PLANINSKI VESTNIK svojim vodnikom, bo v vseh pogledih (besedilo, slike, skice) krajši in manj popoln. (»Eklektičen« v primeri s Tuscharjevim, ki je »enciklopedi­ čen«.) Upajmo pa, da bo za naše potrebe še vedno zadosten. Pošteno je torej treba povedati, da bo tisti, ki mu ni žal 350 šilingov (ali 45 DM) za Tuschar- jeve Karavvanken, lahko mirno prepričan, da ima v žepu zares odličen vodnik. Za popotnico mu bo avtor povezal še zimzelene človekoljub­ ne nazore: »Prizadevajmo si, vsi, da sebi in potomcem ohranimo veličastno lepoto Kara­ vank. V srca vseh prebivalcev pogorja, ne glede na narodno pripadnost in materin jezik, naj Stvarnik vsadi medsebojno razumevanje in mlr<< Stanko Klinar Društvena glasila Takšna številka društvenega glasila, kot je 15. številka 5. letnika glasila PD Hrastnik »Naša pota«, bi morala vsekakor še kdaj in še kje iziti: največji del je posvečen anketi o tem, kako deluje PD Hrastnik, kako bi ga bilo treba orga­ nizirati na bolje in kakšne naj bi bile društvene akcije. Planinci, ki so se podpisali z imeni in priimki, so brez dlake na jeziku napisali: da društvena planinska dejavnost zelo peša in se zdi, kot da bi društvo zapadlo v malodušje, saj ni več take pripravljenosti za delo kot včasih, da je osip članstva predvsem pri mladih planin­ cih nižje razredne stopnje, da je delo izvršnega odbora katastrofalno, saj so nekateri člani skraj­ no neodgovorni in je vse delo v društvu praktič­ no na ramenih petih ali šestih ljudi; pa tudi, da so mlajši planinci v društvu dobro organizirani, saj imajo v šoli svoj planinski odsek in različna predavanja, pa tudi planinsko šolo, da naj bi vsekakor ohranili izlete za starejše planince, pri čemer naj bi poskrbeli za čim nižjo prevozno ceno. Ena od anketirank je odkritosrčno napisa­ la, da je zadnji čas za delo, kjer se nič ne zasluži (in takšno delo je pri planincih in s planinci), prav malo interesentov. »Moraš pač biti planinec tudi po srcu in ne le po opremi,« je napisala. »Koliko pa je v našem društvu še takih?« Potožil pa je tudi urednik glasila Anton Salmič (sourednica je Gizela Greben): čeprav je društvo imelo več lepih in zanimivih izletov in tur, o njih za društveno glsilo ni poročil; »še predsedniki ne dajo podatkov za kroniko, da bi bilo njihovo dolgoletno delo v knjigi ovekoveče- no za zanamce«. - Sicer pa je verjetno tudi v tem društvu podobno kot še v marasikaterem drugem: nekaj ljudi vleče društvo in vprašanje je, kaj bo, ko bodo odnehali. Letošnja druga številka Informatorja PD Vihar- nik večidel opisuje planinske društvene izlete zadnjega časa in objavlja razpis društvenih izletov do prvih junijskih dni. Viharniki so šli ali bodo šli te pomladanske dni iz Rovt na Gorope- ke in v Žiri, na Donačko goro, skozi Zgornje Danje na Ratitovec in skozi Prtovč v Železnike, po Trdinovi poti ob Krki iz Novega mesta do Cegelnice in dalje do partizanskega doma na Frati, mimo vasi Sela pri Ajdovcu in Veliki Lipovec v Sotesko, iz gorenjskih Jesenic na Mežaklo ter skozi sotesko Vintgar in mimo Blej­ ske Dobrave v Žirovnico, na Blegoš, iz Kočevja na Fridrihštajn in nazaj v Kočevje, iz Semiča v Beli krajini skozi Jugorje na Trdinov vrh, na Gospodično in skozi Pleterje na Otočec (to bo dvodnevni izlet), do Mengeške koče na Gobavi- ci, kjer bo 26. maja planinski tabor ljubljanskega meddruštvenega odbora, in na Matajur. - Poro­ čilo je v glasilu posvečeno tudi letošnjemu občnemu zboru PD Viharnik, ki se ga je udele­ žilo kakšnih 50 članov. M R Knjiga o večno drugem Dne 24. oktobra 1989 je omahnil v smrt v steni vseh sten, v južni steni Lotseja, in sicer le prav malo pod vrhom, poljski alpinist Jerzy Kukuc- zka. Enako kot njegov vsekakor bolj znan pred­ nik VValter Scott šteje med tiste, ki jim je ostala nehvaležna in nemara celo »tragična« vloga drugega. Le štiri tedne za Reinholdom Mes- snerjem je Kukuczka priplezal na vseh 14 osemtisočakov, na zadnjega od njih na Šišo Pangmo, potem ko naj bi nekateri mediji insce- nirali »tekmovanje v Himalaji«, ki se mu oba konkurenta nista mogla popolnoma izogniti. Zdaj je ta dirka celo v podnaslovu knjige, ki opisuje Kukuczkovo gorniško življenjsko bilan­ co: v munchenski založbi J. Berg je namreč izšla knjiga Jerzvja Kukuczke »V štirinajstih nebesih - tekmovanje v Himalaji«. Če naj bi bil torej Kukuczka v podvojenih Dantejevih sed­ mih nebesih, kot bi lahko mislili glede na naslov­ no stran knjige, je bilo v tem vendarle vsaj nekaj pelina. Tudi sicer bi lahko potegnili še kakšno vzpored­ nico med Kukuczko in Messnerjem. Smrt njego­ vega prijatelja Tadeusza Piotrovvskega na K-2 ga je na enak način prizadela kot je Reinholda Messnerja izguba njegovega brata Guntherja leta 1970 na Nanga Parbatu. Celo okoliščine in kraj Kukuczkovega smrtnega padca bi bilo mo­ goče povezati z vlogo »drugega«: le malo pred njim je spodletelo tudi odpravi v južno steno Lotseja, ki jo je vodil Messner. Vsi člani Mes- snerjeve odprave so preživeli, medtem ko se Kukuczka, ki je bil le s šestmilimetrsko vrvjo in premalo druge opreme preslabo varovan, ob padcu ni mogel ustaviti. 3000 metrov nižje od kraja, kjer je padel, so kolegi našli njegovo truplo v ledeniški razpoki, ki bo ostala njegov ledeni grob. V vsem drugem - in to je pomembno - pa je bil Kukuczka vseskozi izviren in enkraten pleza­ lec, kot zdaj podrobno odkriva še njegova bio­ grafija, ki je nastala v sodelovanju s poljskim novinarjem Tomaszem Malanovvskim v obliki intervjujev. VValter Bonatti je k temu napisal z vsemi simpatijami prežet energičen predgovor, ki je zelo vidno kritično usmerjen proti gladiator­ skemu plezalstvu. Kukuczka je v komaj devetih letih splezal na vse osemtisočake, na Broad Peak, ki mu je v knjigi posvečena najbolj doživeta lepa fotografi­ ja z duhovnim nabojem, celo trikrat. Potegnil je izjemno težavne nove smeri in je po pravici postal najbolj znan poljski alpinist, ki je pod najslabšimi ekonomskimi pogoji dosegal veli­ častne uspehe v Himalaji in Karakorumu. Ku- 231