Leto XI /11. številka/25, november 2002/Brezplačno! ov občine Trebnje mesečnih elektronska pošta: glasilo-obcanov@trebnje.si Razhodnja VOLITVE 2002 Prvi krog lokalnih volitev v naši občini in volitve predsednika države je za nami. Volivci, ki ste glasovali, ste izbrali nove člane svetov krajevnih skupnosti in občinskega sveta. V tem organu bo po novem sodeloval tudi predstavnik Romov. Volivci pa niste dokončno izbrali novega župana občine, kot na državni ravni predsednika države, saj bo za navedena potreben drugi krog volitev. Volilna udeležba je bila visoka, saj se je volitev udeležilo 75, 38 % volilnih upravičencev. Volitve so potekale brez večjih problemov ali nevšečnosti, ki bi vplivale na pravilnost dela volilnih odborov in volilne komisije. Državna volilna komisija je že razpisala drugi krog volitev za župana in predsednika države. Navedene volitve bodo v nedeljo, 1.12.2002, o čemer boste volivci posebej obveščeni z obvestilom po pošti. Kot je že znano, sta kandidata za župana občine Trebnje Marica Škoda in Alojz Kastelic oz. za predsednika države Janez Drnovšek in Barbara Brezigar. Od vas bo odvisno, kdo bo v naslednjem mandatnem obdobju opravljal funkcijo župana oz. na državni ravni predsednika države. Zato, volivci, izpolnite svojo volilno pravico, ki jo določa ustava in se glasovanja drugega kroga volitev udeležite v čim večjem številu. Predsednik OVK Metod Žužek V soboto, 9. novembra, so se nekateri najbolj vztrajni med nami že šestnajstič odpravili po poti, ki jo je pred 145 leti prehodil pisatelj Fran Levstik. Pot skozi mestni središči in zelenimi gozdovi je dodobra ogrela premražene pohodnike, ki so zagrizeno premagovali hrib za hribom. Med pohodniki, letos so jih našteli nad petnajst tisoč, smo opazili tudi predsednika države Milana Kučana in nosilca Levstikove poti Rudija Bregarja. Do cilja na Čatežu so najhitrejši prispeli že v zgodnjih dopoldanskih urah, večina pa do začetka protokolarnega dela sklepne prireditve. V uvodu nas je povezovalka Simona Zorc - Ramovš lepo pozdravila, kot prve pa so nas s svojimi koreografijami ogrele članice plesno-navijaške skupine Afne, ki pod vodstvom Tanje Brodnik vadijo že 5 let, svoje ime pa niso pridobile z “afnanjem” temveč s svojo živahnostjo. Nastopili so še člani in članice trebanjskega Občinskega pihalnega orkestra skupaj s trebanjskimi mažoretami pod vodstvom Darje Korelec. Po fanfarah in Zdravljici je vse zbrane pozdravil predsednik KS Čatež g. Ivan Zajc, za njim pa sta se na odru pojavila tudi župana obeh občin. G. Mirko Kaplja je skupaj z g. Cirilom Metodom Pungartnikom povabil na oder g. Milana Kučana 2002 po zahvalno darilo in na zdravico novo nastalega vina. Ob sprejemu spominske slike je predsednik povedal, da se je udeleževal tega pohoda, ko še ni bil predsednik, med svojim predsedstvom ter da bo s pohodništvom nadaljeval tudi v svojem zasluženem pokoju. Pozdravil je prijateljstvo in pripravljenost sodelovanja županov obeh občin. V nadaljevanju programa sta nam spregovorila tudi g. Franci Ekart, sicer predsednik Planinske zveze Slovenije, ter g. Rudi Bregar. Protokolarnemu delu je sledil kulturni program, v katerem se nam je najprej predstavila folklorna skupina Božo Račič iz Adlišičev s svojimi plesi. Sledil jim je moški pevski zbor vinogradnikov s Čateža na čelu s pevovodkin-jo, go. Marijo Steklasa; za njimi pa je nastopil mojster igranja na orglice (ustno harmoniko), g. Robert Ivančič. Med programom je množico precej zeblo, zato so kar glasno pritegnili ob prepevanju meša- nega pevskega zbora (MEPZ) Kres Čatež, ki ga vodi Katja Jarm in se zadnja tri leta kar redno pojavlja na kulturnih prireditvah. Prijetni ritmi so se nadaljevali tudi ob nastopu trenutno najboljšega harmonikaša v Sloveniji, Boruta Žukovca; na koncu prireditve pa so vsi nastopajoči zapeli simbolično KoFkor kapljic, tol’ko let. Vse zbrane je do 17. ure zabaval ansambel Mi trije, pa še en, še cel večer pa je bilo na Čatežu čutiti prisotnost pohodnikov - na žalost tudi z veliko količino odpadkov in nejevoljo zaradi premajhnega števila avtobusov. Upajmo, da se bo iz organizacijskega vidika stanje do drugega leta izboljšalo. Na snidenje na Razhodnji 2003 na Čatežu! L.B. Predsednik države Milan Kučan in Rudi llregar, oh njiju levo župan občine Trebnje Ciril Meloil Pungartnik in desno župan občine Litija Mirko Kaplja. Colo: I). Zakrajšek Obvestilo Glede na to, da nam na občini niso hoteli zagotoviti dodatnih sredstev za en list (za kar so v proračunski postavki volitve sredstva!), kjer smo želeli pregledno objaviti rezultate novembrskih volitev, smo se odločili za delno poročilo. G. Slak, direktor občinske uprave, je na sklep uredniškega odbora, v katerem zahtevamo dodaten list, odgovoril, da bodo pač objavili v UL, ker je to za njih ceneje. Cena objave v UL ni majhna, pa tudi Uradni list RS ni enako dostopen kot Glasilo občanov, zato je to le še en dokaz, kako težko uredniški odbor sodeluje z vodstvom Občine Trebnje. Hkrati se opravičujemo vsem tistim, ki ste posredovali svoje članke, pa jih nismo uspeli uvrstiti v to številko. Uredniški odbor Glasila občanov Uresničujejo se želje ljudi, da vodi občino pozitivna, strokovno usposobljena in izkušena oseba, ki prisega na pozitivno energijo, strpnost, na vse dobre ideje in na odprtost navzven! Svojo podporo je našla med: b zaposelnimi: ker jim zna prisluhniti, jih razume in si ne zatiska oči pred njihovimi problemi, pač pa »že vrti telefon« ter sprašuje, kdo je odgovoren za nastalo situacijo in »kaj se še čaka gremo v akcijo«! B gospodarstveniki: ker jim kaže nove možnosti financiranja, jim pomaga pri postopkih, »se potegne za njih« ter tudi zastavi svoj glas, če je potrebno; b mladimi: ker se aktivno zavzema, da bi dobili svoj prostor, da bi imeli dobre pogoje izobraževanja ter napredovanja, primerno zaposlitev ter da bi v občini našli vse tisto, po kar zdaj odhajajo drugam; mlade družine pa da bi rešile najprej najbolj osnovne probleme (stanovanje, vrtec ...), potem pa si še kvalitetno uredile življenje; b kmetovalci: ker jim razkriva nove vire financiranja ter možnosti, ki se odpirajo, ko bomo prišli v Evropo. Njen moto je: »Ne se skrivati ali si zatiskati oči, pač pa izkoristimo svoje potenciale! Saj zmoremo!« b vsemi ostalimi, ki cenijo kakovostno življenje, radost trenutka in iskrico v srcu sočloveka; zavzema sc za enakopravnost med ljudmi in za enakomeren razvoj občine. Marica Škoda, kandidatka, ki je dobila več kot dvakrat več glasov od drugouvrščenega kandidata, je bila prijetno presenečena nad odzivom občanov in izrazila hvaležnost ter zahvalo slehernemu volivcu. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS stranka, ki ji ni vseeno za vas Marico Škoda podpira tudi /D|R|0|T\ Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega izrazite svoje mnenje v nedeljo na volitvah ... in tako naredite zase največ, kar v tem trenutku lahko! »Ni res, da v občini nimamo pozitivnih in sposobnih ljudi, le še nihče jim ni dal priložnosti ter jih vprašal, kaj želijo, pravi Marica Škoda, ki zagovarja sodelovanje z vsemi, ki so za dobre ideje. MORDA BO PRAV VAS GLAS ODLOČAL, ALI BOMO STOPILI NA TO POT RAZVOJA IN NAPREDKA. S seje OS Učence je sprejel načelnik trebanjske VE mag. Milan Rman. (Foto: M. Kapus) Zakon o javnih zbiranjih Na zahtevo skupine svetnikov je župan Ciril Metod Pungartnik v petek, 8. novembra, sklical 8. izredno sejo občinskega sveta. Na seji je OS za novega direktorja Komunale imenoval dosedanjega v.d. direktorja Komunale Jožeta Povšiča. Župan Ciril Metod Pungartnik je že pred glasovanjem sveta napovedal, da ne bo potrdil sklepa o imenovanju Jožeta Povšiča za direktorja, kar ni nič novega v delovanju župana. Svet je vseeno izglasoval odločitev. Svet je upravičeno očital županu, da je s prekinitvijo zadnje seje onemogočil Svetu Občine Trebnje, da izvoli elektorje in kandidata za Državni svet iz Trebnjega. Rok je potekel. S tem je ponovno izkazal svojo samovoljo do občanov, občine in OS, ki jo je očitno kazal zadnja štiri leta pri vodenju OS. Po izjavi svetnika Alojzija Metelka pa je to njegovo najbolj očitno kršenje predpisov v zadnjih štirih letih. Župan Ciril Metod Pungartnik je svetnike seznanil, da glede na dopis Računskega sodišča RS še ni pogojev za obravnavo osnutka revizijskega poročila Računskega sodišča RS o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja Komunale Trebnje d.o.o. za zadnja tri leta in Poročila Nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala. Prav tako ni hotel dati na glasovanje predlog predsednika Komisije za volitve in imenovanja, ki ga je sprejela omenjena komisija, da se iz občinskega proračuna plača strošek objave razpisa novega direktorja JP Komunala Trebnje. S tem je ponovno kršil sklep sveta z dne 8. 2. 2002, ki je naložil omenjeni komisiji, da izvede razpis. Polemika se je razvila tudi v zvezi z mirnsko čistilno napravo, ki je v hudih finančnih škripcih, zaradi česar grozijo z ustavitvijo. Župan je menil, da so zahteve, da nastalo situacijo sanira občina, neutemeljene. Poudaril je, da je problem neurejenih pravnih odnosov med čistilno napravo in Občino Trebnje. Čeprav so že poskušali z urejanjem teti odnosov, to ni bilo mogoče. Morali bi imeti koncesijsako pogodbo. Problem te čistilne naprave je tudi v tem, ker je prevelika. Zaradi ustavitve obratovanja Kolinske je že takrat postala dvakrat prevelika. Svetnik Kovačič je opozoril na nevarnost, da bi ob ustavitvi prišlo do izgube delovnih mest. Predstavnik Občine Trebnje Velečič se je strinjal, da se čistilna ne sme ustaviti; če bi do tega prišlo, bo dolžna reagirati Občina Trebnje. Svetniki so se strinjali z informacijo, da podpirajo ustanovitev Knjižnice Pavla Golie Trebnje kot samostojnega zavoda s področja knjižničarstva na območju Občine Trebnje. Seznanili so se tudi z zahtevo Ustavnega sodišča za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti statutov nekaterih občin, med njimi tudi občine Trebnje. Med pobudami svetnikov je bila pobuda KS Dol. Nemška vas, da se približno 6000 m2 uvrsti med lokalne ceste, kar bo omogočilo lažje vzdrževanje. Svetnika Antona Straha je zanimalo, kdaj bodo v Štefanu polzapornice in kako je s sanacijo peskokopa v Mrzli Luži. Svetnik Franc Kozlevčar pa je izrazil razočaranje, ker so graditelji pas avtoceste mimo Medvedjeka zaprli, vozijo - tudi s težkimi tovornjaki - pa po vaški cesti, ki je že zelo uničena, pa tudi nobenega znaka za obvoz ni. Župan je obljubil, da se bodo zavzeli za oznake. Jože Smolič je menil, da je treba nadaljevati z izgradnjo zapornic na Mirni, za kar je dokumentacija že pripravljena. I.V. 05.01.2003 bo pričel veljati Zakon o javnih zbiranjih (objavljen v UL RS, št. 59/2002), ki bo nadomestil prej veljavni zakon Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah iz leta 1973. Zakon prinaša vrsto novosti, med katerimi so najpomembnejše naslednje: prenos pristojnosti za sprejem prijave shoda ali prireditve (sedaj priglasitve) na policijsko postajo, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev; vlogo za javno prireditev, za katero je potrebno izdati dovoljenje, se naslovi na upravno enoto, na območju katere se organizira prireditev; rok za prijavo shoda oziroma prireditve je najmanj tri dni pred dnevom shoda oziroma prireditve, rok za prijavo prireditve oziroma shoda, za katero je potrebno dovo- ljenje, pa je najmanj sedem dni pred dnevom shoda oziroma prireditve; izenačeni bodo verski obredi zunaj prostorov verskih skupnosti z javnimi prireditvami; prijavo in vlogo za prireditev bo potrebno podati na obrazcu predpisane vsebine, obrazec pa bo dostopen tako na upravni enoti kot na policijski postaji in internetu. Vsem organizatorjem javnih prireditev in javnih shodov pa svetujemo, da se za natančnejša pojasnila in informacije v zvezi z izvajanjem novega Zakona o javnih zbiranjih oglasijo na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, v pritličju stavbe Goliev trg 5, v pisarni št. 34 ali pa pokličejo na tel.