GOSPODARSTVO 1^0X111 ŠTEV. 327 CENA LIR 30 Pošt. plač. v got. SREDA, 9. DECEMBRA 1959 Sped. in>bb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Trst in Skupni evropski trg jul ^asopisu »Concrelezza«, ki ga ure-sI, Srednji in Bližnji vzhod kak323 ra^1 čez severna pristanišča ta? i r .ocz Trst, čeprav je zemljepisna sta a']a od teh držav do tržaškega pri-in r,180,1 manjša kakor do Hamburga “temena. 8q\Sc to omogočajo določbe členov 79, sku" ^ Pravil Evropske gospodarske l)0v|lllosti. V smislu teh členov je pre-i,a 1 ana odvajati promet v druge netili 'l'11.0 smeri s posebnimi želczniški-tlo ayifami i toda v členu 82 je izrec-^čeno, da ostane kljub tem dolo-v ? , netzpremenjen položaj prevozov i,e hodnonemški republiki. Na tem nič i,a .SPremeni razlaga, da se tako hoče hod Ua<^ti škoda, ki je nastala za Za-t,a Nemčijo zaradi delitve. Nemčije 'Zhodno in Zahodno. >>P g0s 0!lcrelezza« pripominja, da tržaški jo jUt*arski krogi upravičeno zahteva-tit ia,se Pri določevanju prevoznih ta-ujuj riterij zemljepisne razdalje v res-^ odločno in nepristransko uporabi. I>itr»a nai ostanejo v veljavi za Ham- ločh 111 bremen izjemno ugodnejše do-Trs( ’ nai se ta položaj prizna tudi pjjj. ’ saj je tudi tržaško gospodarstvo sijjij1'0 trpelo zaradi političnih zemelj-Iju sPrememb in zaradi izgube ozem-Po drug, svetovni vojni. cre|^a*evredn° je, da je časojis »Con-šr Zza<< načel vprašanje položaja trža-PV,t.^a Pristanišča v okviru Skupnega sec PSke"a trga. Kakor že ugotavlja pi-vk].Sam- se Trst ne more neposredno ža 0111 v trgovino in promet med dr-te n 0>‘ Skupnega evropskega trga, ker Predstavljalo njegovega zaledja in trgovin vijata ma in promet med njimi raz- na i' 1110110 njega; pač pa lahko raču-č'je j/13 ^rim promet iz Južne Nemim-’ Ntjub temu bi se vprašanje kon-ence med Trstom, Hamburgom in tlno',tn0ni, Ei lahko izkoriščata izre- ru jj]'’zke tarife, moralo rešiti v okvi-rei. kuPnega evropskega trga, v kate-t0|j|. sta Italija in Zah. Nemčija. To je t,,° bo|j potrebno, ker se z nižjimi ,aja 11111 na nemških železnicah ne od-Piet -V severna pristanišča samo pro-,\Vs| lz Južne Nemčije, temveč tudi iz Ha ,rVe’ kl je najvažnejši klient naše-žijoP~Stanišča. V tej »iki smeri naj spro-Kospodarski in politični predstav-Trsta odločno akcijo. Irsi ,vt S1 lahko zagotovi ustrezen de-Zul ,'a tranzitu iz svojega naravnega sHov'Ja edlll° 8 sporazumi na širši o-Ha , 111 z mednarodnun sodelovanjem, žav alero so pripravljene sosedne dr-■ Zanimivo je, da tudi odgovorni državniki, kakor sam kancler naglašajo potrebo, da se ustvari vj, , °snova (širše mednarodne trgo-^ku °. P°dročje) za sodelovanje med pf0P!,lm evropskim trgom in Ožjim ler 1111 trgovinskim področjem, h ka-niu je pristopila tudi Avstrija. Italiji se odpira jugoslovanski trg Tekma za nadvlado v Latinski Ameriki Mikujan odprl sovjetsko razstavo v Mekiki in razkril sovjetske uspelie Zakaj izpodrivajo Italijo drugi Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan se je med svojim obiskom v Mehiki pokril s tipičnim mehikanskim klobukom, ki mu pravijo »charro«. Takšen klobuk nosijo mehiški kavboji. Klobuk mu je podaril mehiški režiser Fernan-dez med kosilom na sovjetskem poslaništvu. Mikojan se očividno zadovoljen smehlja obrnjen proti sovjetskemu poslaniku Vladimiru Bazikinu. Milanski gospodarski list «11 Solen (2. XII.) se bavi z vprašanjem italijanskih industrijskih dobav Jugoslaviji. List prinaša mnenje ravnatelja jugoslovanske investicijske banke Papiča, da so italijanska podjetja v zadnjih par letih nekoliko popustila v tekmovanju z drugimi evropskimi državami, da bi prodrla na jugoslovanski trg. Možnosti so še vedno velike. Tako je v Jugoslaviji v načrtu gradnja 14 tovarn sladkorja, že pri tem načrtu se nudijo Italiji ugodne možnosti sodelovanja. V preteklosti se je dogajalo, da so jugoslovanska podjetja zaprosila itahjan-ska za izvedence, ki naj bi sodelovali pri gradnji velike tovarne umetnih vlaken, pri gradnji tovarne umetnih gnojil in krmil, kakor tudi pri gradnji aluminijskega kombinata v Kidričevem. V odgovor je Jugoslavija prejela le nekaj netočnih podatkov, zaradi tega je morala poklicati strokovnjake iz Anglije in Francije. Potreba po tujih izvedencih je še vedno pereča v industriji plastičnih snovi, farmacevtski in prehranjevalni industriji, v železarstvu, itd. Po splošnem načrtu za elektrifikacijo najvažnejših železniških prog bo v bližnji bodočnosti Jugoslavija potrebovala vrsto novih vagonov za posebno porabo, kakor vagone — hladilnike in podobno. Isto velja za telekomunikacijske opreme itd. Italijanska podjetja naj bi posvečala svojo pozornost zlasti južnim republikam, Srbiji, Bosni, Makedoniji in Črni gori, v katerih so dane velike možnosti za tuje investicije in ki jih italijanska podjetja premalo poznajo- »II Sole« poudarja, da so možnosti uveljavljanja italijanskih podjetij v Jugoslaviji res velike. Vendar, naglasa list, je treba odpraviti ovire, na katere zadeva izvoz jugoslovanskega blaga v Italijo. Iz razumljivih razlogov težijo Jugoslovani za tem, da bi kupovali čimveč blaga v tistih državah, v katere največ izvažajo. Italijanska trgovinska bilanca izkazuje z nekaterimi državami OEEC, kakor Avstrijo, Portugalsko, Dansko, itd., primanjkljaj in bi bilo zaradi tega za Italijo bolj koristno, ko bi segla po jugoslovanskem blagu; tako bi zmanjšali primanjkljaje v trgovinskih bilancah z drugimi državami, hkrati bi se tudi izognili podobnim primanjkljajem z Jugoslavijo, ker bi jugoslovanska podjetja povečala svoje nakupe v Italiji. JUGOSLOVANSKI SAMOTNI IZDELKI še ena težava zadržuje povečanje trgovinske menjave med obema državama. Pri nekaterih vrstah blaga je namreč opaziti, da ne gre blago posebno od rok. Jugoslovani so mnenja, da so italijanski uvozniki preveč nezaupni do jugoslovanskega blaga, Italijani pa ugovarjajo, da je temu kriva pomanjkljiva jugoslovanska trgovinska organizacija. Za primer navajajo Jugoslovani prvovrstni šamotni material, ki ga izdelujejo, kar dokazuje tudi splošna in zadovoljujoča poraba tega materiala v vseh jugoslovanskih tovarnah; italijanska podjetja pa trošijo na leto čez 2 milijardi Ur za nakupe prav takšnega materiala v Avstriji in Zah. Nemčiji, in celo po višji ceni kakor je jugoslovansko blago. List se obrača na italijanske jeklarne s pri- Obisku nemškega kanclerja dr. Adenauerja v Londonu je sledil obisk italijanskih državnikov predsednika Se-gnija in zunanjega ministra Pelle. Poleg zunanje-političnih vprašanj so bila na dnevnem redu zlasti mednarodna vprašanja gospodarske narave. »Financial Times« poroča, da je med temi zlasti bilo vprašanje odnosov med »šestimi« (državami Skupnega evropskega trga) in »sedmimi« (državami Ožjega svobodnega trgovinskega področja). Državniki so si bili edini v tem, da so nujno potrebni stiki med tema organizacijama. Najbolj primerno mesto za vzdrževanje teh stikov je Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC). V ta namen naj bi sklicali DO NOVEGA SARAJEVA Najprej moram povedati, da sem bil v Sarajevu in sploh, da sem se vozil po Bosni, enkrat pred zadnjo vojno. Takrat je vozil tod vlak z ozkotirnimi tračnicami, ki sicer vozi še sedaj, toda služi le za lokalne potrebe in pa za tovorni promet. Morda je bilo v tem nekaj romantike, prijetna pa taka vožnja vedno ni bila. Ko sem se pred dnevi zopet peljal v glavno mesto Bosne in Hercegovine, danes samostojne republike, sem doživljal korak za korakom presenečenja. Sedaj pelje tja nova širokotirna proga z brzovlakom, ki ima vse potrebno za udobno potovanje. Edino, kar je morda za kakega tujca še nerazumljivo, je majhna brzina in pa zamuda. To pa je treba upoštevati, ker proga še ni dovolj ustaljena, ker je bila komaj zgrajena in da zato vlaki ne morejo razviti še polne brzine. Poleg tega se pa vije ob reki Bosni, ki je polna ovinkov, s tem pa na drugi strani nudi polno zanimivosti in naravnih posebnosti, ob katerih se lahko napase še tako razvajeno oko. ŠTIRI NOVA MESTA V naslovu je bil dan poudarek na besedico »novo« Sarajevo. Toda poleg nove proge in ceste, ki je v gradnji, doživlja potnik ob tej progi še mnogo drugega, kar je novo. Po kakih 100 km vožnje je prva postaja na tej progi, ki nosi pristavek »novi«, to je Bosanski Novi. Tej slede do Sarajeva še Doboj poročilom, naj vsaj poskusijo jugoslovansko blago, da se bodo prepričali o njegovi kakovosti. Saj imajo prav ta podjetja velike možnosti, da povečajo prodajo svojih izdelkov v sosedno državo. Sporazum o tehničnem sodelovanju Zadnje dni novembra je bil v Rimu podpisan protokol o ustanovitvi Stalne mešane komisije za tehnično sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Z italijanske strani je protokol podpisal opol-nomočeni minister T. Notarangeli; Jugoslavijo je predstavljal podtajnik za delo Spasoje Velimirovič. Prisoten je bil tudi jugoslovanski poslanik v Rimu M. Javorški. Nov sporazum predvideva sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov ne le na notranjih trgih, temveč tudi za plasiranje skupnih izdelkov na drugih tržiščih. Delegaciji bosta imenovali dva tajnika, enega v Rimu in drugega v Beogradu, ki bosta proučevala način, kako in kdaj naj se posamezne oblike sodelovanja izvajajo. Jugoslovanska delegacija je že predložila vrsto predlogov, in sicer glede zamenjave patentov, praktičnega sodelovanja v industriji in izmenjave strokovnega osebja. Po podpisu novega sporazuma je povzel besedo opolnomočeni minister Notarangeli, ki je med drugim dejal, da je najnovejši sporazum zadnji med vrsto koristnih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, od katerih sta zlasti važna trgovinski sporazum in sporazum o posebnih dobavah jugoslovanski industriji. Minister je še dodal, da bo Italija spoštovala vse podpisane sporazume. Nova dmiha za oospodaisko-lelično sodelovanje Za strokovno sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji, ki se že nekaj časa ugodno razvija, so dane velike možnosti za nadaljnji razvoj. Italijanski gospodarski krogi so zlasti po najnovejših pobudah priznali jugoslovanski industriji, da je dosegla tako visoko stopnjo razvoja, da more uspešno Konkurirati z industrijo najvidnejših držav Evrope. Jugoslovanski izdelki morejo zavzeti na italijanskem trgu mesto, ki ga imajo zdaj industrijski proizvodi iz drugih industrijsko razvitih držav. Po uspešnem sodelovanju se že opaža, da skušajo Jugoslovani proizvajati tako industrijsko blago, ki je na italijanskem trgu najbolj iskano. Te misli razvija milanski gospodarski list »H Sole«. V tej smeri se bo razvijalo bodoče sodelovanje. V ta namen bo 16. decembra ustanovljena v Milanu delniška družba S.A.C.E.T. (Societa per azioni italo-jugoslava di Cooperazio-ne economico-tecnica — Italijansko-jugoslovanska delniška družba za gospodarsko in strokovno sodelovanje). Ustanovitev nove družbe je plod razgovorov, ki so bili v Milanu med jugoslovanskimi predstavniki inž. Ivom Barbaličem, glavnim tajnikom Zvezne zbornice za zunanjo trgovino; inž. Rakovičem, ravnateljem podjetja Crvena zastava in inž. Sumbulo-vičem, glavnim tajnikom združenja proizvajalcev barvastih kovin, in italijanskimi predstavniki prof. R. Tea- prihodnje leto poseben sestanek ministrskega sveta. Toda ta načrt se bo dal izvesti, piše »Financial Times«, edino, ako prisatne nanj tudi francoska vlada, ki doslej ni kazala posebnega navdušenja za podobne sestanke. Razgovor obeh italijanskih državnikov z Mac Millanom in Sehvyn Lloydom je trajal kar dve uri. Na sestanku so govorili tudi o gospodarski pomoči nerazvitim državam. O odnosih med »šestimi« in »sedmimi« so govorili tudi v Parizu med obiskom kanclerja Adenauerja. Prišli so do zaključka, da je treba pri poizkusih za skupen nastop evropskih držav vedno paziti, da ne bi zadeli ob občutljivost Združenih ameriških držav. Novi, Zenica Nova in končno Sarajevo Novo. Dejansko so to nova mesta, ki so v zadnjih letih zrastla na mestu ali pa ob starih. Upoštevati je treba namreč, da je bila ta dežela v zadnji vojni središče največjih in najtežjih borb, ki so puščale za seboj samo pogorišča in smrt. Ze to dejstvo je postavilo pred novo državo velike obveznosti do tistih, ki so vojno preživeli. Treba jim je bilo postaviti vsaj nove domove. Drugo, kar pa je treba posebej omeniti in kar je zlasti namen teh vrstic, je v tem, da predstavlja ta dežela predel, ki je v Jugoslaviji znan po velikih a še neizkoriščenih naravnih bogastvih. Gospodarski načrti, ki so bili po vojni izvajani v Jugoslaviji, so zato v zvezi z industrializacijo države, imeli kot težišče ravno dvig zaostalih področij, ki imajo vse pogoje za ustvaritev industrije. V tem je tudi podlaga za preobrazbo dežele, ki je bila doslej znana kot zaostala in nerazvita. Ni treba namreč posebej paziti, da ne bi opazil ob vsej progi, zlasti pa v krajih, ki sem jih omenil, nove velike tovarne, nova stanovanjska poslopja, zlasti pa, da ne bi opazil povsod velike gradbene dejavnosti. Saj to, kar je bilo doslej zgrajeno, še ni vse in predstavlja šele podlago za nadaljnji razvoj. nijem, predsednikom Ustanove za automatizacijo, G. Briottijem, predsednikom združenja mehanične industrije in inž. A. Pagnijem, glavnim ravnateljem podjetja Necchi. Namen nove družbe je, da bo skrbela za dobavo Jugoslaviji raznih italijanskih patentov in strokovne dokumentacije, in za dobavo Italiji podobnih jugoslovanskih razprav in patentov. Družba bo ustvarjala tudi možnosti za skupen nastop italijanskih in jugoslovanskih industrijskih in trgovinskih podjetij na tujih trgih ter za povečanje izmenjave med obema državama. Delniška glavnica bo za 52% v italijanskih in za ostalih 48% v jugoslovanskih rokah. Glavnico smejo podpisovati izključno jugoslovanska in italijanska industrijska podjetja. ¥ ¥ * Avstrija za sodelovanje MED »ŠESTIMI« IN »SEDMIMI« Times poroča z Dunaja, da so v avstrijskih vladnih krogih zaskrbljeni zaradi napetosti med državami Ožjega svobodnega trgovinskega področja in članicami Evropske gospodarske skupnosti. Kakor znano, se je Avstrija pridružila prvi mednarodni gospodarski skupnosti, čeprav se več kakor polovica njene zunanje trgovine razvija z državami Evropske gospodarske skupnosti. O tem vprašanju je razpravljal tudi parlament. Kancler Raab in tudi drugi govorniki so izrazili željo, da bi prišlo kmalu do ustanovitve širšega prostega trgovinskega področja, ki bi vključilo obe sedanji gospodarski skupnosti. Ob tej priložnosti so Franciji o-čitali, da ni bila dovolj prožna med pogajanji za sodelovanje, pa tudi Angleži so bili pretrdi. Kancler Raab je izrazil upanje, da se bo kmalu ustvarila »Evropska integracija«; kajti ni razloga, da bi obe organizaciji večno delovali ločeno vsaka zase. Avstrija si je vselej prizadevala, da bi prišlo do sodelovanja med obema skupnostima. Ko bi se to vprašanje rešilo, bi se rešil tudi evropski problem. SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO Te dni so v Zagrebu podpisali protokol, ki urejuje bodoče strokovno in znanstveno sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Mešani jugoslovan-sko-madžarski odbor je uspešno zaključil svoje tretje zasedanje. Na tem je bil dosežen sporazum za sodelovanje na področjih petrolejske industrije, industrije za predelavo tobaka, za proizvodnjo plastičnih mas, prehranjevalne, prevozne in rudniške industrije. Da je Argentina bogata z mesom, je splošno znano. O tem govore statistični podatki, pa tudi pisma naših izseljencev, ki so se s Primorskega naselili v Argentini še po prvi svetovni vojni. V resnici si ne moremo zamisliti Argentinca, ki bi se zadovoljil z brezmesno hrano. V Argentini se je živinoreja razvila do vrhunca zlasti med drugo svetovno vojno, kakor tudi po vojni. Argentinci so izvažali in izvažajo še danes velike količine mesa. Kmalu po drugi vojni je bilo toliko mesa in gospodarske razmere tako u-godne, da si je delavec lahko privoščil na dan skoraj poldrugi kilogram in še več mesa. Pri raznih pojedinah in slavnostih ob domačih praznikih, kakor na svatbi, so navadno vsakemu gostu odmerili do. 1 kg mesa, in sicer navadno takoimenovanega »asado«, to je mesa pečenega na ražnju. Nekaj časa je tako ugodna konjunktura trajala tudi za časa Peronove vladavine. Toda Peronova vlada je pozneje tako znižala odkupne cene za govejo živino, da so živinorejci pričeli zanemarjati živinorejo. Peron je uvedel državne klavnice, ki so imele monopol glede klanja živine. In prav tem so kmetje dobavljali živino po nizki ceni. Peronova vlada se je odločila za takšno politiko, da bi zadela bogataše, ki so bili lastniki velikih čred in hkrati, da bi delavcem po mestu omogočila, da si nabavijo meso po nizkih cenah. Med največje objekte na tej progi štejemo vsekakor velike železarne v Zenici, ob njih pa novo mesto, ki raste z dneva v dan in v katerem imajo delavci te tovarne nova, higienska in moderna stanovanja. Daleč od gozda velikih dimnikov tovarne rastejo poleg stanovanjskih zgradb tudi nove šole in druge zgradbe za kulturno, športno in drugačno izživljanje delovnih ljudi. Ti prihajajo iz bližnjih in dalj-njih krajev, ki so večina raztreseni po hribih in kjer so doslej živeli skromno življenje. Zlasti mladina se največ preko delovnih brigad uvaja v novo življenje, ker se tam spoznava s tehniko, stroji in podobno. V tem je tudi bistvo preobrazbe dežele. Industrija danes naglo spreminja njen obraz na zunaj in pa ljudi. SARAJEVO NEKOČ IN DANES Sarajevo je bilo pred zadnjo vojno znano kot balkansko mesto, kjer sta sc križali Evropa in Orient. Prvo je prinesla v ta kraj stara Avstrija, ko je zasedla Bosno, drugo pa je ostalo iz prejšnjih časov, ko so tod gospodarili Turki, številni minareti (stolpi mošej), pokopališča v središču mesta z značilnimi nagrobniki, to je štebrički, ki imajo večina zgoraj izdelan nekak svitek, kar je pomenilo, da je umrli obiskal Mohamedov grob v Meki, zname- Med dogodke, ki jih prinaša napeta tekma med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo za nadvlado v Latinski Ameriki, je gotovo treba prištevati tudi prihod podpredsednika sovjetske vlade Mikojana v Mehiko in prav tako sovjetsko razstavo znanstvenih in kulturnih dognanj v Sovjetski zvezi. Razstavo je odprl Mikojan ter je pri tem imel dolg govor, v katerem je orisal napredek sovjetskega gospodarstva in kulture ter splošnih socialnih razmer. Pri tem ni prikrival, da hoče s svojimi ugotovitvami zadeti Združene ameriške države; saj je, kjer se je le dalo, primerjal razvoj v Sovjetski zvezi z razvojem v Združenih ameriških državah. Milanski časopis »Relazioni Interna-zionali« priobčuje iz tega govora daljši izvleček, ki se nanaša zlasti na gospodarske, socialne in kulturne razmere v Sovjetski zvezi. Mikojan je omenil, da sami tujci, ki prihajajo v Sovjetsko zvezo ugotavljajo, da so se razmere zaradi naglega napredka na vseh področjih popolnoma spremenile in da so sovjetski državljani po strahoviti vojni, ki je uničila milijone življenj, uspeli razmeroma naglo obnoviti sov- Hkrati je bil izvoz mesa iz Argentine še vedno visok. Ker se je izvoz ohranil še vedno na visoki ravni, a je na drugi strani pričela pešati živinoreja, se je kmalu pričelo pojavljati pomanjkanje mesa. Naj navedemo podatke o izvozu in notranji potrošnji v zadnjih letih, v tisočih: 1955 1956 1957 1958 Izvožena živina 1.800 2.500 2.500 2.600 Domača potr. 8.200 9.100 9.400 9.500 živina na paši 46.950 43.980 40.500 Potrošnja v kg na glavo 88,20 94,05 92,10 90,45 Že iz teh podatkov vidimo, da je število živine pričelo upadati. Če upoštevamo, da se je izvoz ohranil približno na isti ravni, a da hkrati prebivalstvo Argentine narašča, nam bo jasno, kje so vzroki za naraščajoče pomanjkanje mesa. Vlade, ki so sledile Peronu niso v tem pogledu v začetku sprejele posebnih ukrepov, pač pa so v začetku uvedle dva brezmesna dneva v tednu, in sicer torek in četrtek, toda zaradi tega ni potrošnja mesa posebno nazadovala, ker so si gospodinje nabavljale dan pred brezmesnim dnevom dvakrat več mesa. Končno je Frondizijeva vlada decembra lanskega leta odpravila nadzorstvo nad cenami ter pričela ovirati izvoz, ki je nazadoval kar za 40%. V enem samem tednu so se oene podvojile. Ce postavimo, da je bila leta 1943 cena mesa 100, se je dvignila junija lanskega leta na 882, nita Begova džamija in Baš-čaršija (predel obrtnikov in prodajalcev), vse to so bile značilnosti starega Sarajeva, to je tistega, ki je predstavljal Orient. Če v to vnesemo še domačine s fesi, to je rdečimi pokrivali, ki so v prvi svetovni vojni na glavah avstrijskih in tudi naših vojakov, vzbujali na zapad-ni fronti veliko pozornost in pa ženske s feredžami (tančica, ki je zakrivala njihov obraz), potem imamo približno sliko tega mesta. Kar je Avstrija vsadila vanj so masivne upravne in vojaške zgradbe. Seveda ne smemo mimo znamenitega mostu, kjer je padel pod streli domačih rodoljubov predstavnik avstrijske okupacije Ferdinand, kar naj bi po starih zgodovinskih navedbah bilo vzrok za prvo svetovno vojno, pravilneje pa le povod. Danes je Sarajevo nekaj čisto drugega. Postaja evropsko mesto, da se tako izrazimo, z vsemi svojimi posebnostmi, predvsem pa postaja novo jugoslovansko mesto. Že od postaje dalje, ki je nova in ponos ne le mesta temveč države, korak za korakom lahko slediš spremembam, ki so že sko-ro popolnoma odstranile staro. Ostali so še minareti, ostala je Begova in druge džamije, ostali so še. značilni nagrobniki v parku sredi mesta. Ni pa več baš-čaršije, ni več.fesov in feredž. jetsko gospodarstvo. To ni čudež, temveč uspeh socializma. Po svoji industriji sodi Sovjetska zveza med najbolj razvite dežele na svetu. Danes je druga industrijska sila na svetu, medtem ko je bila carska Rusija na petem mestu. Industrijska proizvodnja bo letos v Sovjetski zvezi 40-krat večja kakor je bila v carski Rusiji leta 1913 in 4,7-krat večja kakor je bila v Sovjetski zvezi pred začetkom zadnje vojne leta 1940. Tudi kmetijska proizvodnja sc naglo razvija. Lansko leto je bila 2,2-krat večja kakor v carski Rusiji leta 1913. Narodni dohodek se je povečal ter je danes v 15 dneh enak narodnemu dohodku vsega leta v carski Rusiji. Gospodarski razvoj je ustvaril pogoje za nagel napredek znanosti, tehnike in kulture pa tudi gmotne blaginje sovjetskega ljudstva. Sovjetska zveza je prva glede uporabe atomske energije v miroljubne namene. TEKMOVANJE Z INŽENIRJI Letos je z ruskih univerz odšlo 106 tisoč novih inženirjev in prihodnje leto bo usposobljenih 119.000 novih; v Združenih ameriških državah konča a decembra na 2.900 in junija leta 1959 na 4.350. Zaradi tako močne podražitve si lahko redno privoščijo meso samo pre- možnejše družine, revnejši sloji kveč- jemu dva do trikrat na teden. Argentinci niso nikdar jedli mnogo rib, ne perutnine ne prašičjega mesa, sicer je cena teh prav tako visoka kakor cena govedine. Srednji in nižji sloji uživajo namesto mesa več kruha, krompirja, testenin (makaronov) in koruznih jedi v raznih oblikah. Knjiga, ki prinaša razne kuhinjske recepte za brezmesna jedila, je bila kmalu razprodana. Vlada si poskuša pomagati iz zadrege s tem, da ob vsaki priložnosti naglasa, da živi na svetu na milijone in milijone ljudi, ki se veselijo popolnega zdravja, čeprav ne uživajo mesa, oziroma ga uživajo kvečjemu tri do štirikrat na teden. Računajo, da znaša letos potrošnja mesa na prebivalca v Argentini 63 kg na leto (v Zah. Nemčiji 24,75 kg, v Italiji 5,40 kg). Argentinci zdaj prav radi tožijo, da so vedno lačni. Prav pomanjkanje mesa je eden izmed vzrokov, da je sedanji predsednik argentinske vlade Frondizi čedalje bolj nepopularen. Položaj njegove vlade, ki ima večino v poslanski zbornici in vsa mesta v senatu, je močno omajen. Nasprotno se je število Peronovih pristašev in komunistov med delavci povečalo. (Po londonskem »Economistu«) Namesto tega, kar je bilo znak preteklosti, vidiš rast novega modernega mesta z novimi tovarnami in stanovanjskimi zgradbami. Nekaterim je žal po stari romantiki in pravijo, da je mesto zgubilo svoj prvotni značaj. Toda čas gre svojo pot in jasno je, da podira za seboj, kar se je preživelo, kot so se preživele tančice na obrazih bosanskih deklet in žena, ki so bile znamenje njihove sužnosti in podrejenosti. Iz mesta smo se povzpeli z novo moderno vzpenjačo na hrib Trebevič in nato potegnili od tu dalje na goro Ja-horino. Ta postaja iz leta v leto bolj znamenita po smučarskih tekmovanjih. Tereni na njej so vsekakor prelepi, še bolj pa je treba poudariti, da ima več modernih hotelov, ki nudijo lahko vse razkošje domačim in tujim gostom. Edino, kar je in kar bi motilo tega ali onega, je pot, ki je dolga in ki ni povsod dovolj vzdrževana. Toda končni cilj le poplača morebitni prejšnji napor. Ko sem se vračal s poti, moram priznati, da sem se vračal z mešanimi občutki. Mislil sem si, da bom srečal Sarajevo, kot mi je ostalo v spominu izpred vojne. Zlasti mi je ostal v spominu stari turški trg, kjer so domači obrtniki izdelovali razne predmete in to s filigransko natačnostjo, sedeč na tleh »po turško«. Tega danes ni več in namesto starih kolib, ki so bile leglo tega in onega, rastejo nove moderne zgradbe, raste novo Sarajevo, nova Bosna in nova Jugoslavija. —j— šolo okoli 35.000 inženirjev na leto, to je trikrat manj kakor v Sovjetski zvezi. V sovjetskem gospodarstvu je danes zaposlenih 900.000 inženirjev, to je skoraj dvakrat več kakor v ameriškem. V Sovjetski zvezi je 3200 znanstvenih ustanov, v katerih dela 150.000 znanstvenikov. V Rusiji je nad 400.000 knjižnic, v katerih je čez poldrugo milijardo knjig. Tam izhaja 10.500 listov s skupno naklado 50 milijonov izvodov; vsako leto izide v Sovjetski zvezi 1.100 milijonov knjig v približno 40 jezikih. SEDEMURNI DELAVNIK Začenši s prihodnjim letom bodo v vsej Sovjetski zvezi delali delavci samo po 7 ur na dan, rudarji pa samo 6 ur. Leta 1964 se bo začel prehod na delovni teden 35 ur. Mikojan je nato poudaril, kako naraščajo prejemki delavcev in nameščencev (v zadnjih letih za 24%), medtem ko so se oene v državnih prodajalnah in zadrugah v (Nadaljevanje na 2. strani, I. stolpec) nn n nase r n r Izumi so prerasli človeka Današnje življenje, oziroma boj za obstanek v teh časih zahteva vsega človeka, vse njegove telesne in duševne moči. Tok današnjega življenja povleče za seboj človeka s takšno silo da se mora prepustiti temu zagonu in drveti za njim pravzaprav brez lastnega smotra, sicer obtiči sam na cesti in propade. In vendar živimo v tako imenitnih časih, ko nas učenjaki skoraj vsako leto presenetijo s kakšnim novim vprav epohalnim izumom. Leto sputnikov in lunika bo kmalu za nami. To leto pojde v zgodovino tudi kot leto uresničevanja avtomatizacije, dela v tovarnah z roboti, s stroji, ki bodo tekli sami in delali za človeka brez človeka. Kino je nadomestil gledališče, a televizija nam je prinesla kino v hišo, namesto drv in premoga in petrolejke smo dobili elektriko, namesto vodnih električnih central centrale na jedrski pogon; namesto navadnega plina zemeljski plin .. Vse to za človeka, da bi mu bilo bolje na zemlji. Ali je današnji človek v resnici srečnejši in notranje bolj zadovoljen, kakor so bili njegovi dedje in pradedje, ki so vstajali ob zori in hodili spat ob nastopu noči, ker se jim je zdelo škoda še sveče? Samo povprašajte ga, ali pa poglejte v svojo notranjost, ako imate sploh še kaj časa zase! Res veliki izumi, toda ti povzročajo tako hude in nagle spremembe, pravo revolucijo v človeškem udejstvovanju, da jih ubogi zemljan ne more več dohitevati in se prilagoje-vati dan za dnem menjajočim se razmeram ter se ne počuti nikakor srečnega. Jedrska energija, kakšna sreča za človeka, ki je ne bo več uporabljal za izdelovanje atomskih bomb. Gnala bo elektrarne, ladje, železniške stroje in morda tudi traktorje na polju. In vendar se ti zdi, ko čitaš poročilo o zadnjem sestanku jedrskih strokovnjakov v Monacu, da človek še ni dorastel svojim lastnim velikim odkritjem in da na drugi strani vsak pomembnejši izum prinaša nujno tudi svoje zlo. O nevarnosti radioaktw-nih snovi, ki jih sprostijo atomski in jedrski poskusi sploh, za človeško zdravje ste gotovo že mnogo čitali. Trenutno so po svetu ustavili razstreljevanje atomskih bomb ter si bolj prizadevajo, da 'bi neizmerno silo, ki nastane ob razbijanju atomov, izkoristili za pridobivanje pogonske sile v industriji. Glede jedrskih električnih central prednjačijo na Zahodu Angleži. Toda tudi pri izkoriščanju jedrske energije v .ta namen se sproščajo radioaktivne snovi, kakor stroncij 90, močno škodljive človeškemu telesu. Po razstrelitvi atomske bombe se dvignejo v ozračje visoko pod nebo radioaktivne snovi, ki pozneje padejo z dežjem na tla in okužijo travnike, na katerih se pase živina. Iz jedrskih električnih central pa spuščajo Angleži in Američani radioaktivne snovi v morje. Hkrati nas učenjaki tolažijo, da je morje neizčrpna zaloga živil iz katere bo človek črpal, ko mu zemlja ne bo več dovolj rodila. Ali bo morje to res še ostalo, ako bodo vanj spuščali ostanke radioaktivnih snovi? Tihi ocean je že 10-krat bolj okužen kakor Atlantski, je izjavil japonski izvedenec, vse rastline in živali (ribe) so radioaktivne. Ruski učenjaki so se na konferenci v Monacu uprli odvajanju radioaktivnih snovi v morje; Italijani so proti spuščanju teh snovi v Sredozemsko morje, a Švedi jih prav tako nočejo v Baltiškem morju. Rusi so 'bili za to, da se radioaktivne snovi sploh ne odvajajo ne v zrak ne v morje, temveč za vselej nekam zakopa jo. Angleži in Američani odgovarjajo, da bi to bilo predrago in da radioaktivne snovi v morju niso nevarne. Kako naj jih sicer shranijo? Ali kot tekočino ali v trdni obliki v nekakšnih steklenih blokih, ali naj jih spravijo v rove, odkoder so izkopali slane rude. In kako bo sol, ki je ostala v rovih, reagirala na žarčenje