg mlina delovala tudi apnenica. Iz tedanjih dokumentov je nadalje razvidno, da so se nekateri Rezijani ukvarjali z gozdarstvom in trgovali z le- som. Med njimi pa so bili tudi gozdarji od drugod. Zaradi tega še sedaj ugotavljamo v Reziji takšne priimke, ki so sicer doma v Karniji oziroma Furlaniji. Sicer pa je treba poudariti, da so se Rezijani najraje ukvarjali s pobiranjem gozdne smole, ki so jo potem prodajali. iiiiiiiMiiitiiiiiMmiiiHMiiiiiiaiiiiitHMiliMMiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHiiiiiiiitiiiiiiiiiMiitiiiiiiMmiutimitiii VIRGIL ŠČEK Prvič pri v malem •MItMMHMHMHIItllItttllllMIIIIItIHItMmMIIIHHIIHMIIMMMMMIMMMIMMtMMmHIt* Od tega je, štirideset let. listo leto prej se je naša družina preselila iz poitalijančenega .Trsta v narodno prebujajočo se Gorico. Mati me je vzgajala v ljubezni do našega ponižanega naroda, takole me je učila: Glej, sinek moj, vse imenitne službe imajo Lam ali Nemci ali odpadniki, tvaši so samo hlapci in dekle in služabniki. Vse to pa se bo izpremenilo. Tudi naši bodo prišli do boljšega kruha in večjega ugleda. Zato je potrebno, ua se naša mladina šola ter vzgaja v narodnem duhu, da ne bo več odpadala. Kakšna, razlika med Trstom in Gorico takrat! V Trstu ismo Slovenci kar ginili. Slovenščine se nismo učili ne v ljudski ne na srednji šoli. Vse drugače je bilo v Gorici. V četrtem razredu, v katerega sem stopil, smo imeli Slovenci skoro polovico. Dve uri na teden nas je profesor ži-lih poučeval v materinskem jeziku. V Gorici nas niso zaničevali, naš jezik so spoštovali. Gregorčičeve šole iso se širile in število slovenskih napisnih tabel nad trgovinami je raslo. Teden-za tednom. Vodil sem statistiko. In kako natančno. Ko sem kot petošolec poslal svoj prvi dopis tedniku « Soča », ki ga je urejeval Andrej Gabršček, sem tisti prvi dopis prebral kdo ve kolikokrat. Zdelo se mi je, da sem za eno ped zrasel. Materi pa nisem tega nič pravil. Sram me je bilo. Takrat mi pe prišel v roke « Slovenski branik », mesečnik za narodno obrambo, ki ga je za šolsko Družbo sv. Cirila in Metoda urejeval ljubljanski duhovnik Ivan Vrhovnik. Posebno vzpodbudno so vplivali name članki učitelja Orla, ki je poučeval v zapadnih Brdih tik ob italijanski meji in je tako lepo pisal o žalostni usodi beneških Slovencev. Orel je izdal tudi zbirko ljudskih pesmi, ki jih je nabral med beneškimi Slovenci. S sestro, ki je svirala klavir, sva prepevala beneške pesmi: Franc Jožef al’ en drug general se hoče vojskovati *3 Turčijo premočno. Stara pesem je pela o materi, ki so ji Turki ugrabili sina. Mati tava po svetu: Al’ ste ga videli moj' ga sinka [Janka? Ti hudi Turčini so ga odpeljali... Učitelj Orel mi je nekoč v gostilni « Pri petelinčku » v Nunski ulici pravil, in kasneje sem o tem tudi bral, kako nimajo beneški Slovenci nobene jezikovne pravice, šola je laška, v vseh državnih in občinskih uradih in na sodnijah se rabi samo italijanski jezik. Edinole v cerkvi je slovenščina dobila zavetišče. Slovenska Benečija se mi je zasmilila. Bral sem o Trinku, ki da je duhovnik in profesor semenišču v Vidmu. In najbolj imeniten Slovenec v Italiji. Kako rad bi bil šel k njemu na pomenek. Toda kdo bi isi kaj takega upal! Dolgo sem cincal: da ali ne! Korajža velja. Stopil sem sramežljivo k materi: Mama, rad bi šel obiskat gospoda Trinka v Videm. Ali mi boste dali