Vsem državljankam in državljanom čestitamo ob __DNEVU REFORMACIJE m*u»na »st* Srečko Meh socialnih demokratov območna organizacija velenje_ :____ Bogatejši za dve predavalnici V okviru praznovanj 40-letnice obstoja in nadvse uspešnega delovanja Šolskega centra Velenje, so prejšnji teden namenu predali prepotrebni novi predavalnici, ki jih bodo uporabljali predvsem študentje Višje strokovne šole za elektroniko. Otvoritveni trak so prerezali nekdanji ravnatelj Centra Peter Robida, velenjski župan Srečko Meh ter predstavnik iz Ministrstva za šolstvo in šport, državni sekretar Roman Lavter. Več na strani 3. V soboto bomo v vsej Sloveniji že sedmič proslavljali dan reformacije, ki še zdaleč ni le verski praznik, protestantski praznik. Je tudi dan, ko se Slovenci lahko ozremo v zgodovino in se zavemo svojih korenin, saj je to praznik začetka slovenske književnosti in nacionalne zavednosti. Protestantizem s Primožem Trubarjem na čelu nam je dal prvo knjigo in zavest o tem, da smo Slovenci! Dan mrtvih -dan bolečih spominov Nedeljski dan bomo izkoristili za poklon tistim, ki jih ni več med nami. Postali bomo ob grobovih svojcev in prijateljev, prižgali svečko, položili rožo, in jim, z bolečino v srcu, posvetili nekaj spominov na čase, ki smo jih preživeli skupaj. To je hkrati dan, ko se marsikje zberejo cele družine, ki so sicer "razkropljene" po domovini in tujini, zato lahko rečemo, daje najbolj žalosten praznik v letu tudi družinski praznik... dan Slovenstva bš, foto: vos Danes velika gasilska vaja "Grad 98" Mesec oktober - mesec požarne varnosti, se izteka. Številne vaje in predstavitve posameznih Prostovoljnih gasilskih društev v Dolini so že preteklost, danes ob 16.30 pa bo v Velenju še največja taktična vaja "Grad 98", v kateri bodo sodelovale vse gasilske enote iz območja MO Velenje. Poveljstvo gasilcev MO Velenje se je letos odločilo, da vajo izvedejo na Velenjskem gradu, objektu, ki vsem nam predstavlja bogato kulturno dediščino. "Zato je prav, da ga obvarujemo in se na reševanje pripravljamo sedaj, ko je dovolj časa. Namen Ze to jesen pod reflektorji? Na Rudarjevem igrišču so v torek začeli postavljati nosilne stebre za umetno razsvetljavo. Dela naj bi končali v drugi polovici novembra. Ljubitelji nogometa upajo, da bodo morda že zadnjo Rudarjevo jesensko prvenstveno tekmo z Maribor Teatanicom (29. novembra) gledali ob umetni svetlobi. ban 041 708 218 063 412128 063 33 522 Namesto sreče - skrb ISSN 0350-5561 ■ bš , foto:jp Nekdanji stanovalci šoštanjske graščine, ki jo je uničil lanski decembrski požar, ne vedo, ali naj se smejijo ali jočejo. Republiški stanovanjski sklad, lastnik objekta, v njej ureja izjemno lepa stanovanja, kar bi lahko bil razlog za veselje, a... Najem- nine za ta stanovanja bodo tako visoka, da jih bo zmogel le malokdo. Reportažo o šoštanjski graščini in njenih nekdanjih prebivalcih, poiščite na notranjih straneh. Stran 13 ■ mkp, foto: vos vaje je obdelati vse možnosti za morebitne posege v smislu gaše-nja in reševanja premoženja," pravijo na poveljstvu. Danes, tik pred vajo, bodo gasilci nanjo opozorili tudi z javnim alarmiranjem preko gasilskih siren. Vajo si boste lahko ogledali le pred gasilskim domom ali v primerni oddaljenosti na samem gradu - glavni vhod. Jutri od 16.30 ure dalje pa vas člani PGD Velenje vabijo na Cankarjevo cesto, kjer bodo predstavili gasilsko opremo. V petek bo zmerno oblačno in hladno, v soboto in nedeljo pa delno jasno in postopoma spet topleje. 9770350556014 V šestih mesecih 103 upokojenci več VELENJE, ŠOŠTANJ, ŠMARTNO OB PAKI - Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, enota Velenje so v letošnjih šestih mesecih zabeležili 103 upokojitve več kot konec novembra lani (8253). Sicer pa na območju Mestne občine Velenje živi 5847 upokojencev, od tega jih 2933 prejema starostno, 1835 invalidsko in nekaj več kot 1000 družinsko pokojnino. V občini Šoštanj je od 1893 upokojencev največ starostnih )838), 672 invalidskih, 378 pa je takih, ki prejema družinsko pokojnino. V šmarški občini pa je upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino 250, 236 invalidsko, 130 pa jih prejema družinsko pokojnino. B tp 40 otrok na turističnih kmetijah ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Turistične kmetije iz cele Slovenije so v času jesenskih počitnic sprejele 40 otrok iz družin iz Posočja, ki jih je letošnji potres najbolj prizadel. Otroci bodo še do jutri uživali gostoljubje na 10 kmetijah od Gorenjske do Prekmuija, od tega tudi na treh v Zgornji Savinjski dolini: na turistični kmetiji Perk, Nežka Krivec v Solčavi, pri Pogorevčevih (Anica Špeh) v Podvolovljeku oziroma Lučah ter na kmetiji Spodnji Jerovčnik (Ana Kumeri v Krnicah pri Lučah. Prevoz otrok z avtobusom je organiziral celjski Rotary klub, otroci pa bodo dobili tudi uporabna darila podjetja Aero Celje. Posnemanja vredno gesto je pripravilo Združenje turistični kmetij Slovenije, ki ima sedež v Celju. B tp Na razpis za stanovanja 47 vlog ŠOŠTANJ - V občini Šoštanj so na podlagi razpisa za dodelitev stanovanj prejeli 16 vlog za neprofitna in 31 vlog za socialnih stanovanj v najem. Komisija je prejšnji teden in v začetku tega tedna še opravljala oglede stanovanjskih razmer in preverjala upravičenost, na osnovi česar bodo izdelali prednostni vrstni red. Na voljo je 8 neprofitnih stanovanj, medtem ko praznih socialnih stanovanj ta hip v občini ni. Računajo pa, da se bo najbrž kakšno sprostilo, ker morda zdaj kdo, ki zaseda socialno stanovanje in je podal vlogo, izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja. B mkp SKB banka za dijake in študente CELJE - Ena izmed novosti, ki jih nudi SKB banka dijakom in študentom - prejemnikom štipendij, je izobraževalni kredit (za nakup knjig in študijskih pripomočkov) po obrestni meri T+3,75 odstotka. Elektronskim navdušencem nudijo SKB NET, Zeleni telefon in Bankotel. Tisti, ki imajo dostop do Interneta lahko tako spremljajo stanje in promet na svojem tekočem računu, plačujejo položnice, kmalu pa bodo lahko tako vezali tudi prihranke ali oddali prošnjo za povečanje limita. ■ mz KS Rečica ob Savinji Prihovo hočejo nazaj V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so se težko sprijaznili z že drugo odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je naselje Prihova izločilo iz te krajevne skupnosti in občine Mozirje ter ga priključilo krajevni skupnosti in občini Nazarje. Ta odločba je seveda dokončna in nanjo ni pritožbe, česar se na Rečici zavedajo, vseeno pa so v petek zvečer sklicali zbor krajanov, na katerem so številnim udeležencev pojasnili svoje nasprotovanje in ugovore na to odločbo. Posebej so poudarili, da je bilo po njihovem mnenju ustavno sodišče zavedeno in da so bili v vlogi zapisani tudi podatki, ki mejijo na kaznivo dejanje, obenem pa so izrazili prepričanje, da večina šestih glasov na referendumu ni zadostna za takšno odločitev. Posebej so opozorili na dve napaki v odločbi. Prva je število udeležencev na referendumu, saj jih ni bilo 114, ampak 142, druga pa dejstvo, da Prihova ni v katastrski občini Nazarje, saj je vso zgodovino ravno obratno. V burni razpravi so izrazili tudi bojazen zaradi govoric, da bodo Prihovi sledili še v Spodnji rečici, Trnovcu in še kje, zato so izrazili trdno odločenost, da morebitne takšne poizkuse preprečijo. Zaradi vsega tega so so na koncu zbora oblikovali protestno pismo, ki so ga naslovili na ustavno sodišče, predsednika državnega zbora, varuha človekovih pravic in še na koga. Med ostalim so sprejeli še sklep, da imenujejo iniciativni odbor, ki naj bi v naslednjih letih skušal naselje Prihova vrniti nazaj v krajevno skupnost in občino Nazarje. B Jp S seje Sveta občine Šmartno ob Paki So bili premalo sitni in vztrajni? Šmartno ob Paki, 20. oktobra - V mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki so se menda zadnjič v tem sestavu sešli na sejo člani šmarškega občinskega sveta. Svoje delo so opravili po predvidenem dnevnem redu in do sedaj sprejetim več kot 370 sklepom na 38 sejah dodali še devet novih. Seja je bila sorazmerno kratka, z govoroma predsedujočega sveta Bojana Kladnika in župana Iva Rakuna ob koncu seje, v katerih sta se zahvalila svetnikom za njihovo sodelovanju pri postavljanju temeljev delovanja nove občine. Zelena luč za 63 vlog občanov Med pomembnejšimi točkami seje je bila obravnava predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote 07. Pomembna za to, ker so odločali o 63 vlogah občanov, ki so izrazili želje za poseg v prostor v ureditvenih območjih naselij Gorenje, Gavce, Paška vas, Šmartno ob Paki, Mali Vrh, Veliki Vrh, Podgora, Rečica ob Paki in Slatina ter na območju razpršene gradnje v občini Šmartno ob Paki. Gre za vloge, na katere je ustrezno republiško ministrstvo ob obravnavi prostorsko-ureditvenih aktov občine podalo pozitivno mnenje brez omejitev. Odlok so sprejeli. V razpravi je svetnik Jože Robida menil, da je sprejem tega akta narekovala dolžnost in da ljudem, ki so pripravljeni živeti v tem okolju, to tudi omogočijo. Vprašanje predsednika občinskega sveta Bojana Kladnika, ali so že pristopili k nadaljnjim aktivnosti v zvezi z vlogami občanov o dovoljenih posegih v prostor s pogojem, pa sta bila hkrati tudi poziva županu in občinski upravi, da za te vloge in nove čimprej poiščeta tudi primerne rešitve. Priznanja in nagrade Kdo bo na slavnostni seji sveta ob letošnjem občinskem prazniku, 11. novembra, prejel priznanja občine in župana, je znano. Svetniki so namreč v celoti potrdili predlog občinske komisije za priznanja in nagrade. To so: Ivan Atelšek, Jože Polak, Nogometno društvo Šmartno, Društvo upokojencev Šmartno ob Paki, posmrtno Jože Založnik, Ana Drev, Strašna Jožeta in Mija Žerjav. Njen predsednik Ivan Atelšek je povedal, da so skoraj v celoti upoštevali predloge podane na osnovi javnega razpisa. Ob tem so razpravljalci poudarili, da bi se med občani najbrž našel še kdo, ki bi si zaslužil priznanje ali nagrado, a zanj ni bilo podanega pisnega predloga. Finančni del nagrad bo v primerjavi z lanskim le- tos višji za 8-odstotkov. Če je volja, se rešitev najde Okvirni program praznovanja občinskega praznika so svetniki sicer potrdili, v razpravi pa so se zavzeli za to, daje potrebno ločiti, organizator katerih prireditev bo občina in katere bodo spremljajoče ter imena njihovih organizatorjev. Osrednje prizorišče dogajanja na veselo Martinovo soboto, 7. novembra, naj bi bilo središče občine, tako kot vsa leta doslej in ne prostor pred gasilskim domom, kot so to predvidela društva, ki so se vključila v program prireditev tega dne. Na opozorila glede težav z zaporo republiške ceste in prisotnostjo zasebne gostilne, ki obratuje v središču občine brez ustrez-ncga_ dovoljenja, pa se je Kladnik odzval z beseda-mi:"Če je volja, se tudi rešitev najde." Vrednost točke višja, povprečna gradbena cena enaka V primerjavi z letom prej, bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto v občini višja za 8-odstotkov. S tako povečano vrednostjo bodo zbrali približno 11 milijonov tolaijev ali milijon več kot letos. Pri tem je sekretarka sveta Alenka Podgoršek menila, da bodo morali v občini izračun o uporabi stavbnih zemljišč bolj prilagoditi dejanskemu stanju na terenu. Med odločitvami svetnikov je bila tudi povprečna cena stanovanjske površine in stroški komunalnega urejanja zemljišč za prihodnje leto. Ta ostaja enaka kot je bila predlani oziroma lani. Poleg tega so sprejeli še Odlok o gospodarskih javnih službah, potrdili predlog članov nove občinske volilne komisije (Anita Grm- predsednica, namestnik Janko Kopušar, tajnica Alenka Podgoršek ter članice Jožica Pire, Erika Ažman in Irma Povše) ter dali pozitivno mnenje k ustanovitvi zasebne komercialne radijske postaje v tem okolju. Pri predlogih in pobudah svetnikov je vredno omeniti vprašanje Rudija Ježovnika, ali občina res gradi le 200 m dolg pločnik od gasilskega doma v Paški vasi do odcepa za Tamšeta, Jože Robida se je zavzel, da bi občinsko vodstvo storilo vse, da bi bila republiška cesta skozi Šmartno ob Paki čim prej posodobljena, Frančiška Krbavac pa je vprašala, ali so vsi skupaj v občini res dovolj naredili glede že prej omenjenega gostinskega lokala v središču občine. Pristojni inšpektorji, na katere se obračajo občani, trdijo, da so bili premalo sitni in vztrajni. Svetniki so menili, da so storili vse, kar so pri reševanju tega vprašanja lahko. B tp Te dni prva nakazila štipendij VELENJE - Ce je šlo vse po sreči in upamo, da je šlo, potem so dijaki, ki so vloge oddali na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje in so upravičeni do štipendij iz republiških sredstev, 26. oktobra že dobili nakazane štipendije za novo šolsko leto, prav tako tudi tisti upravičenci, ki so jih predlagale osnovne šole za Zoisove štipendije, medtem ko bodo študentje morali nanje še malo počakati, nakazali naj bi jih 10. novembra. Na območju vseh šestih upravnih enot območne skupnosti Velenje so prejeli skupaj 6.556 vlog za štipendije iz republiških sredstev, 2.098 so jih podali študentje in 4.458, dijaki. Ugodno so jih rešili 3.883, medtem ko so jih morali žal, ker niso izpolnjevali kriterijev, 2.673 zavrniti. Za Zoisove štipendije so prejeli 224 predlogov iz osnovnih šol, od tega so jih odobrili 122, iz srednjih šol so prejeli 19 vlog, vse so še v postopku obravnave, iz fakultet pa 10, ki so jih odstopili v reševanje Republiškemu zavodu za zaposlovanje, kot jih obvezujejo predpisi. Zoisovi štipendisti bodo obenemz odločbo prejeli tudi pogodbo o pravicah in obveznostih, ki jih imajo kot nadarjeni dijaki in študentje, upravičenci do Zoisovih štipendij. B mkp m v cnf!^uu MARIBOR - Na četrtem srečanju so se v Mariboru zbrali ljudski pisci upokojenci iz vse Slovenije, sicer člani literarnega kluba upokojencev Slovenije Likus. Društvo deluje tri leta in ima 203 člane, pesnike in prozaiste, povprečna starost članov je 73 let, najstarejši pa jih ima že 96. LJUBLJANA Premoženje funkcionarjev je še vedno uganka in zato za javnost zelo zanimivo, ustrezen zakon o tem pravi, da premoženje funkcionarjev ni javno; kljub pobudam ga še niso uspeli spremeniti, zagovorniki sprememb pa pravijo - če je vse čisto, ni kaj skrivati. BLED - Center Brdo, Sklad za razvoj managementa, se bo z Brda pri Kranju, kjer gostuje v protokolarnih objektih, preselil na Bled, saj bodo tam v začetku novembra začeli graditi novo šolo, zanjo bodo uporabili propadajoči vili Mežakla in Nelly, naložba je vredna 8,5 milijona mark, dela pa naj bi sklenili do konca avgusta 1999. MURSKA SOBOTA -Uvoz poceni pšenice z Madžarske, iz uvoza jo Slovenija potrebuje najmanj 16.000 ton, je za uvoznike in tudi kupce donosen posel in nekateri so možnost mimo zakona že izkoristili, saj kaže, da so z dodatnim zaslužkom na ta način državo že oškodovali za najmanj 20 milijonov tolarjev. PRAGERSKO - V Pra-gerskem je začela obratovati nova tovarna opeke s povsem avtomatiziranim proizvodnim postopkom, naložba je vredna 2,5 milijarde tolarjev, sedemdeset delavcev pa bo poslej naredilo 350 ton žganih izdelkov. CELJE - Društvo generala Maistra bo mestu Celje podarilo štiri in pol metre visok bronasti spomenik slavnemu generalu, postavili naj bi ga konec novembra, v zameno pa bo občina za 3 milijone tolarjev odkupila manjšo kopijo tega spomenika. http: II www.rr-vel.si/zlsd_yel ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov območna organizacija velenje — ^^I^C^^C^V________ Casf ko je dovoljeno reci: "Na tlrevo z njimi" Smo v času, ko je dovoljeno skoraj vse. Obljubljati, lagati, zavajati, koga očrniti. Dovoljeno je celo reči, naj koga obesijo na drevo. Je pač predvolilni čas, ko veljajo drugačna pravila obnašanja. Tisto z obešanjem na drevo seveda pomeni, da lahko sliko kakšnega županskega kandidata obesijo tudi na drevo, ne le na mesta, ki so jih po občinah namenili za tako predvolilno predstavljanje kandidatov in privabljanje volilcev. Jasno je namreč, da se tudi tokrat vsi ne bodo držali sprejetih odlokov in bodo izrabili vsa mogoča mesta za plakatiranje. Ne velja še namreč pravilo, da bi kandidata, katerega "reklamni" letaki se znajdejo na nepravih mestih, izključili iz predvolilnega boja. Ce bi bilo tako, bi bilo lepakov na napačnih mestih še več. Seveda bi jih lepili strankarski nasprotniki, da bi se znebili konkurence. Sele v takem času, kot je zdaj, spoznavamo, koliko spodbudnih ljudi imamo. V marsikateri občini se na stopnicah, ki vodijo do županskega prestola, gnete zelo veliko ljudi, ki so prepričani, da bi lahko občino vodili bolje od sedanjega župana. In vsi zapored obljubljajo, da bodo rešili vse težave, kijih sedanje vodstvo ni zmoglo. Zelo zanimivo bi bilo, če bi v nekaterih sosednjih občinah res zmagali kandidati iste stranke. Če bi v Šaleški dolini zmagali kandidati liberalne de- mokracije, med Velenjem in Šoštanjem ne bi bilo sporov zaradi rente, vsaj na račun premogovnika ne. Če bi jo hoteli, bi složno nastopili proti državi. Ce pa bi v Zgornji Savinjski dolini zmagali župani ljudske stranke, obljubljajo zgledno sodelovanje med občinami. Ne bi bilo problemov na komunalnem področju in tudi radarju na Menini bi zagotovo odklenkalo. Združevanje v smislu imena stranke obljubljajo v Šaleški dolini tudi v združeni listi. Nobena od strank pa se zadnje dni ni oglasila, ko so ostali na cesti otroci s precej krajev našega širšega območja. Prometni inšpektorji so ustavili avtobuse konjiškega in letuškega prevoznika, ker da nimata vseh ustreznih dovoljenj. Tako akcijo pa so izvedli tako, da so otroke skoraj dobesedno zmetali z avtobusov. Čeprav je treba priznati, da so pripravili tudi "svoja" vozila za prevoz otrok v šolo, se ne otrokom ne staršem tak način izvajanja zakonitosti še zdaleč ne zdi primeren. Srednješolci so tako na poseben način opravili izpit iz urejanja odnosov in izvajanja zakonitosti. Imajo pa šolarji po zaslugi politikov še en adut v svojh rokah. Če se bodo v šoli pretepali, jih ne more doleteti ukor ali izključitev, največ opomin. Če se je tako izvlekel Kacin, zakaj se ne bi še oni. ■ k I 29. oktobra 1998 AKTUALNO KAK CAS 3 HITRO NAKAZOVANJE DENARJA PO SVETU Splošna in strokovna gimnazija SCV Velenje Ob enakih prostorskih zmogljivostih dvoizmenski pouk Na Splošni in strokovni gimnaziji Šolskega centra Velenje so v tem šolskem letu vpisali dijake v dva nova programa - umetniške in tehniške gimnazije. Zaradi večjega vpisa seje prostorska stiska na šoli še povečala in po besedah ravnatelja Andreja Kuz-mana se prihodnje šolsko leto (ob enakih prostorskih zmogljivosti) zanesljivo dvoizmenskemu pouku ne bodo mogli izogniti. Rešitve za zdaj znotraj Centra, v okviru katerega je - po njegovem mnenju -potrebno reševati stisko, še nimajo. Novogradnja? Tudi te možnosti ne izključujejo. Očitek, da ni prave volje za reševanje tega vprašanja, odločno zavrača. Prostorska stiska za Splošno in strokovno gimnazijo ni nekaj novega. Vleče se praktično že nekaj let, ne glede na naložbo v nadzidavo stavbe pred štirimi leti, s katero so pridobili osem učilnic in manjšo učilnico za računalništvo. Kljub temu morajo dijaki k uram fizike v stavbo C, kemije v stavbo B Šolskega centra, dve učilnici pa jim je odstopila velenjska glasbena šola. S stiskami in selitvijo na več lokacij so za zdaj dijakom v 20 oddelkih omogočili pouk v eni izmeni. "S šolskim letom 1998/99 smo odprli dva nova programa, zanju pa nismo zagotovili dodatnih prostorov. Kratkoročno smo prostorsko stisko za izvajanje pouka v eni izmeni tokrat še zagotovili, nemogoče pa jo bo reševati na enak način v prihodnjem šolskem letu. Pri enakem vpisu bomo namreč takrat imeli tri oddelke več." Kuz- Ob sedanjih prostorskih zmogljivostih se prihodnje šolsko leto dvoizmenskemu pouku ne bodo mogli izogniti. man je še povedal, da so med petimi šolami Šolskega centra edina šola z enoizmenskim poukom, in da rešitve tega vprašanja prav zaradi tega za zdaj znotraj Centra ne morejo poiskati. Zagotovo pa jo morajo reševati v okviru zavoda in ne vsaka šola zase. O ideji, da bi manjkajoče prostore našli v sosednji osnovni šoli Gustava Šiliha, ki naj bi jo zaradi zmanjšanja števila oddelkov zaprli, so razmišljali, vendar: "Za zdaj so to le govorice. Kolikor vem, delavci zavoda in starši učencev možnosti o zaprtju omenjene šole ne dopuščajo, šele pred časom so odpravili dvoizmenski pouk. Če se bo število otrok toliko zmanjšalo, da bodo morebiti imeli prostorske viške. potem bomo zagotovo navezali stike in se poskušali o tem dogovoriti." Kuzman je sicer menil, da ni najbolj poklican za izdajanje izjav o možnosti novogradnje, vendar sam ocenjuje, da prihaja v šolstvu obdobje sušnih let za naložbe na ravni države, in da ne bo posluha v širšem okolju za kaj takšnega. Apel prejšnjega direktorja Šolskega centra Velenje Petra Robide, ki jih je ob odhodu v pokoj spodbudil, naj zberejo dovolj poguma in moči tudi za novogradnjo, bo najbrž premalo. "Ce bodo za novogradnjo kakršnekoli možnosti, bomo seveda za, saj prostor zanjo med gimnazijsko in stavbo B imamo." Je občutek nekaterih staršev, da ni prave volje, pripravljenosti za rešitev prostorske stiske oziroma organizacijo pouka le v eni izmeni upravičen? "To je malo hudo rečeno, in če obstaja takšno stališče, je krivično. Ce bi bila potrebna samo volja in nekaj malenkosti poleg, potem bi se, verjemite, potrudili za organizacijo pouk le v eni izmeni. Pred mnogimi leti sem nekje zapisal, da Velenje bolj kot veliko potrebuje dobro gimnazijo. Seveda pa najbrž ni nihče za to, vključno z mano, da bi drastično posegli po omejitvi vpisa. Gimnazije se pojavljajo povsod po Sloveniji in mi bi bili edinstveni primerek, ki bi na te stvari gledali drugače. Menim, daje Velenje tako veliko, in da je gimnazija s svojim več kot 30-letnim delom v tem okolju tukaj, in daje njeno poslanstvo jasno." Ob tem je Kuzman še pripomnil, da prihajajo gimnazijci k uram pouka le dopoldan zadnjih nekaj let, in da imajo v Celju vsi drugošolci pouk tudi popoldan. Se prihodnje šolsko leto obeta dvoizmenski pouk vsem dijakom ali le nekaterim? Odgovora na zastavljeno vprašanje nam Andrej Kuzman ni povedal, saj se znotraj Šolskega centra glede tega še niso dogovorili. Gotovo je, da ne bodo organizirali popoldan le tega, kar je nujno potrebno, ampak bodo breme enakomerno porazdeli, da bi bil lahko dopoldanski pouk zaradi tega kakovostnejši. Prostorska stiska vsem dijakom ob vseh kratkoročnih rešitvah namreč ne omogoča izkoriščanja specializiranih učilnic. ■ tp Popotnica ob 40 letnici Šolskega centra Velenje: "Da bomo znali še naprej prisluhniti okolju in živeti z njim!" Šolski center Velenje, ki je "zrasel" iz leta 1958 ustanovljene Industrijske rudarske šole, letos praznuje 40-letnico obstoja. Osrednjo prireditev ob praznovanju, ki poteka že od novega leta, so pripravili prejšnji torek, ko so se dijaki, profesorji in številni gostje, predstavniki političnega in gospodarskega življenja v Dolini, zbrali v velenjski glasbeni šoli, v nadaljevanju pa so namenu predali dve novi, sodobno opremljeni predavalnici Višje strokovne šole za elektroniko. Za uvod v prireditev je v veliki dvorani glasbene šole poskrbel odličen Mešani pevski zbor vloge Centra srednjih šol, dobitnik številnih laskavih priznanj, med drugim tudi priznanja za najboljši zbor na svetu. Kot vedno, je s svojim nastopom navdušil, hkrati pa je bil to uvod v sredin celovečerni slavnostni koncert, ki ga je zbor posvetil prav obletnici Šolskega centra. S tem prireditve še niso končane; v četrtek, 5. novembra, bodo v nakupovalnem centru pri velenjski pošti predali še Intronet stičišče in tako približati Internet vsem Velenjčanom. Na osrednji prireditvi je prvi govornik, novi direktor SCV Ivan Kotnik, povedal: "40 let? Nekateri menijo, da 40 let ni neko posebno obdobje v življenju neke ustanove. Kakor za koga. Prav gotovo pa je dovolj pomembno, da se ob takem jubileju ustavimo, zajamemo sapo in za trenutek pogledamo nazaj, kjer je kaj videti, in odidemo naprej proti petdeseti obletnici. Pravzaprav segajo začetki organiziranega poklicnega šolstva v leto 1908, ko je av- lavci. V Velenju je bila za delo posebna klima, saj nas je podpiralo tako okolje kot ministrstvo...," se je Peter Robida zahvalil za pozornost v dvorani, potem pa je spregovoril še tik pred otvoritvijo novih predavalnic. Skupaj z županom Srečkom Mehom in predstavnikom Ministrstva Romanom Lavterjem je tudi prerezal otvoritveni trak in ju predal namenu. ■ Bojana Špegel Na osrednji slovesnosti so se pred kratkim upokojenemu dolgoletnemu ravnatelju ŠCV Petru Robidi iskreno zahvalili za njegovo delo in mu izročili občinsko priznanje. strijski cesar takratnemu trgu Velenje dovolil ustanoviti državno strokovno šolo. Zato lahko govorimo o kar 90-letnem obstoju poklicnega šolstva v Šaleški dolini..." Šolskemu centru je ob praznovanju zaželel: "Štiridestletnico praznujemo na pragu 21. stoletja, ko se bo treba vključiti v družbo, za katero pravimo, da bo svet znanja in vedenja. Družba, kjer bodo težko preživeli najmočnejši in najboljši, v ospredju bodo predvsem najbolj prilagodljivi. Odhajamo v čas, ko bo v aktivnem življenju za preživetje potrebno zamenjati tudi nekaj poklicev. In zato bodo take ustanove, kot je naš Šolski center Velenje -še bolj pomembne. Da bomo znali še naprej prisluhniti okolju in živeti z njim! In to naj nam bo tudi popotnica." SCV je trenutno prava Slovenija v malem. Obiskujejo ga dijaki iz 46 občin, ter študentje iz vse države. Nastal je iz potreb gospodarstva v Dolini, še vedno se prilagaja njegovim potrebam, jim sledi in oblikuje nove programe. Gospodarstvo pa je tudi tisto, ki ŠCV vseskozi močno podpira. Takšen razvoj je zagotovo tudi rezultat modrega vodstva, kar je v svojem govoru poudaril tudi Roman Lavter, sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport. Zato se je iskreno zahvalil pred kratkim upokojenemu Petru Robidi, ki je center vodil od leta 1986. Javno so se mu zahvalili za njegov prispevek k razvoju centra tudi župan Srečko Meh in predsednik občinskega sveta Drago Martinšek, ki sta mu tudi podelila občinsko priznanje, vsi prisotni pa so mu iskreno zaploskali. "Srečen sem v trenutku, ko delim z vami priznanje, ki sem ga dobil, ker ste bili tako briljantni, enkratni sode- Izdali bogat zbornik V počastitev obletnice so na šolskem centru Velenje izdali bogat, več kot 400 strani obsegajoč zbornik. V njem so zbrali misli vseh, ki so še kako povezani z življenjem in razvojem Centra, predstavili so vodilne, dali besedo gospodarstvenikom, predstavili vodstvo in profesorje ter zapisali nekaj mnenj nekdanjih in sedanjih dijakov ŠCV. Hkrati boste izvedeli vse o razvoju Centra in no-stalgično obujali spomine ob bogatem fotografskem izboru. Zbornik je oblikoval Rok Poles, odgovorni urednik je bil Ivan Kotnik, glavna urednica pa Bernarda Lenko. nHHHfflK m © Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je tudi BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu - VVESTERN UNION. Osnovno vodilo pri vključevanju v ta sistem je bila predvsem želja po dopolnjevanju storitev, ki jih nudimo in opravljamo v naši banki. Običajnemu nakazilu denarja v tujino smo tako dodali novo, kvalitetnejšo storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti, in sicer: • hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta, • naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila, • v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti. Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja, in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja. Storitev vam nudimo v naših ekspoziturah Rudarska, Mozirje, Šoštanj in Šaleška, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Kovinotehna Celje d.d. 328 milijonov SIT za rezerve Celje, 22. oktobra - Na seji skupščini mednarodnega podjetja Kovinotehna Celja so delničarji sprejeli vse ukrepe, ki jih je predlagala uprava podjetja. Med pomembnejšimi je gotovo sklep, da nerazporejen dobiček od leta 1993 vključno z lani v skupnem znesku 328 milijonov tolarjev razporedijo v rezerve. Prav tako so potrdili zaključni račun, konsolidirano bilanco in za revizorja za leto 1998 izbrali revizorsko hišo KPMG Slovenija. Na skupščini je predsednik nadzornega odbora Kovinotehne Jože Stanič predstavil delničarjem novega predsednika uprave Saša Geržina, ki je julija letos zamenjal Aleša Uca. Geržina je delničarjem zatrdil, da sanacija v Kovinotehni poteka po predvidenem programu. Sicer pa so prejšnji mesec na področju maloprodaje zaznamovali dokaj spodbudne podatke. Prodali so za 26-odstotkov več blaga kot konec avgusta in za 28-odstotkov več, kot je znašala letošnja povprečna realizacija. Daje promet v Kovinotehninih maloprodajnih enotah po vsej Sloveniji za 5-odstotkov presegel celo rekordnega iz decembra lani, pripisujejo ukrepom nove uprave in širšim komercialnim aktivnostim, predvsem na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. ■ tp Gradnja vodovoda na Paškem Kozjaku Izvajalec bo VEKO Še pred iztekom leta naj bi stekla dela na osnovni, tako imenovani drugi fazi izgradnje vodovoda po obronkih Paškega Kozjaka. Zagotovila naj bi zadostne količine vode iz Jablaniških vodnih virov, ki se bo stekala v rezervoar nad Planinskim domom na vrhu Kozjaka. Pojavnem razpisu so na MO Velenje kot najugodnejšega izvajalca izbrali velenjsko podjetje VEKO. V okviru druge faze bodo izvajalci uredili zajetje, 3 črpališča in rezervoar, kasneje pa še vode do posameznih domačij in vikendov. Predračunska vrednost investicije je 45 milijonov SIT, od tega naj bi polovico prispevala mestni proračun, ostalo pa bodo prispevki krajanov. Dela še niso stekla ravno zato, ker so se zavlekli postopki pri podpisu pogodb s posameznimi krajani. Do ponedeljka je pogodbe podpisalo 71 bodočih uporabnikov vodovoda, 6 jih je odstopilo, prav toliko pa jih je, ki si želijo pristopiti k izgradnji, a imajo finančne težave. Ti sedaj skupaj z občinskimi službami iščejo primerno rešitev. Kot nam je povedal Tone Brodnik, predstojnik sekretariata za javne gospodarske zadeve na MO Velenje, računajo, da bodo dela stekla v začetku novembra, saj naj bi še ta teden uredili vse manjkajoče zadeve. ■ bš ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov območna organizacija velenje KAJ KJE KDAJ KDO Poslanski večer Dvorana mestne občine Velenje v ponedeljek, 2. 11. 1998 ob 18. uri Poslanec Bojan Kontič z gostom: dr. Dimitar Mirčev, veleposlanik Republike Makedonije v Republiki Sloveniji 4 W ČAS POGOVORI 29. oktobra 1998 Izteka se prvo mandatno obdobje reorganizirane lokalne samouprave. Večina svetov občin je že sklenila svoje delo, kije bilo po besedah predsednikov svetov v glavnem uspešno. Povabili smo jih na pogovore. Predsednik sveta Mestne občine Velenje Drago Martinšek "Občanom smo prisluhnili" O Ste prvi predsednik sveta Mestne občine Velenje. Kako ocenjujete opravljeno štiriletno delo? DRAGO MARTINŠEK: "Delo sveta Mestne občine Velenje v obdobju od začetka leta 1995 do zdaj ocenjujem kot uspešno. Le redko je prihajalo do blokad sej sveta. Ustvarili smo ustvarjalno delovno ozračje in vzpostavili tudi dobro sodelovanje z županom in občinsko upravo. Sprejeli smo kar 76 odlokov in 196 sklepov, vse po temeljitem premisleku. Za večino tega gradiva lahko tudi rečem, da je bilo v strokovnih službah in drugih organih dobro pripravljeno. Menim, da smo s tako obsežnim delom v dovolj veliki meri vplivali na življenje in delo ljudi v našem okolju, prav tako pa smo pri odločitvah upoštevali njihove interese. Menim torej, da je Svet mestne občine Velenje dobro opravil svoje delo, še posebej, če upoštevam, da je bilo to vendarle pionirsko obdobje nove lokalne samouprave in mnoge razmejitve pristojnosti med občinami, državno upravo, županom in svetom niso bile jasno določene. O Najbrž pa vse ni bilo tako, kot ste si predstavljali, ko ste sprejeli to nalogo. DRAGO MARTINŠEK: "Svet Mestne občine Velenje je sestavljen iz svetnikov različnih strank, ki zagovarjajo različne politične strategije in programe. Ko se je Slovenija odločila za parlamentarno demokracijo, je bilo jasno tudi, da bo prioritetno na vseh nivojih pristajati na koalicije. Tako tudi v občinskem svetu. Koalicija pa seveda pomeni nenehno usklajevanje, torej ni mogoče povsem vztrajati na začrtani poti. Tu pa so seveda še različna politična trenja, na katera nisem računal. Upal sem, da bomo v Svetu Mestne občine Velenje sposobni to preseči, a žal vedno ni bilo tako. Tako so bile razprave mnogokrat prežete z ideološkimi vprašanji in osebnimi travmami nekaterih posameznikov, ki niso pokazali volje po sodelovanju in konstruktivnem delu v svetu in posameznih odborih." O Inmte v mislih kaj konkretnega, kar bi želeli, pa niste uspeli uresničiti? DRAGO MARTINŠEK: "Če bi me to vprašali pred štirinajstimi dnevi, bi natančno povedal, daje to odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Zdaj smo ga, na zadnji seji, po spletu okoliščin potrdili in menim, da je dokaj solidna osnova za nadaljnje delo na tem področju, ne glede na to, da ga bo treba prilagajati spremembam zakona o lokalni samoupravi. Drugače menim, da smo večino tistega, kar smo si zastavili uresničili. Ostaja pa problem nedoslednega uresničevanja sprejetega na kar sem opozarjal ves mandat. Sprejeli smo namreč nekaj zelo pomembnih dokumentov, neka- tere med prvimi v Sloveniji, a žal v praksi niso zaživeli tako kot bi morali. Odgovornosti za to pa seveda ne nosi Svet Mestne občine Velenje." O Eden glavnih namenov reorganizacije lokalne samouprave je bil, da bi dosegli več neposrednega sodelovanja z občani. Kako ga ocenjujete vi? DRAGO MARTINŠEK: "Menim, da je bilo dobro, saj smo obravnavali, poleg tistega kar so pripravili v strokovnih službah in kar je predlagal župan, tudi marsikaj, kar je neposredno prihajalo iz okolij. Moram pa poudariti, daje nemogoče, da bi lahko vsakdo izmed 33.000 občanov neposredno sodeloval pri odločanju. Prav zato so volitve vsake štiri leta, da lahko ljudje izberejo za svoje predstavnike tiste, za katere ocenijo, da bodo pri odločanju v občinskem svetu kar najbolj upoštevali njihova mnenja." ■ Mira Zakošek Predsednik Sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik "Ni nas treba biti sram!" Prejšnji torek so se še zadnjič v tem sestavu, če ne štejemo slavnostne seje ob občinskem prazniku prihodnji mesec, seš-li člani Sveta občine Šmartno ob Paki. Na njej je med drugim njegov predsednik Bojan Kladnik menil, da pred štirimi leti niso vedeli v kaj stopajo. Sicer pa je Kladnik takole odgovoril na nekaj naših vprašanj. O Menite torej, da ste v vašem mandatu delali dobro? Bojan Kladnik: "O tem bodo sodili drugi. Osebno pa menim, da bo čas pokazal, ali smo svoje delo dobro opravili ali ne. Poskušali smo ga po svojih najboljših močeh in si pri tem prizadevali, da bi bile sprejete odločitve življenjske, torej uporabne v prostoru, v katerem živimo. Na novo in neznano smo se odzivali po svojih najboljših močeh in ob prepuščanju dolžnosti naslednikom nas ni sram. 39 sej smo imeli, na njih pa obravnavali 400 točk. Svetu je bilo v pomoč sedem stalnih delovnih teles in nekaj občasnih komisij. Dejstvo je, da smo vse začete teme končali in nobenega dela pustili nedorečenega, razen tistih zadev, ki jih ni bilo moč končati iz objektivnih razlogov. V času našega mandata se je spreminjala tudi lokalna samouprava, zakon o njej, kar nam je povzročilo še dodatne težave." O Če bi bili malo samokritični, kaj ste naredili in kaj ne, pa Bojan Kladnik: "Menimo, da smo zgradili temelje, na katerih bodo lahko naši nasledniki gradili razvoj občine. " bi morali? Bojan Kladnik:" Med pomembnejšimi opravljenimi naloge so sprejem aktov, odlokov potrebnih za delovanje občine, določitev občinskega praznika in občinskih simbolov, sprejeli smo prostorsko-ureditvene akte, ki so zelo pomembni za razvoj občine, delitveno bilanco z bivšo občino Velenje. Nismo pa v prostorsko-ureditvenih aktih uspeli določiti prostora za razvoj obrti in podjetništva (naš predlog so namreč državne ustanove zavrnile). Na pol poti smo ostali v dogovorih s Kmetijstvo zadrugo Šaleška dolina glede lastništva objektov, nedokončana zgodba pa je tudi stara šola v središču Šmartnega ob Paki. O njej smo na sejah veliko govorili, vendar Svet ni imel pristojnosti, s katerimi bi lahko to vprašanje rešil v zadovoljstvo občanov. Če me že sprašujete, samokritično ocenjujem, da smo opravili precej dela. Bi ga pa morda lahko v drugačnih pogojih opravili še več." O Ste pri odločitvah upoštevali voljo ljudi oziroma je vez med Svetom in njimi sploh obstajala? Bojan Kladnik:"Močnejša vez imata z njimi župan in občinska uprava kot Svet. Seveda pa s tem mislim, da vezi med Svetom in občani ni bilo. Odražala seje predvsem pri delu delovnih teles Sveta, nekaj se jih je obrnilo na svetnike iz svojega okolja, mnogo jih je našlo pot tudi do mene. Prav tako smo na sejah obravnavali vse prispele njihove pisne vloge. Vse seje so bile javne, kar pa občani niso izrabili V takšni meri kot smo mi želeli oziroma kot bi lahko. Čeprav je prvi Svet v novi občini oral ledino, menimo, da smo zgradili temelje, na katerih bodo naši nasledniki lahko gradili razvoj občine. Nalog za dokazovanje bo obilo. Z medsebojnim spoštovanjem, strpnostjo in skupnimi hotenji, sem prepričam, tudi cilji ne bodo neuresničljivi." ■ tp Šoštanjski svet sklenjuje štiriletni mandat Novembra pospravljanje Ena seja je še predvidena, pravi predsednik Sveta občine Šoštanj Anton Skornšek. Najbrž bo v teh dneh, saj je, kot pravi, preden počistijo za seboj, treba sprejeti še nekaj pomembnih odločitev, da bo lahko življenje v občini, tisto, ki je odvisno od sklepov sveta, teklo naprej tudi v času, ko bo Šoštanj dobival nov svet. V njem bo najbrž nekaj starih, a nikoli se ne ve. Predsednik sveta samokritično ugotavlja, da vsega, kar so načrtovali, niso speljali, veliko odlokov, sklepov pa je obležalo tudi v predalih in niso nikoli zaživeli. Nekateri tudi zato, ker v občinski upravi ni bilo zaposlenih dovolj ljudi, pravi. O Vaš pogled na štiriletno obdobje občinskega sveta nas zanima. ANTON SKORNŠEK: "Mnogo tistega, kar je zastavil moj predhodnik Franc Pečov-nik, prvi predsednik Sveta občine Šoštanj, je neuresničenega. Naš svet je bil ves čas, kar je deloval, skoraj gol in bos, saj je delal brez znanja s pravnega področja. Za tajnika sveta ali vsaj pravnika v občinski upravi, si je prizadeval že prejšnji predsednik, potem tudi mi, a neuspešno. Zato smo se velikokrat lovili, za kolikor toliko verodostojno delo pa smo iskali pomoč zunaj. Kljub temu je svet tiste predloge in sklepe, ki so bili nujni, sprejel, da je lahko občina nemoteno uresničevala tisto, za kar je zadolžena. Tam, kjer je prihajalo do politične konfrontacije moči med svetom in županom, pa so se lomila kopija, ki so prinesla bolj malo dobrega." O Svet je ob koncu mandata le dosegel vsaj eno pomembno zmago - objavo sprememb in dopolnitev statuta, s čimer ste se ukvarjali precej časa. ANTON SKORNŠEK: "Zdaj smo tam, kjer smo bili pred ustanovitvijo sveta, ko so bile krajevne skupnosti v Šoštanju pravne osebe. Štiriletni mandat je minil, da smo prišli tja, kjer smo že bili. A je bilo to nujno, ni pa še končano. Kajti župan Šoštanja se je preden so bile spremembe sploh objavljene, nanje že pritožil na ustavno sodišče. Menim pa, da neutemeljeno, in da bo statut ostal veljaven." % Svetniki, tisti, ki ste v svetu iz vrst strank, ste za svoje delo in odločitve zavezani stranki. Koliko pa ste sodelovali z volivci, občani? ANTON SKORNŠEK: "Krog sodelovanja stranke z volivci je precej ozek. Pri nas, v SKD, imamo 15-članski izvršilni odbor, pokrivamo vsa področja in poznamo probleme in želje volivcev. Naši svetniki v svetu te interese tudi zastopajo. Se pa interesi posameznih strank, to je treba naglasiti, v svetu velikokrat pokrivajo." Predsednik Sveta občine Šoštanj Anton Skornšek za začetek novembra napoveduje še eno sejo. % Občina Šoštanj je letos praznovala brez priznanj in nagrad, kijih podeljuje svet občine. Mnogi so bili presenečeni. Kako je lahko do tega prišlo? ANTON SKORNŠEK: "Na seji, kjer naj bi se o priznanjih odločalo, nisem bil prisoten zaradi bolezni. Smo pa že sredi poletja sprejeli vse potrebne sklepe, komisija je opravila, kar je bilo treba, vendar pa do seje komisije, ki bi pripravila predloge za glasovanje v svetu ni prišlo zaradi nesklepčnosti. Tako svet sploh ni mogel sprejeti predloga, da se priznanja podelijo." ■ Milena Krstič • Planine Predsednik občinskega sveta Mozirje: "Sveti so edina protiutež županom m upravam n Mozirski občinski svet je edini med dosedanjimi petimi na področju bivše skupne občine Moziije, kije bil izvoljen po proporcionalnem sistemu. Šteje 19 članov, ki brez zadrege gledajo na minula štiri leta. "Zelo dobro in enotno smo delovali, strankarskih zapletov ni bilo, naše delo je temeljilo na demokratičnosti in predvsem strokovnosti, ki jo je zagotavljala sestava sveta. Prepričan sem, da smo pri odločitvah večinoma ubrali pravo pot, kot je dejstvo, da smo svetniki z rečiške in mozirske krajevne skupnosti vedno našli skupni jezik. Dokaz zato je odločitev o gradnji popolne osnovne šole na Rečici, ki je največja v minulih desetletjih in smo jo sprejeli soglasno. Dejstvo je, da bi Rečica z okolico brez šole intelektualno in še kako drugače nazadovala. Za šolo smo na Rečici izglasovali samoprispevek, kar tudi štejem med uspehe, uresničili pa smo še več ostalih manjših, vendar za krajane zelo pomembnih nalog," je za začetek povedal predsednik mozirskega občinskega sveta dr. Anton Jezernik. Jasno seveda je, da so ob vsej obilici nalog, želja in potreb ostale tudi neuresničene. Dr. Anton Jezernik: "Res je, tudi o tem se da kaj povedati. Osebno mislim, da smo zatajili Dr. Anton Jezernik: "Dobro smo delali" pri zagotavljanju prostorskih možnosti za individualno gradnjo, težave s tem imajo tudi obrtniki in podjetniki, nekaj korakov na tem področju smo sicer naredili, vendar premalo, to pa bo tudi ena pomembnih nalog bodočega sveta in župana. Velika hiba večine občin, torej tudi naše je, da nimamo celovitega razvojnega načrta, ki bi bil podlaga za hitrejši razvoj in gospodarsko rast, nekdanji ohlapni načrti so seveda povsem neustrezni. Tu smo bili res prekratki." Predsednik meni, da so bili s krajani dobro povezani, prav tako s svetoma obeh krajevnih skupnosti, na ta način pa so zaznavali probleme, jih opredeljevali in skušali odpravljati. "Čisto neposredno vez s krajani smo imeli seveda preko različnih gradbenih odborov, pa tudi s pomočjo takšnih ali drugačnih sestankov. Osebno menim, da bi morali občasno sklicevati zbore krajanov, na katerih bi skupaj z občinskimi svetniki zaznali utrip, se pogovorili o željah in težavah in tako dobili dobrodošel napotek za boljše delo in hitrejše reševanje problemov." Glede delovanja občinskih svetov se obetajo spremembe, ki pa jih dr. Anton Jezernik ne odobrava: "Občinski sveti do pametna ustanova, saj so edina protiutež velikim pooblastilom županov in občinskih uprav. Seveda je povsem res, da ni težav v medsebojnih odnosih in usklajevanju stališč, če vlada obojestranska dobra volja in pripravljenost na sodelovanje. Če prevlada razum, težav ni, sicer nastanejo veliki problemi, kijih pri nas na srečo ni bilo. Osebno menim, da imajo župani že sedaj prevelika pooblastila in ne bo dobro, če bodo poslej tudi predsedniki občinskih svetov. Sam ne vidim razlogov, da bi se to zgodilo," pravi predsednik mozirskega občinskega sveta dr. Anton Jezernik. Ujp Tiskovna konferenca Liberalne demokracije Slovenije (LDS) "Ponujamo energijo, znanje in ljudi" V petek so Liberalna demokracija Slovenije, Mestni odbor Velenje ter občinska odbora Šoštanj in Šmartno ob Paki pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili županske kandidate za lokalne volitve ter osnovne usmeritve predvolilne kampanje stranke. Drago Martinšek, predsednik odbora stranke, je povedal, da gredo na lokalnih volitvah na "polno in na zmago", zato so v vseh treh občinah pripravili polne liste in predlagali svoje kandidate za župane. Kandidat LDS za velenjskega župana je Jože Kavtičnik, že tretji mandat'ravnatelj na Osnovni šoli Šalek, med drugim tudi predsednik Športne zveze Velenje. V predstavitvi je poudaril, daje v letih, ko zna združiti energijo, znanje in izkušnje. "Zavedam se, da obljubiti pomeni tudi izpolniti. Ker je Velenje mlado mesto, se bom posebej potrudil, da bi mladi, šolani ljudje, prihajali nazaj v Dolino, zato bom podpiral programe prestrukturiranja gospodarstva, privatno iniciativo ter projekte, ki bodo občini prinesli več denarja iz državne blagajne." Prepričan je, da so občina ljudje, zato bo, če bo izvoljen, okoli sebe zbral ljudi, ki znajo in hočejo delati. 'Ver- jamem v ljudi in verjamem vase," je še zatrdil. Po mnenju stranke ima velike možnosti za zmago, če ne v prvem pa v drugem krogu volitev. V Šoštanju je kandidat za župana ekonomist Milan Kopušar, sedaj svetnik v tej občini, ki je na Komunalnem podjetju Velenje zaposlen kot vodja premoženjsko pravnih zadev. Ker živi v Gaberkah, dobro pozna težave ljudi, ki živijo na podeželju, izenačitev pogojev podeželja z mestom paje ena od poglavitnih točk njegovega programa. Poskušal jih bo odpraviti z gradnjo komunalne infrastrukture. "Sedanja šoštanjska oblast se premalo ukvarja z resničnimi problemi. Če bom župan, bo moj program slonel na zdravih temeljih, v Šoštanju pa se ne bomo več ukvarjali le sami s seboj in travmami iz preteklosti. Moj namen je, da ustvarim možnosti, da mladi ostanejo in delajo doma ter z znanjem poskrbijo za zagon mesta." Prednost Kopušarja pred drugimi kandidati za šo-štanjskega župana vidi predvsem v svoji mladosti. V Šmartnem ob Paki je kandidat za župana Jože Robida (podpira ga tudi ZLDS), zdravnik kirurg, predstojnik Kandidati LDS za župane so Jože Kavtičnik v Velenju, Milan Kopušar v Šoštanju in Jože Robida v Šmartnem ob Paki. otroškega oddelka kirurških strok v celjski bolnišnici, kjer je tudi pomočnik direktorja. "Pred štirimi leti sem za župana kandidiral še s strahom, tokrat pa sem samozavesten, saj imam dobro izdelano vizijo dela v tej majhni občini, ki lahko postane zaščitni znak najmanjše enote v lokalni samoupravi. Zavzemal se bom za ureditev tržnega prostora, industrijske cone ter prostora za gradnjo stanovanj. Prepričan sem, da si Šmarčani zaslužijo izpostavo Upravne enote, ki jim jo obljubljam kmalu po izvolitvi." Ker je bil tudi občinski svetnik, pravi, daje njegova vizija razvoja občine beg od seda- nje, ki ji je dostikrat vladala "vaška preproščina". Delo župana bi opravljal neprofesionalno, zato bi okoli sebe zbral sposobne ljudi. Drago Martinšek je še pojasnil, da je program stranke naslonjen na centralnega, vendar do podrobnosti izdelan za vsako občino posebej. LDS bo na volitvah ponudila energijo, znanje in ljudi - na listi za velenjski občinski svet je tako 33 kandidatov, njihova povprečna starost je 39 let, kar 16 pa jih ima visokošolsko ali še višjo izobrazbo. Med njimi so kar trije ravnatelji osnovnih šol. Nosilec liste je Drago Martinšek, sledijo Jože Kavtičnik, Marko Vučina, Peter Kovač, Marjan Gaberšek... ■ Bojana Špegel Priprave Slovenskih krščanskih demokratov na volitve 98 Čas za ljudi Šalek, 22. oktobra - V prostorih gasilskega doma Šalek v Mestni občini Velenje je potekalo delovno srečanje predsednikov občinskih odborov, odborov Koroške, Savinjsko-šaleške regije, kandidatov za župane in predsednikov volilnih štabov iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov. Med drugim so se ga udeležili poslanec v DZ in član centralnega volilnega štaba stranke Janez Prapar, Milena Munda iz Maribora ter glavna tajnica stranke Hilda Tovšak. Slednja je menila, daje predvolilno razpoloženje na splošno skorajda boljše kot pred štirimi leti, da imajo svoje kandidate za župane in polne liste kandidatov za svetnike v vseh 192 občinah po Sloveniji (od tega jih bo več kot 100 kandidiralo samostojno, preostali v koaliciji s SLS in SDS). Za stranko samo - po besedah Tovšakove - pomenijo letošnje lokalne volitve prelomnico, saj bo po njih znano, ali stranka doživlja ponovno rast ali se nezanimanje zanjo nadaljuje. SKD pričakuje boljše volilne rezultate kot na prejšnjih lokalnih volitvah ali vsaj na ravni iz leta 1994. Dosegli pa naj bi jih predvsem na osnovi osebnih stikov članov volilnih štabov in kandidatov z volivci na terenu. Hilda Tovšak je še povedala, da pričakujejo v vseh občinskih svetih svoje kandidate. V tem trenutku o vstopu v vlado ne razmišljajo, tudi združevanje z SLS ni možno vse do takrat, ko bo slednja v vladi. Dolgoročne usmeritve SKD-ja pa so, da po najkrajši poti pride do združitve z Slovensko ljudsko stranko. In katere kandidate SKD-ja v Koroški in Savinjsko-šaleški regiji so predstavili tokrat? V občini Ravne - Prevalje Alojz Pori, v Mežiški bo kandidat sedanji župan Janez Prapar, v Braslovčah Vlado Marolt, v Žalcu Milan Dobnik, v Taboru Vida Slakan, na Polzeli Stanko Novak, v Dravogradu imajo skupnega kandidata z SDS, to je Ferdo Gna-muš, na listi Za Prevalje je ime Matica Tasiča, ki ga kot kandidata za župana v občini Prevalje podpirajo SLS, SKD in SDS, za občino Slovenj Gradcu na srečanju še niso povedali imena, najpogosteje pa so omenjali Petra Vravnika, skupen kandidat SDS in SKD v občini Nazaije naj bi bil Ivan Krefl, v Mislinji Ivan Čas, ki naj bi ga podprla tudi SLS, v Mestni občini Velenje paje skupen kandidat SKD, SLS in SDS Tone de Costa. Ta je med drugim povedal, da so časi, ko so bili župani le cestarji in vodovo-daiji minili in daje sedaj potrebno ponuditi ljudem tudi nekaj, kar bo prispevalo k večji kakovosti življenja oziroma pripomoglo k reševanju osnovnih vprašanj, kot so brezposelnost, ustvarjanje možnosti za boljše življenje mladih družin in podobno. mtP Za linearno rast pokojnin Šmartno ob Paki, 26. oktobra - V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je tamkajšnja koalicija pomladnih strank SDS, SKD in SLS pripravila okroglo mizo o pokojninski reformi. O tej temi so spregovorili in odgovaijali na vprašanja udeležencev predsednica parlamentarne komisije za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje dr. Ana Kragelj - Zbačnik, članica parlamentarnega odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko dr. Bojana Kos in poslanec ter župan občine Luče Mirko Zamernik. Predstavniki strank koalicije so razpravi med drugim naglasili, da gre ob reformi za vrsto celovitih vprašanj, še posebej pa opozorili na to, da bi morala biti rast pokojnin linearna, in da bi se razkorak med najnižjo in najvišjo pokojnino moral precej zmanjšati. Ob koncu okrogle mize so predstavili tudi svojega kandidata za župana in listo svetnikov za letošnje lokalne volitve. Njihov kandidat je sedanji župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun, za 10 mest v občinskem svetu pa se bodo potegovali po štirje kandidati iz strank SDS in SKD ter dva kandidata iz SLS. mtp Neodvisni kandidat za župana Alojz Podgoršek ŠMARTNO OB PAKI - V začetku tedna je pri občinski volilni komisiji vložil kandidaturo za župana občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Kandidira kot neodvisni kandidat, njegovo kandidaturo je z več kot 50 podpisi podprla skupina občanov. Hkrati je občinski volilni komisiji predložil tudi nepopolno listo neodvisnih kandidatov za člane sveta občine. Na listi je pet imen, manjka pa ime kandidata za