radioaktivnih snovi in na vročino, ki nastaja ob tem? človek ne ve kam z zlom, ki ga prinašajo izumi. Ali se da to zlo sploh odstraniti? Šved Nobel, ki je izumil samokres, je s svojim bogastvom ustanovil sklad za podeljevanje posebnih nagrad zaslužnim možem, med temi tudi tistim, ki so posebno zaslužni za ohranitev miru. Toda ljudje se s samokresi še vedno pobijajo. — Ib — fflcDofucijo svoje vrste Brezmesni dnevi v Argentini # po s/cyv) PREDSEDNIK EISENHOWER V RIMU. Italijanski lisk je z veliko pozornostjo spremljal razgovore med italijanskimi državniki in predsednikom Eisenhovverjem, ki se je na svojem dolgem potovanju po Evropi in Aziji ustavil v soboto in nedeljo v Rimu. Ti razgovori so bili uspešni, v kolikor so se predstavniki obeh držav obvezali, da bodo delovali za mir in pravičnost v svetu. Govora je bilo tudi o obisku predsednika Gronchija v Moskvi, o sodelovanju pod okriljem Atlantske zveze (NATO), o odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Ožjim svobodnim trgovinskem področju, o razorožitvi, o pomoči nerazvitim državam in drugih važnejših mednarodnih vprašanjih. Eisenhotver je v nedeljo obiskal ludi Vatikan, kjer je imel daljši razgovor s papežem Janezom XXIII. V pozdravnem govoru je papež izjavil, da Vatikan pozdravlja prizadevanje predsednika Eisenhotverja za spravo med narodi, ker je katoliška Cerkev vselej delovala za pravi mir med narodi. Papež je izrazil hvaležnost ameriškemu narodu za njegovo darežljivost in pomoč drugim narodom. Prepričan je, da bo predsednik našel za svoje delo oporo tudi v ameriških katoličanih. EISENHOWER NA POTI V INDIJO. Iz Rima je predsednik Eisenhotver odletel v spremstvu svojega sina v Ankaro, od tu nadaljuje pot v Indijo. V New Delhi prispe v trenutku, ko še vedno vlada velika napetost med Indijo in Kitajsko zaradi obmejnih sporov. Zaradi kitajske občutljivosti se ne bo predsednik Eisenhotver sestal z Dalaj Lamo, nekdanjim voditeljem Tibeta, ki vodi ostro borbo proti Kitajcem in živi zdaj v Indiji. FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER PRIDE V RIM. Med tremi zahodnimi prestolnicami se v zadnjem času naglo vrstijo obiski državnikov. Dr. Adenauer je bil vnovič v Parizu, prej še v Londonu; v Londonu sta bila tudi predsednik Segni in minister Pella in zdaj je napovedan obisk francoskega zunanjega ministra Couve de Murvillea. Redkokdaj so bila mednarodna posvetovanja državnikov tako živahna. Angleži si prizadevajo, da bi prišlo med Londonom, Parizom, Bonnom in Rimom do bolj skladnega sodelovanja glede političnih pa tudi gospodarskih vprašanj. KAJ JE POVEDAL DE GAULLE DR. ADENAUERJU. Po kratkem času je nemški kancler dr. Adenauer zopet v Parizu. Sestanek med njim in De Gaul-lom je trajal kar tri ure. O tem razgovoru ni bilo priobčeno podrobno u-radno poročilo, pač pa je nemški tisk iz zanesljivih virov objavil zanimive podrobnosti. General De Gaulle, ki je sedaj predsednik francoske republike, je dr. Adenauerju povedal, da hočejo o-hraniti Francozi neokrnjeno organizacijo svoje vojske in vse svoje obrambne sile. To naj upošteva Atlantska zveza (NATO). Francija potrebuje po svoje organizirano vojsko, ker ji je potrebna za izvrševanje njenega poslanstva v Afriki. In sicer ne samo v Al-žiru. V kratkem pride de reorganizacije političnega sistema držav, ki so pod francoskim pokroviteljstvom, oziroma pripadajo k francoski skupnosti, in sicer v tem smislu, da se bo postavila med njimi zveza, to je, da se »skupnost« prelevi v zvezo. Nov sistem povezave med temi državami bo slonel na federaciji. Ker noče Atlantska zveza podpreti Francijo v Alžiru, potrebuje Francija pomoč lastne vojske na tem področju. De Gaulle in Adenauer imata podobne poglede glede nevarnosti, ki jo predstavlja Kitajska za zahodni svet in tudi za Sovjetsko zvezo. Kljub temu še ni nastopil trenutek, ko bi bilo koristno popuščati proti Sovjetski zvezi. PREDAVANJA VL. DEDIJERA NA ANGLEŠKI UNIVERZI. Vladimir Dedijer, pisec Titovega življenjepisa, je odpotoval iz Beograda na Angleško. Z njim je odpotovala tudi družina, za njim pa so poslali mnogo knjig, ki se bavijo z zgodovino osvobodilne borbe v Jugoslaviji. Dedijer bo namreč o tem predmetu predaval na univerzi v Manchestru. V Manchester ga je povabila univerza. Londonski Times poroča, da pripravlja Dedijer tudi življenjepis Gavrila Principa, ki je leta 1914 v Sarajevu izvršil atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda. ZNAČILNE ČESTITKE HRUŠCEVA CHURCHILLU. Bivši angleški ministrski predsed. Churchill je te dni obhajal 85-lctnico svojega življenja. Čestital mu je tudi predsednik sovjetske vlade Hru-ščev. V čestitki se Hruščev spominja tovarištva narodov Vel. Britanije in Sovjetske zveze za časa borbe proti skupnemu sovražniku Hitlerju; sovjetsko ljudstvo je vedno cenilo Churchillovo vlogo v tej skupni borbi. VOLITVE V ZAHODNOEVROPSKI SVET. V Parizu pripravlja poseben odbor volitve v »Evropski parlament«, ki naj bi bile leta 1962 ali 1963. V parlamentu bo zastopanih 6 zahodnoevropskih držav. V glavnem so se predstavniki teh držav že sporazumeli o rfačinu glasovanja. Volili bodo po volilnih sistemih, ki so v veljavi v posameznih državah. Domači parlamenti bodo imenovali nekaj predstavnikov v splošni skupni evropski parlament, ostale pa bodo volili državljani neposredno. Glede tega sta se sporazumela tudi dr. Adenauer in De Gaulle. Doslej še ni bilo rešeno vprašanje, ali je kdo lahko hkrati poslanec v domačem parlamentu in evropskem. Mikojanov govor (Nadaljevanje s 1. strani) razdobju 1950-1957 znižale tudi za 24°/o. Govornik je tudi omenil povečanje izdatkov za pokojnino in socialno zavarovanje. DANES NIŽJA UMRLJIVOST Umrljivost v Sovjetski zvezi znaša danes 7,2% ter je za 75% nižja, kakor je bila v carski Rusiji. Za zdravje državljanov skrbi 370.000 zdravnikov; v carski Rusiji je bil en zdravnik na 10 tisoč prebivalcev, danes pa na 580. Ob zaključku svojega govora je Mi-kojan obsodil »barbarski« vdor nacistov« v Sovjetsko zvezo ter naglasil miroljubnost Sovjetske zveze, ki ni doslej še nikogar napadla. Izdatki za vojsko so bili v proračunu znižani ter bodo prihodnje leto znašali 12,9%, medtem ko so leta 1955 predstavljali 19,9 odstotkov vseh izdatkov. Mednarodna trgovina SESTANEK ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE ZBORNICE Te dni se sestane v Milanu upravni odbor italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, v kateri je organizirana tudi tržaška delegacija. Milanskega sestanka se udeležijo tudi predstavniki tržaške delegacije, člani osrednjega upravnega odbora. Na dnevnem redu so razna tekoča vprašanja kakor vprašanje sestave upravnega odbora, in poročilo predsednika v zvezi z ustanovitvijo italijansko-jugoslovanske družbe v Milanu SA-CET, ki naj pospešuje gospodarsko tehnično sodelovanje. V tržaških krogih se boje. da ne bo družba dovolj upoštevala koristi tržaške trgovine ter da bo z industrijskega področja prešla na trgovinsko. VISOKE CENE GUME V zadnjih 15 dneh so bile kotaci-je gume na mednarodnih trgih naslednje : v Londonu — Liverpoolu je blago kotiralo 38 penijev za funt proti takojšnji izročitvi, 37V4 proti izročitvi v decembru, 36 proti izročitvi do marca in 32 'A proti izročitvi v septembru 1960. Cene OIF v čezmorskih pristaniščih Angleške skupnosti (Commonwealtha) so bile naslednje: RSS št. 1 37 Vs penija za funt proti takojšnji izročitvi (ali vkrcanju), RSS št. 2 37 'A, RSS št. 3 36 ‘A, RSS št. 4 35, Thin First Latex Orepe 1 42. Thick First Latex Crepe 1 41 ‘A, Thin Brown Crepe 2 x 35, Singapur C Blanket Crepe 34 'A penija pod istimi pogoji. V New Yorku je stala guma 47,50 stotink za funt proti vkrcanju v decembru, 44,30 proti vkrcanju v januarju, 41,40 proti vkrcanju v marcu in 40,20 proti vkrcanju v maju. V preteklih dveh tednih so na mednarodnih trgih z gumo zabeležili močno nihanje cene surovega blaga. špekulacija je pognala cene do višine, ki so jo le redko zabeležili po koncu vojne na Koreji. Le pri slabših vrstah so cene ostale mirne, v prvi vrsti zaradi velikih količin gumija, ki so dospele v Singapur iz Indonezije. Nakupi s strani potrošniških držav so ostali v običajnih mejah, ker so ZDA vrgle na trg del svojih strateških zalog. Nekaj podobnega je v zadnjem času storila tudi Velika Britanija. General Service Admini-stration (ZDA) je prodala 25.000 ton gume, angleška Board of Trade pa 9.300 ton. Opazovalci trdijo, da bodo sedanje visoke cene boljših vrst gumija škodovale proizvodnji, ker bo trg preplavljen z izdelki iz slabše vrste gumija. UVOZ ŠPANSKIH RIB V ITALIJO Po pristopu Španije v OEEC (Organizacijo za gospodarsko sodelovanje v Evropi), je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino liberaliziral uvoz v Italijo španskega blaga. V prvi vrsti se bo seveda povečal uvoz tipičnih španskih proizvodov, kakor sta konser-virane ribe v olju in osoljene skuše, sardele itd. Kar zadeva osoljene sardele, je bil med Rimom in Madridom dosežen sporazum, po katerem bo uvoz v Italijo svoboden od 31. oktobra do 31. marca, za ostali čas pa bodo italijanski uvozniki smeli kupiti v Španiji po 1000 ton osoljenih sardel v času od 1. aprila do 30. junija, od 1. julija do 31. avgusta NOVI FRANK 1. JANUARJA 1960. Francoski uradni list Journal Official je objavil odlok ministrstva za finance o končni uvedbi novega franka v obtok. Novi denar bodo uvedli 1. januarja 1960, in sioer s tem, da bodo vse bančne papirje (čeke) in poštne čeke izdajali samo v novih frankih. Od 1. januarja 1960 bodo veljavni samo takšni čeki. Vse fakture in drugi računi se bodo morali glasiti na nove franke. Samo izjemoma bodo trpeli račune v starih frankih. Denarna preobrazba obstoji v tem, da se vrednost novega franka poveča 100-krat, to se pravi, bankovci, ki so bili na primer prej vredni 100 frankov bodo veljali poslej 1 frank. S posebnimi ukrepi bo vlada preprečila kakršnokoli navijanje cen ob prehodu na novo valuto. in od 1. septembra do 31. oktobra. Po tem ukrepu sodijo, da ne bo liberalizacija uvoza iz Španije mogla škodovali ne italijanskim ribičem in tudi ne sicilijanskim podjetjem, ki se bavijo z konserviranjem rib. UVOZ STEKLENIH IZDELKOV IZ ČEŠKOSLOVAŠKE Cez pontebsko carinarnico bo Italija uvozila iz Češkoslovaške za 50 milijonov lir steklenic iz stekla in kristala. Blago se mora uvoziti najkasneje do 31. marca 1960. 144 MILIJONOV DOLARJEV ZA TURŠKO ŽELEZARNO Tri ameriške družbe bodo zgradile veliko jeklarno v Erreviju ob Črnem morju. Stroški bodo znašali 144 milijonov dolarjev. Jeklarna bo pričela o-bratovati leta 1963. Zgradile jo bodo družbe VVestinghouse Electric, Coppers Company in Blow-Knox Corporation. NEMŠKA GOSPODARSKA POMOČ ETIOPIJI Pogajanja za podelitev nemške gospodarske pomoči Etiopiji so se zaključila s sporazumom. Iz Zah. Nemčije odpotuje večje število strokovnjakov v zdravtsvu, vzgoji in prometu v Etiopijo. Zahodnoncmška vlada je svoje jamstvo nemškim podjetjem za investicije v Etiopiji dvignila od 50 na 80 milijonov zahodnemških mark. Nemška gospodarska pomoč Etiopiji je že prekosila 100 milijonov zahodnonemških mark. Češkoslovaški tranzit čez Trst nazaduje Konec novembra je dr. R. Caidassi, predsednik tržaške trgovinske zbornice, poročal na ministrstvu za zunanjo trgovino v Rimu o delu tržaške delegacije, ki je bila oktobra letos v Pragi. V češkoslovaški prestolnici pa tudi pozneje pri češkoslovaškem gospodarskem predstavništvu v Rimu so bili vzpostavljeni novi stiki, ki naj bi pospešili povečanje češkoslovaškega tranzita čez tržaško pristanišče. Osnovno vprašanje tvorijo seveda železniške tarife, zlasti od časa, ko so bile povišane tarife za železniški blagovni promet čez Avstrijo. Oglejmo si nekaj podatkov o tranzitu češkoslovaškega blaga čez Trst: Iz CSR je prispelo v Trst leta 1958 50.931 ton blaga (5,1% vsega dovoza), leta 1957 83.820 (8,6%), leta 1956 29.557 (3,3%), leta 1955 73.089 (8,2%), leta 1938 pa 252.821 ton (29,2%). V nasprotno smer pa je šlo čez naše mesto na Češkoslovaško: leta 1958 11 tisoč 653 ton blaga (0,6% izvoza po železnici), leta 1957 58.184 (8,6%), leta 1956 14.199 (0,5%), leta 1955 37.751 (1,6 odst.), leta 1938 pa 144.523 (12.8%). češkoslovaški tranzit čez Trst se je torej po drugi svetovni vojni zelo skrčil. Za časa angloameriške vojaške u-prave je Češkoslovaška hotela plačevati usluge v tržaškem pristanišču z izvozom blaga, toda vojaška uprava je zavrnila ta predlog. V letošnjem letu ni razvoj za Trst prav nič ugodnejši. V prvih 9 mesecih leta 1959 je prispelo iz CSR v Trst 16 tisoč 247 ton blaga (lani v istem času 36.219 ton), iz Trsta pa je odšlo 13.992 ton (lani 7.828 ton); celoten češkoslovaški tranzit je torej znašal v prvih 9 mesecih letos 30.239 ton (lani 44.047 ton). češkoslovaška vozi svoje blago deloma čez severna pristanišča (nemška in poljska), nekaj čez Reko, deloma pa tudi po Donavi. (PamobbtuG NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Lovčen 7. januarja, Titograd 15. januarja. — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Lovčen 7. januarja. — Sev. Kitajska — Japonska: Lov-cen 7. januarja. — Sev. Afrika: Makedonija 20. dec. — Sev. Amerika: Makedonija 20. dec. — Juž. Amerika: Drvar 20. dec. — Perzijski zaliv: Vis 29. decembra. j Socialni UTRINKI OKOLI 340.000 ITALIJANOV VEC Po podatkih, ki jih je objavil Osrednji zavod za statistiko, je štelo prebivalstvo Italije konec septembra 49 milijonov 63 tisoč ljudi, ali 339.000 več kakor konec septembra lanskega leta. V prvih devetih mesecih je število rojstev narastlo za 3,4%, število umrlih pa se je zmanjšalo za 2,6%. Naravni prirastek je znašal 10,8%. STAVKA KMETIJSKIH DELAVCEV. Osrednje sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so napovedale za dan 14. decembra, splošno 24-urno stavko vseh kmetijskih delavcev v Italiji. Zahteve delavcev zadevajo naslednje točke: sindikalni in zakonski ukrepi za zagotovitev polne zaposlitve; povečanje števila ustanov za vzajemno pomoč med kmeti; povišek družinskih doklad; gradnja stanovanjskih hiš za delavce v kmetijstvu; obnova državne pogodbe za delavce, ki so stalno zaposleni v kmetijstvu. NEZADOVOLJNI PEKI. Po vsej Italiji bodo pekovski delavci stavkali 48 ur, in sicer v dneh 10. in 11. decembra. Gre za obnovo skupne pogodbe, ki je zapadla že pred poldrugim letom. SKLAD ZA ZAVAROVANJE DUHOVŠČINE. Med poslance je bil razdeljen vladni zakonski osnutek za ustanovitev sklada za zavarovanje duhovnikov v primeru delovne nesposobnosti in starosti, ki ga bo ločeno upravljal Državni zavod za socialno skrbstvo INPS. Po tem zakonu bodo svetni duhovniki, ki so italijanski državljani in prebivajo v državi, morali biti vpisani v ta sklad od posvetitve dalje pa do 70. leta, ali pa do tedaj, ko jim bodo začeli izplačevati pokojnino zaradi delovne nesposobnosti ali starosti; sicer bodo lahko prejemali pokojnino od 70. leta dalje. Poleg tega bo ta sklad skrbel tudi za zdravstveno