LIDAMI DELALA« STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. maja 2008 • Leto XVIII, št. 20 Kinga Göncz preko Čentibe do Ljubljane S POMURSKIMI MADŽARI O SKLEPIH MANJŠINSKE KOMISIJE Madžarska zunanja minis na Madžarskem beseda stekla trica Kinga Göncz, ki se je v tudi v Ljubljani, kjer se je Kin-Ljubljani udeležila Evropa ga Göncz srečala s slovenskim Foruma 2008, se je na poti v kolegom Dimitrijem Ruplom, slovensko prestolnico usta sicer tudi predsednikom Svevila še v Prekmurju, in sicer ta EU za splošne zadeve in v Čentibi, kjer se je sestala s zunanje odnose. »Vsak od predstavniki Pomurske mad naju je imel kaj za pripomniti žarske samoupravne narodne v zvezi z življenjem manjšine skupnosti. na nasprotni strani, ampak »Z gospodom Koconom sva nič usodnega,« je pojasnil Dise pogovarjala o številnih te mitrij Rupel in omenil težave, mah, ki so pomembne za ce kot so financiranje in razpisi. lotno narodnostno skupnost Govorila sta še o tem, kako in sodijo tudi na področje ohraniti tradicijo v odnosih, meddržavnih stikov. Tako je pri čemer je Rupel spomnil na beseda stekla o dvojezičnem lansko skupno srečanje obeh šolstvu, finančnih podporah, vlad. Po besedah Gönczove o pogojih delovanja medijev, se medtem že pripravlja napredvsem madžarskih tele slednje skupno srečanje, pred vizijskih in radijskih oddaj. tem pa imajo še dolg seznam Spregovorili smo tudi o spre vprašanj, ki jih je potrebno membah, ki so se zgodile v obravnavati. zadnjem obdobju in vplivajo predvsem štirje sklepi. Na obraževanja.« Omenjeni člen jetih v prid Porabskih Sloven-Po Ruplovih besedah sta z na življenje tukajšnjih pri-gospodarskem področju je to je namreč temelj nesporazu-cev -kar je zelo pomembno ministrico Gönczovo govorila padnikov narodne manjšine,« nujnost vzpostavitve železni-mov, ki so se pojavili po ime-za njihovo dobrobit in življe-tudi o dvostranskih odnosih je po delovnem kosilu v vino-ške povezave med Lendavo in novanju ravnatelja lendavske nje -narodnostna skupnost med državama in odnosih v toču Király v Čentibi povedala Rédicsem, potem to, da mora dvojezične srednje šole, saj v v Pomurju ne more reči ne, okviru Evropske unije. Kot Kinga Göncz. Slovenija v pripravi paketa narodnostnih vrstah menijo, in enako pričakujemo tudi je v izjavi po srečanju dejala Predsednik krovne organi-pokrajinske zakonodaje k da so z imenovanjem Slavka od obeh vlad. Prav je, da ne Gönczova, sta imela s slovenzacije pomurskih Madžarov sodelovanju pritegniti stro-Režonje za ravnatelja ome-govorimo nenehno le o reci-skim kolegom zanimiv po-József Kocon je novinarjem kovnjake z narodnostnega njene srednje šole kršene po-pročnosti, ampak pogledamo govor o položaju v JV Evropi potrdil, da je pogovor pote-področja. »Dve točki sta pove-sebne pravice narodnosti na vsakdanje življenje.« Po nje-in stabilnosti na Zahodnem kal v sproščenem vzdušju. zani s področjem vzgoje in iz-področju izobraževanja, in to govem mnenju je tokratno Balkanu. Zunanja ministra Pomembno se mu je zdelo, obraževanja, in sicer, da se na zato, ker naj Režonja ne bi iz-zasedanje sledilo temu načelu sta razpravljala tudi o sodeloda je do obiska prišlo kmalu dvojezičnem območju ne sme polnjeval vseh pogojev glede in ni bilo več poudarjanja »kaj vanju v okviru skupnih akapo sestanku slovensko-mad-poučevati le enojezično in da znanja madžarskega jezika, pa oni, kaj pa mi, ampak so demskih projektov, kakršen žarske manjšinske komisije, do septembra od slovenskega ki naj bi bil eden od razpisnih v zapisniku konkretni sklepi, je Evrosredozemska univerza saj bosta zapisnik zasedanja parlamenta dobimo avtentič-pogojev. pomembni za obe narodno-v Piranu. Madžarska stran naj morali zdaj potrditi obe vladi. no razlago 15. člena zakona o József Kocon je izpostavil še sti, in tega sem zelo vesel.« bi pri tem projektu sodelovala V tokratnem zapisniku so po posebnih pravicah italijanske nekaj: »Čeprav je bilo na za-Sicer pa je o položaju mad-s svojimi izkušnjami. njegovem mnenju za mad-in madžarske narodne skup-sedanju manjšinske komisije žarske skupnosti v Sloveniji žarsko narodnost pomembni nosti na področju vzgoje in iz-tokrat dosti več sklepov spre-oziroma slovenske manjšine Silva Eöry 2 SLOVENCI SLAVIMO PRIMOŽA TRUBARJA »Trubarjeva beseda« -pod ozadje njegovega opusa, koordinacijo kulturnega ših ljudi, da bi se ljudje lahko Album Primoža Trubarja tem naslovom je ustanova njegova usoda človeka, programa je poskrbela rav-seznanjali z evangelijem... s podnaslovom Romanje s dr. Šiftarjeva fundacija v so-ki je bil hkrati spoštovan nateljica soboške gimnazije, Napisal je 26 knjig, skupaj Trubarjem pa je delo dr. Midelovanju s slovenskim pro-in preganjan, in njegova profesorica Regina Cipot. z ostalimi protestanti 56 haela Glavana. Pred nami je testantskim društvom pri-vloga v velikih evropskih Naslednji, 8. dan spominov knjig. To niso zgolj prevodi, celovito in pregledno delo pravila na Petanjcih 9. maja kulturnih premikih, ki so in tovarištva, bo prvi majski ampak tudi avtonomne raz-o Primožu Trubarju, njego 7. Dan spominov in tovari-označevali njegov čas.« petek 2009, je napovedala prave; teksti, ki so kazali na vem življenju, delu in pomeštva - tradicionalni dogodek, predsednica programskega njegovo veliko intelektualno nu za slovenski in evropski posvečen dnevu zmage nad Dan spominov in sveta dr. Etelka Korpič Hor-potenco. Primož Trubar se prostor. Na zadnje je izšla fašizmom. Slovenski evan-tovarištva na vat. Drevo, sadiko gabra, so je zavedal svojih korenin, re-monografija o Trubarju leta geličani so v letu 500-letnice Petanjcih k ostalim drevninam posa-kel je: moj jezik, jezik moje 1962. V dobrih štiridesetih rojstva Primoža Trubarja do-V prijetnem majskem dopol-dili predsednik slovenskega matere, jezik mojega očeta letih je bilo o tem »morda bili svoj prvi bogoslužni red dnevu je bila sedma po vrsti protestantskega društva je slovenski jezik.