št. 07 30 44-042. Upravna enota Trebnje SKUPAJgMORE Spoštovane občanke in občani V nedeljo, 1, decembra, Vas vabimo na volitve, Za župana občine Trebnje skupaj izvolimo g. Alojzija Kastelica Občinski odbor N.Si JV.5f predsednik dr. Marjan Peter Pavlin nova slovenila 1 ' Krščanska ljudska stranka I Občinski odbor SLS ” ■ predsednik g. Alojzij Metelko, univ. dipl. ing. Slovenska ljudska stranka Občinski odbor SDS SDS predsednik g. Franc Hribar Lokalni odbor SMS DRUŠTVO ZA PRAVNO UREJENO OBČINO TREBNJE Hvala za zaupanj® Slovenska ljudska stranka www.sls.si SLS se zahvaljuje volivcem za zaupano podporo in Vas vabi na ponovljeni drugi krog, ki bo 1. decembra. V drugem krogu podpiramo za župana občine Trebnje kandidata Alojzija Kastelica in Barbaro Brezigar za predsednico države. Marjan Uhan, kandidat N.Si za župana in občinski odbor Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke Trebnje, se zahvaljujeta vsem, ki so prišli v nedeljo, 10. novembra, na volitve in glasovali za N.Si. Glede na to, da smo imeli na teh volitvah že od samega začetka favoriziranega kandidata in stranko ter nekaj na novo nastalih list, smo veseli podpore volivk in volivcev. Z njihovimi oddanimi glasovi je stranka zasedla drugo mesto v občinskem političnem prostoru, dobili smo 4 svetnike v občinski svet, izvoljenih pa je bilo tudi precejšnje število naših kandidatov v svete krajevnih skupnosti. BESEDA PRI NAS VELJA. Trudili se bomo, da bo vsak posameznik v občini Trebnje lahko v celoti uresničil vse svoje sposobnosti na ekonomskem, kulturnem in socialnem področju. Občinski odbor N.Si se je odločil, da tudi v drugem krogu za predsednico države podprl gospo Barbaro Brezigar, za župana občine Trebnje pa gospoda Alojza Ka- nova Slovenija Stelica. Hvala. Krščanska Uudssa stranka SDS Socialdemokratska stranka Slovenije Spoštovane občanke in občani iskreno se Vam zahvaljujemo za vašo podporo županskemu kandidatu g. Alojziju Kastelicu in kandidatom za občinski svet. Prepričani smo, da bomo z dobrim in poštenim delom upravičili vaše zaupanje. V drugem krogu podpiramo skupnega kandidata Alojzija Kastelica in Barbaro Brezigar. Vabljeni vsi 1. decembra na volišča. Občinski odbor SDS Trebnje PRIJATELJI, HVALA ZA PONOVNO ZAUPANJE! Vodstvo stranke, člani in Še posebej vsi kandidati za svetnike se iz srca zahvaljujemo za ponovno podporo in za vaše glasove. Še naprej se bomo trudili, da bomo zgledno reševali vaše probleme ter upoštevali kar največ vaših želja v korist slehernega občima! Naša kandidatka Marica Škoda pa bo pravi generator novih idej, pozitivne energije in motivacijskega vodenja. Se vidimo v nedeljo na volišču? Vsi, ki ste /a napredek in razvoj občine, potrdite to odločitev na volitvah! Še bolj pa vas potrebujemo po volitvah, ko bomo skupaj zastavili razvojni program občine. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS stranka, ki ji ni vseeno za vas Po tej nedelji smo lahko moderno usmerjena občina s pozitivnim, strpnim vodstvom in urejenimi financami, ali pa ... Ne dopustite, da se stvari odločajo »mimo vas«! Vse, kar je potrebno storiti za to, je priti na volišče in izraziti podporo Marici Škoda! Hvala za zaupanje! Igor Teršar. predsednik LDS Trebnje in člani Dan odprtih vrat v UE Trebnje Upravna enota Trebnje v lokalnem prostoru predstavlja pomemben del državne uprave. Z ravnanjem in odzivanjem pomembno ustvarja podobo, ki jo imajo državljanke in državljani. Pri tem je zelo pomembno, da vzpostavlja učinkovito dvosmerno komuniciranje z javnostmi v lokalnem prostoru. Na podlagi Letnega plana učinkovitega komuniciranja z javnostmi v lokalnem prostoru, ki ga Upravna enota Trebnje v ta namen pripravi vsako leto posebej, so v upravni enoti 12. novembra v svojih prostorih na Golievem trgu 5 v Trebnjem pripravili dan odprtih vrat. Predstavitev dela upravne enote je bila namenjena učencem osmih razredov Osnovne šole Trebnje. Učence je sprejel načelnik Upravne enote Trebnje mag. Milan Rman, v nadaljevanju pa so jim sodelavci predstavili posamezna področja dela upravne enote. Tako so se učenci seznanili s postopkom pridobitve osebnih dokumentov, pridobitve vozniškega izpita, postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja, predstavljeni so jim bili postopki na področju gospodarstva in kmetijstva ter postopki evidentiranja dokumentov ter vzdrževanja zbirk dokumentarnega gradiva. Dan odprtih vrat Upravne enote Trebnje je ena od pozitivnih oblik, ki v lokalnem prostoru prispeva k prepoznavnosti upravne enote, vpogledu v njeno delo, kot tudi vzpodbujanju zanimanja mladih za študij upravnih in pravnih znanosti. Gospodarstvo, kot osnovni sistem razvojno uspešne in konkurenčne države zahteva in potrebuje hitre, učinkovite in pregledne storitve javnega sektorja. V zadnjem obdobju se tudi v delili jame uprave krepi spoznanje, da je tudi ona usodno vpeta in odgovorna, da skupaj z gospodarstvom ustvarja pogoje za rečjo konkurenčnost gospodarstva, kar edino lahko zagotovi moderno, učinkovito družbo in kvalitetno življenje državljank in državljanov. Podjetje Trimo je s svojimi strategijami tehnološkega razvoja in razvoja človeškega kapitala že nekaj časa v samem vrlin države in poznano tudi v globalni konkurenci sveta. Direktorica Trima ga. Tatjana Fink je svoje izkušnje pri izvajanju sprememb in vodenju podjetja dne 16.10.2002 posredovala tudi načelnikom upravnih enot Dolenjske, Posaija, Bele krajine in dela Notranjske. Tragična nesreča v Štefanu Verjetno zaradi zaslepitve s sončno svetlobo je umrl mladi delavec VGP Novo mesto Je potrebna zapornica v Zidanem Mostu? Huda prometna nesreča na železniškem prehodu pri kraju Štefan, ko je delavec s kombiniranim delovnim strojem zapeljal neprevidno preko prehoda, kljub utripajoči luči, je terjala mlado življenje delavca VGP, ki na tem območju izvaja dela gradnje kanalizacije. Tovorni vlak, ki je pripeljal iz Ljubljane, se je zaletel v delovni stroj. Pri tem je mladi voznik delovnega stroja podlegel poškodbam, vozilo pa je odbilo v bližnjo hišo ter prebilo zid. Na srečo v spalnici poškodovane hiše ni bilo več stanovalcev. Tovorna lokomotiva je zaradi trka delno iztirila, prišlo pa je tudi do poškodbe rezervoarja, iz katerega je v potoček ob železniški progi na daljavi 100 m steklo preko 4000 1 nafte. Ekološko nesrečo, ki bi lahko nastala z močnim onesnaženjem reke Temenice, so preprečili gasilci PGD Trebnje in njihova enota za hitro posredovanje ob razlitju nevarnih tekočin, ki so hitro in učinkovito izdelali vodno zaporo na potočku ter postavili vodno zaveso na reki Temenici. Zatem so v poseben bazen in sode načrpali nafto pomešano z vodo in blatom, ki jo je zatem Komunala Trebnje odvedla v vozilo, last podjetja EKOS. Navedena firma je specializirana za predelavo nevarnih snovi. Seveda pa se postavlja vprašanje, ali bi bilo potrebno odpeljati tudi vso kontaminirano zemljo, saj bi le tako lahko zagotovili popolno sanacijo terena. Problem pa je v tem, da v Sloveniji nimamo predvidene lokacije za odvoz takih odpadkov. strankamladihslovenije S/y S Spoštovani volivci, zahvaljujemo serarn za dane glasove na nedavnih volitvah članov občinskega sveta ter svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. S skromno volilno kampanjo smo dosegli izjemen uspeh, saj nam je zaupalo svoj glas preko 6% volivcev v občini Trebnje in le nekaj glasov nam je zmanjkalo, da bi v občinskem svetu imeli dva predstavnika. Res ste nas prijetno presenetili. To nam dokazuje, da želite dati priložnost znanju pred ostalim in tudi želite, da se naša programska izhodišča uresničijo. Kot smo vas že seznanili, svojega predstavnika za župana nismo imeli. In ker držimo obljubo iz prvega kroga volilne kampanje, dano vam in županskim kandidatom, bomo v drugem krogu podprli enega izmed kandidatov. Od kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog volitev za župana, je pokazal pripravljenost za sodelovanje z nami le g. Alojz Kastelic. Če bo izvoljen, bo podprl večino naših programskih izhodišč. To je seveda za nas in za volivce, ki so nam zaupali svoj glas, najpomembnejše. Torej, v drugem krogu volitev za župana občine Trebnje daje lokalni odbor SMS Trebnje podporo g, Alojzu Kastelicu, ki namerava opravljati funkcijo župana profesionalno. V veliko pomoč nam bo, če se v enakem številu udeležite drugega kroga županskih volitev in podprete navedenega kandidata. Naj za konec še enkrat poudarimo, da ste nas s številom zaupanih glasov na volitvah res prijetno presenetili. Upamo, da boste sodelovali z nami in nam stali ob strani tudi v prihodnje. Pričakujemo, da se boste z vprašanji, pobudami, predlogi ali zahtevami na nas obrnili kadarkoli in na kateregakoli predstavnika lokalnega odbora SMS Trebnje oz. na katerokoli osebo, ki nas je zastopala na volitvah. Na tak način bomo lažje, hitreje in zanesljiveje dosegli skupne cilje. Mi pa vam bomo o uresničevanju le teh redno poročali. Lokalni odbor SMS Trebnje USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATELJ: Občina Trebnje. Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: prof. Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing.Anton Zaletel in prof. Marjan Zupančič/iZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar s.p., Novo mesto/ Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto / Naklada: 6200 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8,5% stopnji. ZLATI MATURANTI Nekaj maturantov iz trebanjske občine je odlično opravilo maturo s 30 in več možnimi točkami in tako bilo na sprejemu v Cankarjevem domu pri predsedniku republike Milanu Kučanu. Gimnazijski maturanti: Andraž, Teja, Irena, Tanja, Maja in Nuška; Nataša pa je dosegla vseh možnih 34 točk na poklicni maturi. Če smo na koga pozabili, prosimo, da nam sporočite, in ga bomo uvrstili v naslednjo številko. Velika škoda je, da tem mladim talentom ne namenjajo kanček pozornosti tudi v domači občini, saj si mladi želijo ostati v stiku z domačim okoljem, se vanj vrniti po študiju in vanj vlagati svoje znanje■ r% tv ^ 7 Andraž Kapus iz Mokronoga se je po opravljeni maturi na novomeški gimnaziji odpravil v Ljubljano na Fakulteto za matematiko in liziko študirat liziko. Pravi, da je na začetku svoje študijske poti, zato srednješolskih uspehov ne gre obešati na veliki zvon. Teja Zakrajšek w »Mature se spominjam kot zanimive preizkušnje, vendar še zdaleč ne tako pomembne, kot je bil sprejemni izpit na fakulteti za arhitekturo. Izpolnila se je moja dolgoletna želja in prav poseben občutek je stopiti med Plečnikove zidove. Študijsko leto se je začelo s hitrim tempom in vem, da bo potrebno vložiti veliko truda, preden bom dosegla svoj cilj - diplomirati in užiti zaklade sveta skozi oči arhitektke, ko je vsak korak pustolovšči- na.« Irena Bandelj »Po končani gimnaziji v Ivančni Gorici sem se odločila za študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in sicer angleščine ter geografije. V prihodnosti bi rada delala čim več različnih stvari. Želim si poučevati, delati v turizmu, morda sodelovati v raznih geografskih raziskovanjih, prevajati ... Moj prvi cilj pa je končati študij.« Tanja Tomšič »Gimnazijo sem obiskovala v Ivančni Gorici, nato pa sem se odločila za študij farmacije, ker je povezana s področji, ki so mi že dolgo blizu. Veliko načrtov za prihodnost ravno nimam, moja prva želja je, da uspešno končam študij.« Maja Gliha »Po uspešno končani maturi na gimnaziji v Ivančni Gorici sem se odločila za študij prava na Pravni fakulteti Ljublja-■t na. Menim, da mi bo ta študij prinesel kar najširšo izo-brazbo in možnost, da ostanem v nenehnem stiku z ljudmi. Biti del družbe, jo usmerjati, iskati v njej prednosti in pomanjkljivosti ter predlagati izboljšave, je ena 1 od mojih poklicnih želja. Matura mi je ponudila možnost, da vse to uresničim.« Nuška Zakrajšek »Kot dijakinja škofijske klasične gimnazije sem odkrila, da skrivnost ni v neprestanem ždenju pri knjigah, ampak da se največ znanja akumulira nekje med abonmajskimi predstavami, ogledom londonske narodne galerije, obiskom dunajske opere, potepanjem po Danski, igranjem flavte, teden dni na vojaškem taboru ... Glede na to, da sem se vpisala na pravo, so mi tudi 4 leta latinščine prišla prav.