pomoč. Sredstva za to bo prejemal iz obveznih letnih prispevkov zavarovancev, ki so določeni na 30.320 lir. Pravico do pokojnine pridobi zavarovani duhovnik, ko dopolni 70 let, če je vplačal vsaj deset letnih prispevkov. Najmanjša letna pokojnina bo znašala 130.000 lir na leto ter se bo povečala za 12.000 lir za vsak letni prispevek, plačan po prvih desetih. Dosegla bo lahko največ 480 tisoč lir na leto. Duhovnik velja po tem zakonu za nesposobnega za delo, če zaradi bolezni ali telesne hibe ne more več opravljati službe. Pokojnina za delovno nesposobnost znaša 420.000 lir na leto. Prispevki, plačani za to obvezno zavarovanje, preden bo uveljavljen zakon o njem, dajejo pravico' do pokojninskega dodatka, ki znaša 20% teh prispevkov. Država bo za izravnavo izdatkov, potrebnih za zavarovanje duhovščine, prispevala vsako leto 450 milijonov lir. Zakon bi moral veljati od prvega julija letos dalje. Zgodovina jeseniške železarne Ob zaključku razprave o zgodovini jeseniške železarne objavljamo dopolnilo, ki gre k V. nadaljevanju (glej »Gospodarstvo« št. 321 z dne 7. okt.). Pod naslovom KID in KARTELI (v 5. stolpcu na koncu) sta namreč po pomoti izostali dve strani rokopisa. Sestavek bi se moral nadaljevati takole: Kranjska industrijska družba je nato izkoristila polno zmogljivost svojih naprav, znižala cene in prodala iz zaloge večje količine že izdelanih žični-kov, nakar je zahtevala in tudi dosegla večjo kvoto. Kartel je bil obnovljen leta 1895 za dobo štirih let in nato podaljšan do leta 1912. Med tem je leta 1903 Kranjska industrijska družba pristopila tudi h kartelu za fino pločevino. LIKVIDACIJA LJUBLJANSKEGA MLINA NA PARO Ljubljanski parni mlin že dolgo ni bil več v skladu s pravo značilnostjo podjetja, z njegovim poslovanjem na področju metalurgije, a ga je družba vendarle še naprej ohranila v obratu, ker je računala, da ga bo lahko dala v zakup ali prodala. Potres leta 1895 je pa poslopje in naprave močno poškodoval, tako da ni bilo upanja, da bi se obratovanje še moglo obnoviti. Svet, na katerem je stal ta parni mlin, je zato družba leta 1901 odprodala. Že takoj po izgradnji jeseniške železarne leta 1889 je družba hotela odprodati tudi večji del svoje gozdne posesti, a ni našla interesentov. Ko so potem bili prodani tržiški gozdovi baronu Juliju Bornu, je družba ponudila svojo gozdno posest v Bohinju in v Triglavskem pogorju avstrijskemu poljedelskemu ministrstvu v nakup in po dolgotrajnih cenitvah in pogajanjih je dne 29. junija 1895 bila sklenjena pogodba. Ves ta gozdni kompleks je bil odprodan za 1,400.000 goldinarjev. Od nekdanje ogromne posesti si je Kranjska industrijska družba pridržala samo gozdove in zemljišča v okolici Jesenic in Javornika, zaradi kritja tekočih potreb obratovališč na lesu in dr-veh. Odprodaja gozdne posesti je bil prvi odločni korak k izvedbi velikopoteznega načrta, ki so si ga v upravi Kranjske industrijske družbe za nadaljnji razvoj podjetja zamislili spričo težkoč, s katerimi je bilo treba računati zaradi kartelov, in zaradi okolnosti, da so se prvotno ugodni pogoji lokacije železarske industrije na Gorenjskem z razvojem tehnike in prometa polagoma toda nezadržno izgubljali, železne rude iz bližnjih rudišč je bilo vedno manj, premoga v bližini sploh ni bilo in uporaba oglja v martinskem postopku ni prihajala v poštev. Surovo železo se je v malih plavžih na Stari Savi in na Javorniku sicer še lahko izdelovalo z ogljem in po kakovosti je bilo zaradi tega odlično, toda količine tako izdelanega grodlja so bile v perspektivi bodočega razvoja nezadostne, surovo že- lezo tujega izvora je pa že zaradi visokih prevoznih stroškov bilo predrago. Vprašanje surovega železa je postajalo sploh za železarsko industrijo tedanjega avstro - ogrskega carinskega področja težak problem, ker je bolje opremljena in ugodno ležeča nemška industrija dobavljala surovo železo po tako nizkih cenah, da jim domača proizvodnja ni mogla več slediti. Kupovati surovo železo tujega izvora in opustiti lastno proizvodnjo bi pa pomenilo preiti v odvisnost od tuje industrije. To so bili jasni gospodarski razlogi, ki so nadaljnji razvoj jeseniške železarske industrije usmerili na morje. Obrisi programa za to preusmeritev so bili: Namesto nezadostne domače rude naj bi se pričele uporabljati rude iz prekomorskih dežel, ki bi se dovažale po morju v ladijskih količinah in po nizkih cenah, Dr. O. EMBALAŽA NA PADOVANSKEM SEJMU V času padovanskega sejma, bo v istih prostorih tudi 10. kongres embalaže. ki ga organizira Italijanski zavod za embalažo. Kongres bo 4. in 5. junija. Glavni točki razprav bosta imeli za predmet embalažo kot vprašanje zavarovanja in embalažo slik in umetnostnih del. Govorniki bodo obdelali tudi temo: izpolnitve v embalaži iz tekstila. V dneh kongresa bo tudi podeljena nagrada in priznanje. »Oscar embalaže 1960«, Za časa sejma, in sicer v dneh 6. in 7. junija 1960 bo tudi III. kongres notranjih industrijskih prevozov. Na kongresu bo govoril tudi prof. M. Mater-nini s tržaške univerze. Illllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. ^ ,VISTA“ ^ TRST, Ul. Cirduccl 15, tal. 29-65« Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Italijanska industrija tiskarskih strojev se je v letošnjem letu razvijala ugodno. Tako je indeks proizvodnje znatno napredoval v primerjavi z lanskim letom, pa tudi izvoz tiskarskih strojev je bil zadovoljiv. Indeks proizvodnje strojev za izdelavo papirja, lepenke in tiskarskih strojev se je dvignil od 190 v septembru 1958 na 311,9 v septembru 1959, indeks proizvodnje tiskarskih strojev pa od 279,7 na 459,5. Leta 1956 je vrednost izvoženih strojev za tiskarsko industrijo znašala 1844 milijonov lir, leta 1957 2520 milijonov, leta 1958 2970 milijonov, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa so iz Italije izvozili 18.500 stotov tiskarskih strojev. V glavnem gre za tri velike skupine strojev: običajne tiskarske stroje, rotacijske in stroje »offset«. Največ izvažajo v Združene ameriške države, v Sovjetsko zvezo, Vel. Britanijo in Francijo. Italijanski industrijci, ki se bavijo s proizvodnjo tiskarskih strojev, so organizirani v svojem združenju in samo združenje je tudi član širšega odbora, v katerem so predstavniki vzporednih industrijskih vej iz drugih držav Ev- ropske gospodarske skupnosti. Italijanska industrija gleda s posebnim zanimanjem na trg ostalih pet držav članic EGS, vendar pričakuje, da bo tudi v notranjosti Italije našla zadosten trg za svoje izdelke. V ta namen se je združenje industrijcev tiskarskih strojev povezalo z italijanskim združenjem trgovcev. Skupni smoter teh dveh organizacij naj bi bilo postopno moderniziranje sedanjih tehnično in gospodarsko zastarelih oprem in strojev, s katerimi dela večidel italijanskih tiskarn in podobnih podjetij. Združenje si je nadelo tudi drugo nalogo, ki pa utegne zbuditi nezadovoljstvo med morebitnimi kupci in tudi zavirati postopno uvajanje novih strojev na mesto starih: industrijci so se zmenili, da bodo nastopili skupno tako glede propagande za svoje izdelke, pa tudi s skupnimi cenami. Ce je namreč res, da v teoriji podobni sporazumi omogočajo skrčenje stroškov v proizvodnji,, se ponavadi cene izdelkov ne znižajo. Nasprotno pomeni sporazum prehod od svobodne konkurence na neko vrsto monopola, oziroma kartela, ki diktira cene. ŠTEDILNIKI — PECI na plin, elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBOR IZ NERJAVEČEGA JEKLA. MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno. H&b&l TRST Trg S. Giovanni 1 Iz Trsta na Gorenjsko čez Petrovo brdo Po rahlih bregovih in po položni dolini so se razlezle lične hišice Gornje in Dolnje Sorice. Le redke so krite z rdečo opeko, po veliki večini pa s častitljivo stranskimi temno sivimi skrili domače proizvodnje. MIR, VESOLJNI MIR Po lepi podeželski cesti, ki veže bohinjsko cesto z niže ležečo vasjo in s staro cesto od škofjeloške, od Železnikov gori, smo se potopili v pokojno vaško idilo. Snežno pobeljene hišice z malimi okenci, napol zakritimi s cvetličnimi lonci cvetočih nageljnov, rožmarina, živordečih gorečk. Od nikjer glasu, komaj kdaj pa kdaj lajež samotnega psa. Mir, vesoljni mir, segajoč v dolino, v gozdnata področja, gori v zasanjane vrhove, obrobljene s temno modrim nebom. Za nas prišleke iz divje hropečega mesta, ki nam je še v ušesih brnenje avtomobilskega motorja, je to pokoj že davno preteklih dob. Sredi vasi in ob beli kolovozni poti na griček s patriarhalno cerkvico stoje ogromne stare lipe, košati michel-angelovski starci, vzbujajoči svet strah s svojo mogočno dostojanstvenostjo. Kaj so videli? V svojih visoko zrelih letih, napoleonske vojske, za svojih zgodnjih mladostnih dni pa še zadnji trepet turških vojska,1 razbojniških pod-žigov in grofovskih nasilnosti. SLEDOVI ZA NASELJENIMI NEMCI Skozi škripajoča železna vrata vstopimo na pokopališče, ki leži okrog cerkvice — kakor je bila ta navada povsod pred stoletji. Skrbno negovani s preprostimi lesenimi križi ali s starinskimi ali moderno uglajenimi kamnitimi nagrobniki. Sami domačini, starci, žene in otroci, možje, le semintja kak »gospod« — duhovnik. Vsepovsod slovenski: Tukaj počiva... Vendar kakšna čudna imena: sami Jensterle, Kunsterle, Kemperle, Dakskobler, Frelih, Tajčer... Le redko je pristno slovensko ime priseljenca. To so sledovi one davne kolonizacije brižinskih škofov iz daljne Bavar- ske izpred stoletij. Nemške kmete so bili poslali v samote po pobočjih Ratitovca, tja v Baško grapo, v bregove Črne prsti, tja do Gredice. Krčili so gozdove, pregnali medvede in volkove ter zgradili vasi obeh Soric, Spodnjih in Gornjih Danj preko Petrovega brda, čez strmine Baške grape preko Trtnika gori v Stržišče, čez Obloke do Nemškega ruta (starejši domačini ga še danes imenujejo »Tajerut«) in Granta. Še po vrhovih Julijcev je kak ostanek teh davnih naseljencev. Najvišji vrh med Črno prstjo in Gredico, edini preko 2000 m, je na starih avstrijskih zemljevidih označen še kot Hochkogel, današnji Veliki vrh in današnje Baško sedlo pod Črno prstjo proti Kohli (iz Kofel-a?) še danes marsikak prileten domačin imenuje Rindloch. In še semintja kako krajevno ime, da izrazov v krajevnem narečju niti ne imenujemo. Spominjam se, da sem bral pred časom v dnevnem časopisju, da so še pred nekaj desetletji pomrli zadnji starci obeh Danj, ki so še govorili neko čudno spakedrano nemščino, vso pomešano s slovenskimi besedami. A še je ostala sled v govorici omenjenih krajev, kar sega še doli v Podbrdo in Hudojužino, da namreč mešajo oziroma skoro dosledno zamenjavajo v izgovoru sičnike in šumnike. Tako sebe imenujejo Strziskarje. Podbr-cane, Tajcrutarje. Sosedje jim nagajajo, češ da stavijo svinjske krače v — kašo, denar pa v — kašo. Mama mi je pripovedovala, da je nekoč prišel v hišo možak, ki je ponujal iz svoje krošnje: »Kup'te šeme!« ker je bil ravno pustni čas, je že hotela nagnati namišljenega burkeža, pa se je domislila Str-žiškarjev in sosedov ter si izbrala iz res lepe zaloge ponudenih domačih — semen. Vstopili smo v gostilno sredi vasi, nizko, a belo, prikupno in predvsem čisto do vseh možnosti. Velika gostilniška soba je pa kar moderno urejena, gostilničar pa postrežljiv in zgovoren, kot bi bilo le želeti, da bi jih bilo povsod. In kuhati znajo, da je kaj, okroglolična gospodinja in dekleta. Vsaki gostovi muhi rade volje ugodijo. Tudi sobe so takoj na razpolago za tujce, kar ne v njegovi hiši pa v sosednjih. In vse to po bajno nizkih cenah. Videti je bilo, da je gostilničar, že prileten mož, že dolgo sam računal na tujski obisk. DOMAČINI MED GLASNIMI TRŽAČANI Zatem smo se komaj utegnili ozreti po polni gostilniški sobi. Skoro brez besede nam je gostilničar pripravil prostor pri dolgi mizi. Pri nasprotni steni, pri vhodnih vratih, poleg velike zelene kranjske peči in ob steni na koncu sobe pa so bile mize zasedene do zadnjega prostorčka po domačih gostih. Pri tržaškem načinu govorjenja in košatega ravnanja jih nismo bili niti opazili, še manj pa slišali, da se med seboj živahno pogovarjajo. Da, to nas je posebno presenetilo, živahno pogovarjajo, toda na njihov način: umirjeno, za naše pojme skoro polglasno. Začudilo nas je kot pogled v nenavaden, čisto nov — ali star? — svet. Skoro trideset ljudi, samih odraslih moških, pa je napravilo manj šuma kot komaj pol de-setke Tržačanov (drugi namreč, prej dospeli so že pred nekaj urami odrinili no pot, na Ratitovec). Opazujem natančneje. Eno omizje: sami odrasli vaški fantje, zdravi, krepko rasli, ki se mirno pomenkujejo s kozarcem vina pred seboj. Pri mizi blizu peči se živahno pogovarjajo sivi o-čanci, na koncu sobe pa zreli možje igrajo na karte. Rekel sem, igrajo. To je prava beseda, ker niti enkrat nisem slišal, da bi kdo močno dvignil glas ali celo udaril s pestjo karto na mizo. DISCIPLINA IN HRIBOVSKA KONSERVATIVNOST Takrat sem se šele dobro zavedel, da sem v — Sorici, in da so pred nami — Sorceni. Ali je to še oni germanski smisel za disciplino: pri eni mizi mladeniči, pri drugi zreli možje, pri tretji stari možaki; žensk pa po starem, patriarhalnem redu, ni, oziroma tiče doma. Ali je to le hribovska konservativnost? In vendar so ljudje tako prijazni, vljudni, kot redko kje nanje naletiš, in snažno, sodobno oblečeni. Na večer, ko nas je en del gostilničar odvedel v kakih 100 m oddaljeno hišico — snažno kot »iz škatle vzete« — in smo se morali pomeniti skoro z vso družinico, je bilo med njimi tudi mlado lepo dekle s pristriženimi lasmi, čisto mestno oblečeno. Morda hodi še na delo v tovarno, v nedavno osnovano tovarno v bližnje Železnike!? Tudi zunaj na cesti smo srečavali skupine čisto mestno oblečenih deklet — je namreč nedelja popoldne. Za nas tako nenavaden, skoro skrivnostno privlačen svet, kakor po nekem atavističnem klicu iz davnine, diha . kakor iz slik Tavčarjeve »Visoške kronike«. > (Konec prihodnjič) Z. Jelinčič XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD Pietfo Contento Triesle, Via Carducci 7,Tel.37270 Velika izbira moškega in ženskega perila, predvsem: Moške srajce - Vse vrste nogavic, rokavic - Rute za na glavo - Kravate -Splošna trikotaža za ženske, moške in otroke. Edina ••klusivna prodajna Agencija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni.-Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Plagglo. — URHA IN ZLATARNA — lllihotj Kai&l - TRSI Čampo S. Giacomo 3 - tel. 93-881 Dre najboljših znamk* velika izbira zlatih okraskov za vsa prilika Iflcid&ch/ijji hoteli be ptipolocaft Hotel COLOMB1A Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in II. kategorije. • Sedemdeset PoS*c , Vse hotelske udobnosti. Enopostel.11, sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne ® 2200-2600 (davki in postrežba vklj1 čeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza 1 - Tel. 3^” (Piazza Unlta) III. kategorije. —■ ‘ polnoma obnovljen. Vse hotelske j dobnosti. Enoposteljne sobe od do 1360 lir, dvoposteljne 2500 (davki in postrežba Hotel POŠTA ! Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - ‘e 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in ( pla tekoča voda, centralna kurjaj. telefon v sobah. Dvigalo. Cene od Hotel ABBAZIA . Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 234)68 J1*' kategorije. — Vse hotelske udobno* Enoposteljne sobe od 875 do 1100 ‘'j dvoposteljne od 1700 do 2200 (dav in postrežba vključeni). Hotel SLON , Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-^ do 46. — Priporočamo obiskovale6^ svoje obrate: kavarno, restavracij in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaf* 100 udobno opremljenimi sobanu, * partmani, sobami s toplo in mrzlo 16 kočo vodo, telefonom, restoranoiD domačo in tujo kuhinjo, kavarno, ^ rom, salonom za bankete in konfet6" ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine 1 Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SA1 in ob 18. uri (SAP). .j Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob b' (SAP) in ob 17. uri (SAT). . Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 84 ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.™' prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod ' Zagreb ob 20.30. (Croatiatraits) TRST — SEŽANA Ob petkih in sobotah odhod iz TRS^ ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 >' 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih hod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in tah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah 1,1 ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnih) LJUBLJANA — POSTOJNA — GORl^ Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (Sap) TRST — OPATIJA — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 1 ob 17.30. Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in Rd (Sara - Autotrans) TRST — HERPEUE - KOZINA Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30)' 13.10, ob torkih pa ob 13.00 in Odhodi iz Herpelj v Trst: ob sobot*) ob 9.00 in 14.30, ob torkih pa ob 8d5 in 14.30. (Slavnik - Autovie Carsiche) TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7?5.1 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob Ih ter ob 17.30. (Autovie Carsiche) TRST — FERNECE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob Tfi 10.45, 13.10, 13.30, 18.00; ob prazni^ pa ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13-11 13.50, 14.30, 15.00, 15.30, 16.00, 16-3, 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, 19A5' 20.30, TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 54”' 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, Ih30' 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00 i" ob 22.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9-Z 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, 23.3“ Avtobusi odpeljejo 8 Trga Stare Mi'1”' ce (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan . Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13'011, 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8A- 14.00, 15.00, 18.00. (Torta . Slavnik) TRST — PULJ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 15-®’ ob nedeljah še ob 7.20. Odhodi iz Pulja: vsak dan ob h®' ob nedeljah še ob 16.00. (Autosaobračaj - Torta) TRST — BUJE Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16*' Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (Torta - Istra auto) TRST — UMAG Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 |( 18.30, Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan 0 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Istra auto) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 ^ ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. uP' (F. Ribi) GORICA — ŠEMPETER — VRTOJB1 Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob H-® Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16* GORICA — ŠTEVERJAN — MEDA?13 Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob uri, 12.30 in ob 16. uri. Odhod iz Medana: ob 8. uri, 13.30 111 ob 17. uri. Odhodi iz Gorice samo do števerja)13 ob praznikih: ob 14.30, 16.30, 18 20.30, 22.00. Odhod iz Števerjana: ob 15.00, 19.00, 21.00, 22.30. GORICA - TOLMIN - BOVEC - TRB1^ Vozi vsak dan, kadar je prehod cC Predil odprt, drugače samo do Bovc‘1, Odhod iz Gorice: ob 16.30. ^ Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca 7* (F. Ribi) TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČlN' Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 6.45. od 1900 a vključen1 8 K D E 2. TRST CA PA RIO P I L Z I Sr. 10/1. TELEFON ST /1-08 'SPOCARSKEGA ZDRUŽENJA Smiilie in Mi ea iiesM pidki ICE V pavšalu na prodajo bo odpravljen lja Umski poslanski zbornici razprav-0 zakonskem osnutku, ki ga je ( 'jdložila vlada in po katerem naj bi riec0v*1T1 letom 1960 stopilo v veljavo d,- važnih sprememb v plačevanju Slj,ka na poslovni promet (1GE) v ti-Primerih, kjer se ta davek ne pla-Pav-- na vsak Posel posebej, marveč len'110 ^'>*n abbonamento«) na dose-J letni promet. Pia- •r J6 znano- sodijo v to vrsto tej mkov predvsem maloprodajalci, ločin trg0Vci na drobno, ki prodajajo ve-Pil(0lTla končnim, neposrednim potrošen, vštevši sejmarje in krošnjarje, taksa- lU^ddi hotelirji in gostilničarji, Pokr' Prevozniki, pripadniki prostih ob ‘cev, kakor zdravnki, odvetniki, Pial*1- *’ rlnlje borzni senzali in me-; nice, špediterji in pomorski agenti Podobno. “o Iggdternba ta, da bo plačevanje davka 1 v maloprodaji, torej za prodajo novem zakonu bo najvažnejša koi 'denemu boStVinarju na drobno Je-emu potrošniku, Več treba do -a le- dejati odpravljeno, na primer, ne konca februarja vsa- c8a leta, kakor je veljalo doslej, pri- Prometa, ki ga je imel v pre-Pan-0' *etu’ se P0tem ubadati s fi-Pfa C?lnii organi o pravilnosti ali ne-d.. ‘(nosti prijave. Kakor pravijo se-(],' le bilo z ugotavljanjem višine ob-te C jlvega prometa in z izterjavanjem Uko ^avka Pri finančnih oblasteh tokom ^e'a’ se v Primerjavi z dohod-Sk| ’ ki ga je imela država od njega, pa . ne izplača več. Po drugi strani jjl 0 kil prav ta davek za maloprodaja k Z8^° nevšečen in zato ni dvoma, Poza 0^° spremembo prav oni najbolj d-avilt. Računajo, da bo te ugod-tlai 'i ^ekežen poldrug milijon malopro-obrCeV’ gostilničarjev in podobnih ja aj°v. Zakonski osnutek pa poudar-k(j ?a je davka prosta samo prodaja ki fnernu potrošniku, ne pa tistemu, pr |Pi blago zato, da ga bo naprej tal i .a** Predelal. Tak kupec bo mo-faki Uta v bodoče zahtevati od trgovca p.Uro in plačati nanjo IGE. liri n?nčni minister bi seveda ne bil l^ar|čni minister, če bi za tisto, kar jh,na ta način zgubil, ne iskal kritja [mflc. Zato je predvideno, da se bo j2v na surovine, blago in druge prosi a povečal za 30 stotink nad po-Vjj o, ki ji je sedaj vsako blago pod-IGpnO- Tudi bo v bodoče podvržena Po .iV v*š'ni 2% nabava rabljenih knjig detaljantu. ^konski osnutek predvideva poleg nTa,J omenjene najvažnejše tudi še pl aJ brugih sprememb ali novosti za ^cvanje davščine IGE: ku Cprav je predvideno, da bo moral •ur ■ zabtevati od maloprodajalca fak-. 0 'n plačati IGE, če ni sam nepo-ne bo veki bodo kupili blago so ro-mizar- SfM ■ uiacau IUC., ce Ij I 1 končni potrošnik, to 0 Za obrtnike, ki bodo k kJ^aljnjo obdelavo. Mišljeni ji a|ci, kakor krojači, čevljarji, u’ . kupijo blago, ki ga rabijo v de-,nici; niso pa te ugodnosti deležni nc>Ustrijci. Žrtve poplav M^PPa odnesla francosko da visoka cementna pregra- c Pred umetnim jezerom blizu fran-Sjj ,e vasi Frejus je popustila pod pritiskom vode, ki se je na-in sicer četrt ure potem, ko jezeru v zadnjih deževnih 0(iPro strokovnjaki že dali ukaz, da se zasilne zapornice in tako pre- b razbremeni. Voda je odnesla Pot. Usteča in vse, kar ji je bilo na *• Doslej so odkopali okoli 300 mr-„0 -^Koliko je še pokopanih, ni zna- ev. Nesreča zbudila velikansko (Wx'"'OICi;a J® 1 rcenje p0 vsej Franciji. Dne 13. 2 ?•’ bo v Franciji dan solidarnosti m rtvami. škoda znaša okoli 30 mi-2a,,r(t frankov, ki jo bo plačala dr- a oškodovanim. Projektankt preje svetovno znani inž. A. Coi-■, Doslej niso mogli ugotoviti, za-^ je prišlo do katastrofe. o Hj, e^ke poplave so bile tudi v zgor-Sly Naliji in na jugu, kjer so zemelj- 5Zr°čili smrt večjega števila doma-°v- K sreči je nastopilo ugodnej-Vreme ter so reke pričele upadati. 8raae ne Plazovi napravili veliko škodo in Hotelirji in gostilničarji, ki oddajajo tudi prenočišča, bodo oproščeni IGE v pavšalu samo za dajanje hrane, ne pa tudi za dajanje prenočišča. ZA KOGA OSTANE IGE V PAVŠALU Davščini IGE v pavšalnem znesku 1% na promet bodo v bodoče podvrženi : pripadniki prostih poklicev, borzni senzali in komisionarji ter lastniki menjalnic, špediterji, pomorski agenti, mestni agenti državnih železnic, potovalne in turistične agencije in uradi, plovne rečne in jezerske agencije, nakladalna in razkladalna podjetja, hoteli, penzijski in podobni obrati, kolikor zadeva dajanje prenočišča, biljardnice, igralnice in kopališča, pripadniki poklicev, ki nudijo usluge na drobno (frizerji in brivci, razen luksuznih delavnic, rokodelci ipd.), in končno mali prevozniki, kakor taksiji, izposojevalci avtomobilov, čolnarji ipd. Omenjeni pripadniki poklicev, ki nudijo u-sluge na drobno, bodo podvrženi 1 odstotnemu davku samo pod pogojem, da so vpisani za namene pridobnine (R.M.) v kategoriji C/l. Za vse obrate, ki smo jih pravkar navedli od hotelov, penzijskih in podobnih obratov naprej, je vpeljana novost, da bodo davčni obvezniki lahko plačevali IGE četrtletno, namesto letno. Če si bodo izbrali ta način plačevanja, bodo morali izpolniti konec vsa- PREDS. DELAVSKIH ZADRUG IMENOVAN Minister za delo Zaccagnini je z dekretom imenoval za predsednika upravnega odbora tržaških Delavskih zadrug prof. G. Dulcija, sedanjega občinskega svetovalca, pristaša italijanske socialnodemokratske stranke. Na volitvah za obnovo upravnega odbora 22. novembra je napredna lista komunistov, Neodvisne socialistične zveze in socialistov prejela od 6502 kar 4332 glasov (67,5%). Lista »italijanske demokratične koncentracije« je prejela 2C86 glasov (32,5°b). V dosedanji komisarski upravi so imeli premoč krščanski demokrati MNOGO JUGOSLOVANOV V TRSTU Ob proslavi Dneva republike v Trstu je generalni konzul dr. žiga Vodušek priredil običajni sprejem, katerega sta se udeležila poleg velikega števila drugih gostov, tudi generalni vladni komisar dr. G. Palama-ra in tržaški župan dr. Franzih Dan republike so v Jugoslaviji praznovali v nedeljo, ponedeljek in tore«. Proste dneve uporabijo Jugoslovani kaj radi tudi za izlete v tujino. Tako so bile tiste dni tudi tržaške trgovine polne jugoslovanskih izletnikov; med temi je bilo tudi mnogo Hrvatov. V zadnjem času se zopet živ alineje razvija tudi obmejni promet, zlasti, ker zdaj potniki v obmejnem prometu prinašajo lahko tudi vec mesa. RADODAREN SV. MIKLAVŽ Trgovine v našem mestu so pretekli teden zabeležile izreden promet. Tržačani so se gnetli v trgovinah, pa tudi kramarji v drevoredu XX. septembra so bili zadovoljni z letošnjim obiskom sejma Sv. Nikolaja. V mestu je bilo izredno dosti okoliških Slovencev, ki so prišli čez mejo s propustnicami. STAVKA V ZALOŽNIŠTVIH. Zaradi prekinitve pogajanj za obnovo delovne pogodbe so osrednje sindikalne organizacije napovedale 24-uriip stavko vseh delavcev in uslužbencev založniških podjetij v Italiji. Dan je bil določen za četrtek, ko torej ne bo ne jutranjih in ne popoldanskih časopisov. NAŠE SOŽALJE V Sovodnjah je umrla 49-letna Zalka Batistič por. Tomšič. V Ljubljani 70-letni inž. Stanko Bloudek, ki je bil znan kot športnik ter je napravil načrt za znano skakalnico v Planici. kega četrtletja posebno prijavnico o doseženem prometu in istočasno plačati IGE. Razume se, da bo imela finančna oblast pravico preizkusiti pravilnost prijave; ludi se bo moral davčni obveznik svoje izbire redno držati, ker bo sicer zapadel denarni kazni. Navedli smo glavne določbe zakonskega osnutka, ki je za sedaj še samo osnutek, vendar je zelo verjetno, da ga bo parlament pravočasno sprejel. Seveda pa ni izključeno, da bodo v osnutek vnesene še kake spremembe ali dopolnitve. O njih bomo poročali, ko bo zakon objavljen. SPREGLED FINANČNIH KAZNI Kakor smo na tem mestu že nekajkrat poročali, zapade rok za ureditev davčnih in taksnih nerednosti po zakonu o spregledu finančnih kazni 18. decembra. Kdor plača do tega dne redni davek ali pristojbino, ki jo je bil zamolčal ali zamudil, mu ni treba plačati dodatnega davka (»sopratassa«) ali naložene denarne kazni. Po preteku omenjenega roka se ne bo mogel nihče okoristiti z ugodnostmi, ki jih nudi letos poleti- objavljeni zakon o spregledu finančnih kazni. To velja tudi za primer, da se je kdo proti naloženi kazni pritožil; če mu višja oblast ne bo dala prav, bo moral plačati redni davek in kazen povrhu. Zato naj se vsak pritožnik pravočasno odloči v alternativi : ali plačati do 18. decembra ali pustiti, naj pritožbena oblast odloči v njegovem sporu s finančno oblastjo. ŽELEZNIŠKI PROMET MED GORICO IN NOVO GORICO V smislu najnovejšega sporazuma o železniškem prometu, ki so ga podpisali predstavniki Italije in Jugoslavije v Ljubljani, bo železniški promet med Novo Gorico in Gorico popolnoma odprt 1. junija 1960. Število vlakov bodo določili sporazumno. Listi na obeh straneh poudarjajo, da je nova železniška zveza velikega pomena za goriško gospodarstvo. SEJEM SV. ANDREJA V GORICI se je letos začel v nedeljo ob zelo ugodnem vremenu, že prve dni je bilo po Gorici zelo živahno. Tudi z jugoslovanske smeri v obmejnem prometu je prihitelo v Gorico mnogo okoličanov, pri katerih se je ta prireditev že davno udomačila. PODRAŽITEV LISTOV? Osrednji odbor za papir je v preteklih dneh vzel v pretres zahtevo italijanskega združenja založnikov listov po povišanju cene dnevnikom in periodičnemu tisku. Odbor je sklenil, da bo predlagal Medministrskemu odboru za cene, naj dovoli povišanje cene za publikacije, ki bi imele čez osem strani. Listom do največ šest strani, bi ostala cena na dosedanji višini. ZA ZAŠČITO INDUSTRIJSKE LASTNINE Proti koncu novembra so se v Bruslju sestali predstavniki držav članic Evropske gospodarske skupnosti ter se posvetovali, kako bi se vskladile določbe o zaščiti industrijske lastnine v posameznih državah. Gre za razne patente, tovarniške znamke itd. — • — 10 MILIJARD ZA IZVOZ KORUZE Leta 1957 so v Jugoslaviji pridelali 700.000 vagonov koruze in s tem je Jugoslavija zasedla četrto mesto med največjimi pridelovalci koruze, za Združenimi ameriškimi državami, Brazilijo in Romunijo. Za letošnji pridelek ni še končnih podatkov iz tujine. V Jugoslaviji so pridelali 834.000 vagonov. Hektarski donos je bil zelo visok: na nekaterih zadružnih posestvih je dosegel oelo 100 stotov. Lanski pridelek koruze se je razdelil kakor sledi: 66,2% za krmo, 10,2% za izvoz, 12,1% za