« edinem Slovencu, ki si je zav slovenščini in prekmur-prireditev Dan spominov mag. Viktor Žakelj, škof služil častni naziv oče naro evangeličanske cerkve na O dveh, sicer da,« kot so zapisali v Svetoslovenskem mag. Geza Er-različnih knjigah, ki pisemski družbi v dodatek k niša in mariborski pomožni sta izšli, praznični izdaji standardneškof, prekmurski rojak, dr. napovedanih je še ga prevoda Svetega pisma, Jožef Smej. več publikacij odkrito marsikaj novega. Slavnostni govornik na le-Škof evangeličanske cer-Kot je poudaril dr. Matjaž tošnji prireditvi, Viktor Ža-kve na Slovenskem, mag. Kmecl, je Mihael Glavan zakelj, predsednik slovenske-Geza Erniša je pred kratkim htevno delo opravil izjemno ga protestantskega društva Primož Trubar, se je najprej zahvalil mladim, ki so pripravili »prisrčen, trubarjanski, protestantski slovenski program!« Vrt spominov in tovarištva je označil za »sveti kraj«, kjer se leto za letom ščini. Pri Mladinski knjigi v in tovarištva v Šiftarjevem družita »življenje in smrt; Ljubljani je izšla strokovna vrtu na Petanjcih. Tokrat v teme, o katerih razpravmonografija o Primožu Tru-znamenju Primoža Trubar-ljajo vse civilzacije, teme, s barju in razsežnostih njego-ja, njegovega življenja in katerimi se srečuje sleherni vega dela, ki jo je napisal dr. dela. Vzneseno je zazvenela med nami.« Vrt spominov Mihael Glavan. V Sovodnju himna vrta na tekst Karla in tovarištva oziroma park ob Soči v Italiji so v nedeljo Destovnika -Kajuha Bosa okoli Šiftarjeve domačije odkrili doprsni kip Primožu pojdiva, dekle osorej, v kul-pripoveduje tudi o tem, »da Trubarju, v Gornji Radgoni, turno-umetniškem progra-moramo živeti ljudje drug z na prvi protestantski šoli v mu so sodelovali učenci in drugim, ne le drug ob druregiji, so odkrili spominsko dijaki iz osnovnih in sred-gem.« O Primožu Trubarju predstavil prvi bogoslužni uspešno, ta »knjiga je sijajobeležje. Naštel sem le ne-njih šol. Učenci osnovne je povedal, da »nam je dal red oziroma agendo v slo-na,« tudi zato, ker je pokazakaj prireditev in slovesnosti, šole Apače so predstavili tiskano besedo, nas povezal venščini in prekmurščini. la, da je mogoče o Primožu ki so se zgoščeno, v nekaj nastanek prve slovenske z Evropo, kajti komuniciral Doslej so se morali evange-Trubarju še zmeraj povedati dneh, zvrstile v počastitev knjige, prekmurske ljudske je z vso kulturno Evropo te-ličanski duhovniki posluže-kaj novega, doslej neznane500-letnice rojstva Primo-pesmi je pel zbor osnovne danjega časa.« Še pred sto vati agende v tujih jezikih, ga. Zato je Trubarjev album ža Trubarja, za katerega šole Tišina pod vodstvom leti je bil Primož Trubar raz-pretežno tistih, v katerih so poljudno strokovna monoje predsednik Slovenije dr. Alenke Brulc Šiplič. Posebne glašen za brezverca, »danes študirali, denimo v nemšči-grafija o Trubarju in razsež-Danilo Türk ocenil, da so pozornosti so bili deležni di-pa ga ves slovenski kulturni ni, slovaščini, deloma tudi v nostih njegovega dela. zgodovinske okoliščine pov-jaki srednje dvojezične šole svet jemlje kot človeka, ki madžarščini. Agenda poleg Do konca »Trubarjevega zročile, da Slovenci še ved-iz Lendave, ki so svoje čute-nas predstavlja pred sve-bogoslužnega reda vsebuje leta« se bodo zvrstile na razno ne poznamo dovolj vseh nje slovensko-madžarskega tom.« Viktor Žakelj je tudi sporede cerkvenih obredov ličnih koncih Slovenije in v vidikov njegovega dela: »Se-utripa v Prekmurju izrazili izrazil nezadovoljstvo, ker in blagoslovitev. Za evange-Nemčiji številne prireditve veda je splošno znano, da z naslovom Beseda je obleka je Univerza v Ljubljani za-ličansko cerkev na Sloven-ob 500-letnici rojstva Primoje bil Trubar avtor prvih duše. Dijakinje in dijaki so-vrnila pobudo slovenskega skem ima posebno težo in ža Trubarja, ki se je rodil leta slovenskih tiskanih knjig boške gimnazije pa so svoj protestantskega društva, da poslanstvo tudi zato, ker je 1508 na Raščici, nedaleč od in tako utemeljitelj sloven-besedno -glasbeni nastop bi se imenovala po Primožu izšla ob 500-letnici rojstva Ljubljane, in umrl leta 1586 ske pisne kulture. Manj pa poimenovali Sejalca besed Trubarju. Poudaril je tudi, Primoža Trubarja, prvega v Derendingenu v Nemčiji. je znano njegovo preostalo -Primož Trubar in Štefan kako je Trubar želel, »da bi slovenskega evangeličan-Tekst in fotografiji: delo, še manj pa duhovno Kuzmič. Za organizacijo in pisana beseda segla do na-skega duhovnika. E. Ružič Porabje, 15. maja 2008 3 Evropsko leto medkulturnega dialoga (1.) Na pobudo Evropske komisije sta Evropski parlament in Svet Evropske unije leto 2008 razglasila za Evropsko leto medkulturnega dialoga. Razvoj medkulturnega dialoga je trajna in prednostna naloga EU, saj je s širitvijo Evropske unije postal naš skupen življenjski prostor precej multikulturen. V okviru evropskega leta mednarodnega dialoga poteka v letošnjem letu mnogo konferenc, seminarjev, raznoraznih izobraževalnih dogodkov. Namen teh prireditev je med drugim ozavestiti ljudi o vlogi in pomembnosti mednarodnega dialoga ter zainteresiranim ponuditi priložnost, da se poglobijo v problematiko multikulturnosti. Meni se je ponudila priložnost, da sem se lahko udeležila seminarja v Ljubljani z naslovom »International Communication« -mednarodno sporazumevanje. Za priložnost se moram zahvaliti sestrični, Bernadette, ki je zvedela za seminar, in je predlagala, da se ga udeleživa. Prav tako je ona uredila vse formalnosti pri prijavi. Seminar je bil kar intenziven in zelo interaktiven, trajal je dva vikenda, 14.