« Nataša Hočevar »Pretekla 4 leta sem obiskovala srednjo ekonomsko šolo v Ivančni Gorici. Po uspešno opravljeni poklicni maturi sem pridobila naziv ekonomski tehnik. Mislim, da je doseženi rezultat tudi posledica vseh ur, preživetih za šolskimi knjigami. Ker mi šola in učenje ne delata težav, sem se odločila, da svoje izobraževanje nadaljujem v isti smeri. Sedaj obiskujem visoko poslovno šolo na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zaenkrat je moj najpomembnejši cilj uspešno opraviti vse izpite, pridobiti naziv diplomirani ekonomist ter se na podiplomskem študiju specializirati na področju, ki me zanima.« Srečanje po 53 letih Minilo je naših dvakrat trideset pomladi, poletij, jeseni. Preteklo je že mnogo let, kaj ko bi se snid-li spet - še vedno vsi enakih let. S Tonetom Lavrihom sva napisala vabila ter jih poslala vsem 31 še živečim sošolcem prvega razreda Osnovne šole Veliki Gaber leta 1949/50. Srečanje je bilo 26. oktobra na turistični kmetiji Fajdiga v Temenici. Zbralo se nas je 24 šestdeset let starih in zelo priljubljena učiteljica Karmelca Rogelj - Dežman. Naša generacija je rojena med 2. svetovno vojno, zato ena mnogih, ki se je skromno in pošteno prebijala skozi čas, ki večini ni bil ravno naklonjen, in srečno priplula v jesen življenja. Razšli smo se z besedami: “Še se dobimo!” Joži Štremfelj Zgodba o šentraperških peninah Jože Frelih pravi zase v šali, da je kralj improvizacije, in dodaja: “Takih oslov, ki bi začeli tako iz nič, kot sem jaz, je bolj malo.” Najdragocenejša sta mu prvaka cviček in modra frankinja z lanskega kmetijsko - živilskega sejma v Gornji Radgoni. Tisto jesen, ko je Jože Frelih dopolnil 14 let, je prvič vodil trga- tev doma. Vinograd takrat ni bil kar tako: en liter vina je imel enako ceno kot en kilogram govedine. Pri Frelihovih so pridelali 5 do 6 tisoč litrov vina. Jože se je vinograda držal tudi potem, ko je začel pomen vina padati. Najprej je začel padati, ko se je zaposlil, potem tedaj, ko je razvil obrt. Vino je tudi na trgu začelo zgubljati na veljavi. In ko je kazalo najslabše, se je začelo zares. Srečal je svojega prijatelja Janeza Mlakarja, nekdanjega sošolca na živilski tehnologiji, ki je tedaj delal pri Slovenija vino. Vprašal ga je: “Kaj praviš, Janez, kaj bi jaz naredil, imam vinograd, pa ne vem, kaj bi z njim?” Vino takrat res ni veliko pomenilo. Prodati se ga ni dalo. “Ne vem, ne ukvarjam se s trženjem. Bom pa vprašal svoje sodelavce,” mu je odvrnil. Jože mu je tedaj omenil, da je naredil izreden šampanjec. “Pridi, boš videl, imam tak šampanjec, kot treba,” ga je vabil k sebi. “Kakšen šampanjec?” je vrtal vanj. “Ja, tak, ki šumi.” Kaj se je v resnici zgodilo? “Imel sem majhen sodček”, je začel Jože razpletati zgodbo. “V njem sem imel izbrano vino. Dobro vino. “Tega bom imel pa posebej,” sem si rekel. No, tisto vino jeseni ni odvre-Io. V majhnem sodu se vino prej shladi kot v velikem. Spomladi odprem ta sod, vino se je penilo. “Saj je kot šampanjec”, pravim. Pogledam ga: lepo, čisto vino, peni se kot šampanjec. Nastalo je čisto po neumnosti. Ševeda to ni bil šampanjec: vino je še enkrat fermentiralo, ker je bilo pa dobro in zdravo, se ni pokvarilo. Dobro, da ni soda razneslo. Z Janezom Mlakarjem sva se kmalu spet srečala. “Vprašal sem svoje fante,” je začel Janez pogovor. “Svetovna potrošnja vina pada 15% na leto, dobro kaže le šampanjcu, ki mu letna proizvodnja za prav toliko raste ... Kaj, ko bi midva res naredila šampanjec?” me je presenetil z vprašanjem. In so začeli. “Z nule,” pravi Jože Frelih in se nasmehne. “Prvič sva ga naredila 1000 steklenic. Od tistega ne vem, če je bilo 200 steklenic dobrih. Toda to, kar je ostalo, je bilo začuda kar dobro. Dala sva ga poskusiti še drugim, nekaj strokovnjakom, nekaj ljubiteljem. Vsi so rekli: “To je pa dober šampanjec.” Uredili smo si nov prostor, ki smo ga lahko greli, vsako leto smo pove- čevali proizvodnjo, izobraževali smo se, opremljali. Kaj je bil vic vsega tega? Meni je bil izziv Imel sem priliko videti grozdje na Štajerskem, Primorskem, v Srbiji. Rekel sem si: “Tako grozdje, kot ga imamo mi, imajo malokje. Lepo, zdravo, dobro. Iz tega grozdja bi morali imeti malo boljše vino, kot ga imamo.” “To je bil izziv,” pravi Jože in doda: “Mislim, da smo prišli do kar pravih rešitev.” Za vina so na razstavah začeli dobivati najboljše ocene. Blagovna znamka se je dokončno uveljavila. Prvi na Dolenjskem so razvili šampanjec. Prvi na Dolenjskem so začeli tudi z barikiranjem modre frankinje, po katerem dobi vino nove arome, nove okuse, tanini pa postanejo sladkasti. Toda to je že nova zgodba. Marko Kapus Srečko Lužar Ko se po naših goricah oglašajo klopotci in meglena jutra prebujajo ptice, se zaskrbljeno obračamo v nebo. Trepetamo in prosimo za sonček, ki bo ogrel in osladkal grozdje po naših dolenjskih pobočjih. Koliko truda in ljubezni je vloženo v trte! In pričakovanj, ugibanj o kvaliteti. To je nesebična ljubezen, zaradi katere nam čez leto ni težko darovati mnogih najlepših uric trti, kamor odnašamo tudi najboljše malice. Računanje s porabljenim časom in ostalimi stroški ne pride v poštev, ker se ne izide. Le z materino ljubeznijo do otrok se lahko primerja ta ljubezen do trte, nekateri ji pravijo kar obsedenost. Srečko je bil otrok vinskih goric. 1955. leta se je rodil, odraščal na Rihpovcu, prelepi gorski vasici, kjer si obdelane njive, kostanjevi gozdovi, sadovnjaki in vinogradi podajajo roke. Kjer se ljudje med seboj še poznajo in se imajo kljub slabostim radi. Šolo je obiskoval toliko, kot se je zdelo njemu potrebno. Odlično pa je imel poznavanje narave in družbe. Zgodaj se je zaposlil pri zidarjih, službi, ki se je rada prijela pridnih in nešolanih fantov. In prijel se ga je tudi kozarec, ta naš sopotnik, naš ljubimec, ki hoče svoj davek in si nas toliko in toliko zasužnji. Nekatere začasno, druge pa vzame za svoje... Srečko je navkljub tegobam, kijih je nosil, ohranil pokončno dušo. Rad je pomagal, v njegovem srcu ni bilo hudobije. Pred njim se ljudje niso zaklepali v hiše. Sprejeli smo ga radi medse, ko je kakšno hecno stresel in tudi zdaj ga ne bomo pozabili, ko išče pot v nebesa. Ob njegovem slovesu hvala njegovi mami Pavli, ki mu je bila dobra mama tudi še potem, ko je že bil odrasel otrok, njegovim vaščanom, ki so mu bili druga družina, in vsem, ki se niso sramovali z njim pogovarjati in mu pomagati. Dušan Jerič Mami v zahvalo! Težko je človeku, ki ga v najlepših letih doleti nesreča in izgubi ljubljeno osebo. Sredi najlepše mladosti, sredi ustvarjanja družine in doma je mlada mama Marija Sušin začutila preizkušnjo ob smrti svojega moža. To lahko razume samo tisti, ki je takšno preizkušnjo tudi sam doživljal. Vendar je bila njena ljubezen in volja do življenja večja od smrti. Ta ljubezen in vera sta jo vodili, da je svojima otrokoma, Juretu in Maji, z vso materinsko skrbjo uspela dajati veselje do življenja in dober zgled, da človek tudi v težkih trenutkih ne sme izgubiti poguma. Učila ju je, da se je treba s preizkušnjami pogumno soočati in vsakemu človeku odpreti srce za pomoč, ki jo potrebuje. To smo lahko začutili vsi, ki smo se srečevali z njo. Po njenih otrocih se je kazala moč te žene. Maja in Jure sta vedno pripravljena pomagati, pa naj bodo to skavti, čistilne akcije, gasilci, pomoč pri otrocih, betlehemska lučka... Vedno na razpolago. In kje sta dobila ta zaklad - pri svoji mami. Tudi v težki bolezni ni obupavala. Do konca se je oklepala življenja in največjo oporo našla v svoji veri in Bogu. Je zgled vsem tistim, ki v bolezni obupujejo. To je tudi posredovala v zadnjih trenutkih nam vsem, ki smo se z njo srečevali. Pogum in moč, ki jo lahko črpaš od Boga. Kljub temu da se je sedaj poslovila od nas, vendarle ostaja med nami kot svetla luč tistim, ki se srečujejo s takšnimi preizkušnjami: boleznijo ali izgubo ljubljene osebe. Njen pogum, ljubezen in vera ostajajo med nami še naprej. Mama Marija, hvala za zgled, ljubezen, dobroto, prijateljstvo, veselje, pogum, dobroto... R.C. Zahvala Prezgodaj mir svoj našla si za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, sestra, teta Antonija Starič L Rihpovca 23, Trebnje. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem dobrim ljudem, ki ste nam pomagali v težkih dnevih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni. V spomin Vse beži z oblaki ih s pticami: še hrepenenje, želje in strasti - čttj, kako hropejo trave -samo bolečina ostane ... Samo bolečina in delo tvojih dlani. 16. novembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil Anton Ostanek iz Male Sevnice pri Trebnjem. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi. Oglašujte v Glasilu občanov 041/779 197,33 22 121 tomograf@siol.net Zbiram oz. odkupujem stare razglednice. Drago Nahtigal, tel. 07 30 44 607 OBČINA TREBNJE Občinska volilna komisija, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, (07) 3481120 POROČILO O IZIDU VOLITEV ŽUPANA, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA I. Občinska volilna komisija Občine Trebnje je na seji dne 15.11. 2002 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve župana občine Trebnje: kandidat št.glasov % glasov ALOJZIJ KASTELIC 2239 21.04 % MARICA ŠKODA 4572 42.95 % Člani Občinskega sveta občine Trebnje, izvoljeni na volitvah 10. novembra 2002 so: Z. VE št. Ime In priimek Ime liste 11 JANEZ SLAK 7 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 1 ANDREJ SEVER 10 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 3 1 FRANC KOZLEVČAR 11 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 4 1 BRANKO RUS 6 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA 5 1 MOJCA GORIŠEK 2 LISTA ZA RAZVOJ IN OŽIVITEV TREBNJEGA 12 FRANC JEVNIKAR 7 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 2 MAVER ANTON 7 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3 2 J0ZK0 TOMŠIČ 10 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 4 2 STANISLAV CVELBAR 11 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 5 2 ALOJZIJ KASTELIC 6 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA 6 2 GORAN PEVEC 2 LISTA ZA RAZVOJ IN OŽIVITEV TREBNJEGA 7 2 JANEZ ANTON KOVAČIČ 9 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJ. SLOVENIJE 8 2 BOJAN MAJCEN 1 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 9 2 EDO NOVAK 8 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1 3 MARICA SKODA 7 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 3 IGOR TERŠAR 7 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3 3 CIRIL METOD PUNGARTNIK 7 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 3 MAJDA IVANOV 7 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5 3 ANTON ZALETEL 10 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 6 3 ALOJZIJ METELKO 10 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 7 3 MARJAN PETER PAVLIN 11 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 8 3 MARJAN ZUPANČIČ llHOVASLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 9 3 FRANC HRIBAR 6 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA 103 JOŽE JEVNIKAR 2 LISTA ZA RAZVOJ IN OŽIVITEV TREBNJEGA 113 JOŽE REBOLJ 9 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJ. SLOVENIJE Predsednik Občinske volilne komisije Metod Žužek, univ.dipl.iur. Poročilo posebne občinske volilne komisije V Občinskem svetu bo zastopal romsko skupnost Mihael Breznik. Predsednik POVK Mitja Prijatelj, univ.dipl.iur. Ooomba: Na ugotovitev POVK je Matija Hočevar podal pismeno pritožbo in zahteva razveljavitev rezultatov ter izvedbo ponovnih volitev. POVK pred izdajo časopisa še ni obravnavala pritožbe. DOMA-KO na pohištvenem sejmu Izjemen sejemski nastop mirnskega podjetja. Navdušil je s svežino razstavnega prostora in proizvodi, ki jih je razstavljal - s spalnimi sistemi Optimo. Podjetje Doma-ko d.o.o. z Mirne, ki na slovenskem trgu trži spalne sisteme Optimo, ponuja to jesen dve noviteti, ki jih je predstavil tudi na pravkar končanem pohištvenem sejmu v Ljubljani: posteljni program SIGMA in vodne postelje STILLWA-TER. Program SIGMA zagotavlja po kriteriju točkovne elastičnosti boljše rezultate kot vložki z vzmetnimi letvami. Tega sicer ne zagotavlja v taki meri kot “mercedes med spalnimi sistemi” - AUSTRO/FLEX, ki so ga tudi predstavili na pohištvenem sejmu, vendar je predvsem razmerje med ceno in kvaliteto zelo spre- jemljivo. Zaradi zahtev poslovnih partnerjev je Optimo začel proizvajati tudi vodne postelje. Ta proizvod je pri Optimo nov, za njegov razvoj pa je poskrbel človek, ki ima na tem področju bogate izkušnje - Christian Hantelmann. Zato so tudi pri tem Optimovem proizvodu izbrane in uporabljene najboljše doslej znane rešitve. Proizvodi spalnih sistemov OPTIMO so rezultat sodelovanja med vrhunsko opremljeno proizvodnjo podjetja Optimo in EIM (Das Ergonomie Institut Miinchen) in njegovih sodelavcev. Baragova galerija V Trebnjem se javnosti odpira novi kulturni hram - Baragova galerija (nasproti trebanjskega kulturnega doma), nad njo pa tudi dvorana, v kateri so se na različnih prireditvah že nekajkrat zbrali mladi. V dvorani se pravkar pričenjajo obnovitvena dela. Ko bodo zaključena, bo to prijeten prostor za različne kulturne prireditve in druge oblike druženja. Galerijo upravlja Baragov odbor, v katerem sodelujejo: župnik Miloš Košir, Marjan Zupančič, Pavle Rot in Nada Marn. Ker se že oblikuje koledar razstav in različnih kulturnih prireditev, člani Baragovega odbora sporočajo javnosti, da se za informacije lahko obrnete na naslov: Baragova galerija, Baragov trg 3, 8210 Trebnje ali pokličete na tel. 07 30 44001 Štefka Kučan v naši občini Na povabilo glavne direktorice Trima ga. Tatjane Fink, je 22. oktobra letos trebanjsko občino obiskala prva dama države ga. Štefka Kučan. Gostiteljica Finkova je ob tej priložnosti na srečanje povabila uspešne ženske v naši občini, ki zasedajo vodilna delovna mesta na področju gospodarstva, šolstva in sociale. Ne boste verjeli, vsaj 20 jih je! Predstavitev se je odvijala v Trimu, kjer so si gostje ogledale tudi proizvodnjo strešnih in fasadnih plošč ter grafični prikaz Trima na poti poslovne uspešnosti. Kučanova je pokazala veliko mero zanimanja za organizacijo tega res prestižnega podjetja. Na pohodu po trebanjski občini se je karavana žensk najprej ustavila na OŠ Mirna, kjer so pripravili prisrčen sprejem šolarji OE oddelkov s prilagojenim programom. Vodja te organizacijske enote, ga. Zakrajškova, je povedala nekaj besed o dolgoletnem delovanju te edine šole v trebanjski občini, kjer učenci s posebnimi potrebami nabirajo osnovno znanje za življenje. Šolarji so zapeli, recitirali, gostjam pa poklonili prikupna darila, ki so jih sami izdelali, in bili v zameno tudi sami obdarjeni. V Osnovni šoli Šentrupert so si ogledale zanimivo razstavo ilustracij, na katero sta sedanja ravnateljica Polona Rugelj, kakor tudi bivši ravnatelj Jožko Zupan, upravičeno ponosna. V Domu starejših občanov Trebnje je visoka gostja vzpostavila neposreden in prisrčen stik z oskr- bovanci doma, z njihovim pevskim zborom. Sledil je obisk Baragove rojstne hiše v Mali vasi, nato pa kosilo na Čatežu. Popoldne se je skupini pridružil tudi predsednik države, g. Milan Kučan, ki je - kot je sam rekel - prišel na kostanj. Za “tesno zaprtimi vrati” je družba najbrž ugotovila: “Lepo je imeti v občini toliko sposobnih žensk.” Naj o tem izve tudi javnost. D. Z. Domiselno, lično darilce, lii so ga soprogi predsednika Kučana podarili na OŠ Mirna, organizacijska enota oddelkov s prilagojenim programom. Foto: I). Zakrajšek Otrok - starši - vrtec Že dolgo delam v VVZ Trebnje. Moram reči, da imam zelo lepo, bogato, ustvarjalno in tudi zelo odgovorno delo. Rada in z veliko ljubeznijo opravljam svoje delo. Preživela sem prelepe trenutke z mojimi malčki, sredinčki in malimi šolarji ter seveda z njihovimi starši širom občine Trebnje. Tudi danes je enako Starši otrok vseh generacij so bili in so tudi danes naklonjeni mojemu delu in mi zaupajo - kar je najpomembnejše. Vedno smo lepo sodelovali, prisluhnili so mi in tudi jaz njim. Kadarkoli se srečamo, prijetno poklepetamo minutko ali dve. Nikoli ne gre pogovor mimo njihovih otrok, kje so, kako so ... Tudi z mojimi nekdanjimi gojenci, kot jim rečem, se srečujemo, pogovarjamo ... Toplo mi je pri srcu, ko jih vidim in stisnem roko. Še vedno so v nekem smislu to moji otroci in vedno bodo. Nikoli jih ne bom pozabila. Sleherni otrok je drobcen kamenček mojega življenjskega mozaika. Osredotočila bi se na starše, tako tiste, s katerimi smo bili in s katerimi smo še danes v tesnem stiku. Najlepše je delati tedaj, ko je sklenjen krog OTROK - VRTEC -STARŠI. Brez takšnega sodelovanja delo enostavno ne gre, šele tako začutimo celovito vzgojo v dobrem in hkrati mirno valovanje pozitivnih čustev. Če so se pojavile kakšne težave in težavice, smo jih skupaj rešili, in še danes je tako. Hvala vsem staršem, veliko mi pomeni vaša naklonjenost, sodelovanje, razumevanje in vašo pomoč z večih vidikov. Dober občutek je, ko prihajajo starši s svojimi idejami, pobudami. Ob delu, ki si ga zastavim z njihovimi otroki, so pripravljeni v celoti prevzeti organizacijo in izvedbo srečanja. Le-ta so različna: izleti, spoznavajmo našo ožjo okolico, gledališče, dejavnosti njih samih, vključevanje v moje delo v dopoldanskem času. Zahvala tudi vsem za najrazličnejši material (naravni, odpadni), ki ga prispevajo za še bolj pestro delo in ustvarjanje. Nič ne gre v nič. Obenem bi se zahvalila tudi naši ravnateljici, ki je nam, strokovnim delavcem, pustila vso avtonomnost in kreativnost pri delu. Sprva sem se ustrašila tolikšne svobode, samostojnosti. Danes pa sem ji hvaležna za veliko zaupanje, ki mi ga je s tem izkazala. Žal ne morem mimo senc, ki nas kljub tolikim lepim trenutkom ves čas spremljajo. Ob problematiki - prostorska stiska, neurejeno igrišče, varnost, ograja, parkirišče ... - s katero se ubadamo že kar nekaj let, se odgovorni obrnejo proč, češ ni denarja. Vsi zaposleni v VVZ in starši otrok močno apeliramo: sprejmite naše želje, pobude, pridite pogledat, kako delamo ... Gotovo je način, da skupno rešimo nastalo situacijo. Prav v predšolskem obdobju se oblikujejo in postavljajo temelji za dobre, uspešne, ustvarjalne ljudi, ki bodo uspešno peljali svet naprej. Nekoč nam bodo še kako hvaležni za naša vlaganja. Prisluhnimo jim danes, omogočimo jim toplo otroštvo, varnost -za boljši jutri. Breda Horvat Gradbena dela v polnem zamahu Adaptacija in dograditev Osnovne šole Mirna ter telovadnice se je že začela. Čeprav je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo novega dela OŠ na Mirni izdano šele v drugi polovici oktobra, je izbrani izvajalec del IMOS Inženiring iz Ljubljane začel z rušenjem od toče poškodovanih razredov že 30. septembra. Izvajalec je izkoristil lepo vreme, saj bo tako z manjšimi stroški, predvsem pa v pogodbenem roku zaključil zahtevno gradnjo predvidenih objektov. Nova osnovna šola je bila na Mirni zgrajena pred 33 leti, leta 1980 pa je bil h klasično zidanemu objektu dozidan objekt montažne gradnje. Že leta 1991 je toča močno poškodovala streho. Treba je bilo montirati novo. Sicer najcenejša kritina (salonitke) ni zdržala neurja in toče lanskega julija. Nastala je ogromna škoda. Novogradnja in adaptacija objektov je po investicijskem programu po tekočih cenah ocenjena na 940.393.470 SIT. Tako je za gradbeno obrtniška dela z zunanjo ureditvijo namenjenih 687.013.458 SIT, za opremo in učila pa 147.694.962 SIT in za ostala dela 105.685.049 SIT. Finančna sredstva so zagotovljena s strani proračuna Občine Trebnje 689.200.000 SIT, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport 204.193.000 SIT, Urada za šport pri MŠZŠ 17.000. 000 SIT in Fundacije za šport 30.000. 000 SIT. Izvajalec gradbenih del bo od skupne pogače odlomil skoraj 600.000. 000 SIT. Zadnji rok za izvedbo pogodbenih del je 31. julij 2003. Z zajetno investicijo, ki mora biti končana do začetka naslednjega šolskega leta, bo šola pridobila 1007 m2 adaptiranih površin in 1150 m2 novih površin. Povsem nova bo telovadnica v skupni izmeri 1126m2, ki bo poleg šolskega programa športne vzgoje nudila tudi možnost organizacije vrhunskih prireditev v badmintonu in odbojki. Po zaključku investicije bo šola Mirna razpolagala z nekaj več kot 4000 m2 skupnih površin, kar po veljavnih standardih zadošča za 14 oddelkov devetletke ali 392 učencev. Do sedaj je izvajalec gradbenih del zavaroval gradbišče z ograjo, porušil del poškodovane šole po načrtu, v teku je gradnja temeljev, odstranjena je plinska postaja, pred šolo so požagali drevesa, kjer je predvidena ureditev parkirišča in glavni vhod v šolo. Z deli je zadovoljna tudi v.d. ravnateljice šole, ga Anica Marinčič, ki je že do sedaj vložila v novogradnjo ogromno službenega in svojega prostega časa, saj je sicer zgodovinarka in geografka, v svoji sedanji vlogi pa se mora spoznati tudi na projekte, pogodbe, načrte, dogovore, nabavo ... »Že marca prihodnjega leta bodo začeli z obnovo srednjega dela šole in prenovo sedanje telovadnice,« je povedala ravnateljica. Za krajane, ki so razočarani nad premajhno telovadnico, je pojasnila: »Treba je vedeti, da se tudi telovadnica gradi prvenstveno za potrebe šolarjev. Denarni vložek iz občinskega proračuna in s strani ostalih investitorjev je že tako visok. Zaradi višine nove telovadnice pa se bodo lahko v njej odvijala tekmovanja v igrah, ki se v drugih telovadnicah v občini ne morejo (badminton, odbojka). Treba pa je poudariti še eno dejstvo, da telovadnice praktično ne bi bilo mogoče podaljšati za 4 m zaradi bližine reke Mirne in protipoplavnega nasipa, do katerega sedaj zidajo telovadnico.« Šolstvo, šport in vsi krajani bodo z novimi projekti ogromno prejeli. D. Z. ji IBS j c Nori trakt šole in telovadnice na Mirni se že dviguje iz temeljev. Foto: D. Zakrajšek Zapostavljeni v trebanjski občini -krajani Šentruperta Po desetletju v samostojni Sloveniji kmetje lahko le gledamo, kako propada vse, kar je nekoč veljalo za steber družbe. Meso, mleko, krompir, nekoč nosilni proizvodi, danes po njih ni povpraševanja; če pa je, je cena sramotno nizka ali pa rok plačila tako oddaljen. V socializmu so si ljudje iskali službe in zaslužek vlagali v posodobitev kmetij. Niso pa računali na to, da marsikje nimajo naslednika zaradi tako mačehovske politike do kmeta. Mesta se širijo, občinska središča si kopičijo dobrine, okolica pa se ponekod sramotno prazni. Lepi vikendi, ki popotniku nimajo česa ponuditi, niso nadomestilo za tisto, kar izgubljamo, a se zdi, da ni nikomur odgovornih za to žal. V šestdesetih letih so nam vzeli občino z dolgo tradicijo, saj bo kraj v nekaj letih praznoval tisoč let obstoja.Imeli smo največjo prafaro Priklopili so nas v Trebnje. Od takrat se je Šentrupert nehal razvijati. Kaj smo pridobili?! Imeli bi lahko izobraževalni center v gradu Škrljevo. Kljub pogojem nam niso dovolili. Raje vidijo, da grad propada. _ Že leta 1906 smo imeli Strojno kmetijsko skupnost, 4 leta kasneje še svojo mlekarno, kjer so izdelova- li zelo dober sir in druge mlečne izdelke. Takrat je bila ustanovljena prva knjižnica v tem delu Dolenjske. Po prvi svetovni vojni sta zaživeli dve hranilnici in posojilnici. Imeli smo dve telovadni društvi, zelo dobre igralske družine in pevski zbor. Socializem pa je pri nas vse to zatrl.Sedanji Svet KS Šentrupert se je zaman trudil, da bi dobili svojo občino. Ljudje so postali melanholični. Kjer je za ene zakon, je drugim vse dovoljeno. Pa tudi parlament sprejema zakone, ki bi jih mi nikoli ne podprli. Trideset let smo kmetje živeli Rome, sedaj pa bo romski predstavnik na občini - v občinskem svetu in nam bo delil pravico s svojim glasovanjem. Kaj nismo Slovenci že diskriminirani pred drugimi narodnostmi?! Še džamije dovolite, pa Slovenija ne bo več prepoznavna. Pa tudi volitve niso demokratične. Če ima predsednik parlamenta prednost pred vsemi, je podprt z vsemi