prehrano in 11,5% za seme. To pomeni popolno spremembo v primeri s predvojnim časom, ko je največ koruze šlo za prehrano prebivalstva. Izvoz koruze je lani vrgel 10 milijard deviznih dinarjev, to je nekaj čez 7% vrednosti vsega jugoslovanskega izvoza in približno četrtina vrednosti vseh izvoženih kmetijskih pridelkov. Portorož se pripravlja na sezono Portorož, novembra 1959 4!vi jesenski oblaki vise nad Porto-g0 8m- Promenade so prazne; poletnih s °v, ki v glavni sezoni oživljajo pla-Hot Parke in lokale, že dolgo ni več. ni. le so večinoma zaprti, in če sonca Več ’ -Vse Pusto ’n dolgočasno. Le v pe[ernih urah običajni plesni vrvež zo-(jr nekoliko zaživi, v kavarni »Ja-J*« in v »Centralu«, posebno ob Sočan- *n nedeljah, ko prihajajo Trža-ni na izlet. fj^nnio mrtvo sezono je treba izko-]ej za izvedbo takih del, ki so v po-ta116111 ®asu zaradi turističnega prome-l^nezBžeieuu Tako kopljejo sedaj jar- !Ve kan Pa dovršujejo dela, ki so potrebna, dl spet omogočeno pristajanje tu- Za polaganje cevi zaradi dopolnilu '/anal>zacijskega sistema, na pomo- da v®®iih ladij, n. pr. »Partizanke«, in °° Priljubljena promenada na po- tiolu gosto; zopet dostopna številnim tujim fe7°«n, ki so jo zdaj že več ko dve niorali pogrešati. Pomol je bil končno OBNOVLJEN v °mol v Portorožu je namreč navzlic pr6rtl slabim šalam, ki jih je izzvalo cii ?08asi10 napredovanje rekonstruk-iskth del, v glavnem vendarle že do-pr.tlcan. Treba bo le še zasaditi v že Pln--aV^ene odprtine v železobetonski tv SCa?' Pomola tako imenovane »bi-e<<. železne stebriče za privezovanje istajajogih ladij, treba bo namestiti k scit.ne odbojnike na delih pomola, ob |j0 er‘h bodo ladje pristajale, in treba Ij Poskrbeti za navigacijsko razsvet-r v° na glavi pomola in za navadno Osvetljavo na njegovem promenad-111 delu. Za promenadno razsvet- ljavo bo morala poskrbeti občina, za navigacijsko razsvetljavo pa uprava pomorske oblasti severnega Jadrana na Reki; a za vse ostalo gradbeno podjetje »Viadukt« iz Zagreba, kateremu je ta uprava z zveznimi finančnimi sredstvi poverila pred dvema letoma rekonstrukcijo pomola. Pogoji ponudbe tega podjetja so bili najugodnejši, ker je istemu podjetju bila poverjena tudi izgradnja mostu čez reko Mirno pri Novem gradu, s katerim bo omogočena nova obalna cesta za neposredno povezavo Umaga s Porečem. Pomol bi moral biti dovršen že do konca lanskega leta, toda izkazalo se je med izvedbo dela, da so temeljni stebri prejšnjega pomola, ki so ga Nemci porušili leta 1945, na mnogih mestih .bili že nevarno omajani, in bilo je treba poskrbeti za njihovo ojačanje in utrditev pomola z novimi stebri. Obnovljeni pomol bo omogočil Portorožu direktno zvezo po morju z o-stalimi važnejšimi centri turističnega prometa ob jadranski obali, zlasti pa tudi večkratno dnevno zvezo s Koprom in Trstom, ki je v interesu turizma zares zelo potrebna. Mrtva jesenska sezona se torej koristno izkorišča za nekatera dela, ki so potrebna zaradi zaželenega dobrega razvoja turizma v tem najlepšem delu obale Slovenskega primorja. Priporočljivo bi pa bilo, da bi tudi občinska uprava posvetila v tem času večjo pozornost tudi nekaterim drugim nujnim potrebam portoroškega letovišča. Tako bo le končno treba rešiti kočljivo vprašanje javnih stranišč in zlasti bo treba dostojno urediti staro piransko cesto, ki pelje od hotela »Palače« na asfaltirano cesto proti Belemu kri- žu, in posebno tudi pot, ki vodi k tej oesti mimo »Ribje restavracije«. Ta pot je prav v centru portoroškega naselja in številni turisti jo dnevno v času glavne sezone uporabljajo za sprehode proti Belemu križu, toda kar vidijo ob tej poti in na tej vodi, jih res ne more privabljati. DOBRA SEZONA Turizem se v Portorožu od leta do leta bolj razvija. Tudi letošnja sezona je po številu nočitev, a tudi po višini deviznega donosa znatno presegla lansko, še bolj pa prejšnje sezone. Brez dvoma je k temu uspehu znatno pripomogla premišljena politika ustaljenih zmernih hotelskih cen za nastavitev in prehrano, ki niso sledile povečanju lastnih nabavnih in režijskih stroškov. Tudi za prihodnje leto se predvideva lep. napredek, saj je posameznim hotelom že zdaj zagotovljen dotok tujih gostov za praznike sredi meseca aprila. Toda za stalno dviganje tujskega prometa v bodočnosti je treba Portorožu zagotoviti podaljšanje sezone čez celo leto, a tudi zmogljivost hotelskih zgradb in gostinskih obratov bo treba povečati. UREDILI BODO TERMALNO KOPALIŠČE Prvo bo zagotovljeno z izgradnjo pokritega kopališča in plavalnega bazena z ogrevano morsko vodo. Ta naprava je projektirana v povezavi z levim krilom hotela »Palače« in bo uredila poleg blatnih kopeli in kopanja v topli morsjci vodi tudi druge terapevtične pripomočke kakor raznovrstna obsevanja itd. S tem termalnim kopališčem bo Portorožu zagotovljen stalen dotok gostov tudi izven visoke sezone in bo 3f£ultura in življenje i bo odpravljena stanovanjska zaščita? 'V (Trstu še eterfno mnogo gradijo V italijanskem tisku je te dni popustil prvi val polemike o vprašanju, ali naj se stanovanjska zapora konča konec prihodnjega leta ter uvede popolnoma prosta trgovina tudi s starimi stanovanji, ali pa naj ostane zapora še nadalje v veljavi. Zakon, ki urejuje stanovanjski trg v Italiji zapade namreč 31. decembra prihodnjega leta. Z njim je bilo urejeno vprašanje poviška najemnin v starih hišah in v tistih, ki so bile konca oktobra 1945 do začetka marca 1947 prvič oddane. S tem zakonom so bile najemnine sredi polletja 1955 naprej povišane za 20%, in sicer najprej za drugo polletje 1955 za 20% in nadalje vsako leto za 20%, in to najemnine, ki so jih stanovalci plačevali v prejšnjem letu. Zakon je dovoljeval nekatere izjeme, in sicer se smejo najemnine v stanovanjih, ki so jih zasedle družine z velikim številom članov ali reveži sploh povišati vsako leto samo za 10%; isti povišek se uporabi tudi za stanovanja, ki so bila od 31. oktobra 1945 do 1. marca 1947 prvič oddana. V smislu zakona ne smejo najemnine v nobenem primeru presegati 40-kratne najemnine iz leta 1945, a za stanovanja, ki so bila oddana od konca oktobra 1945 do začetka marca 1947, pa 20-krat. V prh meru, da bi bila najemnina .glede na dohodke najemnika iz kakršnega koli vira ali od samega stanovanja prenizka, jo sme lastnik stanovanja zvišati do 100%; toda niti v tem primeru ne sme najemnina presegati 40-kratne najemnine iz leta 1945. V Trstu je zelo razširjena graditev stanovanj v tako imenovanem »kondominiju« (etažni lastnini), ki se opira na znani Aldisijev zakon o gradnji manjših stanovanj; ugodnosti tega zakona še vedno veljajo za Tržaško, medtem ko sb bile drugod v Italiji odpravljene. Podjetniki gradijo tudi velike stavbe in stolpnice na tej osnovi, ako si je bodoči stanovanjski lastnik zajamčil posojilo v smislu tega zakona ter je v naprej plačal določeno vsoto, to je okoli eno tretjino stanovanjske vrednosti. Graditev po sistemu etažne lastnine se je tako razvila, da graditelji že težko oddajajo nekoliko večja, recimo štirisobna stanovanja. V letošnjem letu je stanovanjska graditev na Tržaškem v primerjavi z lansko precej nazadovala. O tem govore statistični podatki za prvih osem mesecev leta 1958 in leta 1959. jan. - avgust 1958 1959 Nove zgradbe 209 183 Nova ali obnovljena stanovanja 1.621 1.095 Število sob, sobic in. kuhinj 5.534 4.035 število shramb in drugih pritiklin 5.203 3.532 Drugi prostori (trgovine, garaže. seniki, hlevi, itd.) 558 314 Po vsem tem so lani v prvih osmih mesecih zgradili 11.295 novih prostorov, letos pa 7.881. Naši Kamnani nehdai in danes Najemnine za prostore, v katerih opravlja najemnik svoj poklic ali obrt, se lahko povišajo za 20% na leto, ko pa gre za stanovanja, ki so bila prvič oddana v razdobju 1945-47, ne sme povišek presegati 10%. Ko gre za kinematografske dvorane, plešišča, bare, kavarne, slaščičarne, restravracije I. in II. kategorije, zlatarne in trgovine dragocenega blaga, cvetličarne in luksuzne brivnice, luksuzne krojačnice ali modne hiše, krožke in klube, ako niso prosvetne ali športne narave, se najemnine lahko povišajo za 40% na leto, toda v nobenem primeru ne smejo prekoračiti 50-kratne najemnine iz leta 1945. V stanovanjskih sporih razsoja sodišče in sodnik ima tudi pravico v izjemnih primerih podaljšati rok za izpraznitev stanovanja;, v krajih, kjer vlada izredno huda stanovanjska kriza, smejo oblasti preprečiti izgon za čas od 3 mesecev do dveh let. Trg z novimi stanovanji je seveda prost. V Trstu znaša najemnina za trisobno stanovanje okoli 25.000 lir na mesec, v samem središču mesta pa do 30.000. V starih hišah stane takšno stanovanje danes okoli 7000 do 8000 lir na mesec; seveda so najemnine različne glede na lego in ureditev stanovanja. Ko bi se sprostila trgovina s stanovanji v starih hišah, bi se najemnine seveda dvignile in nastalo bi močno preseljevanje iz hiše v hišo pač po gmotnem položaju posameznega stanovalca. Čeprav v zadnjih letih v Italiji splošno mnogo gradijo, se zdi, da še ni na razpolago dovolj stanovanj in da se življenjska raven še ni tako dvignila, da bi lahko popolnoma odpravili stanovanjsko zaporo. V glavnem gre zdaj za to, v kakšni obliki naj se ta ohrani. Vsekakor je značilno, da danes po Trstu že ugledaš tu pa tam tablice na vhodnih vratih, ki opozarjajo, da se v hiši oddaja stanovanje, in to ne samo v novih stavbah, ampak tudi v starejših. Navadno gre za velika stanovanja, pa tudi takšna, ki jih je najemnik zapustil ter se preselil v novo hišo. Novi najemnik bo moral v tem primeru plačevati najemnino, ki se ustvari na prostem trgu, čeprav gre za staro hišo. Stanovanjska zaščita velja namreč samo za najemnika, ki ima staro pogodbo. Stanovanjska zaščita ima tudi negativne strani, v kolikor gre za ohranitev stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Dogaja se namreč zelo pogosto, da lastniki le za silo vzdržujejo stare stavbe in le v redkih primerih kaj investirajo v nje. Stanovanj ne popravljajo ali kakor koli modernizirajo in čakajo, da bi se najemniki izselili ter tako napravili prostor novemu najemniku, ki bo plačeval višjo najemnino. obnovljen njegov sloves iz dobe pred vojnoj ko je termalno zdravljenje v kopališču hotela pod zdravniškim nadzorstvom in v zvezi z blatnimi kopelj-mi iz bližnjih solin privabljalo goste v vsakem letnem času. • * NOV HOTEL NA MESTU »VESNE« Povečanje zmogljivosti hotelskih naprav in gostišč bo pa doseženo z nameravano izgradnjo novega večjega hotela na kraju, kjer je sedaj nezadostno izkoriščena zgradba in park restavracije »Vesna«, ki se bo navzlic priljubljenosti njenih zabavnih večerov morala umakniti, da omogoči postavitev novega hotela. S to novo izgradnjo in z nameravano spremembo sedanjih solin pri Sv. Luciji v kopalno obalo bo Portorož v doglednem času zavzel v Piranskem zalivu vse bolj primeren položaj. Ta načrt bodo izvedli v skladu z nameravano postopno preureditvijo celotne obale od Debelega rtiča do reke Dragonje v smislu sodobnih urbanističnih načrtov, ki so jih predložili okrajnemu ljudskemu odboru v Kopru strokovnjaki. Dr. O. že pred dobrimi 150 leti so v okolici Nabrežine in Sv. Križa odkrivali nove kamnolome, ki so v preteklem stoletju in v začetku našega stoletja igrali važno vlogo v življenju našega okoliškega proletarca. Danes nam o njihovi preteklosti . priča samo še nekaj delujočih kamnolomov, nekaj še živih kamnosekov in iztrebljeni in opuščeni komnolomi — luknje z velikanskimi kupi kamenja, ki so ga znašala dekleta in žene kamnosekov. Pred 50 leti je bilo na teh mestih vse živo, vse je delalo, pravzaprav garalo za nekaj goldinarjev na teden. Navadno je vsak oče, ki je bil zaposlen v kamnolomu, vzel s seboj vse svoje sinove, čeprav jih je bilo morda deset, kar ni bila tedaj nobena redkost. V kamnolomih je bila tedaj bodočnost. Dela je bilo mnogo, a tudi zaslužka glede na skromne zahteve naših prednikov. Že pri 12 letih je moral sin v kamnolom. Tu je najprej nekaj let delal samo okrog žage, nato so ga šele dodelili delavcu, ki je sklenil pogodbo z delodajalcem. Tako je postal delavec popoln gospodar nad mladim, navadno bosonogim fantičem. Po trdem štiriletnem delu pod nadzorstvom je postal fant šele delavec-klesar; kamnosek je postal lahko že prej. Takšen delavec je lahko šel, kamor je hotel, ker so v onih časih delali samo po pogodbi. Okrog začetka našega stoletja so bili kamnolomi pri nas na višku. Tedaj so delali dan in noč. Obdelano kamenje so izvažali povsod: v Ameriko, v Francijo, v Budimpešto za parlament, na Dunaj prav tako za parlament in v Berlin, nadalje v Kairo, Milan in tudi v Rusijo. Kmetje so kamenje prevažali posebno v Trst, kjer je mnogo palač iz našega kamenja, kakor sodišče, Banca dltalia, Cassa di Risparmio, razne cerkve in spomeniki, ki jih je postavlja- DGNIZZETTIJEV »DON PASQUALE« V KONCERTNI PRIREDBI Glasbena Matica v Trstu je poklonila tržaškim in goriškim Slovencem prvovrsten glasbeni in pevski užitek z uprizoritvijo Donizzettijeve komične opere »Don rastjuale«. Predstava je bila v nedeljo, 29. novembra popoldne v Trstu, zvečer pa v Gorici. Koncertna priredba ni v ničemer zmanjšala pričakovanega užitka. Pevci so nastopili v kostimih. Scena je bila nakazana samo s skromnimi rekviziti. Lahko pa bi poskrbeli vsaj za primernejše zavese, ki bi nekoliko dostojneje učinkovale. Tako pozornost bi bili ljubljanski operni pevci zaslužili! Pevci so z odličnim glasovnim in igralskim izvajanjem svojo nalogo tako izpolnili, da sploh ni bilo občutiti pomanjkanja orkestra. Za spremljavo je bil dovolj klavir, ki ga je mojstrsko obvladal dr. Ciril Cvetko iz Ljubljane. V naslovni vlogi je nastopil bas Ladko Korošec, ki je bil nenadkriljiv in s tem med nami še enkrat potrdil sloves velikega pevca, ki upravičeno žanje uspehe po vseh evropskih odrih. Vredna njegova partnerka je bila sopranistka Sonja Hočevar kot Nerina. Marcel Ostaševski v vlogi dr. Malate-ste je prijetno učinkoval z lepim in toplim baritonom. Kot Ernesto je nastopil Janez Lipušček, ki pa se ni mogel uveljaviti, kol bi to sicer mogel, ker je bil vidno nerazpoložen. V manjši vlogi notarja in sluge je nastopil še Tone Kozlevčar. la najprej Avstrija, nato Italija. Še danes imamo na cesti Nabrežina - Trst veliko gostiln, ki so nastale v tistih cvetočih letih. Samo v Sv. Križu je bilo nad 200 klošarjev, da ne govorim o kamnosekih, kamnoiomcih, o delavkah in vajencih. Izmed vseh je bilo največ Križanov, nato Nabrežincev, Furlanov in domačinov iz okoliških vasi. Kakšne so bile plače? Ženske so prejemale 30 do 40 »soldov« na dan, a klesarji 1 do 1,5 goldinarja. To je zadostovalo za skromno življenje, ako je bil klesar vedno zaposlen. Kamnoseki so prejemali še manj; za srečo, da so se hkrati ukvarjali tudi z vinogradništvom. Proti koncu prejšnjega stoletja se je pri nas razmahnilo socialistično gibanje, ki je zajelo predvsem delavce v kamnolomih, ker so ti najbolj čutili