-15. in 28.-29. marca. Za potrebne pogoje prirejanja seminarja so poskrbeli Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU). Predstavništvo Evropske komisije je zagotovilo prostor, svojo konferečno dvorano in tehnično opremo, Filozofska fakulteta je bila pristojna za organizacijo in promocijo, ŠOU pa je zagotovila finančna sredstva za prigrizke med odmori in kosilo. Vodja seminarja je bil lekt. dr. Johann Georg Lughofer, profesor nemščine na Filozofski fakulteti. Profesor Lughofer prihaja iz Avstrije, in si je kljub svoji mladosti nabral precej izkušenj s področja mednarodnega sporazumevanja. Že med samim študijem je pobliže spoznal druge kulture, saj je študiral na štirih univerzah, v štirih državah (Avstriji, Španiji, Franciji in Angliji). Kot lektor nemščine je delal v številnih državah, tudi na Madžarskem, na Slovaškem, na Kitajskem, v Mehiki in v Angliji, tako da je težavnosti življenja v tujini doživljal na lastni koži. Razen tega se je profesionalno ukvarjal z urjenjem komuniciranja. Svoje znanje in izkušnje je udeležencem seminarja poskušal posredovati na zanimiv in učinkovit način. Seminar ni bil multikulturen samo po imenu, udeleženci smo bili zastopniki devetih držav (Avstrije, Slovenije, Finske, Italije, Portugalske, Srbije, Hrvaške, Švedske, Madžarske). Potrebno je bilo najti nek sku-pen jezik za sporazumevanje, kar je bila angleščina. V brošuri, ki je promovirala seminar, je pisalo, da se bomo spoprijeli z različnimi nalogami, situacijskimi igrami, študijami primerov, analizo filma in še z marsičim. Skrbelo me je, da bo prenaporno, saj sodim v tisto skupino ljudi, ki rajši sedijo tiho in poslušajo predavatelja. Vendar moram priznati, da je aktivno sodelovanje najbolj učinkovit način, da stvari dokaj hitro razumeš in si jih dolgoročno zapomniš. Seveda je za to treba imeti neko motivacijo. V mojem primeru je bilo to dejstvo, da ni bilo treba nič narediti po prisili. Prijazno in prijateljsko vzdušje je pripomoglo k temu, da smo vsi sodelovali z veseljem. Tema seminarja je bila mednarodno sporazumevanje. Človek sploh ne bi pomislil na to, kaj vse pokriva ta pojem. Večina ljudi misli, da je za komunikacijo potreben samo nek skupni jezik, a temu ni tako. Pri mednarodnem sporazumevanju ne gre samo za jezik, temveč za veliko več dejavnikov. Najpomembnejši dejavniki so razlike med kulturami, ki se jih je treba zavedati. Če se na zavedamo, da obstajajo te razlike, lahko vedenje drugih ljudi napačno razumemo, in tako pridemo do nesporazumov. Namen seminarja je bil prebuditi zavest in svetovati, kako se ravnati v multikulturnem okolju. To je obsežna tema, tako smo se tudi mi dotaknili več področij. Presenetljivo zame je bilo, da je mednarodno sporazumevanje celó znanstvena disciplina. Veliko ljudi se je ukvarjalo s to temo, tako da obstaja mnogo knjig o tem. Seznanili smo se z nekaterimi teorijami, in pogledali več študij primerov, jih analizirali in prav vsako situacijo podrobno predebatirali. (se nadaljuje) Dragica Gašpar 4 O, krasno si sveto drevo Porodila se je lepa miseu, ka so stari obcestni križ na Gorenjom Seniki dali obnouviti, vred vzeti, ka ga je velki vöter vöobrno. Hvala Bougi, ka je na rob spadno, ka če bi naprej spadno, bi se kipa razpetoga Boga in Matere Bože strla, ka sta iz lesa. Te stari križ se zové Djürin križ. Zato se ma tak pravi, ka je pouleg njega Djürini ram. Po pravici so te križ dali postaviti Türkin Francli (Ferenc Törk z ženo Terezijo Gu bič). Zdaj so ga obnouviti dali njini vnuki, Terezija Törk Bajzek in Törkina sneja, Iluška Bajzek Törk z družinami. Dosta žlate in dobri lüdje so pomagali. 3. majuša večer okouli pou šeste vöre se je dosta lüdi zbralo. Prišli so z autoni, pejški. Prišo je gospoud župnik Ferenc Merkli s cerkvenimi pevci. Po poti, gor na Janezov brejg so molili rožni vejnec. V šestoj vöri se je spejvalo in molilo. Spet kliče nas venčani maj so lepou zapopejvali z novim kantorom vred, šteri je po narodnosti Madžar, dapa trno lepo zna vöpovedati slovenske reči. Takrat mi je na pamet prišlo, zakoj pa te Slovenec nešče slovenski gučati, spejvati? Vejpa te mladi človek se je tö mogo navčiti, gvüšno ka ma je nej naleki šlau. Hvale je vrejden. Gospoud župnik so blagoslovili, posvečali te stari-nouvi križ, šteroga so rejsan lepou obnouvili, vred vzeli. Spopejvale so se lavretanske litanije. Križ so župnik v trej gezikaj blagoslovili. Na konci so povedali, ka se leko pogledne Törkin ram, iža, stero je pred dvajstimi lejtami dojküpo eden Nemec pa go obnouvo. Pokazo je cejlo stanovanje, sobe, malo svojo kapejlico. Te človek je üšo v en klošter k benediktincem (bencések). Po cajti bi samo tü rad živo. Povedo je, če stoj šče malo se v düši odpočiti, za dühovne vaje si leko ižo vövzeme. Mladina ne vej dosta od tej obcestni križov, štere mamo kouli po vesi. Naše prababice, babice, pradedeki in stari dedeki so pri tej križaj dosta Boga molili, prosili. Molili so na križevne dneve v süoči, na risalske svetke, za dober vövdarila. Cejli krošeo je molo pri pauv, za boži blagoslov. V bojnski svojom bližnjom obcestnom križi. cajtaj so molili za očete, sine, Mene so tak navčili prababica, gda može pa za vnuke. mimo križa dem, se moram pre-Pomnim se na Šiničino Lujzo, križiti, se pokloniti: »Hvalen bojdi štera je mejla osem lačni mlajšov, Jezuš Kristuš! Molimo te Kristuš in je skoro vsakši večer üšla z decov blagoslavljamo te, ar si po tvojem ta k Markinomi križi boga molit. sv. križi odküpo svet. O, Marija Moža je v bojni zgübila, mali so naša Mati, bojdi nam dobrotivsvojga očo nej poznali. Etak je ta na Mati zemelski otrok.