svetnika v tretji volilni enoti (Rečica ob Paki, Podgora). ■ tp Dr. Jože Robida predsednik Celje, 23. oktobra - Na predvolilni konvenciji občinskih odborov LDS v celjski regiji so predstavili strankine županske kandidate na Celjskem. Med drugim pa so sprejeli tudi sklep o združenju občinskih odborov LDS-a v Pokrajinski odbor zahodne Štajerske. Vanj je združenih 31odborov, za predsednika pa so izvolili dr. Jožeta Robida iz Šmartnega ob Paki. V kratkem naj bi znotraj pokrajinskega odbora začela delovati tudi liga županov in podjetniški forum. ■ tp Tinauerjeva z listo Za obnovo in razvoj občine ŠOŠTANJ, 21. oktober - Cvetka Tinauer, magistra pravnih ved in podjetnica iz Šoštanja, je prejšnji teden, v sredo, občinski volilni komisiji predložila svojo kandidaturo za županjo občine. Kandidira kot neodvisna kandidatka na osnovi zbranih podpisov volivcev. Obenem je občinski volilni komisiji predložila tudi polno listo za volitve članov sveta občine z 20 kandidati, nosilka neodvisne liste z naslovom Za obnovo in razvoj občine Šoštanj, bo Tinauetjeva. Kaj bo naredila že naslednji dan, če bo izvoljena? "Veijetno ste opazili, da samo malo manjka, da se dokončno potopi cesta, ki povezuje Šoštanj in Gaberke. Zato bom od države zahtevala, da z nasipom zaščiti celotno območje. Nasip, ki ščiti mesto Šoštanj pri ribiški koči, se mora podaljšati ob celotnem jezeru preko Gaberk, vse do meje z občino Velenje," sporoča. ■ mkp Volilna konvencija Zelenih Šoštanja V nedeljo, 25.10., so imeli Zeleni Šoštanja volilno konvencijo, na kateri so določili kandidate za listo in nosilca liste, s katero bodo Zeleni šli na bližnje lokalne volitve. Zeleni bodo poleg programa svojo kampanjo uprli na listo dvajsetih kandidatov iz dveh delov občine, ki zastopajo različne strukture prebivalcev. Prvi na listi, torej nosilec, je Peter Rezman. Na konvenciji so Zeleni Šoštanja sprejeli izjavo, s katero se ograjujejo od aktualnih prepirov v vodstvu svoje stranke in poudaija-jo, da so samostojna politična organizacija in ne podpirajo na "Tomšetove", ne "Jazbinškove" frakcije, saj zadnji dogodki po nepotrebnem utrujajo stranko, ki ima pri izpolnjevanju svojega programa veliko koristnejše delo. ■ Konvencija SLS ŠOŠTANJ, 22. oktobra - Na volilni konvenciji Slovenke ljudske stranke Šoštanj so prejšnji četrtek uresničili tisto, kar so napovedali že prej - za župana bodo kandidirali Marjana Jakoba, direktorja Šaleške kmetijske zadruge, imeli bodo svojo listo za volitve občinskega sveta, nosilec bo tudi Marjan Jakob, za volitve članov svetov v krajevnih skupnosti pa bodo tudi predlagali svoje kandidate. Velik shod in prijetno druženje članov in simpatizerjev stranke, kjer bodo predstavili svoje kandidate za lokalne volitve, pa pripravljajo v petek, 13. novembra, ob 15. uri, ko bo spet oživela gostilna Pri Basistu. Takrat se jim bo pridružil tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. M mkp Z volilne konvencije SLS v Šoštanju. DeSUS s svojo listo Velenjski območni odbor Demokratične stranke upokojencev naje svoji seji, 21. oktobra potrdil polno listo kandidatov (na njej je 33 kandidatov) za svetnike Mestne občine Velenje. Pri določanju liste so skušali zajeti vse krajevne skupnosti in Mestne četrti. Glede na to, da sestavljajo upokojenci že četrtino volilnega telesa, menijo , da je prav, da tudi aktivno sodelujejo pri odločanju o življenju v občini. In kaj hočejo doseči? Večjo skrb za ostarele (povečanje zmogljivosti domskega varstva, pomoč na domu), hitrejši gospodarski razvoj in večjo možnost zaposlovanja, državo solidarnosti brez revščine, zagotovljene pravice upokojencem in invalidom, možnosti zdravljenja brez omejitev, enake možnosti za šolanje, demokracijo brez žaljivk. Ponujajo modrost, znanje in strpnost. ■ 6 NAS CAS BHHHIIMi ■mir' NASI KRAJI IN LJUDJE SiSiSSSg mgmmgBM _ 29. oktobra 1998 Gre za pravico in gre za princip - kje je zemlja? Stefkin boj za košček zemlje Vse skupaj izgleda precej ironično. V državi, kjer ljudje dobivajo nazaj tisto, kar jim je bilo nekoč odvzeto, ko zaradi tega prihajajo tudi iz tujine pa niti slovensko ne znajo, in ko so med njimi tudi taki, ki svojih prednikov sploh poznali niso, danes pa so na njih račun bogati, se zdi boj Štefke Vuga iz Šoštanja za košček zemlje skoraj smešen. Pa ni. Štefki gre za pravico in gre za princip. Naj obnovimo njeno zgodbo. Gre za natanko 355 kvadratnih metrov velik kos zemlje, ki ga ni. Preprosto je izginil kot kaže leta 1959. Štefka pa gaje iskala in ga še išče. S pomočjo izvedencev, sodišča ... Najbrž je za ta kos zemlje zapravila že veliko več denarja kot je vreden. Za celovito ponazoritev je treba v preteklost. Zemljišče je več kot 50 let uporabljala družina Vugove (Škodniki), kupila sta ga njena starša od prejšnjih lastnikov, šlo pa je iz roda v rod, Štefka Vuga: "Zakaj se mi kratijo pravice?" brez meritev pri geometru. Kupna pogodba je bila narejena 24. aprila leta 1931 med prodajalcem Antonom in Ano Tamše in kupcema Francem in Jožefo Škodnik, Štefkinima staršema. Leta 1945 so Stefkinega očeta Franca Škodnika iz Družmir-ja obsodili na polovično zaplem- bo premoženja. V zaplembo pa ni bilo všteta parcela v Lokovici, ker je bila ta - šlo je za sadov-njak - vpisana brez parcelne številke in površine, v naravi pa je bil tam od leta 1931 vinograd. Leto kasneje je sodišče sklep o zaplembi v celoti razveljavilo, v zgodovinskem arhivu v Celju pa so to zemljišče od leta 1950 vodili kot zaplenjeno posest, ki si jo je hotel, po besedah Vugove, polastiti sosed J.P., starejši, brez vednosti sodišča. Prva sprememba na teh parcelah je bila opravljena leta 1959, ko so spreminjali kulturo zemljišč. Geometer, ki je opravil to delo, naj bi, ne da bi sam vedel, že takrat dobil iz Katastrskega urada v Šoštanju, nepravilne in ne- Krajevna skupnost Topolšica Zadovoljni? Eni bolj, drugi malo manj. Naš glavni cilj pred nekaj leti je bila sanacija kurišč. To nam je v celoti uspelo. Prav tako smo ukinili interno čistilno napravo, ki je krepko onesnaževala naše okolja, posodobili smo nekaj cest, morda ne povsod tam, kjer smo načrtovali, pa vendarle. Lahko se pohvalimo, da smo dokaj dobro uredili oskrbo z zdravo pitno vodo povsod v KS, razen v naselju Lajše." UTp V krajevni skupnosti Topolšica ob izteku meseca oktobra ugotavljajo, da so bili njihovi letošnji načrti dokaj stvarni. Načrtovano posodobitev ceste v Strmini v dolžni 800 do 1000 metrov so končali v teh dneh, prav tako so poskrbeli za lepšo cesto v Utinek v Lajšah v dolžni 300 metrov. Poleg omenjenega so pozornost namenili še uresničevanju projekta urejanja kanalizacija, ki je sicer naložba občine Šoštanj. Ker pa je za kraj nujno potrebna, so se vključili pri tem po svojih močeh. Predsednik krajevne službe Topolšica Viki Drev upa, da bodo v ta projekt lahko vključili še tamkajšnjo bolnišnico in zdravilišče. Tudi prizadevanja za izgradnjo vodovoda za Lajše in del Raven niso zanemarljiva. V teh dneh zaključujejo dela pri izgradnji zbiralnika v Ravnah in primarnega oziroma magistralnega cevovoda v naselju Lajše, kjer so se lotili tudi že izgradnje sekundarnih priključkov. V Lajšah bodo s to naložbo zagotavljali, po načrtih, boljšo oskrbo s kakovostnejšo pitno vodo od 50 do 60 gospodinjstev, v prvi fazi pa tudi 10 gospodinjstev v KS Ravne. Za zdaj zahtevno naložbo za izgradnjo vodovodnega omrežja financira občina Šoštanj, več denarja pa zanjo dobijo iz naslova razširjene reprodukcije. Stroške izgradnje sekundarnih priključkov bodo plačali krajani sami. Denar za ceste so pridobili iz letošnjega proračuna v višini 11 milijonov, kolikor je pač občina Šoštanj za te namene predvidela. Najpomembnejši denarni vir za izgradnjo kanalizacije pa je poleg občinskega proračuna taksa za obremenjevanje voda. Zbirajo jo na Komunalnem podjetju Velenje, plačilo pa je odobrilo republiško ministrstvo za okolje in prostor. Viki Drev ocenjuje, da morajo v KS še kar nekaj postoriti."Velikih načrtov vsemu navkljub nismo delali. Potreb pri nadaljnjem posodabljanju oziroma izgradnji cest je še nekaj, prav tako glede oskrbe gospodinjstev s pitno vodo, kamor uvrščam predvsem obnovo vodovoda v naselju Lom. Kot veste, so tudi v krajevnih skupnosti volitve in od novega sestava krajevne službe bo odvisno, kje in kako bodo določene aktivnosti zastavili". Na naše vprašanje, ali ob koncu mandata ocenjuje, da so postorili glavnino načrtovanih potreb krajanov, in da so ti lahko zadovoljni?, je Drev odgovoril: "Sam sem z opravljenim delom, pridobitvami zadovoljen in upam, da so tudi krajani. Seveda nekateri bolj, Za tole gre, to je tisti "trikotnik popolne podatke, v katerih pa že omenjenih kvadratnih metrov Škodnikove zemlje ni bilo. Štefka, ki je pregledovala, tudi v arhivih, je ugotovila, daje do napake, ki se vleče še danes, prišlo že leta 1875, ko je takratni geometer Sykora v seštevku v knjigi obračunavaj izpustil parcelo številka 586 (sadovnjak), lastništvo v naravi pa je ostalo nespremenjeno. Za to napako se je vedelo, vendar ni bila odpravljena. Leta 1880 je Gašper Tamše to zemljo (cel vložek 8) prodal Gregorju Tani.šetu. šlo je za hrib z vinogradom v Lokovici, v okviru od nekdaj obstoječih meja (parcel številk 584,585 in 586). To je uradna listina, ki je tudi v zemljiški knjigi tukajšnjega sodišča. Prva sprememba v naravi (prej za ta primanjkljaj ni nihče vedel) na Štefkinem zemljišču je bila opravljena leta 1977, ko je soseda prodajala svojo zemljo. "Geometer je tistikrat kot meja- ša na postopek povabil tudi mojega takrat 83-letnega očeta, ne pa tudi mene, ki sem bila dejansko mejašica. Povabljena pa je bila druga mejašica. Oče zapisnika ni podpisal, saj ni bil lastnik južnega dela parcele, ki je bila predmet meritve, ni pa ga podpisala tudi druga mejašica. Ta zapisnik, v mojo škodo, je bil kasneje vseeno napisan, na njem pa celo podpis očeta, ki se je pozneje izkazal za ponarejenega. To je ugotovil tudi grafolog," pravi Štefka Vuga danes. V zemljiški knjigi pa je vse še tako kot je bilo leta 1880, nobena sprememba, tudi ta iz leta 1977 ni vpisana. Štefka Vuga svoj prav dokazuje z nekaj centimetri debelo dokumentacijo, v kateri so sklepi, fotokopije teh in onih načrtov, izvedenskih mnenj ... A doslej še ni naletela na tistega, ki bi bil njeno krivico pripravljen razumeti. Svoj košček zemlje je sama iskala tudi po arhivih v Gradcu, kjer je preverjala stanje za celo stoletje in več nazaj. Na tej podlagi je pred leti, ko je bila v tej isti zadevi na Geodetski upravi v Velenju, v katastrski načrt, kot pravi, kar sama vrisala mejo, tako kot bi morala potekati. Gre za znamenite trikotnike, s katerimi Štefka dokazuje, kje ji je bila storjena krivica. Zakaj soji to dovolili, je vprašanje, ker se v tak dokument nima kaj risati. In te črtice so v njem še danes. Bile so podlaga za sklep sodišča leta 1991, češ da gre zgolj za 120 kvadratnih metrov zemlje in ne za 355 kvadratnih metrov. To pa je premalo, da bi Štefka imela kakršno koli možnost obnove postopka oziroma revizije. "Bila sem izigrana," pravi Vugova, "in to je sodišče vedelo". Skratka, v zvezi s to zemljo je Štefka Vuga iskala pravico tudi na sodišču. Neuspešno. Do nas pa je v tej zadevi prispelo novo izvedensko mnenje, podpisano je bilo maja letos, izdelal pa ga je Božo Demšar, dipl. inž., sodni izvedenec geodetske stroke, ki je pregledal vso dokumentacijo od leta 1825 naprej in podal svoje mnenje glede sprememb meja. Zadeva je za tistega, ki se na geodezijo ne spozna kaj dosti, precej zapletena, vseeno je zgovoren zaključek, do katerega se je dokopal in ga tudi zabeležil. Takole je zapisal: "Glede sodne odločitve ne dajem mnenja, je pa očitno, daje odločitev sodišča temeljila na izmerah meja, ki niso bile pravno verodostojne, predvsem pa je neveljaven za ureditev meja zapisnik o ugotovitvi meje leta 1977 ter mnenja izvedenca na istih osnovah, torej strokovnih mnenj, ki so temeljile na ne verodostojnih podatkih in so zato strokovno napačne. V določeni meri pa so tudi nadaljnje odločitve sodišč v tej zadevi temeljile na istih, nepravilnih strokovnih mnenjih." Konec citata. In kaj še ostane majhnim? Mogoče nov sodni postopek, do katerega bi lahko prišlo tudi tako, da bi Štefko Vuga kdo od tistih, ki so te zadeve "strokovno" pripravljali, tožil. To bi Štefka Vuga rada, ker morda za obnovo postopka druge poti sploh ni. In kaj bi lahko ostalo velikim? Morda bi bila dovolj že taka malenkost, kot je ponovna izmera na osnovi "pravega" katastrskega načrta, ki je v Zemljiški knjigi. ■ Milena Krstič - Planine Foto:vos S* gorenj eKopalnice - Nov program kopalnic Gorenje že lahko naročite v prenovljenem Prodajnem studiu na Primorski 6 b v Šoštanju - Za vse nakupe do konca novembra priznavamo 10 % dodatnega popusta - Plačilo na več obrokov - Odprto vsak dan od 8.00 do 16.00 ure, soboto od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 063/40 22 400 gorenje Keramika - V naši industrijski prodajalni v vasi Gorenje imamo na zalogi še nekaj vzorcev keramičnih ploščic iz izvoznega programa, znižanih do 50 % - Odprto vsak dan od 7.30 do 15.00 ure, sredo od 7.30 do 18.00 ure in v soboto od 7.30 do 12.00 ure Telefon: 063/40 23 270 29. oktobra 1998 _ OBJAVE OD TU IN TAM 063/ kupi mi avto! i.. . • ___: r- a w/-*> kupi mi SAXO Kupite ljubljeni osebi avto. Podarite nekaj, kar bo pospešita srčni utrip in zapeljalo usta v nasmeh. Ob tem pa b mirno spali, saj boste vedeli, da se po sv< življenjskih poteh vozi udobno rn varno. Lepo je dobiti darilo in lepo je dati darilo. Zato novi Citroen SAXO. b nakupu novega SAXO-ja - Vam za Vašo varnost podarimo 4 zimske gume MICMeUN ALU platišča že za 1.329.000 SIT Količina je omejena Kar 13 učencev na državno tekmovanje VELENJE, 19. oktobra -13. področnega tekmovanja iz logike (potekalo je na osnovni šoli Gorica v Velenju) je sodelovalo 76 učencev iz 11 osnovnih šol celjske regije. Kar 16 med njimi je prijelo priznanja, 13 pa se jih je uvrstilo na državno tovrstno tekmovanje. Učenci osnovnih šol iz mest Velenje in Šoštanj so bili več kot odlični. Med tekmovalci 5. razredov bodo na državnem tekmovanju nastopili Renata Bejič (Šalek), Teo Čamer (Antona Aškerca) in Anja Kirn (Livada), vsi Velenje. Pascal Vehovec (Livada), Andreja Zupančič (Gustava Šiliha, obe Velenje) ter Nuša Peperko (OŠ Franja Malgaja Šentjur) so bili najboljši šestošolci, Ambrož Kvartič (Livada), Domen Strupeh (Antona Aškerca - oba Velenje) ter Erna Tamše (Karla Destovnika Kajuha Šoštanj) pa pri sedmošolcih. V konkurenci osmošolcev bodo na državnem tekmovanju iz logike nastopili Maijeta Brežnik, Marina Golja (obe OŠ Livada), Tomislav Tkalec (Šalek) ter Uroš Kuzman (Gustava Šiliha), vsi Velenje. Čestitamo in želimo uspešen nastop tudi na najzahtevnejši stopnji! B tp Daulagiri in petina sreda VELENJE - Danes ob 20. uri bo v Mladinskem centru predavanje z diapozitivi Tadeja Goloba, člana letošnje slovenske alpinistične odprave na Daulagiri. Emcejev hora legalis je naslovil O Daulagiriju, višinski bolezni, šotorih, soplezalcih tinstanih jabolk in laškem pivu. Pokroviteljstvo nad predavanji s športno vsebino je prevzela Era Šport, Em-cejevi hora legalisi s to vsebino pa bodo na sporedu vsak mesec. Vstopnine ne bo. V sredo, 4. novembra, ob 17. uri, Mladinski center Velenje in MZPM Velenje (klub mladi za mlade) ponovno pripravljata Sredino peto - otroške delavnice in starševsko klepetalnico. Med tem, ko otroci pod vodstvom Natalije Milešič ustvarjajo v dvorani, se lahko starši v galeriji za uro in pol prepustijo pogovoru. Tokratna delavnica nosi naslov "V svetu pajacev". Vstopnine ni! B bš Na morju je lepo . ^ .... . is_i 1 , tudi jeseni in pozimi V |.= V '-'aT"" JM? - ■ ■> > ' x > Jesen i T :t Gost Velenje vas vabi, da preživite nekaj nepozabnih jesenskih ali zimskih dni v hotelu Barbara v Fiesi, ki leži na enem najlepših predelov slovenske obale. Gostom je v klimatiziranem hotelu na voljo 18 dvoposteljnih in 18 štiri posteljni h sob ter šest apartmajev. Vse sobe imajo balkon s pogledom na morje, telefon, televizor, WC in tuš, v apartmajih pa so tudi hladilniki. Hotel ima lastno plažo, pokrit bazen z ogrevano morsko vodo in masažnimi šobami, fitnes, športno igrišče, izposojajo pa tudi kolesa in druge športne rekvizite. Ob hotelu je tudi odlično opremljen izobraževalni center. Vsi prostori so klimatizirani in prilagojeni organiziranju seminarjev, kongresov, poslovnih srečanj... Imajo veliko dvorano v kateri je 80 sedežev, ki jo po potrebi pregradijo. Na voljo so tudi vsa avdiovizualna sredstva. ^sgpjg*? . } ff /* ... •Vikend paket - 8.900 SIT (dva polpenziona, kopanje v hotelskem bazenu, turistična taksa) • Sprostitveni vikend paket 9.800 SIT (dva polpenziona, kopanje v hotelskem bazenu, uporaba fr trim kabineta in savne, turistična taksa) •Štiridnevni paket za upokojence - 19.000 SIT od ponedeljka do petka (štirje polni penzioni, kopanje v hotelskem bazenu, turistična taksa) •Tedenski paket - 29.900 SIT (sedem polnih panzionov, kopanje v hotelskem bazenu, dvakrat uporaba trim kabineta, enkrat uporaba savne, turistična taksa) Popusti za otroke Možnost obročnega odplačevanja Informacije in prijave: 063 855 336 Hotel Barbara leži na enem najlepših predelov slovenske obale. Jeseni in pozimi se v morju sicer ne morete kopati, zato pa se lahko v ogrevani morski vodi v pokritem bazenu. Nadaljevanje projekta Upanje za Afriko Šmartno ob Paki, 20. oktobra - Med učenci in učitelji osnovne šole bratov Letonja v Šmartnem ob Paki se je po letu dni znova mudil pater Miha Drevenšek, ki deluje v Zambiji. Učenci so mu ob obisku izročili 42 tisoč tolarjev, ki so jih zbrali tako, da so se odpovedali kepici sladoleda na dan. Ta denar bo pater izročil 12-letnemu Davisu Shawu, za katerega so učenci šole lani podpisali listino o botrstvu. S tem denarjem bo Daviš plačal šolnino in si kupil še kakšno obleko ali šolske potrebščine. Te aktivnosti vodijo na šoli od leta 1995 dalje, ko so se odločili za projekt Upanje za Afriko. V prvem letu so zbrali nekaj več kot 105 tisoč, lani pa 186 tisoč SIT. B tp V hotelu je restavracija s 150 sedeži, je odprtega tipa. Nudijo bogat samopostrežni zajtk, glavne obroke s solatnim bifejem in pester izbor jedi po naročilu. 107,8 MHZ 27. oktobra 1998 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Koledar Čas je zagotovo najbolj relativna stvar na tem svetu. Gre. Vedno gre, pa to hoteli ali ne. Enim, ti so najbrž v manjšini, zelo počasi, drugim, ki so v večini, pa zelo hitro. Tudi tista ura, ki smo jo "pridobili" ob spremembi poletnega v zimski čas, ni kaj prida pomagala. V naših dveh redakcijah imamo prav vsi občutek, da smo komaj zapisali leto 1998, pa ga bo treba že prečrtali. Peter Rihtarič - Pec, tehnični urednik in oblikovalec, se že ukvarja z oblikovanjem novega koledarja, tistega, ki bo nosil letnico 1999. Samo še dva meseca in potrebovali ga bomo. Prazniki so v njem bolj skopo odmerjeni, pravzaprav zelo zelo skopo, kar vse pada po sobotah in nedeljah, ko so že tako ali tako prosti dnevi. Smo ga nagovarjali (Peca, ja- sno), da jih za nas in naše bralce ter poslušalce, malo po svoje prikroji, pa se ni dal pregovoriti. Je rekel, da se naj obrnemo na državni zbor, da še kakšnega vsaj za prihodnje leto uzakoni. Če časopisni in radijski mozaik bere kdo ob poslancev s tega območja, evo, tu je tema za poslansko vprašanje. Da bo leta en, dva, tri konec pa vemo še po nečem: v naši redakciji se kot lastovice zbirajo almanahovci. Če ne se-stankujejo na temo, kako in s čim presenetiti naročnike, gotovo že zbirajo gradivo, ki bo v njem. Gre za prikaz vse pestrosti dogajanj, ki se skozi leto odvijejo v prostoru treh občin: Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Pri čim bolj celovitem prikazu si za nekatere dele almanaha pomagamo s številnimi informa- torji. Izkoriščam tole priložnost, da jih poprosim, če so dobili vprašalnike, da jih čim prej, čim prej, vrnejo. Saj veste, teden, mesec in celo leto je naenkrat naokoli! Aja, da ne pozabim. V prvi novembrski številki startamo z izborom osebnosti leta! ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... DRINKERS Zasavski prvaki alkoholnega rock'n'rolla so pred kratkim slovensko glasbeno tržišče obogatili še z enim aperitivom. Izdali so namreč ga sestavljala kitarist Danijel Damja-novič in pevka Oana Šegon, razvila klasična ročk zasedba - kitara, bas, bobni in vokal (ženski). Precej so nastopali v Istri in Zagrebu, na festivalu Art & Music 97 v Puli, pa so os- KO TO TAMO PEVA uu LTurT: | U6UM101 ffl RF1 tli W lil m. X mini CD s tremi skladbami, med katerimi je tudi že težko pričakovana in dolgo napovedovana predelava znane teme iz kultnega srbskega filma "Ko to tamo peva", ki so jo Drinker-si poimenovali kar po naslovu filma in jo predelali ter zamaskirali precej po svoje. Poleg te skladbe, ki jo v originalu mnogi poznajo, sta na plošč-ku še dve. Prva je popolnoma nova avtorska skladba "Grdi raček", druga pa je na novo zmiksana skladba "Delirij" z albuma "Žeja". KULTURA Kultura je nov, zalo samozavestno poimenovan hrvaški ročk bend, za katerega mnogi pravijo, da je novi up hrvaške glasbene scene. Zasedba je kot bend začela delovati pred dvema letoma, potem ko se je iz dueta, ki sta vojili prvo nagrado občinstva. Pred kratkim so izdali svoj debi album "Ogledalo", na katerem so zbrani posnetki, ki so nastali v obdobju od leta 1995 do 1998. Na albumu, ki je sicer izšel s skoraj polletno zamudo, je trinajst skladb, med katerimi je najbolj znan najavni singl te plošče, skladba "Na kraju dana", ki je izšla že spomladi. BILLIE Billie je komaj petnajstletna vzhajajoča zvezdica, ki ima kljub mladosti za sabo že celo kopico različnih nastopov, tako televizijskih, kot filmskih. Za pop glasbo se je navdušila zelo zgodaj, že pri osmih letih, ko je prvič trčila ob Madonno in njen film "V postelji z Madonno". Takrat je sklenila, da bo tudi sama postala pop pevka. Sanje so se ji uresničile ob lanskem božiču, ko je podpisla obetavno pogodbo z založbo Inno-cent Records, na novo ustanovljeno podružnico znane založbe Virgin. Takrat je posnela prvo skladbo "Be-cause We Want To", ki so ji kmalu sledile še druge. V teh dneh Billie predstavlja single z naslovom "Girl-friend", ki so ga pri založbi sneli s prihajajočega dbitantskega albuma "Honey To The B". O njegovem uspehu dvomi malokdo, saj pevka prihaja iz tiste šole, ki je na trg lansira-la Spice Girls, Ali Saints in še koga. PANDA 15. oktobra je skupina Panda v ljubljanskem klubu Central uspešno pro-movirala svoj najnovejši projekt -nov ablum z naslovom "Ecstasy". Skupina, ki v slovenskem glasbenem dogajanju na področju pop glasbe že lep čas igra zelo pomembno vlogo, je na novem projektu predstavila dvanajst skladb. Ker gre za skupino odličnih in izkušenih glasbenikov, ki jo z odličnim glasom bogati še simpatična pevka Suzana, je bilo pričakovati, da bo novi album še eden tistih prefinjenih in dovršenih izdelkov, kakršnih na slovenski pop sceni manjka. In tudi je takšen. Pozornost si zaslužijo vse skladbe, od uvodne "Ti & jaz", ki je že postala Pandin novi hit, do zadnje, naslovne skladbe albuma "Ecstasy". 911 Britanski fantovski trio se v poplavi različnih boy bendov bolj ali manj vprašljive kvalitete očitno kar dobro znajde. Potem ko so fantje v letošnjem letu izdali nov album z naslovom "Moving on", zelo pospešeno pripravljajo že novega. Njegov naslov je že znan - "There It Is", v teh dneh pa so predstavili tudi prvi single s skladbo s tega albuma. Pri njeni izbiri so se zgledovali po uspešni potezi njihovih bolj znanih, a zdaj že razpadlih, vzornikov, skupine Take That in podobno kot oni priredili sta- ro uspešnico skupine Bee Gees. Tokrat je to "More Than A Woman". Je že uspešnica! m MiČ Kar bes me popade, kadar kakemu ljubljančanu omenim kod vodijo moje korenine, sogovornik pa odvrne:«Aha, Veleje.