mediji, je varovana oseba in ima vse niti v rokah. Zakaj torej toliko komedije z volitvami? Samo veliko denarja bo šlo v nič. Drugače pa leve stranke obvladujejo cel politični prostor. Tako čutimo odrinjeni in zapostavljeni državljani! Kostevc Malči, Šentrupert Mirnske pevke osvojile srebro v Pragi Prvi novembrski dnevi so bili za mirnske pevke in zborovodjo Staneta Pečka polni veselja. Med 31. okt. in 3. nov. so se v češki prestolnici zgodili 16. Mednarodni dnevi zborovskega petja v Pragi. V dveh tekmovalnih dneh, ki so se odvijali v zgodovinskem ambientu Narodne hiše, se je pred šestčlanskima mednarodnima strokovnima žirijama zvrstilo 40 amaterskih zborov iz Češke, Nemčije, Irske, Italije, Francije, Rusije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, ki so tekmovali v različnih kategorijah. V šestnajstih minutah, kolikor so jih imeli zbori na razpolago, se je vsak zbor predstavil z največ petimi skladbami iz različnih glasbenih obdobij, ter z obvezno oziroma predpisano skladbo. Ženski zbor Svoboda Mirna, ki ga vodi Stane Peček, je žirijo prepričal za srebrno priznanje, kar je nedvomno velik uspeh. Za potovanje v Prago in udeležbo na tem tekmovanju so zaslužni številni sponzorji, ki se jim pevke najtopleje zahvaljujejo. Srečanje pevskih zborov V Domu starejših občanov Trebnje so že tradicionalno gostili 4. me-dobmočno srečanje upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki ga je razpisal in soorganiziral z DSO Trebnje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Trebnje. Srečanje je bilo planirano že v poletnem času, vendar je bilo premalo odziva, v jesenskem poizkusu pa se sani pevski zbor iz Sevnice z zboro-vodko Mileno Krajnc, upokojenski mešani pevski zbor KUD Svoboda Mirna z zborovodko Valerijo Ranči-gaj, ki so program popestrili z instrumenti (zborovodka in Dušan Zakrajšek) na sliki, črnomaljski mešani pevski zbor pod vodstvom zboro-vodke Ani Jankovič - Šober in mešani pevski zbor DU iz Straže; v okviru tega zbora pa tudi moški je na srečanje prijavilo kar 8 zborov, en zbor je odpovedal, ostalih sedem pa je prijetno popestrilo sobotno popoldne oskrbovancem doma in drugim obiskovalcem. Srečanje so odprle domske pevke - Vesele Tre-banjke, ki jih vodi Mateja Vidmar, prepevali pa so še: mešani pevski zbor KUD Zlata jesen Trebnje z zborovodko Katarino Makor, me- zbor, katerih zborovodja je Mitja Bukovec. Moderatorka Bariča Kraljevski je s humornimi prispevki dodatno popestrila srečanje, ki se je ob zaključku in ob prigrizku zlilo v pevsko reko pred domom v družbi direktorice ge. Majde Ivanov in prizadevnega osebja. Srečanje bo tudi v bodoče ostalo tradicionalna vsakoletna prireditev tega doma. KINO TREBNJE _______________ PETEK 22/11-02 20.00 AM1R - ŠERIF IZ NURICA NEDELJA 24/11-02 17.00 (kriminalna drama) PETEK 29/11-02 20.00 TROJNI X NEDELJA 1/12-02 17.00 (akcija) ČETRTEK 5/12-02 20.00 POT V POGUBO NEDELJA 8/12-02 17.00 (gangsterska drama) PETEK 13/12-02 20.00 BILI SMO VOJAKI NEDELJA 15/12-02 17.00 (vojna drama) PETEK 20/12-02 20.00 FILM NE IGRA ZARADI NEDELJA 22/12-02 17.00 PREDSTAV PETEK 27/12-02 20.00 POZABLJENI ZAKLAD NEDELJA 29/12-02 17.00 (mladinski pustovolski) Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa. Otroški abonma ČET., 12.12.2002, ob 17. uri po bratih Grimm: J. Grabowski: VOLK IN TRIJE KOZLIČKI (Mini teater, Ljubljana), 40 minut Karitas -mozaik dobrote Ob desetletnici Župnijske karitas Trebnje Pred dobrimi desetimi leti so se za slovenski narod začele dogajati velike družbene in politične spremembe. Ena takih sprememb je bila možnost organiziranja dejavnosti karitas. To možnost smo prav v Trebnjem izkoristili med prvimi in z velikim navdušenjem in zagnanostjo pričeli delovati na različnih socialnih, preventivnih in vzgojnih področjih. Naša prva skrb so bili begunci. Skupaj z Rdečim križem smo jim uredili zbirni center na Čatežu. Skrb zanje je bila zahtevna in obsežna, zato smo se povezali s Slovensko in Škofijsko karitas. Begunci so počasi odhajali, mi pa smo začeli odkrivati, da imamo polne roke dela in potreb tudi doma.. Naša skrb so tudi starejši in bolni, zato smo jih začeli obiskovati in jim enkrat letno pripravili srečanje s sveto mašo in pogostitvijo. Organizirali pa smo tudi prevoz in spremljanje na vsakoletno srečanje bolnikov in invalidov na Brezje. Želimo pomagati tudi pri vzgoji otrok in mladine, zato organiziramo počitniške dejavnosti in poletni oratorij, ki se ga vsako leto udeleži več kot 150 otrok. Nekaj otrokom smo omogočili letovanje na morju, nekaterim družinam z več otroki smo pomagali pri nakupu šolskih potrebščin, nekaterim pa razdelimo vsak mesec pakete hrane in čistil. Ob godu sv. Miklavža vsako leto pripravimo več kot 500 daril za predšolske otroke in igrico. Tudi letos bo Miklavž v soboto, 7. decembra, v Kulturnem domu Trebnje obdaroval najmanjše, skavte in člane otroškega pevskega zbora Poleg ustaljenega dela danes razmišljamo, kako bi lahko še bolj pomagali sočloveku v stiski in za to delo navdušili čim več novih sodelavcev. Vse več je tistih, ki prihajajo po pomoč. Življenje samo bo narekovalo vedno nova področja delovanja. Danes je človekovo največje pomanjkanje notranja praznina in v to praznino bo potrebno prinesti življenje. Potrebno bo še bolj kot do sedaj ustvarjati skupine, ki bodo veliko več kot le delovne ekipe. Karitas se je uveljavila v družbi, saj želi pomagati človeku brez vsake izjeme. E.P. Vabilo KD Trebnje vabi na Božični koncert v sredo, 25. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi v Trebnjem. Vabljeni! Božični koncert Mešani pevski zbor Strune iz Šentlovrenca z zborodovod-ko Katjo Jarrn bo pripravil Božični koncert v sredo, 25. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi v Šentlovrencu. Vabljeni! Vabilo Šentrupert bo imel praznovanje praznika krajevne skupnosti v četrtek, na Štefanovo 26. dec., ob 15. uri.Vabljeni! PRIREDITVE 28/11-2002, ob 19.30 uri* Kulturni dom Trebnje Komedija BUTALCI - Gledališka skupina ZIK Črnomelj 3/12-2002, ob 20. uri • Avla C1K Trebnje Koncert ženskega pevskega zbora KUD Svoboda Mirna 7/12-2002, ob 18. uri* Dvorana TVD Partizan Mirna Tekmovanje harmonikarjev »Vesel sem Mirnčan« 5/12-2002, ob 20. uri Pizzerija Kamra v Gostilni Šeligo Decembrski literarni večer 21/12-2002, ob 16.30 uri* 21/12-2002, ob 19.30 uri* Kulturni dom Trebnje Komedija Toneta Partljiča: ČAJ ZA DVE 22/12-2002, ob 18. uri Športna dvorana OŠ Trebnje Novoletni koncert OPO Trebnje in Trebanjskih mažoret • Informacije dobite na trebanjski območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Kidričeva 2 (zgradba C1K, I. nadstropje), tel.: 348 12 50 ali 041 609 265. IBvAMENČI&I m ©TMOŠWA Utrinki iz njene ... Čudna so pota življenja. Skrivnostna, ovinkasta, navkreber in spet navzdol, kjer se srečujemo z žalostjo, pa tudi z veseljem. Kdor ni užil žalosti, ne zna prav ceniti ne življenja in ne veselja. Življenje, to naše edino bogastvo, pa vsakemu piše svojo zgodbo, svojo knjigo. Med njenimi listi se prelivajo vesela in žalostna doživetja, upanja in pričakovanja; včasih so strani polne sonca in svetlobe, potlej pa spet temne, zelo temne, meglene, puščobne ... Odprli bomo knjigo, ki jo že 80 let piše življenje gospe Milki Tršinar iz Martinje vasi pri Mokronogu. Ni ji ravno naklonjeno. Veliko je temnih strani. Milkine besede se mi zdijo kot izliv iz notranjosti, iz neke napetosti. Ko govori, se ji na obrazu zgane vsaka gubica, z njo hoče še bolj podkrepiti svojo pripoved. Čeprav drobna, vsa v črnini, v sebi pa nekam mehka, se mi zdi naša Milka (tako ji rečemo v skupini za samopomoč Mokronožice), prava kmečka grča. Nič je ne spravi ob tla, pa naj življenje še tako packa po njeni knjigi. ... Pobrskajmo po prvih listih, listih iz otroštva, iz mladosti. Kako je preživljala te dneve? Njena rojstna vasica je Cirnik; šest otrok je bilo v kmečki družini. Že v rosnih letih je morala poprijeti za delo; prav delo je odgnalo otroške igrice in igrače; tudi punčk iz cunj ni bilo. Delo. Kar naprej delo. Spominja se pranja v potoku. Pozimi in poleti. V njej pa je tlela želja, da bi bila šivilja. Ostalo je le pri željah. Kdo pa bo za delo doma? Pa tudi denarja za šivalni stroj ni bilo. A otroška domišljija ne pozna meja. Milka je vzela pručko in zajca (pripomoček za sezuvanje škornjev). Med njima je namotala vrvico, pritiskala je na zajca; imela je čudovit občutek, da šiva. Seveda je to počenjala naskrivaj. Milka odpira nove strani v knjigi življenja: “Mama je bila zelo stroga. Veliko je bilo ostrih besed, klofut, pa tudi lasanja. Kar naprej nas je priganjala k delu. Po avemariji so se vežna vrata zapahnila, pohajkovanja ni bilo. Zjutraj pa sem morala urediti postelje, pomesti hišo, potlej pa v šolo. K pouku smo hodili vsak drugi dan. V Šentrupert. Dve uri hoda v eno stran in to po gozdu. Malice ni bilo; s seboj smo jemali košček kruha in suho sadje. Kruh je bil za nas bogastvo; doma je bil vedno zaklenjen. Pa vendar smo se znali veseliti in se smejati drobnim stvarem. Že sončen dan nam je veliko pomenil. ” Otroci hitro najdejo drobcene sreče. Tudi Milka jih je: klepet s prijateljicami, ko so iz studenca pod vasjo v škaf-cih nosile vodo, pogovor na poti v šolo, ukradeni trenutki med delom. Znali so ujeti nekaj sproščenih trenutkov otroških radosti. Naslednji listi v tej njeni knjigi življenja pa so temni. Pretemni. Enajst let je imela, ko ji je umrla mama pri dvaintridesetih letih. Nesrečni padec. Izkrvavela je. Vsa skrb za gospodinjstvo je padla na njena ramena. Glas se ji zatrese, ko nekako vznemirjeno začenja kot v strahu, da se jo bodo spet dotaknili tisti časi. “Težki so bili tisti časi. Težki. Peka kruha mi je dala dela čez glavo. Mesita sem ga v rnevtrgi s kravajci. Da sem lahko hlebce zrinila v peč, sem pristavila pručko. Po treh letih je prišla v hišo mačeha; trda je bila, osinasta; z menoj je bila še kar dobra, saj sem delala po ves dan; z bratoma pa je bila prava mačeha; garbala ju je z motiko po hrbtu. Bil je to čas, ko je bilo v družini veliko tepeža. Tudi pri drugih družinah v vasi, pa nismo bili tako poredni; otroci pač. “ V knjigi, ki jo piše življenje, se odpirajo nove strani: čas odraščanja, mladosti, prve ljubezni, vasovanje, čas mladih sanj... Pa vendar ni bila sama svetloba, vmes so bile sence, prav nadležne in hladne. Nasmehne se, otožno in zagrenjeno, trpko spregovori: “Mladost! Mladost! Brez vprašanja staršev nisem smela nikamor. Tudi na klepet s prijateljicami ne. Delo. Večno delo. Zaradi tega je bilo veliko zagrenjenosti. Takrat so ob nedeljah prirejali pušeljšenke. Obiskala sem jih lahko ob spremstvu staršev. Če ni bilo vse po njihovih željah, so padale klofute. Dvajset let mi je bilo, pa je po mojem hrbtu še pel korobač, ker sem preveč dolgo hodila od maše. K maši in domov. Nobenih drugih poti. Pa smo le našli trenutke tudi zase: skrivaj smo se učili plesati. Mladost že najde pot. Prijateljice so prihajale k meni domov; pripovedovale smo si šale, šušljale o novicah, kijih je bilo po vasi kar precej; zaupale smo si tudi drobne stiske, skrbi, klepetale smo o fantih, o zaljubljenosti. Tega mladostnega šepetanja je bilo vedno dovolj; pa tudi dobre volje ni manjkalo. Vedno pa je bila z nami pesem." Vanjo so izlivali svoje želje in hrepenenja. Nedelja pa je bila njihova. Dekleta so delala ročna dela. Fantje so igrali na orglice. Hitro so se zavrteli, zapeli, se iskali s pogledi, saj so kar prekipevali v mladostnem ognju. Veliko veselja je imela s kolovratom; bil ji je prijatelj. Ko je nit s preslice navijala na motovilo, je spletala in predla svoje misli o prihodnosti, tkale so se čudovite podobe, mlade sanje. Milka se je zagledala v fanta, vzljubila sta se, prišel je vasovat pod njeno okno, pa ga je oče nagnal. Ni pa mogel ugnati njene ljubezni. V njeni knjigi so spet temni listi, polni strahu in bolečine. Vojna. Fanta ji je pobrala vojna, brata sta morala k beli gardi; najmlajši je imel sedemnajst let, starejši pa dvajset. Po vojni se je za njima izgubila vsaka sled. Vojni dnevi so z vso težo pritiskali na ljudi. Strah, pomanjkanje ... Vojaki so si kar naprej podajali kljuko, pobrali so vse: živež, konje, vozove. Globoko zavzdihne, da bi kar najhitreje odgnala spomine na te trenutke. Spet odpira nove strani v svoji knjigi. ... “Življenje po vojni je bilo težko. Povsod pomanjkanje. Hitro so me spravili v zakon. Pri tem skoraj nisem imela nobene besede, čeprav je to sila pomemben trenutek. Starši in sosed so vse uredili. Izbrali so mi trinajst let starejšega ženina. Da je resen, so govorili, in preudaren, pa še kmetijo ima. Za ljubezen pa tako ni nobeden spraševal. Da ta že pride; s časom se človek tako vsega navadi. V maju, ob koncu vojne, sva se vzela, ko se je vrnil iz taborišča. Težko je bilo slovo od domače hiše; rešila sem se mačehe, tega sem bila vesela. V novem domu so me čakali bolehni starši, oba tam pri osemdesetih letih; mati je bila v glavnem na postelji, oče pa je malo poštorkljal okoli doma. Pa sem vse delo zmogla, saj sva se z možem knjige življenja zelo ujela. Res, nekaj je zraslo med nama, kar je prihajalo od srca, povejo zovalo je naju. Hrepenenje po domu ** pa je ostalo; dom je le dom. Za doto 2 sem dobila kravo; še zdaj vidim njene J velike, vlažne oči. Pogosto sem se . ^ naslonila nanjo, šepetala sem ji o gtm“ ® 1 domu. Ko je mleko žvrkalo v golido, sem bila z mislimi doma. ” ... Življenje pa je pisalo nove in nove strani, svetle in nekoliko temnejše. Rojevali so se otroci; pet jih je prijokalo. Doma so kar naprej nekaj cimprali. Vse je bilo na njenih ramah; mož je delal pri gradbenem podjetju, po ves teden je bil zdoma. Dom je zahteval celega človeka, prav tako polje. Pa sta se z očetom odločila tako: na vrvico ob oknu sta navezala črno cunjo; če je bila vrvica spuščena, je lahko na njivi v miru delala; če pa je bila cunja potegnjena navzgor, je morala takoj domov; nekdo jo je potreboval. Iz teh dni ne more pozabiti pranja. Kakšni kupi perila! Perilnik pa je imela v Mirni, rečici, ki teče pod hišo. Toda vse je zmogla; z možem sta bila drug drugemu v trdno oporo. Na listih, ki jih je popisalo življenje v tem času, se prepletajo ljubezen, veselje, strah, želje, pa tudi jeza. Bili so hudi časi, poudari Milka. Spet pomanjkanje, obvezna oddaja po vojni, pri živini ni bilo vedno sreče, poginil je konj, svinja ... Otroci so rasli. Težke razmere so jo prisilile, da se je naučila šivanja. Otrokom je vse šivala sama. Da pa je prišla do šivalnega stroja, se je morala zadolžiti. Z delom so se družinske vezi še bolj utrjevale. Otroci so prišli do poklica, ustvarili so si svoje domove, radi pa so se vračali pod domači krov, da se nasrkajo novih moči. Pravijo, da tolikokrat umremo, kolikor ljubljenih oseb nam umre. V Milkinem življenju je bilo veliko smrti. Na naslednjih listih v knjigi, ki jo sestavlja življenje, je zagospodarila bolečina, izginjalo je tisto, kar je imela rada, ostajala je groza, ostajal je strah, moreče misli, nemoč. ... “Mož seje izgaral, bolehal je, pri dvainsedemdesetih ga je stisnila astma, sedemnajst let bo. Z besedami se vsega ne da povedati. Počutila sem se utrujeno, potolčeno. Čas je le počasi brisal solze in bolečine. Nepričakovano pa ena sama žalost, ena sama tema. Štiri leta po očetovi smrti si je vzel življenje sin Jože. Le zakaj mu je bilo življenje v tako breme? Zakaj? Zakaj? To še vedno vrta po meni. Imel je urejen dom, družino. Skrivnost je šla z njim v grob. Uganka ostaja. Nerazumljiva smrt v njegovih najlepših letih. Spet sem tolkla naprej, čeprav sem se počutila še bolj utrujeno. Pa vendar sem se ob delu skupaj z domačimi le pobrala. ” Vsa tista mračnost, ki se je obešala po domu, je počasi izginjala. Življenje se je spet utirilo. Po desetih letih, rane se še niso zacelile, iz njih se je še vedno solzilo, je obupal sin France. Zahrbtna bolezen je glodala po njem, vzela mu je ves pogum, posegel je po vrvi. Dom se je močno izpraznil; spet jo je potolklo, a ne strlo. Kljub bolezni se je zakopala v delo; pri svojih najbližjih, pri prijateljicah, v veri je iskala uteho, notranje ravnovesje, smisel prihodnjih dni. “Tudi jokala sem. Solze človeka pomirijo, dušo mu umijejo, zmanjšajo bolečino. Ne morem verjeti, da Franceta ni. Zdi se mi, da bo kar prišel od nekod. Zdaj mi je v največjo uteho pravnukinja Urška; močno mi je pri srcu, njena varuška sem. S svojim otroškim čebljanjem, z vprašanji, z iskrenim smehom me razvedri; veliko hodiva v gozd, najini dnevi so prijetni. V naši hiši so štiri generacije, pa kar lepo najdemo skupno govorico. Imam štirinajst vnukov in sedemnajst pravnukov. Radi prihajajo na obisk, pogovarjamo se o starih časih, a mi pogosto vsega ne verjamejo. Nisem osamljena, pogrešam pa sorodno dušo za pogovor. Imela sem dobre prijateljice, a je smrt posegla vmes. ” ... Milka še naprej brska in lista po svoji knjigi življenja. Pogovor nanese na zdravje, na srečo, na izkušnje. Zamisli si, potem pa spet niza besede. “Lepo je, če je človek zdrav; potem mu nič ne manjka. Meni zdravje ni ravno naklonjeno. Leta 1961 sem imela težko operacijo, potlej izrastek v kolenu, žolče kamne, vnetje žil, srce se kuja. Pa še bi se kaj našlo. A kar naprej misliti na bolezen, to ne gre. Pravijo, da je treba vzeti od življenja vse, kar ti ponuja. Dobro in slabo. In živeti. Živeti. Nihče ne bo zamudil na oni svet. Če pa kar naprej misliš na smrt, si pokojnik med živimi. S srečo pa je tako: zanjo je potrebno malo, pa še to moraš deliti. In še nekaj: sreča ne pride sama, delo jo pripelje. Veselim se vsakega novega dne. Delo v vinogradu je zame velika sreča, če ne največja. V jeseni se mi odvali kamen od srca, ko se sodi lepo pogovarjajo med seboj. ” Zdi se mi, da je v njeni knjigi še veliko nepopisanih listov, saj ima Milka rada življenje. Pri srcu so ji izleti, srečanja z ljudmi, iskren pogovor, pesem. S spomini pa se najraje vrača v prva leta zakona. Otroci so bili majhni, razigrani, zdravi, zelo navezani na očeta. Pred očmi se ji razpre nepozabna podoba: oče leži na tleh sredi kuhinje, ves drobižek pa se poigrava z njim. Gledam jo, drobna je, kot bi rasla vase, izginjala, a polna vedrine. Življenje je res stkano iz vsakdanjosti, iz izkušenj. Vsak dan, tako pravijo, je nova stvaritev življenja in narave. Z jutrom se začenja za Milko nov dan, spet se s smehom preda vsemu, kar ji bo tisti dan napisalo življenje. Nov popisan list. Da bi jih napisalo še veliko. In to s svetlimi, prijetnimi, z rožnatimi barvami, brez temnih lis. Hvala, ker ste nam odprli to svojo knjigo. Dragocena je, kot so dragocene vaše izkušnje. Pregovor pravi, da je več vredna ena koristna izkušnja kot sedem modrih pravil. Zanje iskrena hvala! Anica Zidar Konjerejsko društvo Trebnje V soboto, 9. novembra, so se lastniki oz. ljubitelji konj odpeljali na največji evropski konjerejski sejem v Verono v Italiji. Na ogromnem razstavnem in prireditvenem prostoru so si lahko ogledali prav vse pasme konj, privlačno in raznovrstno konjsko opremo, zanimive prikaze vvestern jahanja, klasične španske šole jahanja in še mnoge druge atrakcije. Zaradi uvedbe evra pa se nakupi niso več tako splačali kot druga leta, saj je bila oprema opazno dražja. Ta dan so obiskali Verono še mnogi Slovenci, saj je bilo na parkirišču preko dvajset slovenskih avtobusov, mnogi pa so se na ta sejem, ki je trajal od srede, 6. novembra, do nedelje, 10. novembra, odpeljali z osebnimi vozili. Rejci konj, pozor! Zaradi pojava plodnostne motnje in spolno prenosljive bolezni pri konjih organiziramo predavanje, ki bo 1. decembra ob 9.30 na Centru za izobraževanje, Kidričeva 2, Trebnje. Za informacije se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo, Temeniška pot 1 - g. Tone Zupančič, tel. 07 34 60 672. Pravi čas za odvzem vzorcev zemlje Jesen in zima sta obdobji leta, ko nastopi primeren čas za odvzem vzorcev tal za kemično analizo. S pomočjo podatkov, ki nam jih ponuja osnovna kemična analiza tal, lahko strokovno izvajamo gnojenje kmetijskih rastlin. Le z odvzetim vzorcem tal na njivi in opravljeno kemično analizo pridobimo dovolj natančen podatek o preskrbljenosti tal z osnovnimi rastlinskimi hranili. To nam služi za pravilno gnojenje posameznih kmetijskih kultur. Da bodo podatki, pridobljeni s kemično analizo, izkazali dejansko stanje o preskrbljenosti tal s hranili, je treba vzorec tal za analizo pravilno odvzeti. OBVESTILO Strojni krožek Temenica-Mirna tudi letos organizira košnjo brežin in brežin melioracijskih jarkov. Letos smo se odločili za drugačen stroj kot lani in sicer bo delo potekalo z manjšim traktorjem in za to prirejenim mulčerjem. Delo se bo lahko opravljalo tudi na manj prostornih brežinah in na področjih, kjer večji stroji niso mogli opravljati svoje funkcije. Mulčer pokosi brežino do višine 2,5m, kar pa je več. poteka košnja po zgornji strani. Delo bo potekalo v zimskem času, ko bo zemlja pomrznjena, tako da se po travnikih in njivah ne bo delala prevelika škoda. Cena storitve je 5.500,00 sit na uro. Vsi zainteresirani naj se prijavijo na Svetovalni službi Trebnje - g. Zaletel Anton ali vodji SK Trebnje, tel: 07/ 3044-512, GSM 041/795-974 Vodja SK Temenica-Mirna: Boris Kravcar Kemično analizo tal bi praviloma morali opraviti vsake tri do štiri leta. Najprimernejši čas za odvzem vzorcev je po spravilu pridelka in pred naslednjim gnojenjem. V integrirani pridelavi zelenjave v zavarovanih prostorih (rastlinjakih) priporočamo opravljati analizo tal vsaki dve leti. Za pridobitev reprezentativnega vzorca z neke površine moramo za en vzorec tal sondirati na čim večih mestih. Na njivah ponavadi vzorčimo do globine ornice (30 cm), na travinju do globine 6 cm, v trajnih nasadih (vinogradi, sadovnjaki) pa odvzemamo v dveh globinah: 0-20 cm in 2040 cm, kadar pripravljamo nov nasad. Skrb za vnos pravilnih količin hranil v tla nas vodi k ohranjanju rodovitnosti tal, na katerih bo pridelava kmetijskih rastlin dobra in učinkovita.Tako je ohranjanje rodovitnosti tal tudi eden od poudarkov slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP). Sedaj je še pravi čas za jemanje vzorcev zemlje za kemično analizo. Občina Trebnje že vrsto let sofinancira analizo zemlje. Za letošnje sofinaciran-je analiz vzorcev je potrebno, da so vzorci oddani v analizo do 1. decembra 2002. Dolgoletna praksa je, da kdor želi vzeti vzorec za kemično analizo zemlje, se oglasi na Kmetijski svetovalni službi, tu dobi sondo in navodila za jemanje vzorcev, potem prinese vzorec na Kmetijsko svetovalno službo, ki zbrane vzorce pošlje v laboratorij. Rezultati so znani v 2 do 3 tednih. Kmetijska svetovalna služba na osnovi rezultatov analize svetuje, po potrebi pa naredi tudi ustrezni gnojilni načrt za posamezno kulturo. Kmetijska svetovalna služba Trebnje Zaletel Tone, dipl. ing. agr. Sezona lorskih brakad na torno divjad se tudi letos bliža koncu. Mirnski lovci so na Martinovo nedeljo uplenili dve lisici in edinega zajčka v letošnjem letu. V tej sezoni je bilo iz lorišča izvzetih več kot 40 lisic. Eden od vzrokov, da je v loviščih vse manj mule divjadi, je seveda še redno prevelika številčnost teh plenilcev. Na fotografiji: Pozdrav lovinu Foto: D. Zakrajšek Trgovina in servis kmetijskih strojev Kmetijski^stroji in rezervni deli LIJ f POTTINGER iAGRgMEHANIKA hPMf* TEHNOSTROJ Kardanske gredi VVALTERSCHEID CERJAK frZETOR, INIVERZAlrg Rezervni deli za tra Hidravlične cevi za traktorske nakladače in druge stroje. Jože Smolič s.p. tel. 07/34-65-600 Artmanja vas7,8211 Dobrnič GSM 041/693-221 Na Mirni so le zmontirali že eno leto obljubljeni mostiček ■ pešpot preko reke Mirne, ki ga je prva prehodila Pavlina Horvat.(Foto: Dušan Zakrajšek) Na nastopu učencev GŠ Trebnje v Kulturnem domu Trebnje v četrtek, 25. oktobra, sta Schumannovo Sanjarjenje zaigrali Jana Višček in Sara Zajc. * Spoštovani svojci umrlih! Človek v svojem življenju ne sme biti nikoli sam. Še posebno ne, ob tako težki preizkušnji kot je smrt bližnjega. Ker se zavedamo pomena zadnjega slovesa, vam želimo glede na dolgoletne izkušnje ponuditi profesionalno uslugo. Na voljo smo vam, ne glede na dan ali uro. 07/ 33 71 420 in 041/ 514 233 POGREBNA SLUŽBA NOVAK, Soi\ja NOVAK s.p. Gubčeva cesta, 8230 Mokronog, pr.: Novo mesto, Aškerčeva 7 mrdlbirDj)® Jakob Agnlč s.p. Majcnova ulica 1, Trebnje Tel. In faks: 07/ 34-61-680 Tel.: 07/34-61-681 Odprto: od 7 do 18. ure Sobota: od 7 do 12. ure V® l0oH° • pleskarski pribor • barve, laki in laki za parket • premazi za les (Belinka, Sandolin, Bori, Sikens) -točeni premazi (Belinka) - prihranek 400 SIT/I) •gips plošče, stiropor • barve in ometi za fasado (zniansirane v lastni mešalnici (preko 1.000 odtenkov) • prav tako pa vam pripravimo barve za kovino, les in zmešamo avtobarvo ter napolnimo barvni sprey! Pridite in se prepričajte! Le barvanje s pravo barvo je prava malenkost! NEXO Obiščite nas In zadovoljni boste. _ £ Nataša Vene s.p.. Šentlovrenc 9. 8212 Velika Loka Tel.: 031/661-617 E-pošta sloncek-sp@volja net www.nexo-fashion.com/sloncek/ ^^k Kmetijska zadruga Trebnje tel. 3488150. Veliki Gaber - tel 3-525. Tekstil-tel. 3481 515. Skladišče krompirja Šentlovrenc - 3048 611. Ponudba velja od 11.11. do 15.12.2002 oz. do prodaje zalog Samopostrežne prodajalne: PC Stari trg Trebnje - tel. 3481 528, PC Mokronog 160, Mesnica Rimljanka -tel. 3481 524, SP Šentrupert-tel. 3435 130, SP Velika -1=.. 3488 151, SP Šentlovrenc - tel. 3048 429, SP Žužemberk - tel. 3087 007, SP Ajdovec - tel. 3088 445, SP Hinje - tel. 3043 902. -tel. 3498 Loka - tel. MINERALNA GNOJILA .QQ£ blagajni za nakup nad 100 vrač y j IT 0-4 GOTOVINSKI POPUST nablagajniranatunnad 100vreč MFC MFC-3% 2.270.00 2.202.00 2.990.00 2.900.00 3.190.00 3.094,00 1.950.00 1.892,00 2.270.00 2202.00 3.195.00 3.099.00 NFK15-15-15 NPK 7-20-30 NFK 8-26-26 KAN 27% UREA46% PK 0-10-30+3+1 Cen« so v SIT x vnilueenlm DDV. ' AKCIJA! PREDSEZONSKA PRODAJA ZIMSKIH PNEVMATIK Z 20 % POPUSTOM! Montaža vključena^,Qgni! Hcdtum C ■KflUNIROVAL Pesni rezanci 4^ na zalogi! - rinfuza 33,50 SIT/kg - vreče 35 kg 36,50 SIT/kg AKCIJA! -Antifrizioo% 11 460,00 srr • Arrtifriz 100% 3I 1.290,00 SIT Zbiramo naročila za trsne cepljenke! Sadike sadja na zalogi! I—-v » »< Motorna žaga Motorna žaga STIHL 290 HUSOVARNA 340 .i\9“ " a 4,1 KM / 5.9 kg / 56,5 ccm 2,7 KM / 4,7 kg / 40,8 c. ' . V. 1 meč 45 cm meč 38 cm DARILO: 11 OLJA, SET ZA DARILO: 100 ml OLJA BRUŠENJE, KAPA STIHL tU-O’ Akcijske cene veljajo do razprodaje zalog. Nekatere slike so simbolne. Pridržujemo si pravico do napak pri tisku. mALmEm Avto ■M Ob potoku 10, 8000 Novo mesto tel.: 07/33 46 111,33 46 112, fax: 07/33 46 113 e-mail: avtogalant@sint.net ITRI FOTO SERVIS Fotografije za dokumente lahko dobite TAKOJ! Vabljeni v našo "FOTO TRGOVINO" - Z veseljem vam bomo svetovali pri nakupu fotoaparata, za domačo ali poslovno uporabo. Pestra izbira albumov, okvirjev in druge foto opreme. Primerno tudi za DARILO! Odprto vsak dan od 8.00 do 17.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 ČAS MJENUA TEČE - FOTDMAHJA ZAUSTAM ČAS I Studio 1. cotor laboratorij na Dolenjskem Slakova 1.8210 Trebnje, tel:(07) 3461-382 e-mail: foto.borsnar@siol.net Gremo v neznano deželo Ko se začnejo počitnice, starši velikokrat ne vedo, kam z otroki, medtem ko so v službi. Tako so otroci prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Da bi olajšali skrb staršem in naredili zanimiv dan za otroke, smo se v Župniji Trebnje odločili, da z mladimi, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali Mladinsko akademijo - izobraževanje za mlade, pripravimo projekt z naslovom Gremo v neznano deželo. Projekt smo izvedli na prvi počitniški ogenj, izdelovali ogrlice, risali po steni, izdelovali piramide in plakate. Pred predstavitvijo izdelkov so potekale še različne igre, med predstavitvijo pa smo se sladkali s čokoladnimi kroglicami, ki so jih izdelali otroci 1. in 2. razreda. Da bi zgodba o Mojzesu dobila tudi zunanjo predstavo, so si otroci ogledali še risanko o njegovem življenju. Znanje in veščine, ki smo jih pridobili na Mladinski akademiji, smo tako prvič uporabili tudi v praksi. dan, v ponedeljek, 28. oktobra. Preko 70 otrok od prvega do sedmega razreda se je tega dne zbralo pred župniščem v Trebnjem, kjer so se razvrstili v skupine. Dogodke iz Mojzesovega življenja so otroci uprizarjali po različnih delavnicah, kjer so pekli piškote, se učili kuriti Kolesarsko tekmovanje V okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trebnje in pod pokroviteljstvom podjetja Renault Avto center Vovk d.o.o., Obrtniška ulica 4, Trebnje, je 22. oktobra potekalo 35. občinsko kolesarsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Tekmovanja, ki je bilo tokrat organizirano v Trebnjem, se je udeležilo 40 tekmovalcev z vseh petih osnovnih šol, v obeh kategorijah (nižji - 5. in 6. razred ter višji - 7. in 8. razred). Tekmovalci so se pomerili v teoretičnem poznavanju cestno prometnih predpisov, praktični vožnji po ulicah Trebnjega ter spretnostni vožnji na poligonu. Pri ocenjevanju so bili upoštevani kriteriji iz propozicij republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Doseženi so bili naslednji rezultati : 1.Posamezno v nižji kategoriji 1. mesto: Andrej Kostevc, OŠ Šentrupert, 2. mesto: Borut Lah, OŠ Mirna, in 3. mesto: Nejc Trlep, OŠ Trebnje v višji kategoriji pa: 1. mesto: Marko Bregant, OŠ Mokro- Tako je minil lep dan za otroke in nas, voditelje. Glede na vtise otrok se je pokazalo, da smo se voditelji izkazali pri realizaciji projekta, saj so nas otroci spraševali, kdaj bomo počeli kaj podobnega. Ne skrbite, kmalu! Simon Rogelj »Kaj veš o prometu« nog, 2. mesto: Blažka Andolšek.OŠ Mirna, ter 3. mesto: Tadej Jezernik, OŠ Mirna Za vse omenjene uvrstitve so tekmovalci prejeli medalje in diplome, pokrovitelj tekmovanja pa je zanje pripravil vredne nagrade. 2.Ekipno v nižji kategoriji 1. mesto : OŠ Šentrupert, 2. mesto : OŠ Mirna in 3. mesto : OŠ Mokronog v višji kategoriji 1. mesto : OŠ Mirna, 2. mesto : OŠ Mokronog, in 3. mesto : OŠ Trebnje Za zmagi v kategorijah sta šoli prejeli gorski kolesi (na sliki predstavniki šol dobitnic nagrade in diplom v višji kategoriji), vse. Zmagovalec višje kategorije posamezno se bo lahko v prihodnjem letu udeležil tudi republiškega kolesarskega tekmovanja. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim pri organizaciji, tekmovalcem za udeležbo, podjetju Renault Avto center Vovk d.o.o, pa za sponzorstvo. Prepričani smo, da bo uspešno izvedeno tekmovanje prispevalo tudi k povečanju varnosti v prometu udeleženih kolesarjev. SPVCP občine Trebnje Sem Klemen Grebenc in že štiri leta treniram karate. Imam oranžni pas. Pred nami je bila pomembna tekma, na katero smo se pripravljali zelo dolgo. Tekmovalci smo imeli veliko dodatnih treningov, kajti morali smo biti dobro pripravljeni. Ko pa smo bili v soboto, 9. novembra, na dodatnem treningu, nam je trener Zvone Breznikar povedal, da imamo 10. novembra tekmo. Vsi smo bili veseli, kajti zelo smo se trudili. Tekma je trajala štiri ure. Ko je bila na vrsti moja kategorija, sem bil poln pričakovanja. Osvojil sem tretje mesto posamezno, ekipno pa smo bili drugi. Dobili smo sedem srebrnih medalj, tri bronaste in dva pokala za drugo mesto. Jaz sem dobil eno bronasto in eno srebrno medaljo, Damjan dve srebrni medalji, Maja bronasto in srebrno medaljo, Stanka srebrno medaljo, Tjaša srebrno medaljo, Primož srebrno medaljo; jaz, Primož in Damjan en pokal in Maja, Stanka in Tjaša en pokal ter Iztok bronasto medaljo. Vsi smo bili navdušeni nad svojimi rezultati in upamo, da bomo imeli naslednjič tudi tako dobre uvrstitve ali celo boljše. Klemen Grebenc Lep jesenski dan je izrabil iz učilnic tudi trebanjske prvošolčke, da so preizkusili st oje vetrnice. V objektiv jih je ujel fotograf Franc ISoršnar. Mladi gasilci Pravijo, da na mladih svet stoji in tega se zavedamo tudi v PGD Luko-vek. Otroke vzpodbujamo h gasilstvu in zaradi njihovega dela, dosežkov in dobre volje smo se odločili, da jih nagradimo. Mentorji: Mateja Marn, Maja Zorman, Igor Brajer,Tomaž Juršič, Matej Starič, Drago Vaupotič in Bojan Vaupotič, vsi člani gasilskega društva, smo organizirali taborjenje za naše pionirje in mladince. Ta- P GI) L u k o v e k bor je potekal od 22. 08. do 25. 08. v KRKI pred gasilskim domom. Hvala PGD KRKA za vso njihovo pomoč in dobroto, hvala tudi staršem, ki so nam zaupali svoje otroke, ga Joži Mišmaš, predsedniku mladinske komisije pri GZ Trebnje Petru Marnu, KS Dol Nemška vas in upravnemu odboru PGD Lukovek. Za PGD Lukovek Maja Zorman Bili s m o V četrtek, 3. oktobra, smo imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo se odpeljali na Ojstri vrh. Spremljala sta nas lovca in gozdar. Ko smo prišli, nam je gozdar povedal, kako izmerijo debelino drevesa in kako določijo starost drevesa. Če je drevo dovolj zraslo, ga lahko posekajo. Pripovedoval nam je tudi o bolezni dreves. Najhujša bolezen v g o z d u je rak. Drevo se začne sušiti. Lovca sta nam pripovedovala o hranjenju živali. Vedenje mora biti primerno, kajti če ni, plašimo živali. Živali streljajo z dvema nabojema. Zajce, lisice in podobne živali, streljajo z enim nabojem. Medvede in srnjake pa streljajo z drugim nabojem. Pri lovski koči smo se ustavili in jedli. Ogledali smo si lovsko sejno sobo in pohvale. Pokazali so nam tudi največjo lovsko prežo. Z avtobusom smo se odpeljali v šolo. Bilo je zelo lepo. Matjaž Kužnik, 4. r. PŠ Dobrnič V tednu požarne varnosti smo si prvošolci OŠ Trebnje ogledali gasilni dom in se seznanili s pomembnim delom gasilcev. Nastala je risbica z naslovom Požar, ki jo je narisal Marcel Rebernik, 1. b OŠ Trebnje, mi pa smo jo izbrali za objavo v tokratni številki Glasila občanov. Naš stalni sponzor Štefan Pepelnak bo prijetno risbico okviril, zato se Marcel lahko oglasi na Obrtniški 39, vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali popoldne od 14. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Lahko pa Štefana Pepelnaka prej pokliče na mobilni tel. 041/ 040 725 948. Tekmovanje Križanka Izmed 145 prispelih križank smo izžrebali naslednje nagrajence: Petra Roglja, Češnjevek 1, Trebnje, Vilija Veršaja, Kvedrova 1, Ljubljana in Mitja Smoliča, Gorenja vas 17, Mirna. Čestitamo! Nagrade prispeva Štefan Pepelnak, zato se nagrajenci lahko oglasite na Obrtniški 39, vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali popoldne od 14. do 18, ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Štefan Pepelnak pa je dosegljiv tudi na mobilni tel. 041/ 040 725 948. Izvrsten uspeh mladih slovenskih badmintonistov Zadnji vikend v oktobru je v Poreču potekal drugi letošnji evropski grand prix turnir, ki šteje za evropsko mladinsko jakostno lestvico v badmintonu. Prvega, na Švedskem, se naši najboljši mladinci zaradi velike oddaljenosti niso udeležili. Slovenski mladinci so se odlično odrezali. Spet sta blesteli Urška in Špela Silvester (Blisk Mirna), ki sta osvojili vse možne naslove. Zmagali sta v ženskih dvojicah, kjer sta v finalu z lahkoto premagali hrvaški ženski par, Špela je skupaj z Ljubljančanom Šep-cem slavila v mešanih dvojicah, Urška in njen ljubljanski soigralec Boljka pa sta bila druga. Urška je zmagala v igri posamezno - v finalu je po zelo izenačeni borbi premagala Špelo z 2:1. Zmago je med posamezniki slavil Miha Šepec (Olimpija), v moških dvojicah pa Nejc Boljka (Olimpija Lj.) in Luka Kumelj (Konex Lj.). Tako je večina vseh naslovov odšla v Slovenijo, čeprav se je turnirja udeležilo veliko kvalitetnih igralcev iz Španije, Madžarske, Italije, Češke, Avstrije in Hrvaške. Vzporedno z mladinskim turnirjem pa so se v Poreču pomerili še trinajst in petnajstletniki. Zelo dobro se je v konkurenci do 15 let izkazal član mirnskega BK TOM - Tadej Jezernik s tretjim mestom posamezno in drugim mestom v fantovskih dvojicah z Ljubljančanom Arapovičem. Tretje mesto v dvojicah sta osvojila Aljoša Turk in Matevž Bajuk. Tadejeva sestra Tina pa je bila prav tako uspešna v konkurenci do trinajst let. Med posameznicami je bila tretja, v mešanih dvojicah pa sta z Bajukom klonila šele v finalu. M.S. Urška in Špela Silvester Francoski Grenoble je bil od 1. do 3. 