« Tou do sirouta Blajženo Devico Marijo gnešnjoga dneva znam, če mimo prosila, naj ji pomaga njene mlaj-križa dem, tou pravim v sebi. še gorizraniti. Naši predniki so te tö k križi šli, če je ger kakša küga Vera Gašpar Števanovske pevke v Mali Nedelji Srečanje ljudskih pevcev in godcev v Mali Nedelji ma dugo tradicijo, za stero dugi lejt poskrbijo sami domanji ljudski pevci pod vodstvom Ludvika Rudolfa s pomočtjauv Kulturnoga drüštva Antona Krempla. Pevci so letos že sedemnajsto leto pozvali vküper svoje poznane pevske skupine pa tau oprvin v lejpom nauvom kulturnom daumi. Tau so si fejs zaslüžili. Za nji je velko poštenje, ka so prejk telko lejt največkrat leko meli srečanje v telovadnici šaule, bili so pa buma prisildjeni večkrat meti v bola srmaškom zidi gasilskoga dauma. Srečanje pevcev, steri spejvajo domanje pesmi v Mali Nedelji, je ijrašnjo po tejm, ka so čisto prauste skupine, ranč kak domanji pevci, vsi kumaj čakajo pozvanje, steri so gda že spejvali tam. Letos je bilau štirinajset skupin, vse so leko spejvale dvej pesmi. Porabske pesmi Oče so mi küpili pa Igrala je igrala so zaspejvale ljudske pevke Slovenske zveze iz Števanovec. Ženske so povezane z domanjimi pevci, že prejk deset lejt odijo spejvat na tau srečanje, bile so pa že spejvat v Mali Nedelji varaške pevke tü. Ne smejm se spozabiti od ansambla pa ženskoga kvarteta Lacija Korpiča, steri so fejs poznani bili v Mali Nedelji. Domanji pevci so si zaslüžili vso pohvalo, ka prejk sedemnajset lejt, dostakrat z velkimi težavami, vsakšo leto vküper pozovejo lidi, steri trno radi spejvajo pa poskbijo za dobro volo pa drüžbo. Posaba se želimo zavaliti Ludviki Rudolfi ali kak on sam želi od nas, malomi Ludviki, steri má velko srcé, trno dobro döjšo pa velko radost do Porabja. Škoda, ka so iz sedem pevcov ostali štirge, depa kak ji je malo, tak so dobri pa gvüšni pevci. Srečamo se z njimi 18. oktobra na Srečanji ljudski pevcov pa godcov v gledališči v Monoštri, ka pripravla Slovenska zveza. Klara Fodor Porabje, 15. maja 2008 5 »Ge sam sir tak bila, ka mo z lidami delala« Gyöngyi Gyeček, po dekliškom menji Kranjec po domanjom pa Župajnina z Gorejnjoga Senika, žive v Varaši. Človek, če bi nej vedo, kak velkiva sina ma, bi ranč nej brodo, ka je že trno skrak štrtomi križi. -Tak mlada si se oženila, sam pitala vsigdar nasmejano receptorko v hoteli Lipa. »Nejsam se oženila rano, edendvajsti lejt sam bila stara. Vekšoga sina sam te že mejla. Menši sin je pa devetnajset lejt star gé. Un se je včiu pet lejt za tišlara, zdaj letos zgotovi v Srejdnjoj poklicnoj šauli Béla III. v Monoštri. Brodi si na tom, ka bi se dobro bilau eške kaj tadale včiti pri deli. Vekši sin Norbi je pa petdvajsti lejt star gé pa dela v fabriki Do-metal v Monoštri. Zvöjn dela odi v gimnazijo, letos je dokončo drügo leto, eške leto má nazaj. Un se je včiu za ključavničara (géplakatos). Že v osnovni šauli so ma lerence sir pravle, ka dobro glavau ma, dobro se je včiu, niše nevole nej bilau z njim, samo je lagvi biu kak podje.« • Menši sin Milan je prejšnji keden slobaud vzeu od svoje šaule. Kašno brigo si mejla kak stariš? Kak ste se pripravlali doma na valeto (ballagás)? »Začnilo se je z maturantskim plesom (szalagavató) v januari. Kauli decembra so nas vküp pozvali v šauli, te smo se zgučali s školnikom, kakši gvant naj majo mlajši pa če ga gotovo küpimo ali ga damo zašiti. Zgučali smo se, ka na maturantski ples vküp damo srečolov (tombola), što naj igra pa štera künja, restavracija naj má prejk veselico. Na te bal smo dobili samo tri vabila, kelko nas je v držini zvöjn dijaka, ka je bal biu v šauli Széchenyi v Monoštri. Na valeto smo pozvali najbole bližnjo žlato. Obed smo zapovedli tüj v restavraciji Lipa, po tistom smo se pa doma tadale vküper veselili. Na dvor smo se lepau vöspakivali, samo ka nas je dež tazepro pa smo se mogli nut skvatejrati v garažo. Ali nas dobra vola nej njala tá.« • Zdaj si že bola naleki doma, ka ta obadva sina že v slüžbi. »Nej bi dala nikuma nej valati, če bi nej znala sama tö, ka ’malo dejte, mala briga, velko dejte, velka briga’. Tak je gé.« • Kašno velko brigo znamanüja v danešnjom časi meti dva velkiva sina? »Ge sam tö tak mislila, ka se pri deklaj stariš bola ma ka bodjati. Ne vejm! Dva pojba mam pa tö tak čütim, ka se mam ka bodjati. Gnesden pa sploj. V kašnom svejti živemo, nikdar nej znati, kašo padaštvo má, v kašno bando nut staupi, naj ne pige alkohol, ali nej ka bi drog nüco. Zdaj, ka mali vozi avto, eške vekši straj mam.« • Mata pa delavna mlajša. Tvoj mauž Laci, ali kak ga vsi poznamo v Monoštri, Milan, je hišnik v Slovenskom daumi, steri ma že velko pomauč od mlajšov. »Ja, vala Baugi, smo je tak leko navčili. Iz toga nega nevaule, ka povejmo v zimi, gda je trbölo v pau dvej staniti, obadva sta včasik gor skočila, ka pomorata snejg razmetavati. Vidita samá tö, ka geste delo pa je za dva človöka dosta. Menši je sprvoga tö dosta pomago vanej. Zdaj, če kaše dekle prideu, té brž ta liči grable ali ka ma v rokej, naj ne vidijo, ka un dela. Té sir nika vö najde, ka tau ali tisto ma za delo. Dapa dekle odidejo, po tistom pa nazaj pride. Veukoga tau nika nej sram gé, un je že prejk staupo té lejta.« • Gyöngyika, v držini maš tri moške, kak ladaš z njimi? »Žmetno gé dostakrat, ka eden nej za tau, ka bi znautra kaj delo, zvüna ja, ali znautra nika. No, vekši sin, un zat’ včasik posaudo ta zaperé, če sam gé do večera v slüžbi. Nej bi čemerna bila, če bi mi štoj kaj tá naredo, ka za tri moške geste ka vred djamati pa prati. Zdaj že bola naleki, ka mašin vö zaperé gvant, depa čistiti trbej den do dneva. Dočas je red, ka eden nej doma gé, po tistom že pa leko znauva začnem.