« Za mesto očitno velja čuden stereo-tip in je prvo kar si ljudje prikličejo iz spomina kar izgovorjava njegovega imena. Malo pa tudi, ker se mi zdi, da je le še malo onih pravih, ki bi to bližnjico v izgovorjavi zares uporabljali. V povezavi z imenom Velenje naj omenim še eno zagato. Meščani ga denimo drugače izgovarjamo, kot zapoveduje Leksikon krajevnih imen. Po tem zakoniku naj bi e-ji zveneli široko, medtem ko jih tukajšnjiki izgovarjamo ozko. Če vztrajamo in poizkušamo iz- vedeti od sogovornika po čem še pozna naše mesto, dobimo še bolj čudne asociacije. Naslednji priklic ponavadi cilja na kolosa-len spomenik, ki stoji sredi mesta in nekdanji dodatek imenu iz časov, ki se jih danes spominjamo s precej nelagodja. Mesto je pač nastajalo v času, ki ga je močno zapečatil. Skratka, imajo nas za rdeče mesto. No to bi se dalo hipotetično tudi že vnovčiti. V Ljubljani se denimo želijo na vse kriplje in vsaj pri-b-ližno častno znebiti Kardeljevega in še nekaterih drugih spomenikov. Da ne omenjamo navlake, ki se odstranjuje s pie-destalov po drugih vzhodnoevropskih državah. Z zbranim bronom in granitom napolnimo velenjske parke, dodamo nekaj hi-tech zabavišč in odpremo Marxoland. Prvi in najpristnejši. Okej smo že resni. Možakarju razbijete gobec in če si upate vrtati dalje, se bo devetindevetde-set odstotno spomnil imen tistih nekaj političnih skrajnežev, ki razsajajo po sceni in kar skoraj vsi po vrsti prihajajo iz naših krajev. Eden od njih trenutno tu v Ljubljani gladovno stavka, drugi pa je prejšnji teden pred Cankarjevim domom priredil show in skuril državno zastavo. Radikal-ci so med politiki, ki izhajajo odtod, pobrali daleč največ medijske smetane. Udarec za udarcem po glavi pa- triota začetnika torej. Ljudje ne vedo niti za krasno okolico jezera in nihče se ne spomni Sank ročka in Res Nullius. Ali pa mogoče vsaj Gorenja. Rudarji so za povprečnega Slovenca tako samo v Zasavju. Lahko se naslednjih nekaj let trudimo s promocijo ali pa se potolažimo, da so stereotipi v veliki večini neumni ali pa sploh ne držijo. Korošice preverjeno ne dajo tako zelo rade in Štajerci so zadnje čase tudi bolj zagrenjeni kot veseljaški. In kdo ve, če ni dovolj srečno naključje že to, da nas nimajo za škrte. ■ Dare Hriberšek 2 BROTHERS Čeprav alpsko okolje ni ravno idealno kotišče za pravi rap, zvrst, ki se je pred skoraj dvema desetletjema pojavila v socialno nemogočih črnskih getih ameriških velemest, je vsaj kot modna muha oplazil tudi naše kraje. Težko bi sicer govorili o kakšni slovenski raperski sceni, pa vendarle je nekaj zasedb in posameznikov, ki na takšen in drugačen način poskušajo gojiti tudi ta trend, ki vsaj v ZDA pomeni še vse kaj več kot le glasbeno zvrst. In če so najbolj znani ameriški raperji večinoma izšli iz revnih črnskih družin z obrobij ameriških megapoiisov, kjer so preživljali težko mladost, navadno kot bojevniki v enem izmed lokalnih gangov, slovenski raperji prihajajo iz mnogo bolj prijaznega okolja in se za tovrstno glasbo odločajo iz manj angažiranih, pa zato bolj modnih motivov. Kljub temu pa lahko govorimo o dveh vrstah slo raperjev. Na eni strani so tisti, ki prisegajo na radikalnost rapa, na drugi pa tisti ki se navdušujejo nad mehkejšo in bolj komercialno različico tovrstne glasbe. Seveda prvi zaničujejo druge, a to je kliše, ki je pogost tudi v domovini tega gibanja. Zasedba 2 BROTHERS sodi v drugo, zmernejšo skupino slovenskega rapa. Gena in Samo, ki sta se spoznala pred tremi leti v eni od slovenskih plesnih šol, imata za sabo že kar nekaj uspešnic, ki so povprečnemu slovenskemu radijskemu poslušalcu precej znane. Prvič sta opozorila nase s skladbo »Gremo v šolo«, po njunih besedah najbolj rapersko skladbo iz njunega repertoarja, pri kateri je že sodeloval Matjaž Zupan, ki ga potem lahko zasledimo pri praktično vseh kasnejših skladbah te zasedbe. Uspešnica »California« je pravzaprav kar raperska predelava istoimenskega hita Zupanove istoimenske skupine, kot soavtor pa je Matjaž, alias MZ Hektar, sodeloval tudi pri skladbah »Fullgas« in »Da se utrgamo«, zadnji uspešnici dua 2 BROTHERS. Gena in Samo sta uspešno gostovala tudi v skladbi »Ne govori mi« skupine Sound Attack, to pa je pravzaprav tudi ves njun opus doslej objavljenih skladb. Tempo izdajanja novosti je namreč pri zasedbi 2 BROTHERS precej počasen, še drugi razlogi (beri denar) pa so verjetno vzrok, da dvojica na svoj debitantski album še čaka. Ta bi bil dobrodošla popestritev domače raperske scene, ki je kar zadeva disko-grafijo, še precej siromašna. Če namreč odštejemo smučarske poskuse Jureta Koširja in kasneje Pasjega kartela, lahko na slovenski sceni govorimo o le dveh pravih raperskih albumih. Prvi je vsekakor revolucionaren Ali Enov album »Leva scena«, drugi pa odlični izdelek zasedbe Central problem z naslovom »149«. Ker gre v obeh primerih za izdelka tiste radikalnejše raperske struje (kljub komercialnemu uspehu Ali Enovega »Bure-ka«), bi album zasedbe 2 BROTHERS lepo dopolnil domačo rapersko ponudbo tudi na tisti bolj pop obarvani strani. m MiČ STRIPCOROVCI ZAVZELI MLADINSKI CENTER VELENJE Kogar je pot ta vikend zanesla v Mladinski center Velenje, je lahko opazil njegovo nekoliko spremenjeno podobo. Že na vhodu so ga pričakali s stropa viseči Stripburgerji, stene so bile polne slik, najbolj pa je presenetila dvorana, ki je svojo, doslej belo obleko, zamenjala za pisane grafite. Vse to je bilo delo ljubljanskega Stripcora, ki je svojo predstavitev začel v petek, 23. oktobra, z videoprojekcijo. Lahko smo si ogledali spote skupine 2*2*2*7, ki sicer deluje pod okriljem Stripcora, ter druge njihove video izdelke. Krona pa je bil sobotni koncert že omenjene ljubljanske skupine 2*2*2*7, ki je predstavila svoj novi (že tretji) album z naslovom Bi Bi Bi Sabi. Po nekaj menjavah zasedbe (violina, klarinet) je skupina pristala spet pri svojih hardcorovskih koreninah s klasično 4- člansko zasedbo (bas, bobni, kitara, vokal). Mnogi smo se spraševali, kako bodo 2*2*2*7 tokrat zveneli. Pa nas niso razočarali. Svoji glasbi so vrnili izgubljeno ostrino in težo, niso pa opustili nekoliko bolj jazzovskih vložkov, ki njihovo glasbo naredijo takoj razpoznavno. Koncert je bil odlična lekcija za naše mlade glasbenike, ki skušajo ustvarjati v svojih glasbenih skupinah in so tokrat s svojim obiskom skorajda presenetili. Tudi 2*2*2*7 so bili s koncertom več kot zadovoljni, najbolj pa so pohvalili publiko, ki je menda še boljša kot v Amsterdamu. Tako so polni vtisov v zgodnjih jutranjih urah (še sreča, da se je prestavila ura) zapustili naše mesto, v Mladinskem centru Velenje pa še za nekaj časa pustili svojo razstavo, kije še vedno na ogled. Vabljeni! ■ Zatika 29. oktobra 1998 KULTURA, ŠOLSTVO KAK ČAS 9 Naših 1993 Tako kot so obljubili v zadnji številki leta 1992, je bila januarska podoba Našega časa, prva številka je izšla 16. januarja 1993, precej spremenjena. "Obljubo izpolnjujemo!" so naslovili uvodnik v katerem so bralce seznanili z novostmi pri oblikovanju Našega časa: "Nova številka Našega časa, v obljubljeni novi podobi, je pred vami. Tudi nas je zanimalo, kako bo izgledala. Prvič je celoten časopis nastal v našem malem uredništvu, kar nam je omogočila posodobitev opreme in nova delovna moč. Namesto črkostavcev v Mariboru jo je oblikoval računalnik, v Večerovi tiskarni sojo le še stiskali. Ko sta naša oblikovalca Peter in Martin (Peter Rihtarič in Martin Koprive, op DK), iz računalnikov "spravila" prve strani, kot sta si jih zamislila urednika Stane in Boris (Stane Vovk in Boris Zakošek, op DK), smo si jih z zanimanjem ogledovali. Prvič smo imeli možnost videti naše delo še pred izzidom, v točno takšni obliki, kot je sedaj pred vami. Vejetno si marsikdo med vami težko predstavlja, kako nastaja časopis. Veliko časa, energije in truda je potrebno, zato nam bo v največje zadovoljstvo, če bo takšen kot je sedaj pred vami, všeč vam, našim bralcem. Obljubili smo vam obsežnejši časo- pis na 20 straneh, danes smo jih pripravili 24. Prihodnjič pa jih bo 20. Vabimo vas, da s svojimi idejami pri njegovem dokončnem oblikovanju sodelujete tudi vi! Uredništvo". V kolofon (odslej je bil ponavadi na dnu predzadnje strani) prve številke so zapisali: ""Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o Velenje, Cesta Františka Foi-ta 10. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Spegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p.89, telefon (063) 853-451,856-451,856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo." Že v drugi številki leta 1993 so kolofo-nu dodali še en del teksta: "Rač. prelom in oblikovanje STUDIO MREŽA IN LUMINA" in ga odslej namesto v dveh tiskali v štirih stolpcih. ■ d k Moški pevski zbor Kajuh Velenje Zbor bi se rad pomladil Moški pevski zbor Kajuh v Velenju deluje že celih 78 let, na prelomu tisočletja bodo torej slavili kar 80 letnico neprekinjenega delovanja. Danes v zboru poje 26 pevcev, želijo pa si novih, predvsem mladih pevskih moči. Zbor že tretje leto uspešno vodi Jože Kolarič iz Slovenj Gradca, pred njim pa so se zvrstili še drugi odlični pevovodje in pevovodkinje. Kot nam je povedal tajnik zbora Lojze Potrč, se morajo že dolga leta ubadati s finančnimi težavami. Njihovo delovanje podpirata Premogosvnik in gost, pa jim vseeno vsak mesec zmanjka vsaj 20 tisoč SIT za pokritje naj-nujneših stroškov, saj imajo letno na razpolago le okoli 130 tisoč SIT. Pevci vadijo dvakrat tedensko v Domu kulture. Pevsko sobo so ši uredili v tretjem nadstropju (soba 84). Vse, ki bi se jim radi pridružili, vabijo vsak ponedeljek in četrtek od 18. - 20. ure. Zastavili so si bogat program dela v novi sezoni, saj si želijo, da se naučijo vsaj pet novih pesmi, izvedejo okrog 80 rednih vaj in 20 različnih nastopov. Med drugim bodo nastopili tudi na srečanju zborov v stični. Pevce precej moti, da jih marsikdo meša z Kajuhovim pevskim zborom iz Šoštanja. Naj se ve, da so aktivni v Velenju. ■ bš Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje 40 let skrbi za drugačne Velenje, 22. oktobra - Oktobra, pred 40 leti, je v Velenju odprla vrata ustanova, ki je pod svoje okrilje sprejela otroke z drugačnimi potrebami in navadami. Na zunaj je to običajna šolska stavba, znotraj nje pa potekata življenje in delo nekoliko drugače kot v podobnih vzgojno-izo-braževalnih ustanovah, pač prilagojeno njenim varovancem. Na začetku sojo imenovali posebna šola, nato šola s prilagojenim programom. Danes je zaradi dejavnosti, ki jih združuje za potrebe otrok ter odraslih z motnjami v duševnem in telesnem razvoju iz občin Velenje, Šoštanj ter Šmartno o Paki, to Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Delavci in varovanci te ustanove so se odločili, da bodo jubilej, vreden pozornosti iz več razlogov, zaznamovali predvsem tako, da bodo čim širše okolje opozorili nase, na svoje delo, dosežke ter na potrebe, ki jih prinaša jutrišnji dan. Ob tej priložnosti so pripravili dan odprtih vrat. Goste so najprej popeljali po učilnicah, oddelkih, delavnicah na ogled učne ure, nato pa so jih povabili še za okroglo mizo, za katero so razmišljali predvsem o dvomih, ki jih poraja prenova osnovne šole in šole s prilagojenim programom. V razpravi so med drugim poudarili skrb za prizadete osebe po končanem obveznem šolanju, na težave pri zaposlitvi te populacije in nenazadnje še na varstvo odraslih invalidnih oseb, potrebnih domske oskrbe, za katere v tem okolju ni poskrbljeno. Za tiste, ki lahko vsaj delno poskrbijo sami zase, je vars-tveno-delovni center tisto pravo, a kaj, ko so sedanji prostori Ježka za vse potrebe premajhni. Marija Kovačič, ravnateljica Centra, nam je o dosedanji prehojeni poti povedala:"Takrat, ko so postavljali temelje ustanove, ki združuje ljudi, potrebni drugačnih metod in načinov dela za pripravo na življenje, najbrž niso slutili, da se bodo njihova prizadevanja v skrbi zanje tako obrestovala. Marsikaj seje spremenilo od takrat dalje, saj poskušamo v korak s časom. Prilagajamo se razmeram, po najboljših močeh sledimo potrebam naših varovancev. Ponosni smo na uspehe v oddelkih za vzgo- jo in izobraževanje, na delavnice pod posebnimi pogoji, na to, da tudi mi na svoj način za nekaj časa razbremenimo starše otrok, ki so drugačni od večine vrstnikov. Vzgoja, izobraževanje, nato še usposabljanje naših varovancev v dobre in poštene občane ter delavce, postavlja v času, ki ga živimo, pred nas nove zahteve in izzive. Zato se ob praznovanju jubileja bolj ukvarjamo s mislijo, kako rešiti težave jutrišnjega dne. V tem trenutku mislim predvsem na naše potrebe po prostorski razširitvi vars-tveno-delovnega centra. Ljudje, ki so nas tokrat obiskali, so uvideli, da potrebujemo pomoč in nam jo tudi obljubili pri uresničevanju naših načrtov v bližnji prihodnosti." Ob tem je izrazila upanje, da se bo to zgodilo že prihodnje leto. Načrtovana pridobitev bo namreč pomenila kamenček več v mozaiku prizadevanj za kakovostnejše življenje varovancev samih in tudi njihovih družin. Dan odprtih vrat je bila prva aktivnost iz programa prireditev ob praznovanju 40-letnice delovanja Centra. Dogovarjajo se namreč še, da bi jubilej zaznamovali tudi z razstavo del učencev in varovancev VDC-ja, pripravili naj bi večjo zabavo zanje, prireditve pa naj bi sklenili s svečanostjo januarja prihodnje leto. S prireditvami ob 40-letnici delovanja Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje bodo zaznamovali tudi jubilej Sožitja, medobčinskega društva za pomoč duševno prizadetim Velenje, ki danes združuje več kot 250 članov, in ki letos praznuje 30 let obstoja. ■ Tp Wmf UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401, 715 402 Slovenija je letos že tretjič zapored organizirala Teden vseživljenskega učenja, ki pomeni povzetek tistega, kar se dogaja vsak dan: gre za prikaz dosežkov učenja in -izobraževanja prebivalcev Slovenije vseh starosti na mnogoterih in raznovrstnih področjih življenja in dela, tudi tistega, kar se dogaja na ljudskih univerzah širom po Sloveniji. Pokroviteljstvo nad Tednom vseživljenskega učenja je prevzela Vlada Republike Slovenije, potekal pa je od 19. do 25, oktobra. V tem času je slovenski javnosti odprlo svoja vrata okoli 250 izvajalcev, organizacij, društev, skupin, posameznikov in drugih. Z več kot 1.100 dogodki so pokazali različne oblike in možnosti učenja, namenjenega vsem ljudem, obenem pa počastili izjemne učne dosežke. Slo je preprosto povedano za praznik učenja. In temu prazniku so vso pozornost namenili tudi na UPI ljudski univerzi Žalec, kjer so v minulem izobraževalnem letu omogočili izobraževanje in učenje 2.249 udeležencem, od tega jih je 1.586 obiskovalo programe za pridobitev izobrazbe, 613 pa programe splošnega izobraževanja. Odrasli se učimo drugače Ne samo, da so bogastvo najrazličnejših oblik, osnovne cilje tedna vseživljenskega učenja, svojo izobraževalno ponudbo, predstavili širši javnosti s pomočjo medijev, zainteresiranim so tudi svetovali, saj so v celjskem centru Interspar, ki ga obišče zelo veliko ljudi, postavili tudi stojnico, kjer so celovito predstavili svojo ponudbo. UPI ljudska univerza Žalec je med drugim v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje organizirala andragoške delavnice za brezposelne z zgovornim naslovom Odrasli se učimo drugače. Slavnostni andragoški zbor so pripravili že kar na začetku Tedna vseživljenskega učenja, ko so strokovni javnosti in predstavnikom medijev predstavili idejo tega tedna, projekt Slovenije kot učeče se dežele, ter program in programsko ponudbo UPI ljudske univerze Žalec. Bogat program izobraževalnega leta 1998/99 Podoben vpis kot lani beležijo tudi v tem šolskem letu v samostojnih verificiranih srednješolskih programih na področju strojništva, elektrotehnike, ekonomije in trgovine. Izobraževalno ponudbo na področju visokošolskih programov bodo celo obogatili, saj vpis kaže na povečanje zanimanja za visokošolski študij. Na programih usposabljanja in splošnega izobraževanja ter na področju jezikovnega in računalniškega izobraževanja beležijo podoben vpis kot lani. Opazen pa je premik na področju izobraževanja brezposelnih, ki se kaže v porastu delavnic za brezposelne, za kar so pridobili ustrezne licence. Opazen je tudi premik zanimanja za nove tečaje in seminarje, ki bodo nadomestili dolgoletne oblike, tiste, ki so postale neaktualne za današnji čas. Vodilni na področju izobraževanja odraslih v celjski regiji Izjemno pomembni so na UPI ljudski univerzi Žalec kadri, redno zaposleni in zunanji sodelavci. Z njihovo pomočjo bodo na področju izobraževanja odraslih po pestrosti, številu programov in vpisu, ohranjali vodilno vlogo v celjski regiji. V novem izobraževalnem letu 1998/99 imajo ob že utečenih programih znova veliko novosti, načrtujejo pa tudi razvoj nekaj novih izobraževalnih programov: visokošolski program poljedelstvo, vrtnarstvo (kmetijske fakultete iz Maribor), trgovec za današnji čas (program za brezposelne), program središča za samostojno učenje, razvoj še enega novega visokošolskega programa in dveh srednješolskih programov ter razvoj dveh novih programov usposabljanja. Učenje združuje in osvobaja Udeleženci Tretje konference Unesca v Tokiu so leta 1972 vpriporočilih zapisali, da je prvi cilj izobraževanja zagotoviti pravico do vseživljenskega učenja vsakomur. Pariška konferenca leta 1985 je znova potrdila, da je učenje ključna beseda za izziv človeškemu razvoju. Učenje je tisto, Id združuje in osvobaja. Človek brez pravice do učenja ne more napredovati. Peta konferenca o izobraževanju odraslih leta 1997 v Hamburgu se je zavezala, da bo postalo vseživljensko učenje pomembna stvarnost v zgodnjem 21. stoletju. Slovenija se temu cilju pridružuje z organizacijO Tedna vseživljenskega učenja. Sodobna učna tehnologija in prostori UPI-ljudska univerza Žalec se nenehno posodablja. S sodobno učno tehnologijo je tudi pridobivanje novih znanj preprostejše in hitrejše. Imajo novo računalniško učilnico, v učne namene uporabljajo internet, uredili so prostore, nabavili novo pohištvo... O CO ro >o co O UPI ljudska univerza Žalec Prostore imajo v ulici Ivanke Uranjek 6, dosegljivi za vse morebitne informacije pa so po telefonu 703-165, 703-1661. Z novimi oblikami MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi. ■ Uredništvo Iz Šolskih klopi Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje Ples je moja joga V četrtek, 5. novembra bo ob 19.00 v domu kulture Velenje predstava za Mladinski abonma PLES JE MOJA JOGA. Z indijskim klasičnim plesom se bo predstavil Ujvval Bhole, kije poklicni umetnik in plesalec iz Indije. Ples je diplomiral na univerzi v Bombayu, se učil pri številnih znanih učiteljih tega stila v Bombayu in Madrasu, danes pa nastopa v prostrani Indiji in po vsem svetu. Od 2. do 7. novembra bo vodil plesni tečaj v Har-lekinini plesni šoli v Celju. Ples je v Indiji umetniški izraz človeškega življenja. Je izraz skozi telesno gibanje, geste rok, delo nog, izraz obraza, kostum, nakit, ličenje itd. Ples pomaga človeku izraziti njegovo veselje in različna razpoloženja ter čustva s pomočjo ritma, melodije in poezije. Vstopnice 1000 SIT. ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Izžrebani nagrajenci za brezplačno udeležbo v prijavljeni izobraževalni obliki so: 1. MAJA PLAZ AR Kidričeva 10, Velenje -kreativne delavnice za otroke Prešernova 7b, Velenje-prekvalilikacija v prodajalca Jenkova 17, Velenje - angleščina za 8. razred S 8 Naravoslovni dan V petek smo dočakali prvi naravoslovni dan. Zbrali smo se pred šolo in se odpravih proti avtobusni postaji. Odpeljali smo se proti Šentilju in Ponikvi. Še malo naprej pa je bila jama Pekel. Ko smo izstopili, smo odšli naprej do brunarice. Tam smo počakali vodiča, ki nas je spremljal po gozdni učni poti. Pri prvi postojanki nam je pripovedoval o apnenici. Tbdi pri drugih točkah je bilo zanimivo. Vodič nam je povedal vse o gozdu, gozdnih tleh, drevesih, gozdni stelji... Kar naenkrat pa smo zagledali neko napravo. To je bila past za lubadarje. Vonj jih privablja, potem pa žalostno končajo v pasti. Povzpeli smo se tudi do najvišje točke, ki je 416 m nad morjem. Videli smo tudi krmilnico. Naslednja zanimivost je bila jama Pekel. Pekel se imenuje zato, ker je nad vhodom podoba peklenščka. Na začetku jame ni kapnikov, ker jih je v preteklosti oropal človek. Zanimivo in strašno je bilo, ko so ugasnile vse luči. Ogledali smo si tudi štirimetrski slap. V zgornjem delu je bilo zelo veliko kapnikov različnih oblik. V jami prebivajo različne živali: netopirji, pajki, rakci in hrošči. Komaj smo čakali, da pridemo ven. Nadihali smo se svežega zraka. Kupili smo si knjižice in odšli proti avtobusu. Odpeljali smo se v Velenje. To je bil res čudovit dan. Komaj čakam naslednjega. ■ Miha Grešak, 4. a., OŠ Gustava Šiliha Naravoslovni dan v Arboretumu Volčji Potok V petek, 16. oktobra, smo se odpravili na drugi naravoslovni dan v Volčji Potok. Ko smo se zgodaj zjutraj zbrali pred Rdečo dvorano, smo počakali avtobuse. Bili so udobni in zato smo jih z veseljem izkoristili in še malo zaspali. Ko se je prebujalo jutro, se je z njim prebujalo tudi naše razpoloženje. Pogledali smo skozi okno in vsaj nekateri občudovali svet okrog nas, avtobus pa je medtem brzel mimo Arje vasi, Vranskega, Tuhinja in Trojan. Po dolgi vožnji smo prispeli do kraja, ki se imenuje Volčji Potok. Tam smo izstopili in pomalicali, res pa je tudi, daje preteklo precej časa, preden smo se zbrali in naredili vrsto. Vstopili smo polni pričakovanja, kaj bomo tam videli. Najprej smo zagledali majhne, ljubke hiše, ki so nas spominjale na deželo palčkov. Skozi Arboretum nas je vodil vodič - botanik, ki nam je povedal marsikaj zanimivega. Opazili smo različne vrste dreves, grmovnic in živali, narejene iz rož. Najbolj všeč mi je bila živa meja v obliki rože, ki je bila res lepa. Prehodili smo veliko ozemlje travnatih površin in zdelo se nam je zelo lepo. Seveda pa nismo obhodili celotnega ozemlja, saj bi morali tam ostati še veliko več časa, čeprav bi nam bilo to prav všeč. Ko smo prišli iz Arboretuma, smo zopet malicali, pozneje pa so si nekateri kupili še razglednice, čebulice in pa kaktuse za mamice. Po- tem smo odšli domov. Šele na avtobusu smo se zavedli, kako utrujeni smo. Zopet smo zavzeli Svoje položaje pri oknu, tako da je čas hitro minil in spet smo bili doma. Čeprav je naravoslovnega dne že zdavnaj konec, pa nam je ostal lep spomin na doživetje, ki ga pač zlepa ne bomo pozabili. ■ Tina Mlinšek, OŠ Gustava Šiliha, 5.b Praznovanje jeseni Še mogoče veste, kaj ste počeli v četrtek, 15. oktobra? Ali pa začnimo drugače! Ste prepričani, da ste opazili, kako je v našo deželo prišla ljubezniva jesen? Verjamem, da ste hladno, kislo vreme, stroške z ozimnico in podobne jesenske zadeve zaznali. Kaj pa barvno pisano listje, kostanj, sladko grozdje, mošt, sočne hruške, rumenordeča jabolka? Če ste bili v četrtek, 15. oktobra, popoldne pred vrtcem Tinkara - Kekec v Velenju, prijaznega prihoda jeseni niste zamudili. Za otroke v tem vrtcu so ga pripravile vzgojiteljice. In to še ni vse, povabile so tudi starše. Potem so nam zapele, zaigrale na instrumente, postregle z jesenskimi dobrotami - tudi s pečenim kostanjem - in nam pomagale ustvarjati iz darov narave. Hvala vzgojiteljicam in njihovim pomočnicam. Uživali smo vsi. Pridružite se nam prihodnjič, ko boste spet dobili vabilo iz vrtca Tinkara - Kekec. Lepo bo in mogoče se vam bo za kakšen trenutek zazdelo, da imate spet pet let. In kaj bi si lepšega človek lahko želel! ■ Dragica Marinšek Obiskovalce vrtca je pozdravila tetka Jesen. \ m m \ IEKM« mm. Naselje Prihova v Občino Nazarje Očitno je bila novica za Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino tako pomembna, da je morala biti objavljena na prvi strani Našega časa dne 15. oktobra. Res je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo tako odločilo in Prihovo ter Prihovčane, Uidi tistih 47,5 %, ki ne želijo živeti v Občini Nazarje, dosodilo tja. To pomeni, da so bili uresničeni dolgoletni cilji nekaterih krajanov Prihove in Občine Nazarje, da se poveča na račun Rečice in Občine Moziije. Pri pregledu obrazložitve v odločbi Ustavnega sodišča smo ugotovili, daje bilo sodišče zavedeno oziroma so bile navedene celo neresnice. Poglejmo, katere polresnice in neresnice so to: 1. Krajani Prihove v veliki večini zadovoljujejo svoje življenjske potrebe v Občini Nazarje. Dejstvo je, da je cela Zgornja Savinjska dolina, ko je bila še skupna občina, načrtno gradila v kraju Nazarje tako industrijo kot tudi zdravstveni dom s specialističnimi ambulantami, fizioterapijo in rentgenom. Skupno sodelovanje na področju zdravstva traja še sedaj. Torej je logično, da vsi prebivalci doline (in s tem tudi Prihove) zadovoljujejo mnogo svojih potreb v kraju Nazarje. 2. Občina Moziije bi naj ostala kljub izločitvi Prihove še vedno funkcionalno povezana. Dejstvo je, da potekajo glavne komunikacije v Občini Mozirje (glavna cesta) prek Prihove, ostala povezava je prek hribovskega območja. Tega podatka Ustavno sodišče ni imelo, saj ga je očitno nekdo zamolčal, kar pa iahko pomeni zavajanje. 3. Prihova naj bi bila vključena v katastrsko Občino Nazarje. To je neresnica in direktno zavajanje Ustavnega sodišča in Državnega zbora Republike Slovenije s strani poslanca Bojana Kontiča, ki je to navajal v obrazložitvi. Glede na to trditev smo dobili tolmačenje Območne geodetske uprave, ki je potrdila, da katastrska Občina Na-zaije sploh ne obstaja. Očitno je, da se je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo tudi na osnovi zgoraj navedenih zavajanj in neresnic, ki pa jih iz nerazumljivih razlogov ni preverilo. ■ Jože Kramer, Občina Mozirje J Potem so nas nekega dne od- • peljali v pokrajino ob reki Mur- • ray. Ta reka s pritokom Darlingje J edina prava reka v Avstraliji. J Zemljo tam okoli je mogoče na- • makati in iz puščave ustvarjati J njive in travnike. O tem smo se • prepričali, ko smo obiskali druži- • no Vodušek v Yarrawongi, kak-I šno uro vožnje od mesta Albury. • Ste videli film »Pesem ptic tr-• • novk«, ki so ga snemali tu blizu? • Tak je dom Voduškovih, kigaza- • gledaš, ko prevoziš pot od glavne- • ga vhoda do hiše. • l Dom ob reki Murray • Bil je krasen jesenski dan in • bela debla evkaliptov nad reko • Murray so lepo odsevala nad ze- • lenkasto reko, ki tu še ni plovna. • Razkošna vila z bazenom in gara- • žami stoji na začetku 6.500 hek- • taijev velikega posestva. Pozdra- • vita nas gospodinja Mimica Vo- • dušek in gospodar Franc Vodu- • šek. Ona izhaja iz Griž in je leta • 1961 prišla za Francem v Avstra- • lijo, ki je sem pribežal že leta • 1959. V njunem mesno predelo- Sporočilo uredništva V prejšnji številki smo obsežno predstavili problematiko presežka osnovnošolskega prostora v Mestni občini Velenje. Četudi je na to temo pripravljeno šele delovno gradivo, ki naj bi bilo osnova za nadaljnje strokovno odločanje o teh vprašanjih, je v javnosti povzročilo že veliko razburjanja, še posebej, ker je predstavljena možnost zaprtja osnovne šole Gustava Šiliha. Mi smo torej o tem že obsežno poročali, problem smo osvetlili z več zornih kotov, o tem pa so na zadnji seji govorili tudi svetniki Mestne občine Velenje in sprejeli zamrznitev odločanja o teh vprašanjih. Dokler na tem področju ne bo kaj novega, pisem bralcev na to temo ne bomo objavljali. valnem podjetju »Vodušek Meats« zaposlujeta 200 ljudi. Tedensko zakoljeta 1500 volov, 10.000 ovac in nekaj svinj, vse va-kumsko pakirano. Letno naredita za 70 milijonov avstralskih dolarjev bruto prometa. »Kako ste lahko ustvarili vse to?