krivice. Tako je izbruhnila leta 1897 prva stavka z namenom, da bi si delavci priborili 10-urni delavnik z večjo plačo. Delavci niso uspeli. Tedaj so poklicali v nekatere kamnolome delavce iz Kalabrije, ki so se zadovoljili z manjšim zaslužkom. Vendar so lastniki kamnolomov po šestih mesecih jtopu-stili. Leta 1914 so delavci zahtevali z novim gibanjem 8-urni delovni čas in delež na dobičku. Po prvi vojni je delo v kamnolomih oživelo, vendar niti zdaleč ne v takšnem obsegu kakor nekdaj. Kamenje so pričeli izvažati tudi v notranjost Italije, tako na primer za graditev milanske .postaje, toda zveze z zunanjimi trgi so bile pretrgane. Po drugi svetovni vojni izvažajo iz nabrežinskih in drugih kamnolomov predvsem neobdelan kamen, to je bloke, ki so iskani in imajo razmeroma dobro ceno. Eden izmed najnevarnejših tekmecev kamenja je seveda cement in sploh sodoben način graditve. Marmor uporabljajo dandanes povečini le za velike monumentalne stavbe. F. D. Pred predstavo, je prof. Igor Andrejčič s primerno uvodno besedo povedal številnemu občinstvu marsikaj zanimivega v zvezi z Donizzettijem, »Don Pa-squalom« in njegovo koncertno izvedbo, iz katere je izpadel samo zbor v tretjem dejanju. Takšnih glasbene) vzgojnih predstav nam bi lahko Glasbena Matica priredila še mnogo. IGRALSKA ŠOLA SG Prijetno nas je presenetila vest o prvem samostojnem nastopu Igralske šole pri Slovenskem gledališču v Trstu, še prijetneje pa nam je bilo v soboto, 28. novembra, ob koncu te predstave v dvorani na Stadionu. Čeprav smo namreč že prej poznali podjetnost in marljivost naših mladih igralcev, nismo pričakovali, da bodo s Pugetovo komedijo »Srečni dnevi« želi tolikšen u-speh. Občinstvo — in tu je treba z veseljem poudariti, da je bilo med njimi zelo mnogo mladine — je bilo že takoj v začetku dobrovoljno razpoloženo; med prvim odmorom je že navdušeno komentiralo delo in izvedbo posameznih igralcev. Ob koncu pa je dvo-rana dala duška svojemu zadovoljstvu z res obilnim ploskanjem. Igralcem se je res poznalo, da so zelo mladi in neizkušeni, vendar je vsakdo izmed njih rešil svojo nalogo kar zadovoljivo, posebno seveda Edvard Martinuzzi, o katerem lahko rečemo, da je pravzaprav že stalen član SG. Pohvaliti je treba Drašičevo, ki je igrala neprisiljeno in pokazala kar precej i-gralskih sposobnosti. Enako je treba pohvaliti tudi vse ostale: Savino Rcm-čevo, Maro Jankovičevo, Igorja Kosmi-no in Livija Bogatca. Gojenci Igralske šole SG so s seboj res lahko zadovoljni, ker so v gledalcih pustili nadvse dober vtis. Med njimi je morda skrit kak velik talent, ki ga bo šolanje še bolj izbrusilo. jj. SLIKAR RIKO DEBENJAK Poročali smo že, da je bila slikarju Riku Debenjaku, ki je primorski rojak iz Kanala ob Soči, podeljena prva nagrada za grafično umetnost na 5. bienali v Sao Paulu v Braziliji — »Bulletin d’informations de Jougoslavie« objavlja v zadnji številki daljši prikaz umetnikovega udejstvovanja. STRUKTURA TRŽAŠKE INDUSTRIJE. V kratkem izide monografija »Struktura tržaške industrije«, ki jo je sestavila skupina gospodarskih izvedencev tržaške univerze pod vodstvom prof. M. Reste, ravnatelja poliličnoeko-nomskega instituta na ekonomski fakulteti. Monografija so ne omejuje na prikazovanje sedanje konjunkture, temveč proučuje sedanji in bodoči ustroj industrije v njenih osnovnih nedostat-kov. NOVE TVORBE RADIOAKTIVNIH SNOVI Švedski strokovnjak Sandler je v političnem odboru Organizacije združenih narodov, kjer razpravljajo o ukinitvi atomskih poskusov opozoril, da so na švedskem pri raziskovanju radioaktivnih snovi, ki se spuščajo z ozračja, ugotovili, da se iz radioaktivnih snovi tvorijo tvorbe, ki so izredno nevarne človeku In živim bitjem, ker razkrajajo celice že ob neposrednem stiku. S svojimi po-poizkusi so Švedi tudi dognali, da padajo radioaktivne snovi hitreje na zemljo kot so izvedenci domnevali prvotno. S* I Največje turistično in avtobusno podjetje v Jugoslaviji znano pod imenom ,,PUTNIK-SLOVENIJA" je 1. oktobra 1959 spremenilo ime v TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE Kem/niš Turistično in avtobusno potljcljc »KOMPAS« ima pusluvalnion v LJUBLJANI, MARIBORU, CELJU, POSTOJNI, R0PRU, SEŽANI, CEH NETI Čl II pri Sežani, N01/I GORICI, IRnžni dolini), ŠENTILJU, na HLEBU, v ZAGHEBU, OPATIJI, MAKAHSKI, in v DUBROVNIKU Turistično in avtobusna podjetje »KOMPAS« vrši vse posle potovalnega urada in vzdržuje redne elipresne avtobusne proge. Z 20 modernimi turističnimi avtobusi, ki so najsodobneje opremljeni, organizira stalna potovanja po JUGOSLAVIJI, Iti vodijo skozi najslikovitejše kraje v notranjosti države iu ob obali JADRANA. V letu 10G0 bodo posebno privlačna 21 dnevna polnvanja iz JUGOSLAVIJE v GRČIJO in iibratnn ZAHTEVAJTE PONUDBE ZA SODiLOVANJE! Z USLUGAMI turističnega in avtobusnega podjetja KOMPAS boste zadovoljili zahteve VAŠIH KLIENTOV KOMPAS sodeluje s 1200 potovalnimi uradi po vsem svetu! »SILLA" IMPORT - HXPORT COSSI ALFONZ vseh vrat lesa, trdih goriv iu stro- VJVOZ JG1ESA jev za lesuo industrijo GORICA TH»T - Sede* : ul. Oieerone 8/II - Telefon: uL CleeroLc 30214 Ulica Duca d’Aosta 17 TEL. 34-36 TRST, Ulica Cicerona U - Telefon 3IU3(i 37-725 Telegram 1 IU L1 E X P 0 R T - R 1 E S T E UVAŽA: VSAROVRSTEIV LES, DRVA ZA RUIMAVO, RRAUREIVI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KUL0AIIALAIII 11 LAIKI IAI KA/AIUVRSTIVE STRUJE Uperira po tržaškem in guriškem spuruzumn Specializirano podjelje za vsakovrstne kompenzacije TRŽNI PREGLED Italijanski trg Pretekli teden je bil italijanski trg s kmetijskimi pridelki precej živahen. Tako so se cene olivnemu olju najprej dvignile, nato so začele nihati ter se kanec tedna ustalile na nekoliko višji ravni kakor v preteklem tednu. Povpraševanje po živini za rejo in za zakol je bilo običajno, le pri goveji živini je povpraševanje bolj živahno in cena volov je poskočila za nekaj tisočakov pri glavi. Prašiči za zakol ne gredo dobro od rok. Na trgu z žitaricami je opaziti postopno utrditev cene, in sicer trdi kakor tudi mehki pšenici; pri ceni koruze so ponovno zabeležili znatno napredovanje. Kljub razmeroma omejenemu povpraševanju so se cene krme in krmnim mešanicam dvignile. Konec tedna je še trajalo ugodno kvotiranje surovih kož, ki traja že dobra dva tedna. Trg z maščobami ni razgiban, povpraševanje po sadju in zelenjavi je običajno. ŽITARICE ROV1GO. Pšenica iz Padske nižine 6700-6800 lir stot, dobra mercantile 6600 do 6650, mercantile 6400-6550, rumena koruza marano 4950-5000, navadna 4600 do 4700, bela koruza navadna 4250-4350, hibridna koruza domačega pridelka 3950 do 4000, rumena Plata izročitev v Benetkah 3950-3975, izročitev do julija 1960 4050-4075, domači oves bele vrste 47004800, črne vrste 47004750, rž 4400 do 4500, neoluščen ječmen 4700-4800; pšenična moka tipa »00« 8300-8600, tipa »0« 7900-8300, tipa »1« 7500-7700; koruzna moka bela ali rumena, domačega pridelka 6000-6100, boljše vrste 6700 do 6800; otrobi 4000-4100, boljše vrste 4100 do 4200 lir. Riž; pierrot 5400-5600, balillone 5500 do 5800, ronearolo 5200-5500, allorio 5400 do 5600, ardizzone 5400-5600, G. Rossi 6200-6400, maratelli 5600-6000, rizzotto 5300-6100, razza 77 5600-6000, R. B. 6000 do 6700, sesia 5700-6100, arborio 6200 do 6700 lir. Riž rafiniran navaden 9900 do 10.200, pierrot 9900-10.200, balillone 10.100 do 10.300, ardizzone 10-10.300, maratelli 10.800-11.200, rizzotto 11-11.400, razza 77 11.500-11.700, R. B. 11.800-12.200, arborio 13.-13.500 lir stot. KOŽE MILANO. Domače sveže kože: krave do 30 kg 300-320, od 30 kg naprej 290-300; volički do 30 kg 340-355, od 30 do 40 kg 300-310; voli od 40-50 kg 280 do 300; biki 210-240 (resnična teža osoljene kože); teleta brez glave in parkljev 4 kg težka 900-950, 3-6 kg 870-900, 6-8 kg 760-800; žrebeta 550-580, konji 350 do 380, mezgi 200-220, osli 160-190; jagnjeta »Berger« 1170-1200, ne bela koža 680-690, koštruni 610-630, kozlički 26-31 kg 2550-2600, čez 31 kg 2450-2530, koze 880-900. Kože iz tujine (cene veljajo f.co skladišče v Italiji); Cordova Sierra 480-520, Buenos Aires Americanos 560 do 580, 10-11 kg težke 580-600, Capo suhe 460490, Capo osoljene 410430, Addis Abeba do 8 funtov težke 500-530, kože iz angleške vzhodne Afrike 8-12 funtov težke 325-550, USA Packers 370-390 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILANO. Cene veljajo na debelo za blago čiste teže, v lirah za kg: suh česen 70-100, kuhana pesa 55-77, rdeča pesa 48-120, užitni osat 45-100, korenje 60-96, cvetača 29-57, očiščena (brez zunanjih listov) 40-92; kapus 18-36, cikorija Katalonija 42-60, čebula 30-60, olupljene čebulice 80-140, dišeča zelišča 80 do 150, koromač I. 46-69, II. 23-35; cikorija s korenikami 18-36, rdeča iz okolice Verone 108-192, skarola od drugod 36-60, endivija 36-66, krompir Binthie 4345, Majestic 30-37, okrogel krompir Berlin 24-28, peteršilj krajevne vrste 84 do 144, od drugod 96-114, repa 66-72; zelena navadna 70-108, iz okolice Verone 100-150, špinača iz Toskane 66-84, od drugod 84-180, buče 3045; navaden kostanj 30-70, maroni 80-150, kaki iz Ro-magne 54-90; jabolka Abbondanza I. 48 do 66, navadna mešana 30-60, Delicious extra 108-144, I. 84-102, II. 48-78; Re-nette extra 114-144, I. 96-108, II. 60-90; rjava jabolka iz Piemonta I. 48-120; hruške Abate Fetel I. 120-180, navadne mešane 48-96, Kaiser extra 192-220, I. 168-192, Martine I. 120-246, Martinone I. 48-96, Volpine 1. 48-84; belo namizno grozdje Verdea 84-168; navadne pomaranče 40-96, I. 96-120, II. 96-128; limone I. 96-115, II. 72-90; mandarine 108 do 180; Palermo I. 78-96, navadne 48-72; olupljen kostanj 80-100, dateljni iz Tunizije 260400; zemeljski lešniki praženi 240-300; smokve z mandeljni 200-250, v vencih 140-160, mandeljni s trdo lupino 132-160, lešniki 250-270, orehi iz Sorrenta 360400; slive; Bosna 70/80 270-310, 90/100 230-250; iz Kalifornije 50/40 500-510; suho grozdje Sultanina 220-260 lir kg. KRMA PARMA. Seno z namakanega travnika 1450-1550 lir stot, poletna košnja 1350 VALUTE V MILANU 25-11-59 5-12-59 Dinar (100 ) 73,00 73,00 Funt šter. 5775,00 5750,00 Napoleon 4325,00 4375,00 Dolar 612,87 620,00 Franc. fr. (100) 124,65 124,60 Švicarski fr. 142,09 143,05 Avstrijski šil. 23,92 23,91 Funt šter. pap. 1739,00 1787,00 Zlato (gram) 704,00 704,00 BANKOVCI V CURIHU 5. decembra 1959 ZDA (1 dol.) 4,33% Anglija (1 funt šler.) 12,18 Francija (100 fr.) 0,870 Italija (100 lir) 69,50 Avstrija (100 šil.) 16,72 CSR (100 kron) 13,00 Nemčija (100 DM) 103,95 Belgija (100 fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 82,75 Nizozemska (100 fl.) 114,30 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 5,15 Egipt (1 funt šter.) 8,05 Jugoslavija (100 din.) 0,50 do 1450, jesenska 1200-1300, detelja I. 1200-1300, II. 1200-1300; cena za blago natovorjeno pred skladiščem: seno pridelek 1959: 1700-1900, druga košnja 1800 dc 2000, seno iz detelje (1959) prva košnja 1600-1700, druga košnja 1450-1550, tretja košnja 1600-1700, pšenična slama stlačena 1100-1200; otrobi iz mehke pšenice 4200-4400, drobno zmleta pšenična krma 4900-5100 lir stot, nestlačena slama 450 lir stot. ŽIVINA FORLI. Živina za zakol (cene od živinorejca do grosista za stot žive teže); voli I. 31-35.000, II. 20-24.000, III. 14-19.000; krave I. 31-35.000, II. 21-25.000, III. 17-20.000; biki I. 32.250-37.250, II. 28.500-31.500, III. 20.250-23.750; volički I. 35-37.000; teleta I. 36.500-48.500, II. 38.500 do 42.000, mlada teleta 54.500-58.500; živina za rejo in za vprego: voli (teža 15 stotov) 305415.000 lir par; krave (11 stotov težke) 330-575.0C0 lir par; biki za pleme 310425.000 lir glava; mladi biki 190-325.000 lir glava; krave mlekarice 105-200.000 lir glava. Prašiči 450-500 lir za kg žive teže, 3040 kg težki 400-450, suhi 41-70 kg 350-400, 70-100 kg 330-350, čez 100 kg težki 320-330, debeli prašiči (130-170 kg težki) 320-330, svinje za pleme 380420. Ovce 160-220, koštruni 220 do 240, jagnjeta 420-470; zajci 360 do 365; race 370-375; pegatke 680-700, purani 480-490, pure 530-550, mlade gosi 370 do 380, kopuni 650-670, piščanci 370-390, kokoši 520-540, golobi 600-620 lir par; sveža jajca 35-37.0C0 lir tisoč jajc; kon-servirana 27-28.000 lir 1000 jajc. SVILA COMO. Italijanskemu zavodu za svilo so sporočili naslednje kvotacije 20/22 2-A 4,60; 20/22 3-A 4,69; 20/22 4-A 4,76; 13/15 2-A 4,61; 13/15 3-A 4,69; 13/15 4-A 4,74; cene veljajo za funt blaga f.co carinarnica v Comu, proti izročitvi ali vkrcanju v decembru, plačljivo takoj v dolarjih. VREČE ROVIGO. Cene veljajo na viru proizvodnje ali v skladišču grosista, IGE in provizija nevračunana: vreče iz jute 120x70 cm 800-830 g 265-270 lir kg; 700-730 g 265-270; 450480 g 265-370 lir kg; vreče za krompir 300-330 g težke 270-280; rabljene vreče za krompir I. in II. izbire 120-125 lir vreča; rabljene vreče za otrobe 100-105 lir vreča; vre- CENE JEKLA SE UTEGNEJO ŠE POVIŠATI V zadnji številki smo poročali, da so belgijske jeklarne povišale cene svojim proizvodom. Pariški list LTn-formation poroča zdaj iz Washingto-na, da so v vladnih krogih zaskrbljeni, ker še do danes ni prišlo med predstavniki sindikalnih organizacij in tovarnarji do sporazuma glede skupne pogodbe železarjev. Splošna jeklarska stavka je bila samo odložena za 80 dni in meseca januarja lahko zopet izbruhne. Predstavniki jeklarn trdijo, da bodo prisiljeni zvišati ceno jekla, ako bodo jeklarji vztrajali pri zahtevi po višjih plačah. Po podatkih ustanove American Iron and Steel Institute so ameriške jeklarne v preteklih tednih izkoriščale 89,7% svoje zmogljivosti. Računajo, da bodo ta teden izkoriščale 92,3% svoje zmogljivosti ter proizvedle 2,612.000 ton jekla, medtem ko je proizvodnja prejšnji teden znašala 2.540.000 ton. Pred enim mesecem je proizvodnja dosegla komaj 368.000 ton, lansko leto pa v enem tednu 1.985.000 ton. NENADEN SKOK CENE POPRA V zadnjem času se je cena popra v Indiji naglo dvignila. To se je zgodilo zaradi velikega povpraševanja s strani Amerike in Sovjetske zveze. Cena se je v Bombaju dvignila od 784 na 896 rupij za kandi in v Ko-šinu od 157 na 162 rupij za cwt; cena znaša v Kosinu, proti izročitvi v decembru, celo 163 in v januarju 161 rupij. Indijska izvozna podjetja prodajajo ameriškim uvoznikom blago po 33 stotink dolarja za funt. V Singapuru je cena skočila za 3 dolarje na 113 dolarjev za pikul. Prav ta okolnost je spodbudila ameriške kupce, da so se vrgli na indijski trg. špekulanti skušajo nabavljati črni poper Malabar v Singapuru in ga plasirati v Združenih ameriških državah po 31,5 stotinke dolarja za funt. Nedavno so Rusi kupili večje kolL čine v Košinu po ceni 162 rupij za cwt, fob Košin, proti nakladanju v decembru. Dovoz popra je letos slabši v tem času kakor običajno. Računajo, da bo cena popustila, kakor hitro bi pričele prihajati na trg večje količine blaga letošnjega pridelka. Kljub temu ne bo nazadovanje cene veliko, ker prodajalci še vedno računajo na veliko povpraševanje iz ZDA in Sovjetske zveze. STARA VOZILA NE GREDO OD ROK V Zahodni Nemčiji' se je v zadnjem času pojavil na trgu z rabljenimi avtomobili nenavaden zastoj. Pred nastopom zime se sicer vsako leto kupčije z rabljenimi vozili skrčijo, in sicer po- če za umetna gnojila 120x70 cm 470-475 g težke 265-270 lir kg, ali 140-145 lir vreča; papirnate vreče 50x100 cm 50-55 lir vreča; iz močnega papirja za umetna gnojila 55-60 lir vreča; iz jute 260-290 lir kg. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 930-950 lir kg, druge izbire 880-900; sbrinz svež 510-530, tri mesece star 580-610; provo-lone svež 495-515, postan 570-590; grana krajevne proizvodnje svež 510-530, majski proizvod 1959 660-690, zimski 1958/59 720-750, majski 1958 750-820; emmenthal svež 720-750, majski proizvod 1958 790 do 810, tri mesece star 760-800; italico svež 440-450; taleggio svež 370-390; pro-volone postan 450460; gorgonzola svež 390410; parmezan proizvod 1958 750 do 770, proizvod 1959 648; grana iz Padske nižine proizvod 1958 730-750, 1959 628 lir kg. VINO PADOVA. Cene veljajo za blago v kleti vinogradnika, provizija in davek nevračunana; rdeče friularo 450480 lir stot/stop; merlot 430470, raboso 450 do 480, Clinton 330-390, belo Piave 430470, belo Colii Euganei 6000-7000 lir stot, raboso Piave 440480 stop/stot, belo Soave 430-500, Valpolicella navadno 450490, boljše vrste 500-520. Novo vino (kvotacije na osnovi soda po 10 hi); bela vina »greco«, »malvazija« in »toskansko« 10-11 stop. 40-45.000, 11-11,8 stop. 45 do 50.000, filtrirana bela vina 10-11 stop. 50-55.000, 11-11,8 stop. 60-65.000; rdeča vina 12-12,8 stop. 60-70.000, filtrirana 12-12,8 stop. 70-80.000 lir. KAKAO GENOVA. (Blago f.co Genova od u-voznika do grosista, ocarinjeno); Costa d'Avorio fair fermented 735-740, Accra good fermented 740-745, S. Tho-me Superior 750-755, Bahia Superior 745-750, Trinidad plantation 880-890, Guayaquil Superior sum mer seleeted 880-885, Costarica naraven 790-795, Ve-necuela 860-1050, Ceylon 730-900 lir kg. GUMI GENOVA. (Cene v penijih za funt eif. Genova, plačljivo po 120 dneh); RSS International 35, RSS-EE-1 34 7/8, RSS-1 34 3/4, RSS-2 34 5/8, RSS-3 34, RSS-RMA4, Singapur 32 1/4, RSS-RMA-5, Singapur 31 5/8, C-Blanket 32 7/8, Fiat Bark 29 1/4 penijev za funt. vsod, tudi pri nas v Trstu, toda takšnega mrtvila ni v Nemčiji nihče pričakoval. Opazovalci trdijo, da je treba pojav pripisati premajhnemu zanimanju v tujini. Dejstvo je, da ne gredo od rok ne le stara vozila, ampak tudi novejša in dobro ohranjena, po katerih je bilo povpraševanje vedno živahno. Najslabše se prodajajo ekonomična vozila in trikarji (motoma kolesa s kabino, večinoma na treh kolesih). Le večji avtomobili se dobro prodajajo. Pri največjih je zopet majhno povpraševanje. TRGOVINA Z VOLNO PO ENOTNIH DOLOČBAH Osrednji odbor za volno pri Skupnem evropskem trgu je povabil predstavnike podjetij in ustanov, ki se ba-vijo z volno, na sestanek v Pariz. Na tem sestanku so se dogovorili, da bo ta odbor pozval vlade članic Skupnega evropskega trga naj gledajo na to, da bodo članice Skupnega evropskega trga deležne vseh olajšav, ki bi jih katera koli druga izmed teh držav dovolila tretjim v pogledu trgovine z volno. Ustanivi naj se posebna skupina izvedencev v davčnih zadevah, ki bi proučila razne davke v posameznih državah, ki zadevajo proizvodnjo in razpečavanje volne. Za te bi bilo treba najti enotno osnovo. Organizirati bi bilo treba tudi propagando za večjo porabo volne. AMERIŠKO BLAGO ZA AMERIŠKI DENAR V New Yorku je nedavno zborovalo 2000 predstavnikov ameriških izvoznih podjetij. Na sestanku so postavili predsedniku Eisenhotverju zahtevo, naj bi tuje države, ki prejemajo gospodarsko pomoč iz Amerike kupovale ameriško blago. Na zborovanju je nastopilo tudi več govornikov, ki so branili svobodno trgovino, toda nazadnje je bila sprejeta resolucija v smislu, naj dežele, ki prejemajo ameriško pomoč, rabijo ta denar za nabavo v Ameriki. MILIJARDE FRANKOV ZA UREDITEV TRGA Z MLEKOM IN MESOM Francoska vlada je te dni določila kredit 1.500 milijonov frankov za »o-zdravljenje trga z mlekom in mlečnimi izdelki«. Eneko vsoto je vnovič nakazala za ureditev živinskega in mesnega trga. Nekaj dni poprej je vlada določila 1.143 milijonov frankov, prav tako za ureditev trga z mlekom. V začetku meseca novembra je vlada določila 535 milijonov frankov za ureditev živinskega in mesnega trga. Družba SIBEV odkupuje velike količine mesa, da bi preprečila padec cen. Zaradi suše in pomanjkanja sena dovažajo namreč kmetje večje količine živine na trg. Vlada skuša podpreti živinorejce s tem, da umetno vzdržujejo ceno na določeni ravni. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 16.11 25.11 4.12 Pšenica (stot. dol. za bušel) . • 201.Vs 199,— 197.V4 Koruza (stot. dol. za bušel) . . 112.‘/2 no.-Vs 109.3/4 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . — — Cin (stot. dol. za funt) . . 101 2S 100.50 99.62 Svinec (stot. dol. za funt) . . 13. 13,— 13,— Cink (stot. dol. za funt) . . 12.50 12 50 12 5U Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26,80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74,- 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 32 85 32 85 32.85 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 21 B, 2)6.- 215,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 37.25 37,- 36.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 256.Uj 241,— 252,- Cin (funt šter. za d. tono) . . 798. 793,— 791,- Cink (funt šter. za d. tono) . . 95.3/8 94.‘/j 944/4 Svinec (funt šter. za d. tono) • - 71-3/4 71-74 714/4 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 520,— 520,— 520,- IZVOZ HMELJA VCStnik KMEČKE ZVEZE IZ JUGOSLAVIJE Lani so iz Jugoslavije izvoz*' Judi mladina se zanima za kmetiiske tečaje Na svoji zadnji seji sta odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Trstu razpravljala o organizaciji kmetijskih tečajev. S tečaji naj bi dvignili izobrazbo našega kmeta, in sicer teoretično in praktično. Po daljši razpravi sta obe organizaciji naših kmetov sklenili prirediti več tečajev, seveda v našem slovenskem jeziku, in sicer v zimskem času, ko delo na polju in v vinogradu vsaj nekaj časa počiva. Odborniki so stali pred raznimi vprašanji. Tako na primer je treba rešiti najbolj osnovno vprašanje namreč, kje najti prikladne prostore za takšne tečaje. Oba odbora sta se sporazumela, da bi kazalo začeli s tečaji v dolinski občini, kjer že več let ni bilo podobnih tečajev. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta si že priskrbeli potrebne predavatelje, ki bodo vodili kmetijske tečaje. Glede prostorov je bilo dogovorjeno, da bi se organizaciji obrnili na pristojne oblasti, ki naj bi dovolile uporabo šolskih prostorov v posameznih vaseh v ta namen. Tu bi bila na razpolago vsaj osnovna sredstva, ki so potrebna za redni potek pouka. Organizaciji sta tudi že vložili potrebne prošnje in upata, da bosta kmalu prejeli od oblasti zadovoljiv odgovor. Nato bi takoj pričeli z delom. Organizaciji sta stopili v ožji stik z organiziranimi kmeti ter poizvedovali o njihovem gledišču glede omenjenih tečajev. Moramo reči, da so kmetje pokazali veliko zanimanje zanje. Ker sta v dolinski občini najbolj razvita živinoreja in vinogradništvo — v glavnem velja to tudi za ostale kraje na Tržaškem, bodo na tečajih v dolinski občini predavatelji posvetili posebno pozornost prav tema vrstama našega kmetijstva. Poslušalce bodo govorniki seznanili z raznimi teoretičnimi dognanji na kmetijskem področju, hkrati pa bodo njihova predavanja praktične narave. Poizvedovanje med organiziranimi člani je pokazalo, da ka- že veliko zanimanje za kmetijske tečaje tudi mladina. To je vsekakor zadovoljiv pojav; saj je prav mladina tista, na kateri sloni bodočnost našega kmetijstva in glede katere je bilo poprej mnogo pritožb, da se premalo zanima za kmetijstvo. Kakor rečeno, je pričetek predavanj odvisen od odgovora, ki ga bodo dale pristojne oblasti na vlogo glede uporabe šolskih prostorov za kmetijske tečaje. Sadno drevje: Po opravi zimskega obrezovanja škropimo sadna drevesa z običajnimi zimskimi škropili. Pri tem škropljenju uporabljamo žvepleno apneno brozgo ali drugo slično sredstvo ter rumena olja. Prvo škropilo sestavimo tako: žvepleno apnena brozga 25 kg, ali barijev polisulfid 8 kg; vode toliko da dosežemo skupno količino 100 litrov. li 2500 ton hmelja in s tem segli višek. Izvažali so v 22 S' žav, to je v dvakrat več dež£l kakor v prvih povojnih letik Največ hmelja gre v Združen1-ameriške države, in sicer 1-ton lani, a predlanskim 494 to11' V prvih osmih mesecih letošnj1' ga leta je Jugoslavija izvozil*1 813 ton hmelja, to je 266 to11 več kakor lani v istem času. Kmet in vrtnar v decembru Drugo škropilo; rumeno olje 4 do 5 kg; voda litrov 96 do 95. Breskve škropimo z 3 00 bor-doško brozgo ali z drugimi običajnimi sintetičnimi nebakreni-mi sredstvi. Na travnikih: Sedaj je primeren čas za gnojenje travnikov. Najboljše gnojilo za travnike je dobro prepereli mešanec (kompost). Za gnojenje travnikov uporabljamo tudi gnojnico, kateri dodamo nekaj kilogramov superfosfata ali Thomasove žlindre. To močno poživi in ojača rušo, katera nastopi zimo v zelo ugodnem stanju in si nabere hranilne snovi za hitro spomladansko rast. Deteljišča gnojimo najrajši s Thomasovo žlindro in z drugimi gnojili. Gnojilni obrok mora vsebovati vse tri osnovne hranljive prvine, in sicer dušik — fosfor in kalij. Vrt: Pripravimo zemljo za spomladanske setve. Važno je izdatno gnojenje vrtne zemlje, ker vrtnine zahtevajo velike količine lahko raztopne hrane in rahlo živo zemljo. Vrtnine, ki so še na prostem, zaščitimo pred mrazom z zaščitnimi preprogami ali stenami. Za preproge rabimo slamo dočim za zaščitne stene rajši uporabljamo liste iz plastične mase, katere srno pritrdili na lesene okvire. MNOGO SLADKORNE PESE Pridelovalci sladkorne pese ' Jugoslaviji so do 20. noveno^1 izročili tovarnam sladkorja li 2,300.000 ton pese, to k 450.000 ton več kakor leta 195'’ ko je bila najbogatejša letin1' Računajo, da se bo letošnja pl0j izvodnja sladkorja gibala mel 264.000 in 272.000 ton, kar je okoli 100.000 ton več kot lani 1,1 30.000 ton več kakor leta 195'' Na njivi: Pričnemo z gnojenjem žit z lahko topljivimi dušikovimi gnojili, katerega ponavljamo vsake 2 — 3 tedne. Ta gnojila trosimo, ko je žito razvilo tretji list. Na vsak hektar potrosimo 40 kg. apnenega nitrata. Žita se tako ojačijo in pravilno prezimujejo. Vse prazne njive globoko preorjemo in pustimo, da na brazde deluje mraz. To delo moramo opraviti še pred nastopom mraza. V JUGOSLAVIJI NI BILO DOVOLJ KROMPIRJA Pridelek krompirja ni bil letos v Jugoslaviji zadosten za domače potrebe; v južnejših krajih je bil razmeroma obilnejši kakor v Sloveniji. Zato ga bodo uvozili precej iz tujine. Beograjsko podjetje »Vodar« bo uvozilo 10.000 ton krompirja iz Bolgarije, a zagrebško podjetje Vode 6000 ton s Poljskega. ROMUNSKI PRAŠIČI V ITALIJI Italijansko ministrstvo za zunanjo 11 govino je izdalo dovoljenje za uvl!* »čez carinarnico« 5100 živih prašiče''1 Romunije. Ves ta kontingent pojde 6-tržaško carinarnico, in sicer kakor sje di: v tromesečju november 1959 - f’ nuar 1960 vsak mesec po 1700 prašič6'1 Če bi mesečni kontingent ne bil P11 polnoma izčrpan, sc bo kontingent P'1 slednjega meseca povečal za zade'11. razliko. Carinske formalnosti so o*’1 čajne. SODOBNA KOKOŠEREJA V ITAL1J| V prvih petih mesecih letošnjega lL ta je Italija uvozila čez 20 milijo110' piščet za rejo. Danes se v svetu in 11 di v Italiji čedalje bolj uveljavlja f61 piščancev za meso in ne le, kot v P1' teklosli, za kokošerejo kol proizvod11 co jajc. Poravnajte naročnino ie j Vinograd: Opravimo zimsko kop in gnojimo vinograde; do nastopa mraza lahko obrezujemo trte in pripravimo jamice za podsajanje praznih mest. Menjamo trhle in propadajoče kole. Nove kole namakamo v vodni raztopini modre galice ali namažemo s karbolinejem, ali pa zažgemo tisti del, ki bo zakopan v zemlji. S tem podaljšamo trajnost kolov. Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1 Itlndimo Vam vsa potrebščine za vinogradništva, poljedelstvo in živinorejo! HOBIIJI MADALOSSO Trst • Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 llaune perniafleK Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade — vožički — posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 ,Dl ■tet "ali ^0| s(tih 'bs It c nr; in M trgQ Me ftil lot ■ijo »Os, vPr; slov T Mj kaj, vati "ie: tol; »ik, K in Pri« Mi b : s0 M; "ia 'eic tla 8a Mi Pfe kki % ‘Kcl te 'k san »hi M, Oai ‘lo/ »ar £ vSq Pre tla/ bo /o 'Pe, Maša zavarovalnica ustanovljena leta 1820 S. RAVNIK, Trst Ul. Gliega 8 Tel. 27512 AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI §T. 7 Tet. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tn In inozemstva. — Postrežba hitra. Gana ugodne INIEREUROPA mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD Ul. M. Tita 7 /III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA Zrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in za-aotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi/ KMEČKA BANKA r. x. x o. j. —. . ___ _ GORICA Ulica Morelli 14 - Telefun 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovin! lat« looft PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE E A. GORIZIANA 60RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 26-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoalavijo 0S JUGOLI N IJ A Vm/ R I I E K A Poštanskl pretmac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 22(1.000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos otresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotina luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Rine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje, Pobliže obavijesti dobit čsts kod našeg zastopnika u Trstu "NORO ADRIA”, V. Bortoluzzi R Co. Piazza Uuca degli Abruzzi 1 - Tel. 37-613, 29-829 Giacomo Vatovec S. u. c. T r s t - lil. Torreblaiu-a 19 - Tel. 23587 - 375«! Pošilja slaloo daiilae pakele za JURDS1AVIJ0 Izvaža brazilska kavo od 1.29 dolarja odo. 759.- lir za kg dalje, kakor tudi vsako drugo kolonialno blago. Kolesa in motorna kolesa KlAAiCHI in razne druge znamke. TRIESTE - TRST — C0RS0 1TALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Valika izbira površnikov io leden. Dežni plašči iz najlona od 6.799 lir naprej za meške in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem! Trans-Titt tifii F.lli Carli & C. Societa in nome colletlivo TRIESTE-TRST V. Pomita 3 - Tel. 38-82? 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vsa proizvode FIATOVE avtomobilske in* dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 »Os Pat »e vQ/i ai »ih ‘hil laš Sa »e, f Uk Sla ta kr, tla »ai šte »re h tre, ob, Pa »e lot, do;