« • Na Slovenskoj zvezi smo trno radi, ka smo te pridobili v komorni pevski zbor. Tak vidim, ka ti rada odiš spejvat, rada si med tejmi lidami, ka nej? »Dobro se čütim, preveč, rada sam gé, ka leko spejvam v tau zbori. V osnovni šauli sam spejvala v zbori, depa tak na ejkstra glas sam nikdar nej spejvala. Na začetki sam se malo bodjala, mislim, če vse večkrat probamo, de vse bola šlau spejvanje.« • Ge tak brodim, ka je dobro, je zdravo, če človek zvöjn svoje držine, slüžbe ma nika vcejlak ovakšo drüžbo. Kak si ti s tejm? »Ge tak čütim, ka se bola vö odkapčim od vsega, tak držine kak slüžbe. Vse brigo leko malo doma pozabim pa njam. Ge sam tö tak, kak sam čüla od drügi, ka prej fali. Kak ti tau ka fali, kak leko fali, sam si mislila. Pa té rejsan tak gé. Gda v leti malo doj stanemo s spejvanjom, sam že tak gé, naj se že gnauk začnejo vaje, ka mi faliu.« • Pri vas doma na Gorejnjom Seniki šega bila spejvati doma? »V naši držini nej šega bila, ka bi spejvali. Moja mama je bila Vogrinka, iz Varaša je prišla na Gorenji Senik, una je bila tak korajžna, če prišla v kašno veselo drüžbo, nej mogla vönjasti. Una je rada spejvala.« • Vaš zbor furt večer po šestoj vöri má vajo. Tau nej velki trüd zaté? »Zdaj v torek, gda smo enjali, že skur pau deset bila, depa ranč smo nej na pamet vzeli, ka je cajt tak ta odišo. Tau je sploj nej trüd, liki veseldje.« • Bili ste s komorni zborom pozvani v Šempas pri Novi Gorici. »Dugo paut smo meli rejsan, sedem vör smo se pelali. Depa taše lejpe krajine bi tüj kaulik nas nikdar nej vidli. V kašna mesta so nas pelali, mislim, ka ge bi sama od sebe nikdar nej prišla tá. V Italijo so nas tö prejk pelali. Ka lepoto so nam pokazali, tisto ti ne morem ta prajti, tisto videti trbej. Gde smo spali, zvöjn lejpoga rama, so nas trno lepau gor prijali, eške so nas v vinsko zamanico doj pelali. Ge sam tak čütila, ka so nas tak lepau pa na velko gor prijali, kak če bi se ne vejm kak dugo že poznali. Pevci pevskoga zbora so vsakšoga ejkstra pozdravili, so na tom bili, naj se vsakši dobro čüti. Radi smo bili, ka so nam pravli, ka fajn bilau nas poslüšati na koncerti, sploj pa v cerkvi. Vej smo pa vsi na tom bili, naj kak leko najbaugše spejvajmo, naj njim lejpe spomine napravimo.« • V Slovenskom daumi si bila sobarica, zdaj si receptorka. Kak se ti vidi delo? »Ge sam eške v osnovno šaulo odla, sam že té tak bila, ka mo bautoškinja. Gda smo menši mlajši bili, stari oče je bicikline redo, mi s sestrauv pa bratom smo si v delavnici pult naredli, njiva dva sta furt prišla kipüvat, ge sam pa vöodavala. Ge sam sir tak bila, ka mo z lidami delala. Vola se mi je spunila.” Klara Fodor Porabje, 15. maja 2008 6 »Eške dosta kaj znamo« Melinški ciglarji Vsakše leto ednouk vleti majo v Melincaj prireditev, šteroj se pravi »Ciglarski dnevi«. Iz Melinec so pa tüdi fajn gospoud, Martin Pozderec, šteri so eden najbole znani »melinški ciglarov«. Stari so 77 lejt, liki so eške fejst korajžni za svoja lejta. Na beltinškom folklornom festivali sam jij najšla, kak so s cepami pokali po žiti. Skoron bole kak mladi. Ciglar je biu že Martinov oča, šteri se je začno s tem spravlati 1922. leta. Gda je biu Martin star 10 lejt, je že mogo oči vse pomagati. Oča so mladi mrli, stari so bili samo 49 lejt, zatou ka so fejst žmetno delo delali. Zatou je pri 30. lejtaj Martin redno začo cigeu delati. Znanje je meu, ka ga je od očo pridoubo, pa je začno, nej dosta, samo 3 peči. Te kesnej, okouli 1960. leta, je küpo mašin za cigeu delati, pa eške dvej leti delo, te je pa vse vküper ta püsto, ka se več nej splačalo. »Cigeu« so začnili delati na sprtolejt, okouli 15. majuša ali konec meseca majuša, odvisno od vrejmena. Najprlej so si mogli napraviti »pokrov« (strejo), kritovine, žita, te so pa pokrivali. Pri deli so bili v enoj partiji štirge, »blatar, foringaš, ciglar in odnašarca«. Začnili so vgojdno rano, okouli 3. vöre, pa delali tak dugo, dokeč se je kaj vidlo. Najbole so delali te, gda je vrouče bilou, ka se cigeu bole sišiu. Na den so napravili 3500-4000 fa latov cigla. Té cigeu so dejvali na pripravlene velke place. Na en plac so leko sklali okouli 5000 ciglov. Te so pa mogli čakati, den ali dva, ka je biu cigeu zadosta süji, ka so ga leko v »oslico« sklali. Na dva kraja vsakšega placa so meli oslišča in so cigeu ta skladali. Tak so na placi za drügi cigeu mesto delali. Gda so napravili okouli 20 gezero falatov, te so enjali delati. Cigeu so pokrili pa mejsec dni v oslici sišili. Té oslice so bile duge 10 ali 6 metrov, pa 12 falatov ali »šar« visike. Moglo se je fajn posišiti, ka so te na drvaj prišparali. Gda so vidli, ka je krede za peč, so skladali. Peč je bila visika okouli 22 falatov. Gda so jo dokončali, so kürili, vse v enom dnevi. Začnili so vgojdno ob trej in žgali 2 dni in 2 noči. Točno so znali, gda je bilou zažgano. Najprej so z enoga kraja kürili, gda je cigeu tam pregoro, so šli v drügi kraj. Zasipavali so z zemlouv, ka vročina nej vö vujdavala. Tak se je delalo do leta 1960, gda je mašin küpo. Liki tüj pri deli z mašinom je 15 lidi trbelo, ka je trbelo brž vkraj nositi pa skladati. Pri mašini se nej delalo blato, samo se je malo polejvalo. Zemlo za cigle so pridobivali na okoliškij njivaj, zatou ka je tü bila fejst dobra zemla za cigle delati. Gda so dobro njivo najšli, so jo zregulili za 20000 falatov cigla. Točno so znali, kak globoko leko idejo, ka de zemla eške dobra. Tak so prekopali več vrst pa prejk zime njali, ka je zemla bole raja gratala. Na sprtolejt, gda se je vrejmen gor vzelo, te so pa začali delati. Martin so 1962. leta nazadnje za kšeft cigeu delali. Kesnej je več nišče nej delo. Ciglarsko tradicijo v Melincaj so začali s Ciglarskimi