solde za železnico? Mati: « Za tako pot pa ti že rada dam ». Že naslednji dan — bile so velike počitnice — sem kupil listek in se peljal v Videm. Prvič v življenju. Semeniški vratar, pri katerem sem poprašal, me je spremil v prvo nadstropje in pokazal vrata: Ecco, quella porta! Srce mi je močno utripalo. Potrkam. « Ave », zaslišim. Odprem in vstopim. « Hvaljen Jezus » sem pozdravil. Bil sem v zadregi,, nekam nerodno mi je bilo tudi zato, ker nisem dotlej občeval z duhovniki razen s katehetom doktorjem Hilarijem Zornom, in še s tem samo uradno. Bil sem pač realec, s tem je vse povedano. Zdaj pa sem videl in gledal našega Trinka. Visok mož, vitke postave, prikupljive zunanjosti, resen, a veder, dobrotnega obličja. Ko sem se predstavil, kdo in odkod sem, mi je velel sesti in mi prinesel celo garnituro sortiranih prepečencev. Previdno in nekako kradoma sem si ogledoval sobo. Velike omare, polne knjig. Vse v najlepšem redu. To je torej naš Trinko. Trinko mi je pripovedoval, da so doma govorili slovensko na- rečje, da pa je hodil samo v laške šole. Ko je prišel v videmsko semenišče, je nekoč v knjižnici naletel na slovensko tiskano knjigo. Prvo. Ni ise mogel načuditi, da imamo tudi mi Slovenci knjige. Dotlej je videl samo italijanske in latinske. Začel je študirati .svoj jezik in je postal pesnik in pisatelj. Pred slovesom mi je podaril izvod svojih Poezij in se podpisal. Spoštljivo sem vzel dar v roke in se poslovil. Zbogom! Zbogom! Na hodniku sem knjižico poljubil in ko sem stopal po stopnjišču, sem imel občutek, da sem v svetišču. Tako sem spoštoval tega velikega Slovenca. Doma isem knjigo hranil kakor svetinjo. Ohranil sem jo navzlic dvem vojnam in begunstvu in danes je v župnijski knjižnici v Avberu. Vrnivši se v Gorico sem organiziral skupino dijakov-prijate-Ijev beneških Slovencev. To društvo brez pravil je zbiralo rabljene poštne znamke in knjige v prid beneškim Slovencem. Shajališče smo imeli v stanovanju tovariša Josipa Rijavca, kasnejšega opernega pevca, čigar blaga mamica nam je dala na razpolago en predal velike omare. V ta predal smo tlačili nabrano blago, in čez nekaj tednov sem poslal Trinku prvi zaboj slovenskih knjig, molitvenikov in povesti ter košaro znamk. Kako mi je prirasla k srcu Beneška Slovenja! Saj je to ljubka vejica na slovanski lipi. Bog daj, da bi nikoli ne ovenela! (iz Trinkovega Zbornika) ■m Ivan Trinko-Zamejski v krogu svojih sorodnikov v Trčmunu, njegovi rojstni vasi, kjer je preživljal svoja zadnja leta. Ta slika je bila posneta leta 1952, ko je slavil svojo 90-letnico Založba Mladinska Knjiga Izšel je ponatis na Slovenskem zelo priljubljenega dela FRANCE PREŠEREN Poezije in pisma ANTON SLODNJAK Prešernovo Življenje S to izdajo nudi Mladinska knjiga slovenskim bralcem reprezentativno izdajo Prešerna v elegantni opremi, na izbranem papirju in skrbnem tisku. Prva knjiga POEZIJE IN PISMA vsebuje celotno Prešernovo delo, ki ga je uredil dr. Anton Slodnjak. Najboljše dopolnilo prvi knjigi je monografija PREŠERNOVO ŽIVLJENJE. Monografija je bogato opremljena s skrbno izbranim slikovnim gradivom. Okrog sedemdeset fotografij še povečuje dokumentarno vrednost in privlačnost knjige. Knjigi sta tiskani v enotnem formatu 18x25 cm, vezani v celoplatno, opremljeni z barvnim ščitnim ovitkom in vloženi v varovalni karton. Knjigi staneta 90.