« vprašam gospoda Voduška, ko v terenskem vozilu drvimo po neizmernih prostranstvih njegovega posestva, da bi videli kenguruje. »Kako ste začeli?« »Ne rečem, da mi je v rodnih Libojah kaj manjkalo, a ko sem leta 1956 spremljal olimpijadov Melbournu, sem se zaljubil v Avstralijo. Najprej sem pobegnil v Avstrijo, potem kopal v nemških rudnikih, nato pa se vkrcal na ladjo in po več kot mesec dni dolgi plovbi pristal v deželi under-down,« je pričel gospod Vodušek s svojo življenjsko zgodbo. Ob prihodu v Avstralijo ga je sprejela neka ruska družina, kopal je jarke za vodo in plin, a že prvo leto odprl s poljskim partnerjem prvo mesnico »Potem je šlo hitro,« je nada- ljeval, ko je vozil po prostranem travniku, kjer se je paslo več sto kengurujev. »Po letu dni sem se od parnertja ločil, kupil posestvo tu v Yarrawongi, medtem je prišla iz Savinjske tudi Mimica, poročila sva se, zagrabila za delo in za začetek klala po 6 ovac, enega prašiča in enega junca na teden. Ze leta 1967 sva imela zaposlene 4 mesarje in 2 vajenca, leta 1971 sva zgradila novo klavnico, na ot- jMP ŠjHt \ nmtimssSi: i m voritev katere je prišel tudi moj tast in mesar gospod Ježovnik iz Griž, leta 1977 pa sva postavila sedanjo klavnico v Cobramu, ki je ena največjih v Avstraliji.« Kenguruji so medtem, plašni kot naši divji zajci, skakljali pred vozilom na vse strani. »Kupili ste tudi zemljo, uredili namakalno napravo in rešili posestvo pred poplavami,» sem nadaljeval, ko smo zvečer, po sanjski večerji na domu Voduškovih, posedeli z njegovo ženo Mi-mico in sinom Damianom. »Zemlje je dovolj in poceni je. Toda namakati jo moraš sam. Poglejte! Kanal mimo katerega smo se peljali je dolg 8 kilometrov in pol, pumpa za vodo pa črpa en milijon dvestotisoč litrov vode na uro. Napravo za namakanje upravlja en človek. V 12 urah se prestavi za 2 kilometra. A koliko stane? Celih 250.000 dolarjev.« »Kaj pa poplave ?« »Vso mojo zemljo sem uredil tako, da ima 1 milimetrski padec na 1 meter površine,« je povedal preprosto, kot to znajo samo veliki ljudje. »Pustimo sedaj naše avstralske zadeve. Lepo bi bilo slišati citre in obe vaši pevki.« Na večerji je bilo kakšnih 15 ljudi. Bilo je že pozno v noč, ko so na posestvu družine Vodušek v Yarrawongi zadoneli mili glasovi Maje in Tanje. Gospodarjev sin Damian, se je preselil k nam, se vsedel med dekleti in od blizu poslušal in gledal, kako izgovarjata besedila starih slovenskih pesmi, ki jih ni dobro razumel. »Lani smo kupili novo posestvo s krasno staro hišo, ki jo sedaj restavriramo v istem stilu,« je dejala gospa Mimica, ko je opazovala svojega sina, kako je užival med dekleti. »Bo prišla prav za katerega od obeh sinov, ki delata na farmi. Hčerka Sonja pa je v čisto drugem poslu. Ona je 'Exe-cutive Housekeeper Mangaer' v sydneyskem hotelu Regent.« Bilo je že ob dveh zjutraj, ko smo ob dobri avstralski črnini peli pesmi o vinu in domovini in nazdravljali uspešni družini Voduškovih. Kot običajno bo drugo jutro gospod Vodušek vstal ob četrti uri zjutraj in se odpravil v svoje klavnice. »Pa pozdravite vse v Velenju, posebno naše prijatelje na VTV,« je po zajtrku dejala gospa Mimica. »Nazadnje smo bili doma pred letom dni na Avsenikovem večeru v Velenju. Bilo je zelo lu-šno, hi, hi, hi!« »Imate kaj domotožja?« vprašam gospoda Voduška, ko si ravno posadi nepogrešljivi 'Akubra' klobuk na glavo. »Ko sem odšel v svet sem doma pustil starše, brate in sestre. Pustil sem vse in začel tu znova. Moja prava domovina je Avstralija, ki mi je dala kruh in nešteto možnosti za lepše življenje.« Potem se s sinom odpeljeta v pol ure oddaljene klavnice. Spomnil sem se Damjanovih besed, ko nam je kazal kakih štiristo ovac v ogradi. Eno jagnje je ušlo iz ograje in skušalo priti nazaj. »Joj, ovčke!« je vzkliknila Maja. »A lahko pomagam jag-njetu nazaj v ogrado?« Damian je samo zamahnil z roko: »Tomorrovv vse mertve!« HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Poskusite razumeti tudi, kar vam bo poskušala dopovedati nasprotna stran. Res, da ne bo lahko, vendar ne morete vedno misliti le nase. Stvari se zanjo motno zaplesti, zato poskušajte predvsem umiriti vaš prenagel tempo življenja in se posvetite tudi tistim obveznostim, ki jih že nekoj tednov odlagate. Družina vas močno pogreša, partner pa si marsikatero vaše dejanje razlaga povsem narobe. Zato bodite previdni, ko boste delili očitke. BIK OD 22.4. DO 20.5. ~~ ~ Položaj planetov bo v naslednjih dneh za vas nadvse uspešen. Četudi ne boste hoteli, boste morali priznati, da imate v življenju neverjetno srečo. Niz naključij, ki si bo sledil v zelo dobrem zaporedju, vas bo spravljal v smeh in vam dajal energijo, ki ste jo že nekaj časa pogrešali. Nov elan pa bo prinesla tudi vesela novica, ki bo do vaših ušes prispela v ponedeljek. Zaljubljeni boste, kot že dolgo ne. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Pri delu se bosta pojavila tako uspeh kot nevoščljivost, ki sodi zraven. Ce vam ne bo vseeno, bo najbolje, da se jih lotite z zvijačo. Morda jih povabite le na pijačo, pa bodo že na vaši strani, saj je tak njihov značaj. V ljubezni boste našli novo srečo in dokaz, da se pri oddaji srca niste prav nič zmotili. Uradna novica bo veliko boljša, kot pričakujete. Prihodnost ne bo več zavita v meglo, verjeli boste, da bo takšna, kot si jo želite. RAK OD 22.6. DO 22.7. V prihodnjih dneh bodo planetarni vplivi zelo različni, takšno pa bo tudi vaše počutje. Iz ene skrajnosti boste padali v drugo, dogajale se vam bodo prav neverjetne stvari. ludi zelo nevarne situacije se znajo pojaviti, vmes pa tako razveseljive, da kar ne boste mogli verjeti. Previdni bodite predvsem v prometu, pazite pa tudi na denar, ki zna izginiti neznano kam. S partnerjem se bosta krasno ujemala, zato bo to pravi obliž za vas. LEV OD 23.7. DO 23.8 Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo drugi ob vas počutili zelo dobro. lo pa pomeni, da boste povsod dobrodošli. Čas jc primeren, da tudi sami organizirate kakšno poletno zabavo na prostem, saj zvezde pravijo, da bo nepozabna. V službi ne boste več najbolj zbrani, saj boste z mislimi zelo pogosto že na dopustu. Če se le da, si ga čim prej privoščite, pri tem pa pazite, s kom ga boste preživeli. Potrebujete sproščeno in veselo družbo, ki sama ne bo prišla k vam. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Zanesite se na svoj instinkt, saj vas bo tudi tokrot zanesljivo prav usmeril. Nasprotni spol vam bo v naslednjih dneh velikokrat zapolnil misli, saj vam bo zelo naklonjen. Lahko se zgodi, da se boste malce nepremišljeno podali v vročo romanco, o posledicah pa bo še prezgodaj govoriti. Ob koncu tega tedna boste tako zaposleni, da ne boste opazili, da vas je nekdo spregledal. Pazite se ga, saj vam lahko naredi precej škode. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Nepričakovano visoki izdatki bodo načeli vašo železno rezervo. Botroval jim bo partner ali nekdo drug iz vaše družine. Nikar si vsega skupaj ne ženite preveč k srcu, saj dobro veste, da si boste hitro opomogli, lahko pa se zgodi, da boste močno poslabšali meddružinske odnose. Noben denar ni vreden takšne žrtve. Potrudili se boste, da boste izvrtali kakšen donosen posle in ga tudi izpeljali. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. " Začetek tedna bo vaš, še prej pa vas čaka konec tedna, ki bo bolj naporne narave. Sploh, ker bodo nekateri od vas zahtevali preveč in boste zaradi preobremenjenosti precej brezvoljni. Nikar ne dovolite, da se nekdo vmešava v vaše srčne zadeve. Sledite svoji vesti in srcu, ki vas tudi tokrat ne bosta pustila na cedilu. Krasnega partnerja imate, le da se tega včasih kar premalo zavedate.Povabite ga tja, kjer bo užival, vsekakor pa pojdita sama. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Če vas ne priganja delo, začnite teden tako, da boste še nekaj dni dobre volje. Uresničite tisto, kar vas že dolgo mika in povabite s seboj nekaj dobrih prijateljev. Za poslovne odločitve, kupčije in dogovore bo ponedeljek odličen dan. Planetarni vplivi bodo dobri, zato jih izkoristite. Sicer pa bodo zvezde na vaši strani vsaj še do konca novembra. KOZOROC OD 23.12. Op 20.1. Spet boste pravi predstavnik svojega znamenja. Vedra sproščenost in pozitivna energija, ki jo boste prenašali ie na druge, vam bosta odprla mnoga sicer zaprta vrata. Uredite denarne zadeve, da ne bo težav. Ko boste za nekoga, ki vam veliko pomeni, izbirali darilo, je lahko to tudi skromno, le da bo domiselno. Dobra novica še pred koncem tedna, možen krajši oddih in to brez slabe vesti. Pazite le, koga boste vzeli zraven. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. V zasebni zadevi se boste odlično odrezali in z iztržkom boste lahko več kot zadovoljni. Na delovnem mestu boste v naslednjih dneh dokazali, da ste še bolj sposobni, kot ste kazali. Zal se to ne bo poznalo v denarnici, a občutek bo vseeno dober. Doma pa ne bo vse rožnato. Partner si bo želel, da bi skupaj preživela več o do tega, da bi uslišali njegovo željo. Zelo težko se boste odločili za spremembo načina življenja. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Za vami je težak teden, a tudi tokrat se bo izkazalo, da slab začetek pomeni dober konec. Veselje bo imelo grenak priokus, vseeno pa boste lahko zadovoljni, saj bo rezultat vaših prizadevanj. Veliko skrbi boste odvrgli v prihodnjih dneh, zato se boste tudi počutili dobro, čelo vsak dan boljše. Pazite pri izdatkih, ti so še vedno vaša slaba plat. časa, vam pa se ne t 89817 50 M-i u top ifdes RELAX agencija z najugodnejšo ponudbo - NOVO V VELENJU Relax, Šaleška 19, Velenje, tel.: 897-04-00 Rešitve, opremljene z vašim naslovom pošljite na Naš čas, d.o.o.,Foitova 10, Velenje, s pripisom "Relax", najkasneje do 9. novembra. 1. nagrada: predbožični Dunaj, 19. december 2. nagrada: vstopnica za jesenski ples v restavraciji Mami, 14.11. 3. nagrada: vstopnica za jesenski ples v restavraciji Mami, 14.11. NEM.FILO- ZOF IN ZDRAVNIK ILORENZ K.) OPERA G. VERDIJA GLASB.IN-TERVAL MED 1. IN 9. TONOM REKA V NEMČIJI OPERA V MILANU PRIPADNIK ANT. SA-RACENOV ZORANA ZEMLJA MARCEL AMONT GLASB.OZ-NAKANA POSPEŠITEV TEMPA OGLAŠEVALEC VRSTA TESTENIN SOPRA-NISTKA PUSAfl-JERIC OBDOBJE BREZ VOJN PREDMOL. V MOSEJI RAJKO ERIC ZDRUZ.ENA-KIH ALI PODOBNIH PODJETIJ OTO VILCNIK VZDEVEK RADIJA POLICA IVO ANDRIČ KRUTI RIM. CESAR ŠVICAR. PIANIST MADZ.RO-DU (GEZA) MESTO V SEV.ZAH. FRANCIJI NEKDANJE PODLOZNI-SKO NEPLA CANO DELO RIMSKA LJUBLJANA EDP DERZAJ NAGRADNA KRIŽANKA RELAX SLOVEN. SAHOVSKI VELE MOJSTER, SVETOVNO ZNAN TEORETIK (VASJA) MESTO V MAVRE-TANIJI PREBIVAL- STANE ERŽEN PISATELJ MURNIK Veleblagovnica Nama Velenje ANGL. PISATELJ FLEMING MORJA mestnica generalnega direktorja Name Karmen Lešer, ki je v imenu kolektiva zagotovila, da bodo vsakega prijazno sprejeli in si bodo trudili, da bi kupci dobili v Veleglagov-nici Nama res vse kar potrebujejo. Direktor Name Težav Tavčar pa je ob tem povedal, da bodo tudi v prihodnjem letu (letos so obnovili streho) nadaljevali s posodabljanjem - prenoviti nameravajo pritličje blagovnice in ga prilagoditi potrebam sodobnih trendov prodaje. ■ mz, foto vos PRVI PREVOD BIBLIJE V LATIN. SODOBNA ELEKTR. NAVIGAC. NAPRAVA IT.NOVI-NARIN POLITIK (BETTINO) S SLIKAMI - IKONAMI OPREMLJENA LESENA STENA V PRAVOSLAVNI CERKVI SLIŠNA KOSCICA V SRED. USESU POMR-ZNJEN SNEG VULKAN NA SICILIJI ROBERT ERLACHER IT.SLIKAR (GIORGIO) Generalni direktor Name Težev Tavčar in njegova namestnica (obenem tudi vodja velenjske blagovnice) Karmen Lešer Modne revije Veleblagovnice Nama so že tradicionalne, na njih pa prikažejo oblačila, ki jih nudijo v svoji prodajalni. Tudi tokratna, predstavili so modele za jesen in zimo, je privabila veliko obiskovalcev. S predstavljenimi modeli so navdušili. Seveda so jih nosila mlada, brhka dekleta in postavni fantje, tako da je bilo vse kot iz "škatljice". Navdušili pa so tudi najmlajši manekeni, ki so predstavili odlične modele Mini cluba iz Ljubljane. Predstavili so oblačila Mure, Laboda, Lisce (zlasti moški del publike je bil nad novostmi še posebej navdušen), Elkroja, Ria, Tovarne nogavic Polzela, Mode M, Sportine, Are Legero, Rebela, SPZ Ljubljane, Triglava, Gorenjskih oblačil, Kroja, Korsa, Scale Zarja, Akita in mode dodatke Gropika iz Celja. Javno se je tokrat tudi prvič predstavila nova vodja velenjske velabla- govnice in na- m VRTILJAK mass&ggm 'SSipljlgpjj O N J sno Iz blata Velenje so končno izvlekli iz blata. Te besede niso namenjene svetnikom tega mandata, ampak delavcem v daljni Indiji. Ti so namreč končno rešili ladjo Velenje. A rešitev je v mno-gočem podobna nekaterim našim političnim rešitvam: rešili so jo iz blata, da jo bodo razrezati za staro železo. Pogled nazaj Ure smo spet prestavili za eno uro nazaj. Že to je bilo dovolj, da se je mnogim spet kolc-nilo po "dobrih starih časih"! Veliko oklicanih Menda bo v redkokateri občini toliko kandidatov za župana kot v Občini Šoštanj. Ljudje se precenjujejo, volilci jih bodo ocenili. Zadovoljstvo Velenjski svetniki so z nasmeškom na licih sklenili sejanje. Bojda tudi zato, ker vedo, da so zaradi sedanjih šolskih zadev naložili svojim naslednikom težko breme. Na koruzi Kmetje pričakujejo, da bodo Slovenci v prihodnje še bolj živeli na koruzi. Le tako se lahko rešijo velikih tržnih viškov. Na čelu regije Pa le ima šaleško območje prvega moža širše regije. Jože Robida iz šmarškega občinskega odbora je postal predsednik pokrajinskega odbora LDS za zahodno Štajersko. Zakaj ne bi enkrat mali vodili velikih. Motiti se Primer Prihove kaže, da se lahko tudi Ustavno sodišče moti. "Prizadeti" krajani, ki se še vedno ne strinjajo, da so jih iz Mozirja spravili pod Nazarje, sodišču ne zamerijo toliko tega, da se je zmotilo v dveh podatkih. Bolj jih moti, da so se "zmotili" pri tem, kam so jih uvrstili. Brez smradu Žalski župan Milan Dobnik si šteje za veliko zaslugo, da je občane, ki živijo okoli čistilne naprave v Kasazah, rešil pred smradom. Ampak mnogim njegovim nasprotnikom še kar smrdi. 2000 Mnoge, ki delajo z računalniki ali so vezani nanje, je strah pred letom 2000. Bojijo se prave računalniške zmešnjave. Tolažijo jih le napovedi drugih, da bo tedaj konec sveta. Opomin Bliža se dan mrtvih. Bilo bi prav, da bi tisti, ki tako radi brskajo nazaj, vsaj ob tem malo bolj pomislili na žive. 29. oktobra 1998 zdravnik sodeloval pri porodu , le dvakrat! Po porodu pa so tedanji | zdravniki (1870) svetovali, naj I; babice novorojenčkom "trebuh ' ovije rahlo s povojem štiri prste ! širokim. Potem otroku obleče j srajco, katero pod popkom gor -zaviha, obleče mu tudi jopico, I ki sega do popka. Med stegna J* mu uloži na sram malo v troje ali jj četvero zloženo plenico. Glavo i krije čepica, in njej prišita dva traka podvežeta se pod brado s tako, da tudi podbradnik drži- ; ta. Podloži se flanela in krpa iz j kaučuka, ter obda se dete s po- I vitno blazinico ali mehko odejo Jgko, da zmore rokice prosto gi- [ Dati. Odeja se ovežc z dosti dol- S gim trakom ali povojem. Mati s ne sme, kadar spava, otroka pri j sebo imeti, kajti zgodilo se je 1 uže, da ga je zadušila. Ta nesre- j ča pride, kadar daje mati sesat in j zaspi. Dete s svojim licem pod I seskom si ne more pomagati in j se zaduši. Torej se ne more do- } sti nasvetovati posebna postelja j za otroka, bodi si zibela, jerbas, J ali voziček. Za podlago v takej i postelji naj bode blazinica na- : polnjena z izbranim tanjšim ko- \ žuhinjem, s stolčeno ovseno sla- j mo ali žimovino. Na blazino se pokrije plahtica, vrh nje krpa iz : kaučuka, da se mokrina ne more cediti v blazino. Za podvz-glavje vzame se kratka blazinica s perjem napolnena. Babica po- : loži v tako posteljo dete po kopeli opravljeno in pokrije ga s . tančico zoper muhe in svetlo- ; bo." Tak razvoj je spremljalo vzporedno, vendar obrnjeno, pojmovanje starosti. Starost seje v nekdanjih družbah začela zgodaj. Še v matičnih knjigah iz Šaleške doline v 19. stoletju najdemo primere, ko so zaradi "starostne onemoglosti", kot vzroka smrti, umirali ljudje stari manj kot petdeset let. Šicer pa je v meščanskem svetu 19. stoletja tudi "starec" že izginjal in ga je nadomestil človek določene starosti in zelo dobro ohranjeni gospodje in gospe. Ševeda pa se je otroštvo začenjalo z rojstvom, ki je še daleč v našo dobo (v 20. stoletje) potekalo v domači hiši "na tleh, pokritih ž otepom slame ali stelje, in sicer kleče, čepe ali sede... Postelje so bile takšna redkost in zato dragocenost, da porod z vso tisto poplavo porodne vode, krvi, urina in znoja ni sodil nanje..." Na svet so otroke naših prednikov spravljale starejše, izkušene ženske, matere porodnic, njihove sosede itd. Te so dolga stoletja ostajale anonimne in šele leta 1816 je bila v matičnih knjigah župnije sv. Martina zapisana prva "nepreizkušena babica" Elizabeta Kremplova iz Zgornjega Šaleka, ker je bila babica pri porodu mrtvorojenega otroka, ki se je rodil "kočarju iz Zgornjega Šaleka Antonu Stropniku in njegovi ženi Uršuli roj. Mlakar" in je morala otroka "v sili krstiti". Zdravnika so klicali k porodnicam le v skrajni sili; v matičnih knjigah župnije Velenje v več kot stoletju (od 1782 do 1900) je REZANJE ŠOŠTANJA mmm Rubrika Rezanje Šoštanja se je v Našem, času pričela naključno, kar me^d vrati pisarne glavnega urednika tega časopisa. Naneslo je, da sem ponudil sodelovanje in to ravno v času, ko je bil ukazan "embargo" na objavljanje mojih, prispevkov v občinskem Listu občine Šoštanj. Beseda se je dobro prijela in med bralci prebivala več kot osemdeset tednov. Štiriinosemdeset komentarjev se je nabralo. Tolikokrat sem zarezal po Šoštanju, enkrat z ostrejšim, drugič z bolj topim peresom. Po ponudbi bi naj kolobaril štiri teme, in sicer komentiranje dogodkov varstva okolja, družbenih, dejavnosti, urejanja prostora in politike. Ni bilo dosti strelov mimo, nekajkrat pa sem zadel "žebljico na glavico" in morebiti pristavil svoj kamenček k različnim projektom, ki so se in ki se dogajajo v Šoštanju. Seznanjen sem, da se po enem zadnjih "rezanj" intenzivno kliče na pomoč znani šoštanjski modelar Vlado Kojc, da bi le-ta zakrpal Kajuhovo roko. Res je, da sem bil vseskozi n^jostrejši do konkretnih potez občinskih politikov. Mnogi so to interpretirali, češ da osebno ne maram župana. Pa to ni res. Razlog je drugje in je zelo preprost. Odločitve občinskega sveta in izvajanje le-teh, ki so v rokah župana, bolj vplivajo na naš vsakdan kot veleumno parlamentiranje v Ljubljani. Ko boste šli na Upravno enoto Velenje zaprositi za lokacijsko dovoljenje, ko dobite domov položnice za komunalne storitve, ko terjajo od vas nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ko je treba plačati vrtec, ko pošljete svojega otroka na šolski avtobus, ko se odločate, kdaj boste imeli odprto svojo trgovino; za vsemi temi in še za mnogimi drugimi stvarmi tiči bolj ali manj uspešna občinska politika. Zato ni prav, da se odmahne z roko in izusti, češ da so na občini pač takšni in takšni ljudje, ki počnejo to in ono ali pa ne. Na Trgu svobode 12 v Šoštanju se sprejemajo in izvajajo konkretne odločitve, ki močno vplivajo na kvaliteto našega življenja. Zato do teh ne moremo in ne smemo biti ravnodušni. Pa sem v minulem času največkrat boleče zarezal v neumnosti in škodljivosti, ki so se skotile v občinski hiši. Zdaj je čas volilne kampanje in spodobi se, da ta čas prepustimo tistim, ki so se spustili v volilno tekmo, da sami in v miru povedo, kaj bodo počeli naslednja štiri leta, če bodo izvoljeni. Spodobi se, da mediji v času kampanje ne kritizirajo ali vzpodbujajo programe kandidatov za župana in programe strank za sedeže v občinskem parlamentu. Zato razglašam odmor. Rezanja po Šoštanju v tem času ne bo. Eni bodo veseli, drugi mogoče nejevoljni, mnogim bo to tako kot vedno vseeno. Drugi razlog za moj molk v tem času pa je dejstvo, da se tudi sam potegujem za sedež v občinskem svetu, saj sem prepričan, da bom po tistem, ko bi se lahko, pa mi niso dovolili vrnitve v svet občine, lahko storil, za občino kaj koristnega tudi z javnim razmišljanjem v občinskem svetu, ne samo s pisanjem o teh in onih peripeti-jah v našem mestu. Če drži latinski pregovor "nomen est omen", potem je jasno, zakaj je tej rubriki naslov Rezanje Šoštanja. Če bi bil moj priimek Božič, potem bi lahko rubriki rekli Božanje Šoštanja. Toda v božanju ni ostrine in nenazadnje, Šoštanja si božanja ne zasluži. Božanja in pomilovanja so namreč potrebni ubogi, revni in bolni. Šoštanj pa ni ne ubog ne reven ne bolan. Samo pobude je treba, da bomo ljudje, ki v njem.živimo, nehali tarnati nad usodo "propadajočega mesta". Še posebej ne smemo tarnati sedaj, ko se bo v javni razpravi o spreminjanju prostorskega plana naše občine očitno ponovno sprožila razprava o tako imenovani jami Šoštanj. Zdaj bo potrebno brez panike, popolnoma mirno, a odločno in brez fige v žepu jasno in glasno reči NE! ■ Perorez KaroI Kostanjšek, pred dobrimi štirinajstimi dnevi še trener Rudarja, se je odločil, da del časa, ki ga je namenjal nogometni enajsterici, v prihodnje usmeri v posameznika. To je prikupen vnuk, sin hčere Špele, ki mu bo njegovo pozornost zagotovo znal vračati na najlepši možen način. Pred njima je obdobje, ko bosta zmagovala vsak dan, stran od javnosti. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Alojz Finkšt (levo), poveljniku nazarske občinske zveze Franju Pukartu, ki je vodil gasilsko vajo na Čreti: "Ti me že ne boš učil, pa čeprav si na svojem terenu." Predsednik Zgornje Savinjske zveze Roman Krajner, sicer nadrejen obema, se ob taki izjavi neprizadeto smehlja. Etnološka paberkovanja 85 Velenjska lepotica in manekenka Tatjana Tutan, kije bila že doslej lepa, je zdaj še lepša. Kot smo lahko prebrali v enem izmed slovenskih štirinajstdnevnikov, gre to pripisati lepotni operaciji, za katero se odločila, ker ni bila povsem zadovoljna z nosom, kakršnega ji je namenila mati narava. Imejte o lepotnih operacijah kakršno koli mnenje, Tatjana je po njej veliko bolj samozavestna in prikupna. Piše: mag. Najkasneje od konca srednjega veka dalje pa so se v pojmovanju in občutenju otroštva začele pojavljati spremembe, ki jih nekateri imenujejo "sholari-zacija", torej spremembe, ki postopno podaljšujejo obdobje življenja, ko se otrok ni več mešal z odraslimi, preden so ga spustili v svet in je bil vse dalj časa izoliran v nekakšni karanteni - šola in vajeniška doba. Tako se je začel dolg proces zapiranja otrok (tako kot norcev, revežev in prostitutk) ki se je nenehno podaljševal vse do današnjega dne, ko otroštvo skupaj z adolescenco marsikdaj predstavlja skorajda prvo tretjino življenja. Po drugi strani pa se je trajanje otroštva na nek način skrajševalo, saj je nekdaj dolgotrajno otroštvo, izhajalo iz brezbrižnosti do bioloških pojavov, zaradi katere ni prišlo nikomur na misel, da bi začrtal mejo otroštva s puberteto. Predstava otroštva je bila povezana s predstavo odvisnosti. Izstopiti iz otroštva je pomenilo isto kot izstopiti iz odvisnosti ali vsaj iz največje odvisnosti. i Kar nekaj tednov smo se v f paberkovanjih ukvarjali s tema-| mi o smrti in smrtnosti v prete-I klih dobah, ki nam danes zveni-j jo nekoliko morbidno, nekdaj j pa je bila smrt ravno zaradi svo-i je pogostosti skoraj prav tako vsakdanja kot rojstva. Ravno i rojstva in življenje otrok po rojs-) tvu - otroštvo torej, pa bodo te-j ma nekaj naslednjih paberko-s vanj. Za začetek je treba poveda-; ti, da se je pojmovanje otroštva j v zadnjih nekaj stolejih temelji-' to spremenilo. V tradicionalnih j (kmečkih) družbah so si otroka « še bolj pa adolescenta slabo predstavljali. Trajanje otroštva je bilo skrčeno na tisto najbolj nebogljeno dobo, ko si mali človeček še ne more sam pomagati. Brž ko si je otrok telesno opomogel pa se je že pomešal v družbo z odraslimi in se začel udeleževati njihovih del in iger. Iz otroka je (brez posebnih preskokov) postal mlad mož, preskočil je etape mladosti, ki so jih morda poznali pred srednjim vekom, danes pa so postale bistveni sestavni del odraščanja v sodobnih družbah. KOVINOTEHNA Stanovanja v šoštanjski graščini naj bi bila končana že 3. decembra Kdo bo kos visokim najemninam? Da ljudska pesem ne bo pozabljena V krajevni skupnosti Konovo, ki letos praznuje 25 let obstoja in delovanja, se lahko pohvalijo z več kot bogatini delovanjem društev. Med njimi je Kulturno umetniško društvo Lipa Konovo med najbolj delavnimi, z razvejano dejavnostjo in številnimi sekcijami. Imajo svoj tam-buraški orkester, pevski zbor, dramsko sekcijo in že pet let pravo posebnost na področju ljudske glasbe - Konovske štrajharje. Ti so bili pred kratkim "stari" pet let, jubilej pa so bogato obeležili na sobotni kulturni prireditvi. Na odru velike dvorane doma krajanov so se v prijetnem popoldnevu, ki gaje spremljala polna dvorana krajanov in gostov, predstavili vsi, ki med letom plodno delajo v KUD Lipa. Vsak posebej je navdušil; tako pevski zbor kot dramatiki, ki so se predstavili s skečem "Ne laži". Program so popestrili gostje, folklorna skupina iz Zreč in ljudske pevke iz Kozjanskega. Glavne zvezde popoldneva pa je bil dvanajst članski sestav Ko-novskih štrajharjev, ki s svojim nastopom in glasbo vedno navduši. Glasbo namreč izvabljajo iz najenostavnejših instrumentov, kot so žehtnik, kladivo in sod, grablje, lesene posode, ritem pa jim daje "frajtonarca". S pomočjo KUD Lipa in predsednika Draga Martinška so pred kratkim uspeli nekaj pesmi tudi posneti, imajo svoj videospot, vedno pogosteje pa jih vabijo na nastope po domovini in tujini. Ob koncu prireditev so podelili priznanja krajevne skupnosti; prejel jo je Drago Martinšek kot predsednik "kudovcev", prejeli sojo pevci, dramatiki in seveda štrajharji. Na koncu so si na odru nazdravili vsi nastopajoči, predse pa so postavili torto v obliki številke 5. Ob željah, da Štrajharji razrežejo še veliko tort z večjimi jubileji! ■ bš Se še spomnite lanskega decembra? Pred božičem je bilo, ko je požar iz graščine, ki se dviga nad Šoštanjem, pregnal stanovalce. Večina zaposlenih v Tovarni usnja Šoštanj, je začasni dom dobilo v Vegradovem samskem domu in tam jih večina še biva. Najemnino jim plačuje Republiški stanovanjski sklad, lastnik objekta, ki se je kar kmalu po požaru odločil, da bo graščino obnovil, v njej pa postavil lepa, svetla, komfortna stanovanja. Dela pri obnovi so zdaj v sklepni fazi. Podjetje Cigrad iz Šoštanja hiti, da bi bila gotova do 3. decembra, kot je predvideno po pogodbi. Gre seveda zgolj za ureditev graščine brez zunanje ureditve. Vendar tudi za to Republiški stanovanjski sklad pridobiva ponudbe, prav tako kot za vse priključke - napeljavo toplovoda in elektrike. Vse potrebno v zvezi s prenovo pa usklajuje upravnik objekta, to pa je Stanovanjsko podjetje Velenje. "Pred požarom je bilo v graščini 33 stanovanj, toliko jih bo tudi sedaj dokončanih. V njih pa bo bistveno višji standard kot je bil, preden je graščino uničil požar. Stanovanja bodo opremljena s sanitarijami, ki jih prej ni bilo, napeljana bo centralna, kabelska televizija, telefonsko omrežje, v njih bo položena keramika in lami-nati," pravi Majda T\irnšek, predstavnica Stanovanjskega podjetja Velenje. Višji standard - višje najemnine V graščini bo 11 dvosobnih stanovanj, 2 dvosobni s kabinetom, 3 dvosobna z bivalno kuhinjo, 11 enosobnih, 5 enosobnih s kabinetom in 1 trisobno stanovanje. V stanovanja se bodo lahko vselili tisti, ki so imeli pred požarom v tem objektu stanovanjsko pravico, torej vsi bivši najemniki in najemniki iz objekta Bratov Mravljakov 14. "Bo pa najemnina glede na to, da bodo stanovanja izredno lepa, bistveno višja kot je bila nekdaj," pravi Turnš-kova in to bo za marsikoga od teh stanovalcev precejšen prob- doma, kjer so dobile družine začasno zatočišče, zgrnilo okoli nas vse, kar je bilo tistega dne doma. Saliha Cerič živi tam s sinom in snaho, vsi so sicer zaposleni, v graščini so imeli 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje, pa se kljub temu sprašujejo, kako bodo zmogli. "'10.000 tolarjev imam kreditov za hrano in sprotne potrebe. Šla sem na socialno, pa tudi tam ne vedo, kaj bi nam rekli." Avdija Ajša je nezaposlena. Mož dela v TUŠ-u. Dva otroka ima in kar je pri njej še posebej žalostno, 5-letnega Liridona, ki ima že tako majhen kot je, kronični revmatizem. Enkrat je na Kliničnem centru, drugič v kakšnem zdravilišču. Ob našem obisku je bil v slednjem, v Šentjanžu. Mož prinese domov 35.000 tolaijev. Nekaj so vzeli krediti, brez njih ga danes ni! Fikrita Demirovič, ženske so bile v pogovoru veliko bolj odločne, je stara 32 let. Možje 13 let zaposlen v Tovarni usnja. Z njima živijo trije otroci, eden njen, dva njegova. Išče službo, a je ne najde. "Kako bomo plačevali stanarino v novih stanovanjih, je vprašanje, ki nam ne da spati. Že zdaj, komaj živimo. Ne bi rada razlagala kako, a povem vam, da lahko le enkrat na dan pojemo kaj toplega," je pripovedovala. Če ne bi imeli sorodnikov... Vprašanje, kaj bi bilo. "Potem pa so nam poslali še položnice za Posočje, saj človek ne ve, ali bi se smejal, ali bi jokal." Za nami je pritekla, da je povedala še nekaj: "Ko sem Rdeči križ zaprosila za pomoč, so mi rekli, da jo bom dobila, če bo župan odprl skladišče." Republiški stanovanjski sklad, ki seje pogumno lotil prenove stanovanj v graščini, jih je uredil tako kot se danes urejajo, bivši stanovalci pa se sprašujejo, kako bodo zmogli, predvsem pa, zakaj zanje niso naredili kaj bolj preprostega. ■ Milena Krstič - Planine fotografije: Stane Vovk Drago Lončar, poslovodja gradbenih del zaposlen pri izvajalcu podjetju Cigrad kaže, kakšna bodo stanovanja. čine pa sta nam doslej le dve družini prišli povedati, da takšne višine najemnine ne bi zmogli plačevati." Zdaj se dogovarjajo z občino Šoštanj, kjer ta hip na podlagi razpisa za pridobitev ne- profitnih in socialnih stanovanj v najem, sestavljajo listo, da bi dali v to graščino najemnike, ki bi bili sposobni plačevati, drugim pa stanovanjski problem rešiti kako drugače. 5 let Konovskih Štrajharjev V večini družin zaposlen le eden Precej žalosten je bil naš obisk v Vegradovem samskem domu v Velenju, kjer biva večina družin iz šoštanjske graščine. Žalosten zato, ker ga ni, kise ne bi zavedal, da stanarinam, ki jih pogojuje visok standard preurejenih stanovanj v njih, ne bodo kos. Kako bi jim le bili, ko pa je v večini družin zaposlen samo po en zakonec, ko - to smo slišali od njih -Tovarni usnja, kjer jih je večina dela, grozi, da bo morali ljudi poslati na čakanje. Večina njihovih plač, ki niso visoke, pa je že tako ali tako obremenjena s krediti, ki so jih jemali, da so si v stari graščini napeljali vodo in uredili morda kopalnico, da je bilo njihovo življenje kolikor toliko urejeno. S.O. ni pustil, da ga imenujemo s polnim imenom, pa tudi fotografirati se ni pustil. S svojo plačo preživlja nezaposleno ženo in tri otroke. "Vsega imam že vrh glave," je rekel. "Krasno bodo uredili, samo o tem, kdo od nas bo zmogel plačevati take stanarine, se nihče ne sprašuje. Jemali smo kredite, da smo si v graščini uredili znosen standard, plačujemo jih še zdaj. Tisto pohištvo, kolikor nam ga je še ostalo in ki smo ga shranili, propada. Pred časom sem se obrnil na varuha človekovih pravic Iva Bizjaka in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Prvi mi je vsaj odgovoril, drugi še to ne," je bil jezen in zaskrbljen S.O. Vprašanje, kako bodo zmogli, jim ne pusti spati V trenutku, ko smo se pogovarjali z njim, se je okoli nas, na hodniku Vegradovega samskega e«ss t, SUŠILNI STROJ kapaciteta 5 kg/112 I elek. čas. ura 140 min. moč sušenja 2500 W 58.799 SIT Pojem ameriške kakovosti in zanesljivosti, odslej v Kovinotehni! 14 programov volumen bobna 5 kg poraba vode 56 I por. energ. 1,15 kW/h 98.950 SIT Ekskluzivni distributer Strokovno svetovanje in servis zagotovljena. lem. Predvidena najemnina za dvosobno stanovanje bo okoli 20.000 do 24.000 tolaijev, odvisno od velikosti, za trisobno pa približno 26.000 tolaijev. Na Stanovanjskem podjetju Velenje se zavedajo, da bodo te najemnine bivši stanovalci težko zmogli. "Stanovalce smo julija obvestili o predvideni najemni in jih napotili na Center za socialno delo, da se pozanimajo, če jim pripada subvencija," pravi Turnškova. "Kot pa smo doslej uspeli zvedeti, naj bi samo eni družini pripadala subvencija. Od bivših stanovalcev te graš- Majda Turnšek: "Tudi pri nas, v Stanovanjskem podjetju se sprašujemo, kdo od njih bo to zmogel." Avdija Ajša z mlajšim Veto-nom, starejši 5-letni Liridon je bil v zdravilišču s kroničnim revmatizmom. Saliha Cerič - trije delajo, pa je vseeno zaskrbljena! Fikreta Demirovič: "Dobili smo položnice za Posočje. Saj ne veš, ali bi se jokal ali smejal." ZAMRZOVALNA OMARA zamrzovalnik 4 zvezdice~ skupna prostornina 200 I število predalov 3 prostor za hitro zamrcofff3 I vrata: levo ali desno 73.515 SIT ČETRTEK, 29. oktobra SLOVENIJA 1 09.00 Pod klobukom 09.45 Car nevidnosti, 4/6 10.15 Divja Amazonija, 9/12 11.10 Steklena džungla, 2/6 11.40 Homo turisticus 12,05 Nash bridges, 2/13 10.00 Poročila, vreme, šport 13.50 Zgodbe iz školjke 14.20 Iz muzeja, 7. oddaja 15.20 Soča-življenje ob reki 15.50 Osmi dan 15.55 Holed, ang. drama 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.05 Glejte kako rastejo: kačji pastir 18.20 Resnična resničnost 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.00 Brezglavo, 3/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22,40 Šport 22.50 Ta svet je pesmi vreden, posnetek 23.20 Notre dame de Pariš 00.45 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 7/22 10.00 Trdno v sedlu, 31/65 10.25 Pacific drive, 87/130 10.50 Angel varuh moj, 1/22 11.35 Trend, oddaja o modi 12-25 Naša krajevna skupnost - kje pa je oblast 13.20 Svet poroča 16.00 Don Kihot, 7/39 16.25 Zgodbe iz Kronena, špan. f. 18.05 Opremljevalke, 18/21 18.30 Lahko noč, ljubica, 5/11 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - ročk z Vesno 20.0 Ples na ulici, ang. glas. dokum. Serija, 3/10 21.00 Dolina Abraao, portugalski film 00.00 Bela soba II., 5/6 00.50 Mladostniške izpovedi, 8/22 01.15 Lazar, 19/22 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10.50 Topshop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Amerikaton, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nad. 16.30 Mestne skrivnosti, 9/16 17.30 Marimar, nan. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, nan. 21.30 Policijska akademija, 5. del amer. humor. nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Upor na ladji, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali 09.00 09.05 10.35 10.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.25 19,30 20.00 20.05 20.50 21.20 21.25 21.30 21.35 NAJ SPOT DNEVA NAJ SPOT, glasbena oddajaGost: skupina F0XV TEENS VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU ŠTUDENTSKI FESTIVAL BREŽICE Ž98 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja VTV REGIONALNE NOVICE TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 I PETEK, I 30. oktobra SLOVENIJA 1 09.00 Glejte, kako rastejo: kačji pastir 09.10 Tedi, oddaja za mularijo 09.45 Car nevidnosti, 5/6 10.15 Resnična resničnost 11.05 4x4 11.35 Na vrtu 12.05 Brezglavo, 3/6 13.00 Poročila 14.05 Ta svet je pesmi vreden 14.35 Lepa Vida, posnetek predstave SLG Celje 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Otroška oddaja 17.45 Cofko cof, 1/13 18.20 Zgodbe iz Amerike, 3/3 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Polnočni klub 00.05 Koncert z jazz festivala 01.15 Zgodbe iz Amerike, 3/3 SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 8/22 10.00 Trdno v sedlu, 32/65 10.25 Pacific drive, 88/130 10.50 Opremljevalke, 18/21 11.20 Lahko noč, ljubica, 5/11 11.50 Kormoran, ang. film 15.00 Dolina Abraao, portug. film 18.05 Indaba, 16/25 18.30 čudežni otrok, 19/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - video novosti z Mojco 20.00 Dan reformacije, prenos iz opere 21.00 Sonce za dva, tv drama 22.20 Velike romance 20. Stoletja, 2/26 22.50 La parasite, franc. film 00.15 Klient, 17/19 01.05 Mladostniške izpovedi, 9/22 01.35 Lazar, 20/22 I IP^JP* j Is; s.„j""!J i 07.00 Dobro jutro, Slovenija i 10.00 Bogati in nesrečni, nan. i 10.50 Top shop, tv prodaja i 11.00 Kassandra, nan. i 12.00 Skrite strasti, nan. i 13.00 Od maja do decembra, nan. ! 13.30 Selitev, amer. film I 15.30 Bogati in nesrečni, nan. i 16.30 Mestne skrivnosti, nad. i 17.30 Marimar, nad. i 18.00 Novice, vreme j 18.15 Kassandra, nad. i 19.15 24 ur i 20.00 Film na kvadrat: Poročil sem se z morilko, amer. film i 22.00 Maurice, ang. film j 00.00 Skrivne izpovedi in fantazije, erot. serija i 01.00 24 ur kanaM i I sz ! 09.00 DOBRO JUTRO: informa- tivno razvedrilna oddaja j 10.15 ŠTUDENTSKI FESTIVAL BREŽICE Ž98 j 11.00 VABIMO K OGLEDU i 1V05 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja VTV ! 11.35 : TV IZLOŽBA ! 12.00 VIDEOSTRANI ! 17.55 NAJ SPOT DNEVA j 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja i 19.00 REGIONALNE NOVICE j 19.05 RISANKA i 19.25 TV IZLOŽBA j 19.30 OBVESTILA i 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU j 20.05 KRALJICA MARGOT, 1. del fr. filma ; 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M.-41. oddaja I 22.05 REGIONALNE NOVICE ! 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO i 23.10 TV IZLOŽBA i 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 31. oktobra SLOVENIJA 1 09.00 Glejte, kako rastejo: kačji pastir 09.10 Tedi, oddaja za mularijo 09.45 Car nevidnosti, 5/6 10.15 Resnična resničnost 11.05 4x4 11.35 Na vrtu 12.05 Brezglavo, 3/6 13,00 Poročila 14.05 Ta svet je pesmi vreden 14.35 Lepa Vida, posnetek predstave SLG Celje 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Otroška oddaja 17.45 Cofko cof, 1/13 18.20 Zgodbe iz Amerike, 3/3 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Polnočni klub 00.05 Koncert z jazz festivala 01.15 Zgodbe iz Amerike, 3/3 SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 8/22 10.00 Trdno v sedlu, 32/65 10.25 Pacific drive, 88/130 10.50 Opremljevalke, 18/21 11.20 Lahko noč, ljubica, 5/11 11.50 Kormoran, ang. film 15.00 Dolina Abraao, portug. film 18.05 Indaba, 16/25 18.30 čudežni otrok, 19/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - video novosti z Mojco 20.00 Dan reformacije, prenos iz opere 21.00 Sonce za dva, tv drama 22.20 Velike romance 20. Stoletja, 2/26 22.50 La parasite, franc. film 00.15 Klient, 17/19 01.05 Mladostniške izpovedi, 9/22 01,35 Lazar, 20/22 (PltJH-^ 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Selitev, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Mestne skrivnosti, nad. 17.30 Marimar, nad. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nad. 19.15 24 ur 20.00 Film na kvadrat: Poročil sem se z morilko, amer. film 22.00 Maurice, ang. film 00.00 Skrivne izpovedi in fantazije, erot. serija 01.00 24 ur " ^ kanali A 27 ' 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.05 KRALJICA MARGOT,1. del fr. filma 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-41. oddaja, ponovitev 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05735. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 GLASBENI LABIRINT, 6. oddajanarodnozabavne glasbe 21.25 FOLKLORNI FESTIVAL EUROFOLK; nastop ŠFS KOLEDA,VELENJE 21.45 735. VTV MAGAZIN, ponovitev 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 1. novembra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.35 Zlatko zakladko 09.05 Nesrečniki, 5/26 09.30 Car nevidnosti, 6/6 09.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos 11.00 Prisluhnimo tišini 11.30 Glasbena oddaja 12.05 Tednik 12.55 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.10 Petka 14.30 La terra terna, ital. film 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 19. EBUfrestival sodobne ljudske glasbe v Portorožu 17.30 Pamela Wallin v živo, skupina STOMP 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, 4/12 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 Orion 21.15 Novice iz sveta razvedrila 22.05 Steklena džungla, 3/6 22.40 Poročila, vreme 22.50 Šport 23.10 Space truckers, amer. film 00.45 Iz muzeja, 8. oddaja 01.20 Na vrtu SLOVENIJA 2 09.25 Zlata šestdeseta nostalgija z Jožetom Kampičem 11.25 Jeklene ptice, nan. 11.10 Sonce za dva, ponovitev tv drame 12.30 TV prodaja 19.30 Videoring 20.00 Brata, amer. film 21.35 V vrtincu 22.15 Don Kihot, 8/39 22.40 Sobotna noč 07,30 Poštar Pat, ris. serija 08.00 Pajkec, ris. serija 08.30 Kremenčkovi, ris. serija 09.30 Maska, ris. serija 10.00 Batman, ris. serija 10.30 Dogodivščine ježka Sonika, ris. serija 11.00 Odiseja, nan. 11.30 Power Ranger, nan. 12.00 Tom Hanks, portreti 12.30 Formula 1, ponovitev treninga 13.30 Super pop s Stojanom Auerjem, ponovitev 15.00 Sinbadove pustolovščine, nan. 16.00 Xena, nan. 17.00 Pop party, glasbena oddaja 18.15 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Zadnji sprehod, amer. film 22.30 Odpadnik, nan. 23.30 Vohunka, amer. film 01.30 Pozno ponoči, eroti. serija 02.30 24 ur, ponovitev PONOVITVE ODDAJ: 09,00 10.00 10.20 10.40 11.40 12.00 12.05 13.05 14.05 15.05 15.30 16.30 17.00 17.15 18.45 20.15 20.45 OTROŠKI MIS MAS, ponov. 734. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 735. VTV MAGAZIN EPP/VABIMO K OGLEDU IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO GLASBENI LABIRINT, 6. oddaja narodnozabavne gl. DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, pogovor v studiu SREČNO VOŽNJO! avtomobilistična TV oddaja IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI FOLKLORNI FESTIVAL EUROFOLK, nastop ŠFS KOLEDA,VELENJE KRALJICA MARGOT, 1. del. franc. filma NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gostje: FOXY TEENS KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-41. del dokumentarne oddaje VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 2. novembra SLOVENIJA 1 08.00 Skrivno življenje igrač, 23 08.15 Cilkin kotiček, risanka 08.25 Cofko cof, 10/13 08.50 Srebrnogrivi konjič, 10/26 09.10 Telerime 09.15 Zares divje živali, 8/26 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša, prenos z Branika 11.00 Vsi smo ena družina, 11/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.15 Pomagajmo si 13.40 Orion 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.05 Na zlatem ribniku, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Po domače 18.40 Soča - življenje ob reki 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Večerni gost 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 22.55 Murphy Brown, 9/25 23.20 Umori, 2/22 00.10 Soča - življenje ob reki SLOVENIJA 2 09.00 Pravi biznis 09.55 V vrtincu 10.35 Starinarna, amer. film 12.25 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 14.05 Zanigrad - skice zapuščene vasi, dokum. oddaja 15.00 Fonteynova in Nurejev 16.40 Obletnica narodne galerije, posnetek koncerta 17.30 Margaretin muzej, kanad. film 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost - poravnalni svet 21.05 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 5/7 22.00 Oče, madžarski film 07.30 Munkci, ris. serija 08.00 Pobegli princ, amer. mlad. film 10.00 Mladi par, nan. 11.00 Izganjalka vampirjev, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Formula 1: Suzuka, ponovitev dirke za VN Japonske 15.00 Ljudje kot mi 16.00 Državna tožilka s 18.00 Novice, vreme 18.15 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Schindlerjev seznam, am. f. 23.30 Ljubim vas zbogom, amer. f. 01.30 24 ur kanali 11 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 735. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 GLASBENI LABIRINT, 6. oddaja narodnozabavne glasbe 11.40 FOLKLORNI FESTIVAL EUROFOLK; nastop ŠFS KOLEDA, VELENJE 11.55 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 POGOVOR V STUDIU 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 KOŠARKA, posnetek tekme; SLOVAN: PIVOVARNA LAŠKO 23.30 TV IZLOŽBA 23.35 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 3. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Cofko cof, 3/3 10.15 Zgodbe iz Amerike, 3/3 11.10 National geographic, 4/12 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Večerni gost 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Komisar Rex, 9/13 21.00 Dobro je vedeti 21.05 70 let radia, dokum. meseca 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Pisave 23.20 Iz slovenskih ateljejev 23.35 Zorrovo znamenje, amer. nemi film 01.05 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 9/22 10.00 Trdno v sedlu, 33/65 10.25 Pacific drive, 89/130 10.50 Indaba, 16/25 11.10 čudežni otrok, 19/22 11.30 Velike romance 20. Stoletja, 2/26 11.55 Zemlja drhti, ital. film 16.00 Parazit, franc. film 17.25 Pripravljeni, oddaja o • slovenski vojski 18.00 enska mojega življenja, 1/12 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 10.000 obratov 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Vprašanje zakonitosti, 5/7 00.55 Lazar, 17/22 01,45 Studio city pPim> i _ feTV "j 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Paul Newman 14.00 Skeči kraljevega letalstva, nan. 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Mestne skrivnosti, nad. 17.30 Marimar, nan. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2,3-kdo dobi? 21.00 Urgenca 21.50 Šola golfa 22.00 Želite, milord, nan. 23.00 Vojne je konec, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev ajj-tMlil^i^kanall f|l ^Ti 27 ^ .ArT' W 46 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 POGOVOR V STUDIU 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 KOŠARKA, posnetek tekme; SLOVAN: PIVOVARNA LAŠKO 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 736. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ZAPLEŠITE S PLESNO ŠOLO "STEP" - ANGLEŠKI VALČEK 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.20 736. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 4. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Skrivno življenje igrač, 2/26 09.45 Waynove dogodivšeine, 23 10.15 Besede 11.10 Pro et contra 12.00 Zaključna prireditev ob obletnicah RTV Slovenija 13.00 Poročila 13.20 Murphy Brown, 9/25 13.45 Starinarna, amer. film 15.00 Hitler-Stalin, 1/3 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Divja Amazonija, 10/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash bridges, 2/18 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Hotel Oslo, 4/4 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Even if a hundred ogres, norveška drama 00.20 Alica, evropski kulturni magazin SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 10 10.00 Trdno v sedlu, 35/65 10.25 Pacific drive, 91/130 10.50 Gospod in gospa Smith, 7 11.35 Pomp 12.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, dokum. oddaja 13.30 Pajčevina 16.15 Na zlatem ribniku, amer. film 18.05 Angel, varuh moj, 2/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Liga prvakov v nogometu 23.30 Do kje je noč, 1/4 00.20 Pajčevina 00.45 Izpovedi mladostnikov, 11/22 01.15 A.S., nemška nan. BJt P •_ 07*00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Pop party 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Mestne skrivnosti, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Mati v nevarnosti, kanad. f. 21.45 Nikita, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Zmenek na slepo, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev | 27 »ItfS f V ^P 4Q 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 736. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 ZAPLEŠITE S PLESNO ŠOLO "STEP" - ANGLEŠKI VALČEK 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.50 : REGIONALNE NOVICE 20.55 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 KOŠARKA, posnetek tekme; TOPO HELSINKI: PIVOVAR- NA LAŠKO 23.15 i TV IZLOŽBA 23.20 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in Rtv podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 Sff, trimesečna naročnina 1.760 SfT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in gavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 29. oktobra 1998 MODRO © m KRONIKA NAS i:AS 15 KA POSTAJA LENJE Nevarna najdba V ponedeljek, 26. oktobra, so delavci Muzeja Velenje na gradu pri postavljanju muzejske zbirke ugotovili, da se v dveh ročnih mi-nometih kalibra 82 milimetrov iz II. svetovne vojne še vedno nahaja eksplozivno polnjenje. Nevarno najdbo je odstranil in odpeljal v ustrezno skladišče regijski pirotehnik, so sporočili iz Regijskega centra za obveščanje. Lahko delo V soboto, 24. oktobra, je neznani storilec v Šaleku, v stanovanjskem bloku, izkoristil nepazljivost Alenke A., ki je v vhodnih vratih pozabila ključe stanovanja. Brez težav je vstopil, ukradel denarnico, čekovne blankete in dva zlata prstana. Stanovalko je oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. Vlomilec ni iskal dela ampak zaslužek V času minulega vikenda je neznanec vstopil v Klub iskalcev zaposlitve Periskop na Efenkovi v Velenju. Ni iskal dela, pač pa zaslužek - notranjost je v celoti preiskal in odnesel radiokasetofon s CD playeijem znamke Sony. Z dejanjem je Zavod za zaposlovanje oškodoval za okoli 30.000 tolaijev. Kapljica na udaru V četrtek, 22. oktobra, nekaj po 2. uri zjutraj, sta najbrž dva nepridiprava vlomila v trgovino Kapljica, d.o.o. na Kajuhovi cesti v Šoštanju. Izginilo je več kartonov piva v pločevinkah ter trije kartoni sokov. Vlomilca sta pobrala tudi menjalni denar in povzročila skupaj za okoli 100.000 tolarjev škode. Gnojnica lahko tudi škodi Polivanje gnojnice po travnikih in njivah je lahko koristno, lahko pa je s stališča varstva okolja tudi škodljivo. V četrtek, 22. oktobra, je gnojevko po njivi v Ravnah polival Damjan L. iz Topolšice. Količina je bila očitno prevelika, zato jo je del izteklo v potok Pečovnica. Na srečo pa vsaj po prvih ugotovitvah do pogina vodnega življa v njej ni prišlo. Če bi uspelo, bi bila oblečena V torek, 20. oktobra, popoldan, sta moški in ženska (brez denar- ja) opravljala nakup oblačil v Erini Velmi v Velenju. Ko sta v vrečko že spravila dva ženska kostima, vredna več kot 98.000 tolaijev in hotela trgovino brez plačila zapustiti, so tatvino opazile trgovke. Neznanki so uspele iz rok iztrgati vrečko z blagom, tatovoma pa je uspelo pobegniti. Nekaj, na las podobnega, seje naslednjega dne zgodilo v Nami v Velenju. Ženska je izbrala dva hlačna kostima, vredna okoli 100.000 tolarjev, trgovke pa so jo uspele pri izhodu zadržati, medtem ko jo je njen spremljevalec zaenkrat uspešno "popihal". Zanimiv prtljažnik V soboto, 24. oktobra, med 18. in 23. uro, je neznanec na Efenkovi cesti v Velenju s primernim orodjem odprl prtljažnik osebnega avtomobila jugo in iz njega ukradel denarnico z dokumenti ter polnilec za GSM. Borisa Z. iz Gaberk je neznanec oškodoval za vsaj 20.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE ho in dimnik na svoji stanovanjski hiši v Dolu. Med delom je padel z lestve, približno 4,5 metrov globoko. Pri padcu seje hudo poškodoval. Zdravi se v celjski bolnišnici. Policist je moral odskočiti V petek, 23. oktobra, nekaj po polnoči, je patrulja iz Mozirja opravljala kontrolo prometa v Bočni, ko je iz smeri Gornjega Grada pripeljal voznik osebnega avtomobila znamke golf. Policist ga je ustavljal z rdečo lučjo. Voznik pa je, ko seje približeval policistu, prižgal dolge luči in sunkovito pospešil hitrost proti policistu, kije moral odskočiti, daje preprečil trčenje. Po nekaj metrih je voznik popolnoma ugasnil luči in s kraja pobegnil. Se istega dne, v jutranjih urah, so policisti voznika, šlo je za 22-letnega Petra Z. iz Bočne, izsledili. Svoje početje bo moral zagovarjati pri sodniku. Dve hudi delovni nezgodi Na območju Mozirja sta se prejšnji teden zgodili dve delovni nezgodi. Prva v četrtek, 22. oktobra, pri pleskanju transformatoija v Spodnji Rečici. Pri tem se je huje poškodoval samostojni podjetnik 35-letni Martin Š. iz Drešinje vasi. Med delom se je naslonil na odvodnik, kije bil pod napetostjo. Ob dotiku gaje stresla elektrika, nakar je padel po tleh. V celjski bolnišnici so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe. Druga delovna nesreča pa se je zgodila v petek, 23. oktobra, ko je 68-letni Fortunat Š. iz Dola pri Gornjem Gradu popravljal stre- gorenje i ISAd.d. 3320 Velenje, Partizanska 12, Slovenija Telefax: 4021 130, Telefon 4021 400 ODKUPUJE hlodovino hrasta, javorja, jelše, bukve, bora in smreke v kvalitetah F, L in I. - odkup in prevzem na skladišču v Šoštanju - za večje količine prevzem pri dobavitelju - plačilo po ceniku Gorenje Notranja Oprema, takoj po dostavi hlodovine Za dodatne informacije kličite na telefon 063/4022 600 ali 4021440 Prevolnik d.o.o. Vulkanizacija, avtopralnlca in trgovina AVTOHIŠA&CHRYSLEIt »Jeep Teharje 4, 3221 Teharje Tel.: 063/32-900,411-982 Fax : 063/34-644 "IVozniki, POZOR! / « „« £jg >:? Prihaja čas vožnje v zimskih razmerah. Pri nas Vam NAJHITREJE, NAJCENEJE in NAJ KVALITETNE JE obujemo Vašega jeklenega konjička. ■ ju ■ ■ Pri gotovinskem plačilu Vam nudimo 10% POPUST. g/?* JT jT ■ M ■ B ■ H iS JT S Sf Jf • M ■ 8 H ■ ■ JT S Vcasu menjave gum si boste lahko ogledali razstavljena vozila CHRYSLER. «■■ V ■■ /J,«" / Pohitite, da Vas zima ne prehiti! Del. čas: od 8.00 - 18.00, sob. od 8.00 - 13.00 ! Pralnica non-stop od 8.00 - 20.00' m m jr JT ®s rf « j® ■ M m m m M u js PRI NAKUPU GUM VAS NAGRADIMO! POLICIJSK ŽA A POSTAJA LEC i i Zgorel kozolec V sredo, 21. oktobra, zvečer, je v Podvrhu pri Braslovčah zgorel kozolec, v njem pa tudi okoli 30 ton sena in traktorska prikolica, last Hmezadovega Kmetijstva Žalec. Škoda po prvi, nestrokovni oceni znaša okoli 3.500.000 tolarjev. S požarom seje spopadlo 56 gasilcev, vendar je ogenj, kije v zelo kratkem času zajel cel objekt, tega v celoti uničil. Vse kaže, da je nekdo ogenj podtaknil, bodisi iz malomarnosti, bodisi z direktnim naklepom. Pes - najzvestejši človekov prijatelj Daje res tako, seje lahko v nedeljo, 25. oktobra, popoldan, prepričal 31-letni Franc H. iz Žalca. Franc je namreč preskočil vrtno ograjo stanovanjske hiše v Preboldu in v delavnici fizično napadel lastnika Ladislava H. Od njega je zahteval 4.000 nemških mark. V obračun pa se je vmešal oškodovančev pes, pasme rotweiler in napadalca tako prestrašil, daje zapustil tuje dvorišče kar so ga noge nesle. Vlomilec odnesel vibracijsko ploščo V noči na petek, 23. oktobra, je neznanec vlomil v nedograjen poslovno gospodarski objekt v Petrovčah. Odnesel je vibracijsko ploščo znamke Wacker, rumene barve z bencinskim motorjem znamke Honda. S tatvino je podjetje SOPI, d.o.o. iz Celja oškodoval za okoli 400.000 tolarjev. V Marjoli nezaželen gost V noči na ponedeljek, 26. oktobra, je bistro Marjola na Šlandro-vem trgu v Žalcu obiskal nezaželeni gost. Iz lokala je odnesel nekaj menjalnega denaija in več zavojev cigaret znamke Marlboro. S tatvino je lastnika Sama P. iz Vrbja oškodoval za okoli 13.000 tolaijev. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon I fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA 1f TEM TEDNU V MOKA T500 25/1 KG 62,90 JERUZALEMČAN12/1L 349,90 OLJE ZVEZDA 12/1L 199,90 T0AL. PAPIR 8 R0L 219,90 SLADKOR 50/1 KG 122,90 ARIEL 5,4KG 1.279,90 RIŽ SPLEND0R 1KG 144,90 PERSIL 3,6KG 799,90 VEGETA1KG 799,90 KRMNI JEČMEN 19,90 KAVA BAR 100G 159,90 PESNI REZANCI 16,90 TESTENINE 500G 89,90 BRZ0PARILNIK120L 22.390,00 VL0Z. RDEČA PESA 8K0M 1.320,00 SOD ZA VINO 100L 12.990,00 CENE VEUAJ0 DO RAZPRODAJE ZALOG. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA BOMO POSLOVALI V SOBOTO 31.10. IN V NEDELJO 1.11. OD 7. -11.30 - VABIMO VAS K NAKUPU! *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. 3320 Velenje, Koroška 37b tel.: (063) 856-257, fax: (063) 855-796 Komunalno podjetje Velenje sporoča, da boža 1. november spremenjen prometni režim za dovoz na pokopališče Podkraj od 7. ure do 17. ure. Enosmerni promet bo potekal v smeri od gostišča pri Hartlu (Partizanska cesta 52) v smeri pokopališča Podkraj proti Podgorju in nato na Šaleško magistralno cesto. Urejena bo prometna signalizacija, kontrolo in usmerjanje prometa bodo izvajali policisti Policijske postaje Velenje. mmMk KURILNI Zelo konkurenčne cene, dostava brezplačna Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635- OLJA ARIS Celje 16 KAS VAS —-• 29. oktobra 1998 NK Rudar Zoga še noče v mrežo Pod vodstvom novega trenerja Braneta Oblaka so nogometaši Rudarja odigrali že dve tekmi. Sredi prejšnjega tedna so v prvi tekmi slovenskega pokala v Ljudskem vrtu izgubili z Maribor Teatanicom z 0 : 1, v soboto pa so na Skalni kleti v Celju začeli prvega od treh prvenstvenih zaporednih gostovanj. Čeprav je mreža njihovega vratarja in kapetana Mladena Dabanoviča ostala nedotaknjena ( domači so mu le enkrat ne-varneje zapretili), iz Celja niso odšli preveč veseli. Pred prihodom na Skalno klet so želeli zmago, po devetdesetih minutah so si jo tudi zaslužili, toda za zdaj recepta za njihovo neučinkovitost še ni. Kar nekajkrat so nevarno zapretili domačemu vratarju Mujčinoviču, ki si je za izvrstne obrambe zaslužil oceno najboljšega igralca tega lokalnega derbi-ja. Nogometaši Rudarja so dobrih 45 minut (tekma je trajala kar 95 minut) imeli igralca več. Ljubljanski sodnik Mitrovič je že v 46. minuti poslal zaradi drugega rumenega kartona v slačilnico domačega igralca Mitiča, v 91. pa tudi Rudarjevega Toneta Gro-beljška, ki je na sredini pokalni tekmi prvič oblekel Rudarjev dres. Vendar "rudarji" kljub številčni premoči niso mogli streti odpora zelo požrtvovalnih gostiteljev. Trener Oblak je poskušal NK Esotech Šmartno Še tretja zmaga zapored Smarčani nadaljujejo dobre in uspešne igre, saj so v nedeljo na svojem igrišču dosegli še tretjo zaporedno prvenstveno zmago. Na zelo mehkem in razmočenem igrišču so po obojestransko dobri igri z 1:0 premagali Šentjur. Gostje so začeli zelo napadalno, prvo in na tekmi tudi edino resno priliko pa so zapravili v 12. minuti, ko seje izkazal domači vratar Kališek. Domači so nato prevzeli pobudo, prvih lepih priložnosti pa nista izkoristila Smajlovič in dvakrat Pekič. V 27. minuti je Repovž lepo podal Šoštarju, ta pa je žogo pod vratarjem poslal v mrežo. Gostje so se za nekaj minut otresli pritiska, nato pa so bili do polčasa spet v premoči igralci Esotecha. Po odmoru Smarčani niso popustili in že v 49. minuti je Smajlovič dvakrat zapored lepo streljal, gostujoči vratar pa je bil obakrat odličen. V 61. minuti je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen Šoštar in številčno premočni gostje so prevzeli pobudo. Na veselje navijačev je bila domača obramba tokrat odlična in je vse napade gostov zaustavljala še pred kazenskim prostorom. Janko Bencina, trener Esotecha: "Tekma je bila na visoki ravni. Bili smo boljši v prvem polčasu, po izključitvi Šoštarja pa smo malo padli. Čestitam fantom za borbeno in disciplinirano igro in publiki za spodbujanje." V nedeljo bodo Smarčani gostovali v Kozini pri ekipi Jadran Sepič. Z eno nogo v polfinalu Šmarski nogometaši so prvo četrtfinalno tekmo slovenskega pokala zaradi zapore svojega igrišča odigrali v Slovenskih Konjicah in premagali tretjeligaša Palomo Šego s 3:0. Gostje so se očitno prišli le braniti, zato so imeli Šmarčani ves prvi polčas premoč, igrali so le pred vrati gostov, žal pa so napadalci zapravljali priložnosti eno za drugo. V nadaljevanju je trener Janko Benčina spremenil postavo, igra je hitreje stekla, kljub temu pa so igralci Esotecha povedli šele v 68. minuti in v 75. vodili že s 3:0. najprej so gostje zrušili Javornika, ki je sam uspešno izvedel enajstmetrovko, štiri minute kasneje je bil z izrednim strelom uspešen Smajlovič, takoj za tem pa je bil s strelom z glavo še drugič natančen Javornik. Povratna tekma bo v sredo, 4. novembra, na Sladkem vrhu. Alojz Polak, tehnični vodja: "Zasluženo smo zmagali in lahko mirno potujemo na povratno tekmo." Janko Benčina, trener: "Zadnji uspehi so plod dobrega dela igralcev in uprave kluba. Na prvih prvenstvenih tekmah smo imeli malo smole, z ugodnimi izidi v nadaljevanju pa je prišla samozavest in vse kaže, da se nam je odprlo. To seveda ne pomeni, da bomo Palomo Šego v povratni tekmi odpravili brez težav. Žogo je okrogla in najprej moramo skočiti, šele potem zaklicati hop. Seveda pričakujem, da se bomo uvrstili med štiri v slovenskem pokalu, kar bo zagotovo eden večjih uspehov kluba, med štirimi bo seveda težko, saj bomo ostali v družbi najboljših, ki jim je velik cilj igranje v Evropi. Toda, žoga je okrogla." ■ Janko Goričnik Športnik - športnica septembra Nadaljujemo akcijo z izborom športnika ali športnice meseca septembra, na voljo pa imate še zadnji kupon. V uredništvu vam za spodbudo predlagamo igralca RK Gorenje Braneta Be-dekoviča in Sebastijana Soviča, atletinjo Slavico Poznič, smučarskega skakalca Tahija Globačnika, seveda pa je izbira vaša, zato se potrudite. Vsak izmed njih je že dobil kakšen glas, veliko prednostjo iz prejšnjega tedna pa je Sebastijan Sovič še povečal. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. i Športnica - športnik avgusta Glasujem za športnico(ka).. | Naslov glasovalca. I 1 I I I , J z menjavami igralcev in tudi igralnih mest, saj je proti koncu tekme v napad poslal celo branilca Samirja Balagiča. Bil je veliko nevarnejši od Vidojeviča, saj je najprej zadel vratnico, nato pa je z nekaj metrov dobro meril v levi zgornji kot domačih vrat, toda celjski vratar Mujčinovič je čudežno odbil žogo v kot. V soboto bodo Velenjčani gostovali v Beltincih, v sredo pa bodo skupaj z novim trenerjem Oblakom na novi pomembni preizkušnji. V povratni tekmi pokala Slovenije bodo gostili enajsteri-co Bojana Prašnikarja, njihovega nekdanjega trenerja. Prašnikar bo prišel v Velenje s prednostjo enega zadetka. Maribor je na prvi tekmi slavil z 1: 0, izidom, ki v pokalu lahko veliko pomeni, ali pa tudi ne, če..., Velenjčani morajo zmagati vsaj z 2:0, da se uvr- Brane Oblak o povratni tekmi z Mariborom: "Gostje so seveda v prednosti, kajti 1 : 0 je lep izid, vseeno pa mislim, da so možnosti obeh moštev za napredovanje še vedno 50 : 50; torej vse karte so še odprte. Recept za tekmo z Mariborom je znan: doseči moramo zadetek, če nam bo to uspelo, bomo na konju. Možnosti za delo v Rudarju so izvrstne, ekipo je že moj predhodnik zelo dobro pripravil. V teh nekaj dneh smo dobili tudi igro, tako da moštvo že ima svoj določen stil, igro, še vedno pa je največja težava neučinkovitost. Prepričan sem, da bomo tudi to "oviro" premagali. V Celju so igrali odlično, dokazali so, da so z mislijo stalno v napadu in ne v obrambi, da želijo zmagati. Se enkrat ponavljam: ta neučinkovitost ne more trajati večno." stijo v polfinale tega pokala. Če pa bodo gostje v Velenju na primer enkrat premagali Dabanoviča, mora Rudar zmagati najmanj s 3 :1. Trije zadetki pa bi bili za Rudarjeve nogometaše glede na dosedanjo nespretnost in neiznajdljivost pred nasprotnikovi vrati skorajda nedosegljivi. No morda pa se jim bo vendarle "od- Domači so igrali zelo trdo. prlo", ali pa bo se bodo vendarle morali od koga v napadu posloviti. Nekateri bi marsikaj zastavili za trditev, da bi bil Rudarjev nekdanji igralec Andrej Goršek ( s Publikumom ni našel skupnega jezika), spretnejši in odločnejši gred nasprotnikovimi vrati kot Zivojin Vidojevič, pa še kdo. ■ vos NK Usnjar Razburljive zadnje minute V tretji državni ligi so bili Šoštanjčani na pragu zmage pri drugouvrščeni Dravinji v Slovenskih Konjicah. Morebitne tri točke bi jih pripeljale celo na tretje mesto, vendar je že izid 1:1 s pomembno točko lep uspeh. Res so bili blizu podviga, saj so z zadetkom Kovačiča povedli v 87. minuti, nato pa jim je nemara popustila zbranost, malo jih je zapustila tudi športna sreča in domači so tik pred koncem z enajstmetrovko izenačili. V naslednjem krogu bodo v Šoštanju gostili TIM Laško. Šoštanjčani so trenutno na 5. mestu z enakim številom točk kot tretje Starše in tremi manj od druge Dravinje, Laščani pa za njimi zaostajajo za tri in so na devetem mestu. Tako so igrali Slovenski nogometni pokal, četrtfinale - prva tekma: Maribor Teatanic - Rudar 1:0 (0 :0) Rudar: Dabanovič, Podvinski, Balagič, Čerimovič, Granič, Grobelšek, Gajser, Caushllari, Javornik, Pavlovič. Vidojevič (Brezič). Strelec: 1:0- Bozgo (69). Esotech - Palorna Šega 3:0 (0:0) Esotech Šmartno: Kališek, Mernik, Oblak, NovakovičJJPok-leka); Javornik, Repovž, Znud-erl, Šoštar, Smajlovič, Zlodej, Štefančič (Zapušek). Prva SNL, 11. krog: Publikum - Rudar 0 : 0 Rudar: Dabanovič, Podvinski, Balagič, Granič, Čerimovič (Sulejmanovič), Gajser, Caushllari, Grobelšek, Brezič, Vidojevič, Pavlovič Druga SNL, 11. krog: Esotech - Šentjur 1:0(1:0) Esotech Šmartno: Kališek, Omer-agič. Mernik. Obalak, Javornik, Zlodej, Šoštar, Repovž, Smajlovič (Žnuderl), Mujanovič (Štefančič), Pekic (Pokleka). Tretja SNL, 11. krog: Dravinja - Usnjar 1:1 (0:0) Usnjar: Čanič, Daničič, Merčnik, Milanovič, Kraljevič, Mir, Keršič, Pudgar, Milidragovič, Kovačič, Dragič (Sulejmanovič). Strelca: 0:1- Kovačič (87), 1:1 - Kuk (89). 1. SRZ, 5.krog ŽRK Vegrad Velenje - Krim Elec-ta Neutro Roberts 8: 37 (S: 16) Vegrad: Tadič, Čosič, Jukič, Dešman, Topič 2 (1), Nojinovič 2, Krajnc 4 (2), Notersberg, Ibralič, Štumberger, Perše, Grudnik Prva SOL, 3. krog: Olimpija - Šoštanj Topolšica 3 : 0 (2,5, 9) Šoštanj Topolšica: Medved, Zulič, Sevčnikar, Čokovič, Verbič, Žil-nik, Pavič, Kugovnič. Košarka, četrtfinale slovenskega pokala: Krka - Elektra 84 : 53 (42 : 32) Elektra: Brinovšek 2, Kovačevič 4, Rupreht, Rizman 16, Memič 1, Božič 14, Divjak, Klepec, Re-pinc 3, Zupane 4, Medvešek 3, Črešnik 6. IZ RK Gorenje V soboto s Saudsko Arabijo l\idi konec tega tedna v prvi moški državni ligi ne bo prvenstvenih tekem. Vseeno pa ljubitelji rokometa v Velenju ne bodo prikrajšani za to igro. Rokometaši Gorenja bodo v soboto v Rdeči dvorani (začetek ob 18. uri) gostili reprezentanco Saud-ske Arabije, ki je na pripravah v Sloveniji. Z rokometaši v Makedonijo Tekma s Saudijci bo sodila tudi v splet priprav Gorenja za tekmo šestnajstine finala pokala pokalnih zmagovalcev z Vardarjem iz Skopja, predstavnikom Makedonije v tem tekmovanju. Prva tekma bo v soboto, 7. novembra, v skopskem glavnem mestu. Velenjčani bodo v Skopje odpotovali na dan tekme (s čarterskim letalom) in se takoj po njej vrnili domov. Ker je na letalu še približno 70 prostih mest, vabijo navijače, da se jim pridružite. Vse podrobnosti o potovanju boste zvedeli na sedežu Športne zveze v Rdeči dvorani, telefon 854 824. vos Kar 29 zadetkov razlike Rokometašice Krima so po po pričakovanju visoko zmagale v Rdeči dvorani proti Vegradu. V prvem polčasu je kazalo na milejši poraz Velenj-čank, ki so igrale brez Rodičeve (poškodba kolena) in Kneževičeve (obolela). Katastrofe ni moglo preprečiti niti 16 obramb Grudnikove. Gostje so v drugem polčasu igrale še zavzeteje, predvsem po zaslugi Odrove, ki je bila skupaj z Derepaskovo tudi najboljša strelka tekme. Obe sta dosegli po deset golov, vendar Derepaskova kar šest iz sedmih metrov, Odrova pa vse iz igre. Maloštevilni gledalci, na tekmi jih je bilo kakšnih štirideset, so v drugem polčasu zelo spodbujali domačo vrsto, da bi dosegla deset zadetkov, vendar jim tega gostje niso dovolile. Njihov pravilnik je menda takšen, da proti najslabšim ekipam v ligi ostanejo brez premije, če prejmejo deset golov. Velenjčanke na predzadnjem mestu in Burja na predzadnjem sta ekipi, ki sta tudi po petem tekmovalnem krogu še brez točke. V naslednjem krogu bodo igralke Vegrada gostovale v Mariboru pri Branikovkah. ■ vos Strelski šport Mrož peti V 2. krogu prve državne strelske lige v Kranju je znova zmagala Olimpija s 1687 krogi, pištoljarji Mroža so bi/i s 1651 krogi peti (Veternik 565, Šterman 564, Suljičeva 522), pri posameznikih pa jebiV Simon Veternik odličen tretji. Mlajši mladinci Mroža so v Ljubljani s puško osvojili 6. mesto (Obradovič 348, Križnič 328, Sušeč 323), pionirji pa so bili deveti (Kok 176, Plot 154, Borovnik 163). Mladen Dabanovič, športnik avgusta Veselje ob Tinetu in Jakcu Bralci Našega časa ste za športnika avgusta izbrali Rudarjevega in reprezentančnega vratarja Mladena Dabanoviča, kije bil priznanja iskreno vesel, nas pa je zanimalo, kakšen je Mladen, kadar ni nogometaš? "Sem poročen, oče dve in pol letnega Tineta ter polletnega Jakca, poročen sem skoraj tri leta, z ženo in sinovoma pa živimo v hiši v Slovenski Bistrici. Imam malo prostega časa, kolikor pa ga je že, ga preživljam z družino, igram se s sinovoma in se jima posvečam, saj sta prikrajšana ob moji odsotnosti zaradi treningov, karanten, tekem in še česa. Za kaj drugega skoraj ni več časa." Kako žena ob dveh malih otroki h razume moža nogometaša? "Ob moji pogosti odsotnosti je gotovo zelo zaposlena. Z dvema otrokoma je dosti dela, pa še za vse ostalo mora skrbeti. Včasih pride do malo nerazumevanja, vendar ni prehudo, saj razume da sem poklicni športnik in da je treba trenirati." Bo Mladen sinova usmeril v nogomet? "Ha, jih že usmerjam, pa ni zanimanja. Zdaj so glavni avtki pa knjige, žoga še ni na prvem mestu." Mladen Dabanovič je svojo športno pot začel pri Dravinji. Po končani tehnični srednji šoli seje odpravil v Maribor, da bi nadaljeval študij. "Ja, skušal sem študirati in igrati istočasno, pa se je kmalu izkazalo, da oboje skupaj ne bo šlo in nogomet seje znašel na prvem mestu. Po šestih letih v Mariboru sem prišel k Rudarju, kjer sem že dve leti in pol. Seveda me mika tujina, vendar bom igral za Rudar, dokler bom v Sloveniji. Če bo priložnost, bom seveda odšel preko meje, da zaslužim kaj več za čas po končani nogometni poti. V slovenskem nogometu se lahko le preživljaš." Kaj pa Rudarjeva igra? "Začeli smo dobro in nato slabo nadaljevali. S prihodom novega trenerja se bo marsikaj spremenilo, čeprav preko noči ne gre. Pravi učinki trenerjevega dela se pokažejo na daljše obdobje, recimo čez kakšnega pol leta. Sicer pa imamo kakovostno ekipo in dobro igramo, manjka le pika na i; to pa so zadetki in le z njimi bomo vrnili gledalce na tribune. Tega se zavedamo." ■ vos 29. oktobra 1998 ŠPORT IN REKREACIJA Olimpija : Šoštanj Topolšica 3:0 (2, 5, 9) Nesrečen poraz Odbojkarji Šoštanja Topolšice ostajajo še vedno brez točk. V 3. krogu jih je premagala Olimpija z rezultatom 3:0. To je bil neprijeten poraz, saj so se Šoštanjčani na srečanje odpravili s tiho željo po zmagi. Njihova igra je bila odrezana in brez pravih akcij. Nekoliko bolje so se izkazali šele v tretjem nizu, ko jim je uspelo osvojiti 9 točk, vendar premalo za kakršenkoli velik preobrat. Angažirani domačini so jih kaznovali za vsako napako in v slabi uri zaključili srečanje. V naslednjem krogu se bodo odbojkarji Šoštanja Topolšice pomerili z ekipo Žužemberka. Uprava kluba vabi vse zveste navijače, da si ogledajo srečanje v soboto, 31. oktobra, ob 18. uri v športni dvorani Šoštanj. Šoštanj Topolšica: Medved, Zulič, Sevčnikar, Čokovič, Verbič, Žilnik, Pavič, Kugovnič. H nr 4.1?: NAS €AS 17 KK Elektra Krka je bila "pregloboka" Košarkarji so minuli vikend odigrali četrfinalne tekme slovenskega pokala. Šoštanjska Elektra je v Sežani izgubila tekmo z novomeško Krko s 53:84. Visok poraz niti ni presenečenje, saj je bila krka lani četrta v državnem prvenstvu, letos pa zelo uspešno nastopa v Koračevem pokalu. Poleg tega Šoštanjčani niso nastopili v popolni postavi, saj je ekipo prejšnji teden zapustil Darko Mirt, drugi strelec ekipe v dosedanjem prvenstvu, ki je zdaj trener mariborskega prvoligaša ZM Lumar, zaradi bolezni pa ni nastopil tudi Duško Maličevič. Kljub porazu so igralci Elektre z uvrstitvijo med šestnajst najboljših v pokalu dosegli lep uspeh. Znova so bili uspešni Elektrini pionirji, ki so si v Zrečah v zadnjih sekundah zagotovili zmago z 49:48. ■ Tjaša Rehar Namizni tenis Pomembni točki za ERO Tempo Igralci velenjske ERE Tempo so v 4. in 5. krogu prve državne lige dosegli dva odmevna neodločena izida. Najprej so v Velenju odščipnili točko lanskoletnim finalistom državnega prvenstva, igralcem Selde Pack iz Preserij, razburljivo in kakovostno srečanje pa seje po treh urah in pol končalo s 5:5. Gostje, za katere igra tudi najboljši tujec v slovenski ligi Kitajec Pan Wei, so prišli v Velenje po zmago, na koncu pa so bili zelo zadovoljni s točko, saj so bili domačini bližje zmagi. Tudi s težkega gostovanja v Radljah ob Dravi so se Velenjčani vrnili s točko. Ponovno sta odlično igrala brata Jure in Uroš Slatinšek. Tokrat je v odločilnem dvoboju z Nišavičem malo zatajil Tadej Vodušek, ki ni najbolje pripravljen, Damjan Vodušek paje staknil poškodbo in kljub dobri formi trener naj ni mogel računati. Velenjčani so tudi po 5. krogu v zgornjem delu lestvice, po krajši prekinitvi pa bodo prvenstvo nadaljevali 14. novembra. ■ dk Petra Vihar Naravnost na svetovno prvenstvo! Že vrsto let najboljša slovenska igralka squasha v Sloveniji med mladinkami in članicami Petra Vihar iz Velenja je julija sklenila svojo mladinsko športno pot, sa j je z napolnjenimi 19. leti postala članica in krenila na pot zahtevne uveljavitve v veliko močnejši konkurenci. Že precej let je nepremagana v slovenskem merilu, šestkrat je bila mladinska in petkrat članska državna prvakinja, na slovenskijakostni lestvici paje druga, saj ji zaradi nastopov tujini manjka domačih turnirjev, ki štejejo za lestvico. O svoji mladinski karieri pravi: "Sem zelo zadovoljna, čeprav sama menim, da so lahko vsaki uspehi še boljši. Na evropski mladinski lestvici sem bila letos že tretja, ker pa nisem mogla nastopiti na več turnirjih, sem zdrsnila nazaj na 5. mesto, kar je prav tako odlično." Zanimivo pri vsem tem je, da bo Petra že na svojem prvem tekmovanju kot članica kar takoj nastopila na svetovnem prvenstvu, ki ga bodo v nedeljo pričeli v nemškem Stuttgartu. Na svetovni lestvici članic je trenutno na 129. mestu, posebej pa je vesela, ker je s sedeža svetovne organizacije dobila povabilo, da zaradi velikih uspehov med mladinkami na svetovnem prvenstvu lahko nastopi neposredno v predkvalifikacijah. "Že to je velik uspeh, saj lahko nastopi le 120 tekmovalk, brez povabila pa bi bila rezerva in bi morala čakati na morebitni odstop katere od tekmic, s tem da kot rezerva ne dobiš nobene točke. Precej tekmic poznam. Nekatere so slabše, večina pa seveda boljša, tudi zaradi velikih izkušenj. Kakorkoli že, storila bom vse za čim boljšo uvrstitev, veliko bo odvisno od žreba, ki bo v nedeljo ob 10. uri." Tudi ob tem njenem nastopu se potrjuje znano dejstvo iz preteklih let, da ji slovenska zveza prav nič in na noben način ne pomaga, ker so na zvezi prepričani, da to ni v njihovo korist. "Zdaj sem že kar sama nekakšna zveza, saj mi pošto iz mednarodnih organizacij pošiljajo kar rfa dom v Bevče," pravi Petra Vihar. Za prodor v članski konkurenci bi potrebovala pokrovitelja, ki ga seveda išče, sicer pa hodi v šolo, "zaposlena" je s treningi, prosti čas pa preživlja kot ostala mlada dekleta, s fantom in po novem še s kužkom. ■ jp, VOS OS Miha Pintarja Toleda Državni atletski prvaki Učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda so po zmagi na področnem prvenstvu prvo mesto osvojili še na ekipnem atletskem prvenstvu osnovnih šol v Postojni in postali letošdnji državni prvaki. To je gotovo največji uspeh velenjske osnovnošolske atletike doslej, povedati paje treba, da so učenci OŠ Šalek osvojili četrto mesto, za tretjim pa so zaostali za pičlih 15 točk. Nove državne prvake sta vodila Davorin Vidali in Samo Gorišek, zmagovalci pa so Janez Zaje in Aleš Jeseničnik (60 m), Vid Kavtičnik in Sanel Šehič (300 m), Adel Mujdža in Dejan Guberinič (1000 m), Alen Omerovič in Sandi Martinovič (daljina), Albin Sakič in Sašo Torbica (višina), Jernej Ocepek in Igor Stepanovič (suvanje kroglej), Miha Peter-lin in Edin Ibrišimovič (žogica) ter Jernej Šincek in Žiga Brodnik. Šah - Zmaga v prvem krogu Igralci šoštanjskega šahovskega kluba nastopajo v 2. državni ligi -vzhod. V prvem krogu so premagali Gorišnico s 3,5:2,5; zmagala sta Robi Podlipnik in Bobo Kneževič, remiziral je Drago Šumnik, izgubila pa Franc Stropnik in Ivan Kovač. Dosegli največji uspeh velenjske osnovnošolske atletike (vos) Lokostrelstvo Odlični mozirski lokostrelci Na zadnjem lokostrelskem turnirju v Jevnici so v nedeljo mozirski lokostrelci sklenili letošnjo odlično sezono turnirjev na prostem, kar pričajo številčne medalje in državni rekordi. V štirih tekmovalnih disciplinah so namreč osvojili kar 17 medalj in postavili 8 državnih rekordov. Pri članicah je Bernarda Zemljak Perhač osvojila 4 zlate medalje in postavila 3 državne rekorde; pri članih je bil Roman Karničnik dvakrat prvi, enkrat drugi in enkrat četrti, postavil paje tudi en državni rekord, Dušan Perhač paje ob enem državnem rekordu osvojil eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto; pri veteranih je Miro Borštner dosegel 3 prva in eno drugo mesto, postavil pa tri državne rekorde; pri dečkih je bil Primož Perhač po enkrat prvi, četrti in peti, pri deklicah pa Janja Perhač po enkrat druga, šesta in sedma. Avtoshop Podgoršek krajane, občino in l i im. >t Dokler nas železni konjiček ne pusti na cedilu, je vse lepo in prav, čeprav dober gospodar ve, da je zanj potrebno nenehno skrbeti. Če drugega ne, je potrebno poskrbeti za primerne pnevmatike glede na letni čas, zamenjati olje, morebiti še zavorni sistem ali opraviti potreben servis, ki nas bo prepričal, da je naše vozilo varno. Kadar se pojavijo težave, nas pot vodi v sodobno opremljeno avto trgovino, kjer bomo našli vse na enem mestu: zelo veliko, pestro izbiro kakovostnih rezervnih delov, sodobno opremljeno mehanično delavnico, kjer opravijo tudi servis za osebne avtomobile vseh vrst, prijazne in izkušene mojstre ter za nameček še konkurenčne cene in plačilne pogoje. Avtoshop Podgoršek, trgovina z rezervnimi deli in opremo za avtomobile v Metlečah 10 pri Šoštanju (tik ob cesti Šoštanj Topolšica, pri odcepu za vilo Široko) združuje vse zapisano pod eno streho in je torej pravi naslov za še tako zahtevnega gospodarja železnega konjička. Ko sta se pred štirimi leti zakonca Podgoršek odločila za ustanovitev družinskega podjetja, sta našla svojo priložnost za njegov razvoj in obstoj v manjši prodajalni rezervnih delov za avtomobile v Šoštanju. Smernice zahodne Evrope na tem področju so ju pred dobrim letom vodile k izgradnji povsem nove, sodobno opremljene trgovine z rezervnimi deli in opremo za avtomobile - v zadovoljstvo lastnikov avtomobilov ter v ponos krajanom, saj predstavlja Avtoshop pridobitev za kraj, nenazadnje tudi za občino Šoštanj in širšo regijo. Ob vstopu v prodajalno vas danes gotovo ne bo presenetilo le 250 kvadratnih metrov prodajnih površin, sodobna oprema, ampak predvsem velika in pestra izbira rezervnih delov in ostalega materiala, prodajni salon boste gotovo opazili, da pri njih lahko prav tako kupite motorna kolesa znamke Piaggio in Tomos, vrsto dodatne opreme in pločevine. Večino rezervnih delov in potrebnega materiala za vzdrževanje avtomobilov imajo na zalogi! Zato le vstopite v Avtoshop Podgoršek v Metlečah pri Šoštanju in zagotovo od njih ne boste odšli razočarani, ampak prijetno presenečeni I Obiščete jih lahko vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Tudi vsako nedeljo so vam na voljo, in sicer od 10. do 11. ure! Ne skrbite preveč, kako boste kupljeno blago tudi plačali. Ponujajo vam namreč možnost plačila s karticami Activa in Visa, pri večjih nakupih pa tudi plačilo na več čekov. Pravi naslov za vzdrževanje in opremo vašega avtomobila je torej Avtoshop Podgoršek v Metlečah pri Šoštanju. potrebnega za vzdrževanje avtomobilov skorajda vseh znamk. Če boste želeli, vam bodo avtomobil v servisnem centru še servisirali oziroma pripravili za tehnični pregled, v sodobno opremljeni mehanični delavnici pa na vašo željo zamenjali rezervne dele, olje, pnevmatike, izpušni, zavorni sistem, filtre, tesnila, amortizerje. Tisti, ki so se v Avtoshopu Podgoršek že ustavili in izkoristili katero od ponujenih možnosti pravijo, da se s tako celovito ponudbo ponaša v Sloveniji le malo avto trgovin. In na kaj vas ob zapisanem še opozarjajo iz Avtoshopa Podgoršek ta trenutek? Na prihajajoči letni čas in s tem povezano pripravo avtomobila na zimske pogoje vožnje: torej na kakovostne zimske gume (Barum, Sava, Semperit, Fulda, Dunlop), verige, hladilno tekočino, tekočino za pranje avtomobilskih stekel, akumulatorje in še in še. Prav tako velja pri tako veliki in pestri izbiri rezervnih delov in opreme omeniti še vodilnega proizvajalca zavornih sistemov na svetu TEXTAR. Ob pogledu na 29. oktobra 1998 KINO VELENJE- MALA MORSKA DEKLICA (Diesneyeva risanka) Počitniške predstave! Četrtek 29.10. ob10h in18h Petek 30.10. ob10h Režija: John Musker, Ron Clements Dolžina: 82 minut Diesneyeva 28.risanka po vrsti je dočakala ponovno luč sveta po devetih letih. S pomočjo digitalne tehnike so prenovili zvok in sliko, ki sta tokrat celo boljši kot v originalni verziji. Takrat je risanka dobila dva Oskarja za pesem in glasbo. MAŠČEVALCI (komedija) Četrtek 29.10. ob 20.30h Petek 30.10. ob 18h in 20.30h Sobota 31.10. ob 18h in 20.30h Režija: Jeremiah Chechik Vloge: Ralph Finnes, Uma Thurman, Sean Connery Dolžina: 89 minut Britansko otočje vsak dan znova preseneča neznosno vreme.Zato ministrstvo pokliče Johna Steeda, da temu naredi konec.Nekdo se je namreč spomnil, da bo Angljijo in ves svet spravil na kolena ter izsiljeval bogataše. To je nekdanji uslužbenec Ministrstva sir De Wynter. Steed mu prekriža načrte pri tem pa se mu pridruži tudi hladnokrvna Emma Peel, mojstrica borilnih veščin, doktorica meteoroloških znanosti in lepotica s popolnim telesom. V nedeljo 1.11. ni filmskih predstav! DALEČ OD OČI (kriminalka) Ponedeljek, torek in sredo 2., 3. in 4.11. ob18h in 20.30h Režija: Steven Sodebergh Vloge: George Clooney, Jennifer Lopez Dolžina: 123 minut Čudežni deček, režiser ničkolikokrat nagrajenega in hvaljenega filma Seks, laži in videotrakovi, se je tokrat vrnil z romantično kriminalko po zgodbi Elmerja Leonarda, ki je zakrivil tudi knjižni predlogi za filma Kdo bo koga in Jackie Brovvn. Prebrisanemu bančnemu roparju na svojem zadnje podvigu odpove avto in začasno mora prekiniti svojo bleščečo kariero. Iz zapora mu potem pomagajo njegovi slikoviti prijatelji, roka zakona, ki se prav slučajno znajde na njegovi poti med ječo in svobodo pa je last privlačne, odrezave in malce nevrotične policistke. In seveda se zgodi tudi ljubezen kar v prtljažniku drvečega avtomobila, čeprav je v njem pobegli kaznjenec in po sili razmer ugrabljena policistka. Na naslednjem podvigu pa ni več jasno definirano koga lovi roka pravice, ljubimca ali zločinca. Ni tudi jasno, če in koga si bo ulovila. SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC (komedija,) Sobota 31.10. ob 16. uri Režija: Joe Ruth Vloge: Robert Carradine, Curtis Armstrong Dolžina: 95 minut Kino Velenje in hotel Paka nagrajujeta obiskovalce! Na vsaki šoli je nekaj takšnih, ki veljajo za zelo drugačne. Ali so prepametni, ali preneumni ali pa zgolj zelo odklopljeni.In ravno takšna druščina je zastopala svojo šolo na državni konferenci. Nora zabava! Nov mesec, nov filmski ciklus! Tokrat filmi za filmofile. Skozi ves november vam namreč v mali dvorani ponujamo v ogled vrhunske drame ob torkih in alternarivne komedije ob sredah, seveda po vašem okusu: BOKSAR, OKUS PO MINESOTTI, LOVNA ČAROVNICE, VRT DOBREGA IN ZLA, PLAČANEC, LET BELE GOLOBICE, MODRI OBRAZ. BOKSAR (drama) Torek 3.11. ob 19h Režija: Jim Sheridan Vloge: Daniel Day Lewis, Emily Watson Dolžina: 116 minut Tema filma je ljubezen na Severnem Irskem, kjer je nasilje temeljni KINO ŠMARTNO ob PAKI kontekst slehernega življenja. V soboto 31.10. ob 16.uri MAŠČEVALCI (komedija) Cena vstopnice: 500 SIT Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiero je 700 SIT. Rezervacije vstopnic: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. oktobra do 25. oktobra 1998 povprečne dnevne koncenlractje j S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in j občine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02'm3 zraka. 22.10. 22.10. 23.10. 24.10. OH AMP Veliki vrh 1^;mikro-$%i3 AMP Zavodnje 130 mikro-g/m3 ■ • AMP Zavodnje 140 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 19.oktobra do 25.oktobra 1998 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. B 19.10. C120.10. 122.10. 023.10. ■24.10. B25.10. 1 PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE SMAKIN00RPAK1 petek, 30. 10. ob 9. uri pred Domom upokojencev - Športno srečanje DU za pokal Občine Šmartno ob Paki sobota, 3f. to. od 7. do 9. ure start pri gostišču Don Juan, pohod ob mejah Občine Šmartno ob Paki ob 15. uri otvoritev ceste v Malem vrhu petek, 6. 1 1. ob 16.30 uri v Gasilskem domu - Srečanje vinogradnikov sobota, 7. 11. od 9. ure dalje v središču kraja - Sejemski dan, Slikarska kolonija od 13. ure VESELO MARTINOVO POPOLDNE - godba in mažoretke - Mlade frajle - madžarski ljudski godci - Martinov krst - ansambel Braneta Klavžarja - voditelj Franc Pestotnik - Podokničar . ■. . . „ ■ nedelja, 8. 1 1. ob 16. uri v farni cerkvi - Kamniški koledniki sreda, 11. 11. ob 17. uri v Kulturnem domu - Slavnostna seja Sveta Občine Šmartno ob Paki in podelitev občinskih priznanj Četrtek, 12. 1 1. ob 10. uri v vrtcu Maja Šmartno ob Paki - Mojca Pokraculja petek, 13. 11. ob 16. uri v Gasilskem domu - Srečanje starejših občanov sobota, 14. 11. ob 19. uri v Kulturnem domu - Ljudski pevci in godci nedelja, 15. 11. ob 10. uri v farni cerkvi - Slavnostna maša v čast sv. Martinu torek, 11". 11. ob 18. uri v Kulturnem domu - Govorimo o drogah n ponedeljek, 7. 12. ob 13. uri v Osnovni šoli - Na krilih domišljije - igrajmo se s papirjem DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 29.oktobra: dnevna dr. Grošelj, dr. Renko, nočna dr. Stravnik in dr. Budjo. Petek, 30. oktobra: dnevna in nočna dr. Urbane in dr Stravnik. Sobota, 31. oktobra in nedelja 1. novembra: dnevna in nočna dr. Urbane in dr. Stravnik. Ponedeljek, 2. novembra: dnevni dr. Friškovec, nočna dr. Budjo in dr. Stravnik. Torek, 3. novembra: dnevna dr. Blatnik in dr. Žuber, nočna dr. Grošelj in dr. Gusič Sreda, 4. novembra: dnevna dr. Grošelj in dr. Budjo, nočna dr. Vidovič in dr. Stupar. Zobozdravstvo: Sobota, 31. oktobra - dr. Zvonka Petek. Nedelja, 1. novembra - dr. Zdenka Petek v dežurni zobni ambulanti. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 30. oktobra do 6. novembra Tomo Wankmuller, dipl. vet. med. mobitel 633-676. «: 497 66 80/ 497 66 8 ČETRTEK, 29. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 30. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 31. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, I. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje, PONEDELJEK, 2. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročte, 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroki: Zdenko Pihler, Klagenfurt, Heinrih Heirie gasse 14 in Damjana Pire, Jenkova 11, Velenje; Marko Zaveršnik, Primorska 5, Šoštanj in Martina Lukanc, Veliki Vrh 45 a Frančišek Lorger, rojen 1919, Velenje, Uriskova 14; Felicita Podbrežnik, roj. 1912, Solčava 16; Janez Medved, rojen 1932, Tekavčeva 12, Šoštanj; Ljudmila Zlodej, rojena 1913, Velenje, Žarova 3; Franc Prezelj, rojen 1923, Velenje, Prešernova 9 b; Alojzij Šolinc, rojen 1932, Šmartno ob Paki 58; Frančišek Jerovčnik, rojen 1913, Raduha 34; Anton Tostovršnik, rojen 1942, Savina 74; Ludvik Lorenci, rojen 1949, Vuzenica, Pohorska 111. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE a.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 0631856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da " morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi nalnega podjetja na telefone: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Upravna enota Žalec Poroki: Stanko Anderluh, Slatina v Rožni Dolini in Simona Grobelnik, Slatina v Rožni Dolini; Aleš Grobelnik, Galicija in Zdenka Klep, Galicija Ivan Turnšek, star 44 let, Latkova vas 23; Marjeta Brecl, stara 44 let, Kasaze 11; Neža Cokan, stara 76 let, Pernovo 19; Ivana Kuhar, stara 75 let, Žalec, Savinjska cesta 104; Leopold Babič, star 54 let, Prebold, Na zelenici 1; Mojmir Druškovič, Andrej, star 69 let, Dobrteša vas 56/C; Alojz Jerman, star 63 let, Ločica pri Vranskem 55; Vladimir Orožim, Star 68 let, Latkova vas 137; Ivan Škrubej, star 72 let, Šešče pri Preboldu 18; Škrabar Jožef, star 78 let, Šempeter v Savinjski dolini 77 Komunalno podjetje Velenje mali OGLASI APARATI IN STROJI KOMBINIRAN ŠTEDILNIK na trda goriva in pomivalni stroj Gorenje, poceni prodam. S 852-588. ZAMRZOVALNO SKRINJO, 2101 Gorenje prodam za 20.000,00 SIT. S 856-968. KMETIJSKI PRIDELKI NEŠKROPLJENA JABOLKA ZA STISKANJE, bobovec in moškančke, prodam. Nabrane po 8 SIT, če ph naberete sami po 6 SIT. S 063-755-418. SLADEK JABOLČNIK, jabolka carjevič, uležan gnoj, prodam. S 863-234. DOMAČA JABOLKA za ozimnico, bobovce za mošt in jagenčke za zakol, prodam. S 886-267. KUPIM PROSTOR, 16 m2, na avtobusni postaji v Velenju. S 425 34 51. 8HŠMH STORITVE IŠČEM PREVAJALCA za prevajanje italijanskih besedil. S 864-463. SERVIS VSEH VRST ŠIVALNIH STROJEV. S 718-458. VEDEŽEVANJE IZ KAVE! Pokličite po S 041-764-277, Radmila ali pridite osebno v Hrastovec 1, graščina Turn. PARCELO, najmanj 4000 m2,v predelu Velenje-Pesje, desni breg Pake (industrijska cona), kupimo. Surovina d.d. PE Velenje, S 855-744. LOKALI V ŠOŠTANJU ali bližnji okolici najamem gostinski lokal s kuhinjo. S 858-678. V NAJEM ODDAMO POSLOVNI INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovno in srednje šole. & 857-729. POSESTI ZAZIDALNI PARCELI V CENTRU VINSKE GORE, prodam. S 708-010 popoldne, Tine. STAREJŠO HIŠO, tik ob cesti v Florjanu pri Šoštanju, prodam. S 893-361. NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO, pri Velenju, prodam. S 853-189. HIŠO V MOZIRJU v zaključni gradbeni fazi, prodamo. Cena ugodna. S 881 -008. RAZNO PRODAM BUKOVA DRVA PRODAM. S 850-813. ČISTILNI SERVIS JOŽE MEH S.p. TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE Zaposlimo: 1. Poslovno sekretarko. Pogoji: - vsaj V. stopnja izobrazbe, ekonomska smer, - znanje knjigovodstva in računovodstva, - komunikativnost, urejenost. 2. čistilca objektov. Pogoji: - vozniški izpit B kategorije, - urejenost, - starost od 20 do 35 let. Vse dodatne informacije na tel. št.: 851-806 in 851-823. TRAJNO GOREČO PEČ, Kiperbush, s pečico, rabljeno 1 sezono, prodam za 13.000 SIT. » 855-818. STEKLENJAK, 4,40 X 3,30, ugodno prodam. S 888-603. NOVE NEONSKE LUČI in PVC kabelske kanale, premera 100 mm, ugodno prodam. ® 857-459. KUPIM RABLJENO FRAJT0NERIC0 ZUPAN CE, EF, BE. S 850-557. NERABLJENO PEČ FEROTERM z bojlerjem, 40.000 kcal.na trda goriva, prodam za polovično ceno. ® 893-725. GOVEJE STOJIŠČE, 6 KOM in svinjske bokse s koriti, prodam. S 882-940. ALU PLATIŠČA, rabljena, 13 col, prodam za 20.000 SIT/4 komade.® 881-821, od 15. ure dalje. STANOVANJA TRISOBNO STANOVANJE v Velenju, Šoštanju ali okolici, kupim. @ 716-294. ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE, v okolici Velenja, v privat hiši, s V SPOMIN Vem, da tu se z nami več ne snideš, a še vedno zdi se, da zdaj, zdaj prideš. ANTONU URBANCU 23. 6.1923 - 30.10.1997 iz Belih Vod Hvala vsem, ki se ga kakor koli spominjate. Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, daje umrl v 75. letu g. FRANC PREZELJ nosilec 5. vojnih odlikovanj, prvoborec NOV ter umetnik - kipar in upokojenec Premogovnika Velenje. SLAVA MU! Sinova Boris in Žarko Prezelj z družinama, številno sorodastvo in prijatelji telefonom. Enoletno predplačilo. H 0608-65-004. MLAD PAR, brez otrok, kupi ali najame enosobno stanovanje v Velenju. S 855-442. NAJAMEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Velenju, po možnosti opremljeno. ® 853-521 ali 856-728. ODDAM GARSONJERO V CENTRU Velenja. Plačilo eno leto vnaprej. ® 853-708. VOZILA PRIKOLICO ZA 4 metrski čoln, prodam. "S 861 -969 popoldan. JUGO KORAL 55, letnik 90, reg. 99/9, prodam. S 854-422. OSEBNO VOZILO HONDA CIVIC SEDAN 1,6 i, letnik 90, reg. 10/99, redno servisiran, garažiran, prodam. Cena po dogovoru. 3 886-067. TRAKTOR URSUS 35 KS, prodam. S 882-710. JEEP DAIHATSU, letnik 1982 dizel, reg., izpraven, prodam. S 483-735. KOMBIVW 2,4 D, letnik 94, lepo ohranjen in vzdrževan, prodam. S 855-244. OPEL KADET, letnik 89, v odličnem stanju, prodam. S 855-244. ZAPOSLITVE IŠČEM DELO V POPOLDANSKEM 5% POPUST V OKTOBRU! Šivalni stroji, likalne naprave PFAFF - BROTIIER - ELINIA - T0Y0TA Trgovina ZAGOŽEN ljubijo 121, Moiirje, tel.: 063 831 109 ČASU. S 854-079. ČE STE BREZPOSELNI, upokojeni ali bi radi dodatno zaslužili, vam nudimo zanimivo delo v pisarni v Velenju. »864-334. ŽIVALI PRAŠIČA, 140 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. @ 728-514. PRAŠIČKE, 20 do 30 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Cena po dogovoru. S 885-570. BIKA, težkega 450 kg, prodam. S 728-560. PUJSKE, 30-110 kg, prodam. S 702-194. PUJSKE, TEŽKE 25 kg, prodam po 400 SIT. S 881-764. KEMIČNA CISTILNICA IN PRALNICA "ROK" Efenkova 61 (Dom učencev), Velenje, tel.: 897-01-80 Del. čas: pon. - pet. 7. - I9.lt, sob. 8. - I2.h # kemično čiščenje oblačil # pranje, likanje, šivanje < ZAHVALA ob izgubi dragega FRANCA LORGERJA 1919-1998 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste mu bili naklonjeni in ste mu ob slovesu izkazali spoštovanje s cvetjem, svečami in spremstvom na zadnji poti. VSINJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega IVANA KRETIČA iz Velenja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Jenkove ter prijateljem iz Kavč, ki ste nam v teh težkih časih stali ob strani ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala govornikoma gospodu Vedeniku in gospodu Planincu, Premogovniku Velenje in Ribiški družini Velenje, društvu upokojencev in društvu invalidov. Posebno smo hvaležni zdravniku dr. Friškovcu ter dežurni službi Zdravstvenega doma Velenje. Vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, tasta, brata in starega očeta IVANA MEDVEDA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite. Rad živel sem, verjemite, zato le mir mi zaželite. 7. 8.1932 - 21.10.1998 iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu dekanu za opravljen obred, govornikoma, godbi, gasilcem, pevcem, gospodu dr. Lazarju in osebju Bolnišnice Topolšica. Posebna zahvala velja medicinski sestri g. Daiji, gospe Jolandi Vrečko ter zetu Stanetu. Enako zahvalo izrekamo družinama Mejrič in Napotnik ter pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali. Žalujoči: žena Marija, hči Majda z družino, sestri Anica in Krista ter brat Franc z družinami Obnovljena kanalizacija, Krajani Šmartnega so ob koncu tedna tudi uradno predali namenu obnovljeno Graškogorsko cesto, kjer so opravili tudi šte- s' jfr vilna obnovitvena dela na komunalni infrastrukturi. (kar 90 jih je bilo zajetih v rekonstrukcijo) močno otežkočeni. Krajani so pridobili 477 metrov obnovljene kanalizacije, 600 metrov primarnega vodovoda, 400 metrov sekundarnega vodovoda, novo asfaltno preobleko pa je po zaključku teh del dobilo še 600 metrov cest. Hrati so bili obnovljeni skoraj vsi hišni priključki. Naj spomnimo, da krajane razen strpnosti ta dela niso nič stala, saj sta naložbo pokrila Komunalno podjetje Velenje iz sredstev za amortizacijo, ki je prispevalo večino sredstev, delno pa tudi proračun MO Velenje. ■ bš, foto: vos Ekološki projekt "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino" V KS Šmartno 90 hiš bogatejših Rejci so v soboto na sejem pripeljali 11 glav, kupcev je bilo veliko, vse pa kaže, da ponudbo tokrat resnih kupcev ni pritegnila, saj je bilo li-citiranja in nakupov bolj malo. Razlog za to je nemara tudi v izklicni ceni za posamezno žival, saj se je prav vsem prodajalcem zdela prenizka, pred začetkom licitiranja pa jo je določila tričlanska strokovna komisija, ki jo je vodil mag. Jože Marovt s celjskega zavoda za živinorejo in veterinarstvo. Ne glede to je bil prvi sejem po skoraj treh desetletjih dober napotek za prihodnje izvedbe. ■ jp Maratonska tekma, rekorden izlov VELENJE, 17. oktobra - Velenjski ribiči so združili nujno s prijetnim, bi lahko rekli tistemu, kar se je dogajalo v ribniku sredi oktobra. Zaradi težkega izlova rib iz ribnika, ki je bil potreben zaradi prestavila rib v Skalsko jezero, so pripravili maratonsko tekmo in tako oboje združili. Tekme se je udeležilo 23 parov tekmovalcev, skupna teža celotnega izlova, dopoldanskega in popoldanskega dela, pa je znašal 797,5 kilograma. Zelo veliko, pravijo ribiči. Uvrstitve parov: 1. mesto: Vojko Krajnc in Darko Sarman, RD Velenje, ulov 68,15 kg; 2. mesto Jože Mlinšek, Avgust Ladinek, KRD Dravograd, ulov 63,15; 3. mesto Franc Turnšek, Mitja Blatnik, RD Šempeter, 55,2 kg; 4. mesto Jože Detlbach, Robi Jedlovčnik, RD Šoštanj, 54,5 kg; 5. mesto Janez Podkrižnik, Franc Vodušek, RD Ljubno, 45 kg... Rdeča nit - bregovi jezer v Dolini Sedmošolci vseh desetih osnovnih šol iz Šaleške doline, kar 675 jih je, v teh dneh zagotovo že izdelujejo plakate na letošnjo ekološko obarvano temo, ki so jim jo prejšnji teden teoretično in na terenskih vajah predstavili raziskovalci Erica, projekt pa so pripravili na MZPM Velenje. V petek smo se na področju ugreznin ob velenjskem jezeru pridružili učencem OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. V petek so se zbrali krajani, živeči v strnjenih naseljih ob Graško-gorski, Šmarški in Prisojni ulici v KS Šmartno v MO Velenje, da so še uradno predali namenu že pred časom končane obsežne obnove infrastrukturnih vodov na tem področju. Pred domom krajevne skupnosti jim je spregovo- ril tudi župan Srečko Meh, zanimiv program pa so pripravili učenci OŠ Livada ter pevski zbor Kajuh. Predsednik sveta KS Šmartno Jožef Blatnik je zbranim obnovil potek obnovitvenih del, ki so terjala precej strpnosti krajanov, saj so bili dovozi do individualnih hiš Komemoracije Spomine ohranjajo mladi V preteklih dneh seje v Dolini zvrstila vrsta komemoracij, ki so jih pripravili člani Zveze borcev NOV v sodelovanju z osnovnimi šolami. Pri vseh spomenikih, opomnikih na dogodke v drugi svetovni vojni in žrtve nasilja, so zagorele svečke, krasili pa so jih lepi cvetlični aranžmaji. V Starem Velenju so pri spomeniku padlim borcem kratek program pripravili učenci OŠ Gustava Šiliha - pripravili so recital, pevski zbor je zapel nekaj lepih slovenskih pesmi, zaigrala pa je tudi Rudarska godba na pihala. Podobno je bilo tudi drugje - vsekakor mladi skrbijo, da spomini na preteklost ne bodo prehitro zbledeli. ■ bš Gasilci Zgornje Savinjske doline Vaje, preventiva, odprti domovi V gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline, ki šteje pet občinskih zvez s 15 društvi, v tem obdobju pripravljajo najrazličnejše aktivnosti, s katerimi uresničujejo program za mesec požarne varnosti. V vseh petih zvezah so občinske vaje že izvedli, aktivnosti pa bodo sklenili konec tega tedna, tudi z vajo tehnične enote za reševanje v prometnih nesrečah. Precej pozornosti so namenili tudi preventivni dejavnosti. Po vseh društvih so opravili servisiranje gasilnih aparatov, po šolah so izvedli predavanja o gasilstvu, v vseh gasilnih domovih pa so imeli tudi dneve odprtih vrat. V soboto je bila v zaselku Meliše občinska vaja društev s področja občine Ljubno, v nedeljo pa so visoko na Čreti vajo izvedla gasilska društva Nazarje, Gorica in Šmartno ob Dreti. Šlo je za gozdni požar in za varovanje gozdarskega objekta v neposredni bližini. Pri vaji so sodelovali tudi gozdaiji in domačini. ■ jp Po 29 letih spet sejem V prijetnem okolju kmetije Semprimoznik na Homcah sta Zgornje-savinjsko govedorejsko društvo in Zadruga Mozirje v sodelovanju z Zavodom za živinorejo in veterinarstvo Celje v soboto pripravila prvi sejem plemenske živine po 29 letih. Člani govedorejskega društva so spodbudo o oživitvi sejma dobili letošnjo pomlad, ko so obiskali podoben sejem v Tolminu. V soboto so izrazili željo, da bi sejme goveje plemenske živine poslej izvedli vsako pomlad in jesen. Invalidi državni prvaki Šahisti Medobčinskega društva invalidov Velenje so na regijskem turnirju v Trbovljah osvojili drugo mesto in se s tem uvrstili na državno prvenstvo v Murski Soboti. Tam so zaigrali odlično in osvojili letošnji naslov državnih prvakov. Nastopili so: Štefan Cvar, Srečko Milovanovič, Šefket Čeličkovič in Peter Žagar. Ta dan jih je vodila mlada raziskovalka, geografinja Natalija Mazej, ki nam je o tokratnem projektu povedala: "Letos smo popestrili tako uvodni, torej teoretično-predavalni del kot tudi terensko delo. Učenci se s svojim pratkičnim delom na terenu prepričajo o stvareh, na katere jih opozorimo v predavalnici. Letošnja rdeča nit projekta so bregovi jezer; tako Škalskega, Velenjskega kot Družmirskega. Učenci bodo s svojimi zdelki ob koncu projekta, torej s plakati in zbornikom, predstavili svoje zamisli, kako bi čim bolj zanimivo uredili bregove teh jezer." Povedala nam je še, da so jo sedmošolci naravnost presenečali s svojim razmišljanjem in vprašanji. "Zanimajo jih tudi take stvari, o katerih tudi mi nismo razmišljali. Na primer, ali se je vse, kar seje zgodilo v Šaleški dolini, sploh splačalo za ceno degradacije okolja v Dolini. To so vprašanja, ki so tudi nam še odprta. V času od petih do desetih let računamo na strokovno argumentirane odgovore." In kaj so nam o projektu povedali sedmošolci iz Šmartnega ob Paki? Iztok Vrenčur: "Spoznal sem, da se vsi v Šaleški dolini trudijo, da bi našo prelepo Dolino obvarovali pred škodljivimi vplivi delovanja termoelektratne, predvsem škodljivih plinov. Sedaj vem, da so bili v sanacijo področij, ki so izginila zaradi izkopavanja premoga, vložena velika sredstva in nič manj strokovnega dela. Po pogreznem območju se še nisem sprehajal, do sedaj sem ga opazoval le od daleč. Presenetilo me je, kako velike so deponije pepela. Tega nisem pričakoval." Lidija Ažman: "Do sedaj nisem veliko vedela o prizadevanjih za ekološko ozdravitev Doline. Pravzaprav skoraj nič. Danes pa sem zvedela prav veliko. Zanimivo mi je bilo vse, predvsem pa vse v zvezi z brozgo s pepelom, kijih odlagajo v posebnih bazenih. To me je presenetilo. Zdi se mi, da je bil napravljen že velik korak v smeri ekološke sanacije doline - če bo šlo še naprej tako, verjamem, da bo Dolina bolj zdrava tudi za življenje v njej." Tjaša Steblovnik:" Že do sedaj sem veliko razmišljala, v kakšnem okolju živimo v Šaleški dolini in še vedno se mi zdi, da ne v najboljšem. Danes sem spoznala, da so bila do sedaj opravljena že zelo velika dela za odpravo škodljivih vplivov v okolju, ki so posledica odkopavanja premoga in delovanja Termoelektrarne Šoštanj. Najbolj me skrbi, kakšen zrak dihamo, saj menim, da tu še ni bilo dovolj narejeno. Všeč mi je oblika dela, ki jo prinaša ta ekološki projekt, saj je drugačna, kot smo vajeni. Veliko bolj zanimiva." ■ Bojana Špegel