dnevi gor büditi, šteri do letos že 16. Martin pravi, ka je mlade fajn kcoj navčo, ka do znali pokazati, kak se je inda cigeu delo, liki za kšeft ne bi gvüšno več nišče delo. V Melincaj je bilou okouli 20 ciglarov, Martin se vsej spomni in mi je tüdi vse doj povedo. Prvi je biu Andrej Maruša pa za njim Martinov oče Pozderec Ignac. Te so bili eške: Maruša Andrej (roj. 1901), Pozderec Ignac (roj. 1903) in njegovi trgé bratje: Peter, Anton in Matjaž (Matjaž še živé pa je 94 lejt star), Tkalec Ignac, Jerebic Ignac, Majcen Martin, Maruša Štefan, An drej in Franc sinovi najstarejšoga ciglara, Dugar Ignac, on Pozderec Martin, Knežič Franc, Kobilec Miška, Pintarič Štefan, Pintarič Matija, Duh Ivan, Kaleb Andrej, Zver Andrej, Šaruga Ivan, Majcen Pišta in Kuzma Štefan. To so vsi, štere se gospoud Martin eške spomni, kak so po vesi po vrsti njuve iže šle. Če te meli priliko, ite na Ci-glarske dneve v Melince. Vse vküper se godi pri Müri, gde ma svoj plac TD Brod Melinci. Nede Vam žau. Jasmina Papić (podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) ŠIBA VRBOVA Tam skraj potoka, tam skraj mlake, lepa vrbova šiba rastej, njej se mojster košar veseli. Celo leto vöter z njov se špila, doj do zemle jo nagiba, ona duga, vitka, tenka, lepa zelena, z listjon okrašena. Pride gesen, listje doj pistij, pa gola trepeče, čaka. Čaka, ka mojster košar pride, pa jo doj zreže. Dokeč je friška, živa, more z njov delati, ka se vugne koma on ščej, pa tak friško košaro ali korbel spletej. Marta SEVER Porabje, 15. maja 2008 7 EVROPSKA VAS MOJA ROJSTNA VAS 9. maj je dan Evrope, ko se po vseh državah Evrop- Moja rojstna vas je Gornji Se-menita duhovnika sta bila na mašne molitske unije odvijajo razni programi. Na ta dan se je tudi naša šola bile v slovenskem nik, ki je največja porabska Gornjem Seniku Jožef Košič ve. Molitve so DOŠ Števanovci - napotila v Mursko Soboto vas. Listine jo omenjajo prvič in Janoš Kühar. Jožef Košič je - na prireditev »Evropska vas«. Učenci in vsi učitelji naše šole smo se že nekaj tednov pripravljali na to prireditev, na kateri smo predstavljali Slovenijo. Stojnice za posamezne države Evropske unije so bile postavljene na Trgu kulture. Dekoracijo smo pripravili doma in jo nesli s sabo, tudi s pomočjo dekoracije smo predstavili Slovenijo. Naredili smo ogromno zastav in trakov, ki so jih obiskovalci kar hitro odnesli z naše stojnice. S pomočjo slik smo pokazali slovensko kulturo, zemljepis ter zgodovino države in tudi noše. Tudi nekdanje tolarje smo imeli s sabo. Stojnico smo okrasili s knjigami in razglednicami. Tudi lončarske izdelke smo imeli na stojnici. Gledalcem in gostom smo ponudili ajdove tortice s prelivom. Tudi našo sovaščanko Iluško Dončec smo povabili, da je delala cvetlice iz papirja. Njeni izdelki so bili zelo zanimivi, veliko ljudi se je zanimalo zanje, zato so kar hitro zmanjkali. Okrog 11. ure se je začel kulturni program. Naši dve skupini, pevski zborček in foklorna skupina, sta nastopili na začetku. Na prireditvi je nastopalo 28 šol, vsaka šola je predstavila drugo državo Evropske unije. Nosilec projekta je bila osnovna šola II Murska Sobota. Hvala jim za vabilo in za sprejem. Zelo nas je veselilo, da sta nas obiskala tudi višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger in generalni konzul R Slovenije v Monoštru mag. Drago Šiftar. leta 1378 skupaj z Dolnjim Senikom. Prebivalci Gornjega Senika so bili do srede 19. stoletja podložniki družin Széchy in Batthyány. Od leta 1994 deluje tukaj slovenska manjšinska samouprava. Tu je sedež Državne slovenske samouprave. Vas leži v dolinici med Janezovim bregom in Grebenščkom. V vasi je stala krstna kapela, posvečena svetemu Janezu Krstniku, že leta 1377. Ta cerkev je bila večkrat prezidana. Cerkev krasijo freske sv. Cirila in Metoda. Nad svetiščem je napis v slovenščini: »Hvalite gospoda vsi narodi«. V starem župnišču je na ogled razstava o župnikih slovenskih porabskih vasi. Najbolj zna- INTERNET OSVAJA SVET Tudi jaz velikokrat uporabljam internet, naprimer pri domačih nalogah. Če potrebujem kakšne informacije, po internetu jih lahko dobim. Če se dolgočasim, se lahko igram po spletnih straneh s prijatelji ali se lahko spoznavam. Preko interneta se da nabavljati različne stvari po zelo ugodni ceni. Po mojem mnenju je internet zelo koristen na področju šole, dela in zabave. Meni je internet že večkrat pomagal. Pred nekaj meseci sem se odločil, da obiščem v Sombotelu prijatelja. Dobro, da sem pogledal na internetu, kdaj pelje vlak iz Monoštra, ker so prav takrat spremenili vozni red. Če ga ne bi preveril, bi zamudil vlak. Dobro vem, da sem odvisen od interneta, poleg tega sem seznanjen tudi s slabostmi. Preveč časa porabim za to, da se igram in »klepetam« preko interneta. bil župnik na Dolnjem Seniku med 1816-1829, od leta 1829 do smrti na Gornjem Seniku. Napisal je knjigo z mnogimi etnološkimi podatki ter priredil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič ima spominsko ploščo na zidu cerkve, njegov grob je na Gornjem Seniku na pokopališču. Osnovna šola na Gornjem Seniku je bila leta 2000 poimenovana po Jožefu Košiču. Janoš Kühar se je rodil v Gradišču pri Tišini leta 1901 in je umrl na Gornjem Seniku 1987. Največ časa je bil duhovnik na Gornjem Seniku. Natipkal je na tisoče lističev in jih delil vernikom z namenom, da bi sestavil jeziku, da bi bile Porabcem blizu. Janoš Kühar je držal pokonci slovenstvo v osmih porabskih vaseh pol stoletja z geslom »Slovenci smo bili, Slovenci smo, Sloven-ci ostanemo – to naj ostanejo tudi naši otroci.