— dinarjev, znesek lahko odplačate v 3 zaporednih mesečnih obrokih po 30.— dinarjev, naročite pa jih v Tržaški knjigarni, Trieste, Via San Francesco 20. Avtomobilisti, NE VOZITE Z GLADKIMI IN IZRABLJENIMI GUMAMI, KER DRSIJO IN S TEM OGROŽAJO VAR-0 NOST V02NJE PODJETJE PRDTEKTD R - VU LKAN Smartinska M VAM BO S PROTEKTIRANJEM AVTOPUSČEV OMOGOČILO VARNO VOŽNJO Beneška Slovenija pod oglejskimi patriarhi Kakor drugi plemiči, tako so bili tudi Villalte v tistem času glasoviti cestni roparji, in zato je ukazal patriarh Ottobono že leta 1310. njihov dedni grad razdejati. Leta 1340. zapove patriarh Bertrand svojemu glavarju v Tolminu (Kukanji), naj z vojsko napade zloglasega roparja Villalto in naj ga ostro kaznuje za zločine. Ker so Villalte popolnoma obubožali prodajo leta 1325. Urusperg Filipu Galuzziju. Ko je bil ta v stiski, se pritoži čez Kukanjo, toda patriarh mu odpiše, da mu je sam ukazal tako ravnati. Cez dolgo časa je pa vendar doletela roparske viteze zaslužena kazen. Leta 1364. pozove patriarh čedadce, naj vzamejo Urusperg in ga po- Zgodovina gradov rušijo do tal. Po dolgem naporu se je to tudi zgodilo in 22. novembra izvrše Cedadci patriarhovo povelje. Tako dobljeno kamenje so porabili za stavbe v svojem mestu, zlasti za utrjevanje mestnega obzidja. ČUKOLA (Zuccola) je stal ravno nad Čedadom in sicer na griču Fortin, ki se tudi s starim imenom še imenuje in gleda kakor jezne obrvi, ki pošiljajo večkrat hude nevihte nad spodaj ležeči Čedad. Mesto, kjer je stal nekdaj grad, je bilo po odvezi zemljišč prodano. Tudi nad Kampejem je grič tega imena in ravno tako tudi vas na južnem Furlanskem. V Taurianu pri Špilimbergu imenujejo «čukolo» mali vzvišeni kraj, kjer trgujejo. čukolski plemiči so bili nemškega (štajerskega?) po-kolenja, kakor pričajo njihova imena: Otto, Bregonea (Precogna), Walter, Ber-tald, Ulrik, Engelfried, Wil-fram itd. V grbu so imeli rdečega orla, h kateremu so privzeli pozneje leva in druge špilimberške znake. Leta 1289, 4. maja, proda patriarh Rajmund Ivanu Čuko-li imetje Rutaj zaradi vojne odškodnine. Na čukoli je bivala Rihilda špilimber-ška, o kateri ve ljudstvo še mnogo čudnih dogodb. Proti koncu XIII. stoletja so sprejeli Čukoli posestva in ime izumrle rodovine Špilimberg, obdržali pa svoje gospoščine, arimanije (nemške posadke na furlanskih posestvih) in točajevo čast na patriarškem dvoru. Imeli so kot zakonite fevde pašnike na Matajurju, na ronskem hribu (Monte Rod-da), na livškem hribu (Monte di Luch), v Podbonescu, Trčmunu, v Zapotoku in enega kmeta v Dreki («in villa di Darnaco»), s sodstvom, katere najdemo leta 1329. pod imenom špilim-berških fevdov, še ob času avstro-furlanske vojne so se zavedali čukoli-špilimbergi svojega nemškega pokole-nja, ker so podpirali Rudolfa IV. proti patriarhu. Špi-limbergi so izročili Čuko-iom, predno sta se obe rodovini spojili, več goriških fevdov, na primer Slavnik, Galinjan, Firman, Sedejan, Flipan, Orsarija, Sbrojavak, Praprotno (Prapotis), Ri-dinčič, S. Saba, S. Peter v Dinjanu, Truš, Rutarji, Jenkovo, Koder (Quaderno) itd. Ivan čukola je podedoval Walter-Pertolda II. in sprejel priimek «Spilimber-go», a njegov brat Wolfram je ostal v Čedadu kot prost meščan. Ivanov sin Bernard je bil leta 1313. patriarhov maršal. V drugi polovici XIV. stoletja so se razdelili Spilimbergi v dve hiši, v gorenjo in