11.2002 izredno uspešen kraj za Urško in Špelo Silvester. Mladi članici Badmintonskega kluba Blisk z Mirne sta na tretjem letošnjem mladinskem grand prix turnirju ponovili sijajne rezultate iz Poreča. Še več. Urška je zmagala v vseh treh kategorijah, Špela pa je bila enkrat prva, enkrat druga in enkrat tretja. Potem ko sta sestri ugnali vse svoje tekmice v skupinah, je Urška premagala še Švicarko Dumarteray, Francozinjo Breard, v polfinalu pa Švicarko Cicognini; Špela pa je ugnala Francozinjo Voisin, Škotinjo Douglas in v polfinalu Francozinjo Choinet. Tako je bil francoski finale popolnoma slovenski - sestrski, v katerem je bila boljša Urška. Sestri sta v finalu iger dvojic prepričljivo, z 2:0, premagali angleški par Johnson/Ouseph. V mešanih dvojicah sta se slovenska para Urška Silvester/Miha Šepec in Špela Silvester/Nejc Boljka srečala že v polfinalu, kjer sta zmagala Urška in Nejc, ki sta v finalu premagala še angleški mešani par Honey/Fairhurst z 2:0. Slovenci so z zmagami v štirih od petih kategorij tako rekoč osvojili francoski mladinski turnir, saj je zmago prispeval še Ljubljančan Miha Šepec v kategoriji fantov posamezno. Zelo razveseljiv je pogled na evropsko mladinsko jakostno lestvico, kjer sta Urška Silvester in Miha Šepec vodstvo med posamezniki še povečala. Špela Silvester zaseda drugo mesto. Sestri Silvester prepričljivo vodita v ženskih dvojicah, Urška in Nejc Boljka vodita v mešanih dvojicah, Špela in Miha Šepec pa sta druga. Vsi ti odlični rezultati dokazujejo, da je slovenski mladinski badminton trenutno v samem evropskem vrhu. Na žalost pa tudi v tem športu kroji usodo mladih igralcev denar. Tako se žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nerazumevanja Badmintonske zveze Slovenije slovenski obetavni mladinci (Tako uspešne mladinske reprezentance v Sloveniji še ni bilo!) niso mogli udeležiti tako pomembnega športnega dogodka, kot je bilo Svetovno mladinsko prvenstvo v Pretoriji v Južnoafriški republiki v začetku novembra. Udeležil se ga je le en slovenski predstavnik, ki mu je uspelo zbrati dovolj finančnih sredstev - Luka Petrič iz Maribora, ki je bil tudi zelo uspešen, saj je zasedel 17. mesto. MS. Sektorska gasilska vaja Kot vsako leto smo tudi letos organizirali sektorsko vajo požarne varnosti v oktobru. Člani PGD Dobrnič, Vrhe in Vrhtrebnje smo pripravili požar na Rdečem Kalu. Vaje se je udeležilo zelo veliko gasilcev, seveda tudi radovednežev in mimoidočih. Prišla sta tudi gospoda Bergant in Markovič iz GZ Trebnje, ki sta pohvalila vse udeležence pri opravljanju vaje. Zaključek je bil na Gorenjem Vrhu v gasilskem domu, kjer so tamkajšnji gasilci pripravili okusno malico in postregli z dobro kapljico. Jože Kastigar, tajnik PGD Dobrnič NAŠA DEDIŠČINA Barbova graščina na Veseli gori Vesela gora je razgledna vzpetina nad Mirnsko dolino jugozahodno od Šentruperta. Na njenem vrhu se je ob baročni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija skozi zgodovino razvilo manjše naselje. Najstarejša zgodovina poselitve Vesele gore sega še v prazgodovino. Na podlagi doslej opravljenih arheoloških raziskav sodijo arheologi, da je bila poseljena že v starejši železni dobi. O stavbni zgodovini današnjega naselja ni dosti znanega. Do danes o njem še ni bilo opravljenih nobenih temeljitejših raziskav. Na podlagi ohranjenih arhivskih virov in starih upodobitev Vesele Gore lahko domnevamo, da gre za naselje mlajšega nastanka. Njegov nastanek in nadaljnji razvoj bi lahko bil v tesni povezavi z začetkom božjepotništva, ki se je začelo na Veseli Gori razvijati z začetkom gradnje današnje cerkve leta 1723. Sedanjo zasnovo je naselje imelo že v začetku 19. stoletja, kar je razvidno tudi v franciscejskem katastru iz 1825. Njegova tlorisna zasnova se od takrat do danes ni bistveno spremenila. V okviru razvoja božjepotništva na Veseli Gori je potrebno razumeti tudi nastanek Barbove graščine. Graščina je bila zgrajena leta 1768 na mestu nekdanje manjše cerkvene hiše za potrebe stalnega prebivanja veselogorskega duhovnika, med večjimi romanji pa je po izgradnji služila tudi za prenočišče odličnejšim romarjem. Z ukinitvijo romanj na Veselo Goro leta 1782, je izgubila svoj prvotni namen. Po letu 1825 je prešla v last družine Barbo, ki si je v njej uredila bivališče. V njihovi lasti je ostala do 1938. leta, ko je prešla v last Winzorja Edeltran-ta. Leta 1942 je bila delno požgana, njena notranja oprema pa delno raznešena. Po drugi svetovni vojni je bila stavba nacionalizirana in delno obnovljena. Leta 1974 je bila v njenem pritličju urejena etnološka muzejska zbirka, za katero je predmete zbral takratni ravnatelj šentruperške osnovne šole Bojan Brezovar. V njenem prvem nadstropju pa je v enem izmed prostorov Čebelarska družina Šentrupert - Mirna leta 1984 uredila spominski sobi, posvečeni življenju in delu čebelarjev Petra Pavla Glavarja in Aleksandra Lunačka. Graščina je zasnovana kot enonadstropna, delno podkletena, iz kamna zgrajena stavba izrazito podolžnega tlorisa (dolžine 34 metrov in širine 12 metrov), s simetrično dvokapno streho, ki je na obeh čelnih straneh zaključena s polnim čopom in je pokrita z opečnim bobrovcem. Njeno severozahodno pročelje členi rizalit, ki v tlorisu delno izstopa iz osnovnega tlorisa. V njem je stopnišče, ki povezuje med seboj klet, pritličje, nadstropje in podstrešje. Z daljšo stranico je stavba delno vkopana v breg. Stavba je današnjo podobo dobila leta 1768, o čemer priča tudi letnica, ki je vklesana na glavnem vhodnem kamnitem portalu. Stavba je neometana. Vse štiri fasade enakomerno členijo okna, ki imajo večinoma kamnite pravokotne okvirje. V podkletenem delu graščine je zasnovana prostorna in obokana vinska klet. V pritličju in prvem nadstropju so ob obeh povezovalnih hodnikih razporejeni različno veliki prostori, ki so v pritličju v večini obokani. Podstrešje ima odprto ostrešje, ki je sestavljeno iz tesanega smrekovega lesa v obliki konstrukcije “na stol". Vzporedno z graščino stoji na dvorišču gospodarsko poslopje. Ohranjeno je le pritličje z obokanim hlevom. Prvotno je bila stavba zasnovana kot vrhhlevno gospodarsko poslopje. V čem je spomeniškovarstveni pomen Barbove graščine? Graščina na Veseli gori sodi, glede na njeno prvotno namembnost, med značilne, vendar danes redko kje še ohranjene romarske hiše, ki so jih gradili ob večjih romarskih središčih za prenočevanje duhovščine in bogatejših romarjev. Po doslej znanih podatkih sodi med večje tovrstne stavbe na Slovenskem in kot taka predstavlja posebnost v stavbnem fondu na osrednjem Dolenjskem. Gradbeno razvojno predstavlja stavba primer več prostorne baročno zasnovane arhitekture s prvotno več javnimi funkcijami (prebivališče veselogorskega duhovnika, prenočišče z gostilno za odličnejše romarje in šola), z delno predelavo notranjščine v prvi ali drugi polovici 19. stoletja za potrebe bivanja grofov Barbo, gospodarjev dvorca Rakovnik. Zaradi tega sodi stavba med zelo pomembne dokumente za preučevanje razvoja tipologije stavbarstva na Dolenjskem. Poleg omenjenega je za graščino značilno, da stoji na krajinsko zelo izpostavljeni legi. Značilna sta zlasti dva pogleda nanjo: pogled s Trstenika, kjer se iz doline odpre pogled proti grebenu Vesele gore s cerkvijo sv. Frančiška Ksaverija in graščino, ter iz Škrljevega, kjer se iz doline odpre pogled proti Križevemu potu z graščino in cerkvijo. Oba pogleda sodita med najslikovitejše na Dolenjskem. Poseben pomen daje graščini tudi etnološka zbirka, ki je prvotno obsegala okoli 600 predmetov. Zbirka je izjemnega pomena za razumevanje zgodovine kulture in načina življenja v Šentrupertu in okolici. Zaradi omenjenih spomeniškovarstvenih kvalitet je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto že pred desetimi leti pripravil strokovne podlage za razglasitev graščine za kulturni spomenik. Žal do njene stalne razglasitve do danes še vedno ni prišlo, zato je pristojni zavod (po novem Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto) pred kratkim, med drugim tudi na pobudo Krajevne skupnosti Šentrupert, ponovno pripravil strokovne podlage za njeno razglasitev. Predlog za razglasitev je letos v avgustu poslal pristojni službi na Občini Trebnje v upanju, da bo le-ta predlog preučila in ga ustrezno dopolnjenega predstavila občinskemu svetu, katerega pristojnost je razglašanje kulturnih spomenikov. Pomena graščine se dobro zavedajo tudi domačini. Stavbo želijo obnoviti in ji dati primerno vsebino. Obnovitvena dela na graščini potekajo ob pomoči Občine Trebnje in Krajevne skupnosti Šentrupert že od začetka sedemdesetih let 20. stoletja dalje, intenzivnejša pa v zadnjem desetletju oziroma od 1993, ko pri obnovi v okviru programa CR-POV finančno pomaga tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Upravitelj graščine Krajevna skupnost Šentrupert želi v stavbi izvajati ustrezen program. V kleti želi urediti vinoteko, v pritličju gostinski lokal, prodajalnico spominkov, razstavne in prireditvene prostore, v prvem nadstropju pa muzej kmečkega orodja, poročno dvorano ter prostore za potrebe lokalnih društev. Žal je program pomanjkljiv v delu, ki se dotika ureditve oz. predstavitve zbirke kmečkega orodja in bi ga bilo po našem mnenju nujno dopolniti. Po idejnem osnutku za ureditev programa v graščini, ki ga je pripravilo v maju 1997 podjetje SPINO II d.o.o., sta za postavitev zbirke predvidena le dva prostora, kar je za kvalitetno in celovito predstavitev zbirke občutno premalo. Glede na to, da domačini v Šentrupertu in okolici doma hranijo še veliko starih in vrednih predmetov, s katerimi bi lahko dopolnili obstoječo zbirko, smo mnenja, da je potrebno predstavitvi zbirke nujno nameniti več prostora. V celoti gledano, pa menimo, da je program dobro zasnovan in ga je v graščini možno izvajati. Predpogoj za njegovo izvajanje pa predstavlja kvalitetna prenova graščine. Žal v preteklosti upravljalec graščine pri izvajanju prenove stavbe ni našel skupnega jezika ne s pristojno spome-niškovarstveno službo, niti z Dolenjskim muzejem. V zadnjem obdobju se stvari obračajo nekoliko na bolje. Krajevna skupnost je na pobudo pristojnega zavoda zaradi specifičnosti prenove Barbove graščine povabila k sodelovanju strokovnjaka za etnološko dediščino doc. dr. Vita Hazlerja in prof. dr. Janeza Bogataja z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete iz Ljubljane z namenom, da v sodelovanju z Dolenjskim muzejem in pristojno spomeniškovarstveno službo pripravita konservatorski program in ustrezen muzeološki model za predstavitev zbirke v obliki stalne razstave. Omenjena programa bosta po našem mnenju predstavljala dobro osnovo za nadaljevanje kvalitetne prenove graščine. Konservator ZVKDS OE Novo mesto Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod. Pohod na Nanos Bilo je 19.10.2002. Skupina pogumnih fantov in deklet Osnovne šole Veliki Gaber se je odpravilo v hribe. Želeli smo se povzpeti na Kamniško sedlo, pa smo vzpon preložili zaradi slabega vremena. Potem smo imeli v mislih Debelo peč, vendar je bilo gori že 20 cm snega. Na avtobusu smo se končno odločili, da se odpravimo na Nanos. Vzdušje je bilo celo pot vese- lo, tako tudi na avtobusu na poti domov. Vsi skupaj smo bili zadovoljni, da smo osvojili še en slovenski vrh. Zahvaljujemo se članoma Planinskega društva Trebnje, Rudiju Grmovšku in Lojzetu Šaleharju ter naši mentorici Jožici Bolanča za spodbudo, da smo vztrajali kljub slabi vremenski napovedi. Barbara Zidar /Vi spomeniku na Rojah, kjer so r grobnici shranjeni posmrtni ostanki 69 znanih in neznanih borcer -partizanov II. svetovne rojile, se rsako leto na dan mrtvilu 1. novembra, zbere precejšnje število krajanov. Razveseljiro je. da je na komemoraciji prisotnih tudi vse več mladih. O vrednotah \OR Prvo tekmovalno in družabno srečanje Colf je letos govoril general kluba Trebnje, lian prej pa so bila zaključena lado Kocjan, gradbena dela in položen asfalt na cesti Rlato p0(0; /j. lakrajšek ■ Črni Potok, kar so mnogi težko pričakovali