« Umrl je pri oltarju, ko je služil Bogu. Leta 2007 je bila 20. obletnica njegove smrti. Ob stičišču madžarsko-slovensko-avstrijske meje je tromejni kamen, ki so ga postavili leta 1924, od leta 1989 je ob tromejniku vsako leto srečanje treh narodov. Za turiste je stalno dostopen. Gabriella Labric Gimnazija Monošter MOJA DRUŽINA Naša družina se imenuje Gye kar potrebujemo doma. Med ček. V družini nas je pet, to tednom pa kupujemo v naši smo: mamica Vera, oča An vaški trgovini. Ob sobotah draš, sestra Ester, bratec Ger po kosilu malo počivamo, se gely in jaz, Alexandra. pogovarjamo, se kaj igramo, Mi otroci hodimo v šolo. Se gledamo televizijo ali kakšen stra hodi v šesti, bratec v dru- DVD, poslušamo radio. Popol dne gremo na dvorišče. Tudi na vrtu in okrog hiše imamo delo. Proti večeru obiščemo babico, ji nesemo pecivo, če je potrebno, ji kaj pomagamo. V soboto zvečer gremo kasneje spat. V nedeljo vsi gremo k maši, po maši mamica pri pravi kosilo. Kosimo, večkrat gremo na sprehod, obiščemo sorodnike ali oni pridejo k nam. Skupaj delamo, se ve selimo, premagujemo težave, si pomagamo. Samo ob sobo tah in nedeljah smo ves dan skupaj, drugače pa zjutraj in zvečer. gi, jaz pa v osmi razred Dvo- Dom je varno zavetje, če se jezične osnovne šole Jožefa vsi družinski člani spoštujejo Košiča na Gornjem Seniku. med seboj in se imajo radi. Oče in mama hodita delat Zaradi tega je slovo od doma v tovarno v Monošter. Med vedno težko. tednom vsi gremo na svoje Alexandra Gyeček, Porabje, 15. maja 2008 delo. Ob koncu tedna smo 8.r., Ta čas bi lahko izkoristil za pomembnejše stvari. Internet nas lahko tudi poleni. Agica Holec Laci Pinter ravnateljica DOŠ Števanovci Gimnazija Monošter skupaj. Dopoldne pospravlja Večkrat gremo tudi kupovat v DOŠ Gornji mo, kuhamo ali kaj pečemo. Senik Monošter, kjer nakupimo vse, PETEK, 16.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.50 ZGODBE O VOLJI IN MOČI, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 DUHOVNI UTRIP, 13.35 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.50 FIFI IN CVETLIČNIKI: VIJOLIČNA ZABAVA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: MRAVLJA, 16.20 PETA HIŠA NA LEVI: KRIZA IDENTITETE, DRUŽ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 HERKULANEUM, REŠEN IZPOD PEPELA, ANG. DOK. ODD., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.5.1990, 0.50 HERKULANEUM, REŠEN IZPOD PEPELA, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL PETEK, 16.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.20 TEDENSKI IZBOR, 14.00 DIVJA AMERIKA, AM. FILM, 15.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.5.1990, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: ZLATKO ŠUGMAN, 20.00 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 20.50 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.15 KAJ IMA PRI TEM LJUBEZEN?, AM. FILM, 23.10 FINISTERRE - NA KONCU SVETA, ŠPANSKI FILM, 0.35 HUFF, AM. NAD., 1.40 INFOKANAL * * * SOBOTA, 17.05.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.05 ODPETI PESNIKI, 14.15 ŠAMPION RODEA, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 20.55 TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE - NOVI DIREKTOR, NOVA METLA, TV NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.30 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 MOJA NOČ PRI MAUD, FRANC. FILM, 2.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.5.1990, 2.35 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL SOBOTA, 17.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 TEDENSKI IZBOR, 14.10 SLOVENCI PO SVETU: KAMBODŽA, VIETNAM, ZDA, 15.20 ZDAJ!, 15.50 NOGOMET, FINALE ANGLEŠKEGA POKALA, 18.10 CELJE: ROKOMET (M), CELJE PIVOVARNA LAŠKO - CIMOS KOPER, 20.00 LJUBI ME ... NE LJUBI ME, FRANC. FILM, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 ODŠTEVANJE DO PESMI EVROVIZIJE, 22.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.50 SOBOTNO POPOLDNE, 1.00 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 1.50 ZATOČIŠČE, ANG. TV FILM, 3.30 INFOKANAL * * * NEDELJA, 18.05.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.4 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 SLAMNATI PSI, ANG. FILM, 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.5.1990, 1.20 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL NEDELJA, 18.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.15 SKOZI ČAS, 9.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.5.1990, 9.50 GLOBUS, 10.20 Z GLASBO IN S PLESOM ..., PON., 11.00 HOBOTNICA Z VULKANA, NEMŠ. POLJ. SER., 11.25 TEDENSKI IZBOR, 13.10 ŠPORT ŠPAS -DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ, 14.30 ŠPORT, 18.20 POZDRAVLJEN PEKING -PRVAKI IN IZZIVALCI, 18.55 SP V HOKEJU NA LEDU, 21.15 KMETJE, POLJSKA NAD., 22.05 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.50 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.40 NA UTRIP SRCA, 1.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 19.05.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 HERKULANEUM, REŠEN IZPOD PEPELA, ANG. DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: ROJSTVA, DOK. NAN., 16.15 BINE: KRUH, LUTK. NAN., 16.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: OROSLAN, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER -GLASBENE ŠALE IN LAŽI, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.5.1990, 0.50 PLANET, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.45 SOBOTNO POPOLDNE, 14.30 TEDENSKI IZBOR, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 LETO VELIKEGA KOMETA, AM. FILM, 0.20 INFOKANAL * * * TOREK, 20.