dolenjo. Včasih so uživali tudi goriške fevde: Castelnuovo, Belgrad, Flam-bro, Kodrojp itd. SOFFUMBERG (Soffen-berg, Scharffenberg, tudi Biscoffenbergh in Scofi-berg) se je dvigal na griču med potokoma Železo in Jelar, vzhodno od vasi Kolo-redo. To je bil zelo utrjen grad in je spadal k naj starejšim patriarhovim posestvom. Nekateri so mnenja, da je že patriarh Gottfried leta 1192. gostil na Soffumbergu slavnega srednjeveškega pesnika Hartmanna von der Aue in da je ta tam spisal svoj znani ep «Erec». Pravijo tudi, da je patriarh Pil-grim ponudil zatočišče in skrivališče na Soffumbergu najslavnejšemu italijanskemu pesniku Danteju Alighie-riju in da je tudi patriarh Wolfger tam sprejel svojega starega znanca Valterja von der Vogelweide. Gotovo pa je, da je imel Rajmund Tor-rijanski (1273-1299) na Soffumbergu svoje stalno leto- višče. Ob času patriarške sedisvakance so bili čedad-ci gospodarji na Soffumbergu. Patriarški gradniki na Soffumbergu so spadali med najimenitnejše furlanske plemiče. Ulrik S. je bil patriarhov točaj in kot tak je smel za svojo potrebo jemati vino iz patriarhove kleti. Grof Henrik II. pa je hotel patriarha in njegovo plemstvo s tem zasmehovati, da je ukazal kot furlanski kapitan leta 1311. za denar vpisati nekega kmečkega sina Lenardiča, torej Slovenca, med soffumberške plemiče, čeravno je bilo vse plemstvo zaradi tega nezadovoljno in se je glasno pritoževalo. Na Furlanskem so imeli Sof-fumbergi poleg istoimenskega gradu z okolico še Kompej, Rošto, Mažerole, Rebro (Costa pri Tavorja-ni), Grilone, Volčje (Orsaria ob desnem bregu Nadiže), Pavijo in Pašarjan. (Se nadaljuje) ? m za ri)iHi prijiifeifUi Medved in mikrob pasje stekline sta bila velika prijatelja. Spoznala sta se na kaj nenavaden način. Ko je med ved brskal po smetišču in odpiral prazne škatle od paste, je nenadoma zaslišal cviljenje: «Hvala ti, prijatelj, da si me rešil strašne ječe!». Medved se je presenečeno ozrl okoli sebe, toda na vsem smetišču ni bilo šive duše. Nejevoljno je zamahnil s šapo in zabrundal: «Nikar se mi ne skrivaj! Danes nisem razpoložen za šale». «Saj se ne skrivam», mu je odvrnil mikrob. «Na tvojem ušesu sedim. Medved se je začudeno prijel za uho, toda mikrob je zajavkal: «Vsega me boš pomečkal!» Medved je nejeverno zmajal z glavo in uprašal: «Od kod pa si prišel na moje uho?». «Iz škatlice od paste, kamor me je zaprla dekla Marjeta, ko je čistila gospodarjeve škornje, ita katere sem se bil prilepil». «Kakšen pa si?» je nadaljeval medved. «Jaz sem najmočnejše bitje na svetu!» je ponosno izjavil mikrob. «Nihče me ne more uničiti, jaz pa lahko uničim vsakogar. Ali si še videl pse, ki grizejo lastne go spodarje? To napravimo mi, mikrobi!». Medvedu je odgovor ugajal. «Rad imam močne šivali,» je dejal. «Ali si tudi velik?». «Silno velik!» mu je odvrnil mikrob. «Vseh skupaj nas je več kot katerekoli šivali na svetu». «Ali si lep?» je spet vprašal medved. «Silno dep! Na svetu ni lepše šivali od mene! Moja koša je prozorna kot voda in mehka kot jutranja sapa». Medvedu je bilo všeč, da ima tako imenitnega prijatelja. Popraskal se je po glavi in dejal: «Rad te imam, ker si močnejši in lepši in večji od mene. Doslej še nisem naletel na takšno šival. Toda povej mi, zakaj te ne morem videti?». Mikrob se je zasmejal: «Kadar sem sam, utonem v prostoru». «Tega ne razumem,» je dejal medved. «Toda če si močnejši, lepši in večji od mene, si brez dvoma tudi pametnejši». In ponudil mu je svoje prijateljstvo. Skupaj sta krenila na pot. Mikrob se je zibal na medvedovi dlaki in cvilil: «Silni mikrob jaše slabotnega medveda! ». «Vpričo tebe se zares počutim slabotnega», mu je odgovarjal medved in se v zadregi praskal po glavi. Srečala sta lisico. Ta je začudeno gledala medveda, kako govori sam s seboj in maha s šapama po zraku, kakor da se z nekom pogovarja. «Kaj je vendar s teboj, stric medved?» je vprašala in se ustavila. «Ali se ti je kljub tvoji orjaški moči pripetilo kaj hudega?». «Jaz nisem močan», ji je odgovoril medved. «Toda imam tako silnega prijate- lja, da se mu nobena šival ne more upreti». «Kje pa je tvoj silni prijatelj?» je vprašala lisica. «Tukaj sedi in gleda na nas slabiče, «ji je odvrnil medved in pokazal na svoje uho. Lisica se je začela smejati. Stekla je po goščavi in zakričala: «Stricu medvedu se je zmeššalo! ». Iz grmovja in trave so pogledali prebivalci gozda. Lisica jim je šarečih oči pripovedovala, kaj je doživela. «Pojdimo ga gledat!» je vzkliknila miš, ki je bila nadvse zadovoljna, da je njen veliki tekmec ob pamet. Živali so se napotile za lisico, ki jim je kazala pot. Kmalu so dospeli do medveda. «Pazite, norci so nevarni!» je svaril jazbec. «Ne približajte se mu preveč!». Medved jih je začudeno gledal. «Kaj to vendar pomeni?» je zamrmral. «Bulijo vame, kot da sem padel z neba!». «To je zaradi mene», se je oglasil mikrob. «Tako mogočnega gosta še nikoli niso imeli v svoji sredi». «On je moj prijatelj» je vzkliknil medved in pokazal na uho. živali so se začele smejati. Mala miš je bila tako zadovoljna, da so ji solze kar tekle iz oči. «Pomislite!» je kričala in se vzpenjala na prste. «Takšen orjak, pa takšen bedak!» Medvedu ni šlo v glavo, zakaj se mu šivali smejejo. Nejevoljno je zabrundal: «Zakaj se nama pa smejejo mikrob?» «Ne verjamejo ti, da si prijatelj tako mogočnega bitja, kot sem jaz», je odvrnil mikrob. «Imajo te za širo-koustneša in lažnivca». «Lažnivca!» je jezno ponovil medved. Jaz jim bom pokazal lažnivca!» Zarjovel je in stekel proti zasledovalcem. Ti so začeli bežati. Mala miš se je zarila v zemljo, veverica in polh sta smuknila na drevo, drugi pa so jo ucvrli po gozdu. Jazbec je sopihajoč tožil: «Saj sem vam rekel, da so norci nevarne šivali!» Toda medved ni odnehal. Tekel je za njimin rjovel, da ni slišal mikroba, ki je cvilil: «Drži me, medved, da me ne odnese veter!». Jazbec je zaostal. Ko je medved to opazil, je planil proti njemu Tedaj je jazbec v grozd zbral posledno moč in stekel do blišnega skalovja, ki se je strmo spuščalo v prepad. Tam sc. je skril za veliko skalo. Tedaj pa je medved pridrvet na vso sapo do njega, sc spotaknil ob skalo in se začel valiti v prepad. Pri tem je kričal: «Drži me, mikrob, da ne padem v prepad!». Toda mikrob ga ni slišal. Odnesel ga je bil veter. Medved je obležal mrtev na dnu prepada. Čez čas so se zbrale okoli njegovega trupla šivali. «Ubogi medved!» je dejala miš «Tako velik, pa ga je premagala lastna neumnost! Ali nista boljša majhno telo in zdrava pamet?». Mikrob pa je med tem plaval tik nad njimi po zraku in premišljeval, na katero šival naj sede. Narodna iiiiiiiiitiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiH tAsieje sanje Grška pravljica Nekdaj je živel pop, kateremu so se na posestvu zaredile lisice in se naselile po votlinah. Popov hlapec je izdeloval vrvi in jermenje, lisice pa so jih kradle in odnašale v svoj brlog. Popa je to zelo žalostilo. Imel je osla in ta mu je dejal: «Hej, ukradeno blago ti prinesem nazaj». «Le kako boš to storil, ko so pa lisice tako zvite in jih ni moč ujeti?». « Kar pomiri se pop », je rekel osel. «Tudi zvito ptičico ujameš za nogo. Že vem, kaj napravim». Osel se je odpravil z doma. Pred lisičjim brlogom se je zleknil na tla in potuhnil, kakor da bi bil mrtev. Zjutraj so lisice vstale in pripovedovale svoji materi, kaj se jim je ponoči sanjalo. Ena je rekla: «Sanjalo se mi je, da imamo kup hrušk». Druga je rekla: «Meni se je sanjalo, da imamo kup belih hlebcev». Tretja je rekla: «Meni pa, da imamo venec čebule». Ko so tako razodele materi svoje sanje, so se splazile iz brloga na svetlo in zagledale ležečega osla, ki mu je iz gobca visel jezik. Vrnile so se v brlog in rekle materi: «Oh, mati, kaj smo našle! To je sreče dar! Naše sanje so se izpolnile!». Zdaj so vse lisice smuknile iz brloga in tuhtale, kako bi spravile osla v brlog. Nazad- Kmet in povodni mož Kmetiču je padla sekira v vodo. Žalosten sede na breg in naglas zajoče. Povedni mož začuje jok in kmetič se mu zasmili. Splava na površje, pokaže kmetiču zlato sekiro in ga vpraša: «Je to tvoja sekira?». Kmetič odgovori: «Ne, ni moja! ». Povodni mož se potopi in se vrne s srebrno sekiro. Kmetič spet odkima: «Ne, to ni moja sekira!». Tedaj se povodni mož tretjič pogrezne in prinese pravo sekiro. Kmetič vzklikne: «Ta je prava! To je moja sekira!». Ker je govoril resnico, mu podari povodni mož vse tri sekire. Ko pride kmetič domov, po- kaže sosedom sekire in jim pove, kaj je doživel. Tedaj se eden izmed njih domisli, da bi tudi sam šel poskusit srečo. Stopi k reki, vrže sekiro v vodo, sede na breg in glasno zajoka. Povodni mož se prikaže. V rokah drži zlato sekiro in ga vpraša: «Je to tvoja sekira?». On poskoči in zavpije: «Moja, moja!». Povodni mož se je razjezil. Ker je kmet govoril neresnico, mu ni dal zlate sekire in tudi njegove mu ni vrnil. iiHimiiiiiamHmtmiimiiitiiimiiiitii inumili iiiiiimiiiiiniimiiiiiiiimi uti iiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiitiniiiii Uganke Zobovje jekleno, srce platneno, telo pa leseno. (bSbz) V shrambi pai na tla je sod, prileteli od povsod so sodarji od povsod so sodarji in tesarji, vsi veščaki razboriti, niso mogli ga zložiti. (oofef ojiqzE^) Kaj ponoči žene cvet, a čez dan ovene spet? (B03AS) Kaj je to? Skoz vodo gre, ne dotika se vode. (oureqnq e§ jepoj ‘sfueSz) V zibelki oče še leži, sin pa med svati se vrti. (OUIA Ul E}JX) nje so se vse s hrbtom uprle vanj in pritisnile, kar se je dalo, a zaman. Ali se bo osel sploh kaj premaknil? «Stoj», pravijo lisice, «saj imamo v luknji popovo vrv. Privezale mu jo bomo in ga zvlekle noter!». Res stečejo po vrv in jo zavežejo vrlemu oslu okrog života. Potem se je ena privezala na eno, druga na nasprotno stran, dve pa v sredo. Ko so potegnile, se je osel malce premaknil. « E j », vzklikne lisica, ki je vlekla z druge strani, «še po popov jermen pojdem, da mu ga zavežemo okrog vratu». Na mah izgine v brlog in se vrne z jermenom, ki ga ovijejo oslu ekrog vratu. Nato začno vpiti: «Ena — dve, ena — dve», napnejo vse sile in osla res potegnejo za seboj. Stara lisica se vrvi ni dotaknila: previdno je početje mladičev opazovala od daleč. Že so lisice norele od veselja, da vlečejo osla v brlog. Ta pa je nenadoma planil po-koncu in — s privezanimi lisicami zdirjal k popu. Stara lisica je zajokala, se tolkla po glavi od srčne bolečine in z ginljivimi besedami žalovala za svojimi otročički: «Otroci moji s prekratkimi krempeljčki, zakaj ste verovali v sanje? Hruške in čebula in beli hlebčki niso za vas!». Ko je osel pridirjal domov, je pop lisice odvezal, jih odrl in kože predelal v krznene jopiče. 17. Romar je planil pokonci: «Konj?» To je moj konj! Kdo ga je odvezal?» «Kaj, konja imaš, človek božji?» je strašno zakričal stric Ahac in skočil k sulici. Tujec se je zravnal in divje pogledal po izbi. Vrgel je plašč čez rame, se zavihtel čez mizo in ko je skoči, je udaril ob klop s kratkim mečem, da je zažvenketalo. Odrinil je strica Ahaca in zaklical Hribčevki: «Hvala za večerjo, majka, vse bom poplačal!». Zunaj so se s treskom zaprla vrata. V izbi so se osuplo spogledali. Prvi se je zavedel stric. «Prav sedaj sta morala priti! Vsaj trenutek bi še počakala!» je razjarjen klel. «Vsega sem že pretipal, ma'o je manjkalo, da ga nisem pograbil in zjutraj gnal na grad ter zahteval naj izpustijo očeta!». 18. «Kaj ni bi romar?» je zadrhtela Hribčevka. «Kje le! Oglednik je bil, tak, ki poizveduje, ki hodi od vasi do vasi, malo s stradežem, malo s kradežem». «Toda čigav oglednik?» so hoteli vedeti. «Čigav?» se je zmračil stric Ahac. «To je treba še premisliti. Saj ni povedal. Tudi da bi šli za njim, nima smisla. Kdo ve, kje je že!». Tako je okrog polnoči odšel. «Vsaj nocoj še ne bo nič hudega!» je dejal, ko se je poslavljal. Če pa res pride strah na obisk, le udarita, fanta, živ je in ga bo prav tako bolelo kot koga dru- gega!». Mati in Miha sta prebedela vso noč, v skrbeh za usodo vseh, posebno pa še, ko očeta ni bilo domov. 19. Novo leto je že davno minilo. Hribčevega očeta še vedno ni bilo z gradu, ko je nekega popoldneva pritekel Miha klicat Gregca, da so se ustavili pri Močilarju tovorniku Res je stala pred mlinom dolga vrsta s sodčki in vrečami otovorjenih konj. Miha in Gregec sta bila tam, stric Ahac in več Prikrajcev se je zbralo tam okrog: celo župan Košuta se je prikazal. Da, on je župan in mora poizvedeti kod in kam. Tovorniki so prijazni ljudje, pripovedujejo, da gredo čez Ribnico na dolenjsko stran. «Nekaj soli in vina smo naložili. Menda nas ne boste ustavili?» se smejejo tovorniki. Košuta pa si viha brke in odkimava. Ne, takšne pravice nima. Kako bi jih tudi ustavil. Tovorniki so oboroženi in ne poznajo šale. 20. «Pa drugače? Je kaj novic?». Bradati možje so posedli na hlode, si obrisali potna čela in pripovedovali. Težki časi so — in sedaj so začeli zopet govoriti o Turkih. Vse kaže, da bodo kmalu pridivjali. Prikrajci so se prestrašeno spogledali. «To pot se zares pripravljajo», pripoveduje tovornik, «ves Kras so še preiskali z ogledniki. Tudi mi smo srečali enega. Pol dneva je šel z nami. še mlad človek je bil in za romarja se je izdajal. No, imel je preveč dobrega konja, in turško orožje. Rekel je, da je romar Čelan... «Čelan, Čelan!» je prestrašeno ponovil Gregec. «Turški oglednik!» je zamrmral Miha, toda stric Ahac jima je pokazal, naj raje molčita o nočnem gostu na Hribčevini...