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.05 KAJETAN KOVIČ: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB: PIKI PIŠE PISMO, OTR. NAN., 16.20 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ZGODBA KRONISTA IN DOKUMENTARISTA ING. MIRANA PAVLINA, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 PRAVIČNIK, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 EDI ŠELHAUS - BIL SEM ZRAVEN, DOK. FILM, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.5.1990, 0.45 ZGODBA KRONISTA IN DOKUMENTARISTA… PON., 1.15 MESAR, FRANC. FILM, 2.45 DNEVNIK, 3.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.45 INFOKANAL TOREK, 20.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.15 TEDENSKI IZBOR, 17.00 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 20.00 ŽIVETI SKUPAJ, FILM O SOŽITJU S TUJCI IN BEGUNCI, 20.25 GLOBUS, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2008, 23.00 GEORGES BRASSENS - SLIKE IZ ŽIVLJENJA, FRANC. DOK. FILM, 23.50 TUNA IN ČOKOLADA, ŠPANSKI FILM, 1.25 INFOKANAL * * * SREDA, 21.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.45 ZGODBA KRONISTA IN DOKUMENTARISTA ING. MIRANA PAVLINA, DOK. SER., 12.20 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), 12.20 Z MOJCEJ PRI KERNJAKU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ARS 360, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 PRAVIČNIK, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 IZBRANO POGLAVJE, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 DUBLINSKI SOUL, IRSKO-ANG.-AM. FILM, 21.45 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.5.1990, 0.45 IZBRANO POGLAVJE, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 21.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.20 TEDENSKI IZBOR, 17.10 ČRNO BELI ČASI, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA SLAVEC, 20.00 EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI -DUNAJ 2008, 21.30 DANE ZAJC: MLADA BREDA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA IN LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA JOŽE PENGOV, 22.50 SPREHOD SKOZI LATINO JAZZ Z BIG BANDOM RTV SLOVENIJA IN SOLISTKO ALENKO GODEC, 23.45 BLACKJACK, PON., 1.20 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 22.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 IZBRANO POGLAVJE, 11.40 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RIS., 16.05 VELIKI SKOK, KRATKI DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.50 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 OSVOBOJENI GRADIMO: SLOVENSKI GULAGI - STRNIŠČE, KOČEVJE, MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, DOK. SER., 21.00 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 ZALEDEN SPOMIN, FRANC. FILM, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.5.1990, 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL ČETRTEK, 22.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.20 GLOBUS, 15.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.5.1990, 16.15 PRVI IN DRUGI, 16.20 EVROPSKI MAGAZIN, 16.50 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 37. TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE, 19.30 ZAPOJTE Z NAMI: EMIL ADAMIČ, 20.00 DERREN BROWN, ANG. ODD., 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2008, 23.00 POD RUŠO, AM. NAD., 23.45 KNJIGA RECEPTOV, IT. FILM, 1.30 SESTRI, RUSKI FILM, 2.55 INFOKANAL Poznani človek »Vi ste nej od tü?« »Nej.« »Ali vi ste mi fejst poznani..., nindri sam vas vido..., ste mogouče bili v Sakalouvcaj?« »Nejsam bijo.« »Na Gorenjom Seniki?« »Tam tö nej.« »Ka pa der indrik?« »Tou pa mogouče. Ta pa večkrat dem.« Dober šejft Gleda Pištak pred bankov. Lüstvo ide nutri pa vö, nika ne nesejo nut pa vö tö nej. Pištak de nut pa pita, ka se tü odavle. »Glave od somarov,« pravi za šalterom čelavi človek. »A, te vam šejft dobro de,« pravi Pištak. »Vidim, ka ste že vse odali, samo ta edna je eške ostala, štero vi mate na šinjeki.« Nema kalcija »Tebi, Pištak, trbej kalcij. Tou se od daleč vidi, ka ti fali.« »Zakoj pa?« »Dobiš ga v tabletaj, pa ga vzemi trikrat na den, vseeno pred ali po jedi...« »Zakoj je pa kalcij potrejben?« »Ti somar, za trde čonte. Pri tebi se vidi, ka ti fali te kalcij. Če bi ga zadosta emo, bi ti že pred trejmi lejti mogle zrasti oré, vej soused Laci že tri lejta spi s tvojov Mickov.« Dar za nouvo leto 1948 Za nouvo leto 1948 je poslo Rus Nikolaj paket znanci v Budapešt. V paketi je bila 1 kila mela pa je napiso: »Prešti vsikšo zrno pa boš vido, kelko nas je.« Znanec iz Budapešta je njemi tö poslo kilo težki paket, feferone (krepko papriko), na papir pa napiso: »Probaj, pa boš vido, kakši smo!« Mora biti na toplom V krčmej nesé kölnar župo, gost pa kölnari zakriči: »Ka je tau mogouče, ka ne vidite, ka mate palec v mojoj župi?« »Aj, oprostite, ali tou je napaka mojoga padara, šteri je priporoučo za moj palec tople koupeli.« »Če vam je padar predpiso nikaj toplo za vaš palec, te si ga v rit potisnite,« pravi fejst čemeren gost.« »Prav mate, gospoud, tou gli delam, gda ne nosim župe.« Razlika »Zdaj vejm, kakša je razlika med menov pa mojim šefom.« »Kakša?« »Gda sam betežen, pravijo, ka sam pijan. Gda se pa šef napije, pravijo, ka je betežen.« Gost je nej zadovolen Gost je bijo prisildjeni v najslabšom hoteli v varaši spati, vej so vsi drügi bili puni. Med potjouv, gda je šou z receptorom do sobe, je prestrašeno pravo: »Poglente, po stopnicaj mašejra cejla kolona stenijc (csótány) pa ščurkov!« »Ka ste pa pričaküvali, medvede pa djelene?« ga pita receptor. R.M. Se da na znanje… Dragi vörnicke! Za volo toga, ka je mejsec majuš puni programov, vam damo na znanje, ka majuša v varaškoj cerkvi nede slovenske meše. Gda bau naslednja slovenska meša, vam bomo na znanje dali prejk gospauda župnika pa prejk novin. Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB