94. številka.

V Trstu, v sredo 25. novembra 1891.
Tečaj XVI.
„EDINOST14
tshaja dvakrat na teden, vsako aredo in toboto ob 1. vri popoladn«
„Edinost" stane:
*a vse leto gl. H. — ; iiven Av«t-».— gl-ta polu leta •„ —; „ • , 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50; „ , 12.25 „ Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnicata tobaka t Tritn po & nov..
v 0-oriei in v AJdoviolal po • nov. Na aaroćbo brez prlloisne naročala« •• upravniitvo a* ostra.
EDINOST
OglMi in osaaallt ne račune po 8 nov ". .. vrnuca v petita ; za BMlovt s debelimi \ '~ črkami ae plačuje prostor, kolikor bi ga -^.O .
obseglo navadnih vrstic. Poslana, jara« sabrala, osmrtnica itd.
se račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredniitvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravniitvo Piazza Caserma it. 2. Odprte reklamacije • proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .dlaoit j. med.
Kaj sedaj?
(Dulje.)
O trditvi, da je Hohenwartov klub državua potreba, uočemo se nadalje prepirati: kdor joj hoče verjeti, slobodnomu!
Drugo vprašanje bi bilo to, ali smemo poslancem nagim pripisovati krivdo na tem, da se ne ganemo z mesta P Da in ne! Krivico hi delali našim poslancem, ako bi dvojili na njihovi „dobri volji*: prepričani smo do dna svoje duše, da ne bi bil nikdo srečnejši od njih, ako bi se jim posrećilo privesti nas do cilja, po katerem hrepenimo. Oni bi sigurno najvestnejše vršili svojo dolžnost, ako — — — dk, ta nesrečni „ako" ! V tem ,akoK tiči tista usodepolna točka, ob kateri gredo silno navskriž menenja naša. — Torej, ako P — no, ako bi se poslanci naši hoteli posluževati sredstev, primernih njihovi dobri volji, vsestranski braniti interese naroda slovenskega. Te odločnosti in samozavesti jim nedostaje — in to je jedino, kar jim moremo in moramo očitati. O, da bi zadoščala samo dobra volja, mi Slovenci bi bili že davno položili trudne svoje ude — n a m e h k o. Ali fakta nas uče, da ne zadošča uiti najbolja volja* ampak da treba tudi dejanj. Že čujemo odgovor: Kaj sumničite, kaj obrekujete, se mar ni oglasil ta in ta poslanec ob tej in tej priliki, ae-li ni zopet oni poslanec o drugi priliki toli ognjevito potezal za prava naša P ! Res je to in nikakor ne bi bilo lepo, ako bi hoteli to tajiti; hvaležni smo tudi vsakemu, ki le svoja usta odpre v našo korist. Ali gospdda: skušnje nas uče, da so nam vsi dosedanji navdušeni, rodoljubnim vznosom povodom proračunskih obravnav izusteni govori bore malo pomagali. Taki govori ho pač primerno zrcalo, v kojem nam odsevajo želje in zahteve naše, ali sami na sebi še niso jedino sredstvo v izvršenje teh naših željđ, in zahtev. Z govori v plenumu mora biti v soglasju vse delovanje poslancev: bodisi v občevanji z dostojanstveniki, v klubih in izven zbornice, to je: vsi napori
PODLISTEK.
Izlet na Krn.
Iz popotne torbice Josipa PodhumBkega.
(Konec).
Bili smo v tem raju kakih pet ur in minil nam je ves ta čas kakor trenotek. Treba je bilo misliti na odhod. Da bi videli tudi jezero, oziroma, da bi šli mimo njega, krenemo veselo prepevajoč po hrptu hriba proti vzhodu. A nismo dolgo prepevali, ker prišli smo kmalu do Btrmine, kjer nam je bila pot zaprta. Tukaj smo se vsi zbali, ker dozdevalo se nam je nemogoče, da bi jo mogli prelaziti. Vrniti smo se že hoteli, voditelj pa je silil, da moramo vsaj poskusiti. Mene kot najložjega zgrabita dva in mi pomagata na pečino. Tukaj se dobro uprern in spustim svojo dolgo palico, za kojo se prime drugi izletnik in tako prikobaca srečno k meui. Tako smo bili vsi možki na pečini, kjer smo imeli blizo kvadratni meter prostora, le gospioa je bila še spodaj. Kako pa njo k nam spraviti P Tukaj je
združiti se morajo harmonično v veliko silo, težečo po zaželjenem cilju. V tem pogledu so nam jasen vzgled do skrajnosti Bebični Poljaki: bistrimu njihovemu oče»u ne uide nijedna prilika, da ne bi se ob njej okoristili, če je le mogoče. Bog nas čuvaj, da bi s tem hoteli zagovarjati ko-ristolovje Poljakov, ampak navajamo jih le, ker so umeli svojo taktiko tako prikrojiti, da ves nje aparat čudovito točno deluje na korist njihove sebičnosti. Poljaki bo izborni taktiki, kar naši poslanci niso.
Preidimo k tretji eventuvalnosti, da namreč Hohenwartov klub v svoji celoti nima resne volje pripomoči nam do naših pravic. To pa stoji — in v tem tiči glavno zlo. Kajti ne moremo si misliti, da ne bi bili poslanci naši ob posebnih prilikah tudi v klubu povdarjali zahtev naših. In vender ni nikjer videti vspehov ! Nikjer? Ne, Kranjski se je pač nekaj malega dalo, ali povsod drugod gremo rakovo pot, osobito pa tam, kjerje živelj n a i v pogibelji. Tolažijo nas sicer, da naj se za sedaj zadovoljimo s koncesijami na gospodarskem polji. Ali, možje dragi, nam teče voda v grlo, za nas utegne postati UBodepo-len Titk izgubljeni trenotek. Mi tie zavedamo opasnosti svojega v proženja in ne smete se čuditi, ako amo postali nevoljni proti zisteuiu, ki ne le nič ne stori, da bi nas rešil — o, kako lahko bi to storil! — iz te pogibelji, ampak seie nervozno napenja, da ostanetako, kakor je. Z drugimi besedami: zistemu temu ne bi bilo po volji, da se mi ojačimo. To nam priča postopanje gospoda Gautscha, ki je gledć na nas Tržaške Slovence še žaljivejše, nego za Korošce kajti na oni del govora g. Kluna, ki se je dotikal naših šolskih razmer, niti ni reagiral: čemu tudi, vsaj sta gospoda Burgstaller in Stalitz konstatovala, da v Trstu imamo slovenske šole! Ni li to žaljivo prezirauje P Mi pa se čutimo del naroda slovenskega i n hočemo narodno živeti : četudi
revica skorom obupala. Zvežemo dve palici v dolgo lato in jeden del jej stegnemo, naj se dobro prime, za drugi del pa zgrabimo vsi drugi na pečini in privlečemo srečno ubogo goBpico v našo sredo. A kako sedaj od tukaj naprej, ko bo na vse strani sami prepadi in steza je taka, da ne more nikaka žival po nji P Vzamemo vse naše palice in zvežemo jedno za drugo tako, da smo imeli prav dolgo lato. Prvi del prime naš vodnik in leze počasi po vseh štirih po strmini. Koj za njim drži se dolge late drugi, za tem tretji itd. — uboga gospica je bila v največji nevarnosti, ker morala je zadnja. Kar je prvi kamenja odvalil, prišlo je drugemu pod rebra, ker laziti smo morali kakor kače. Marsikak vzdih se je slišal in vsak trenotek so je bilo bati, da kdo zleti v prepad — slednjič pa vender prilezemo srečno na drugi vrh gore, od koder smo videli jezero, mimo kojega smo morali. Nevarnega pota ni bilo več, velika votlina, obkoljena od sivih skal in uavpičnih golih pečin, bila je pred nami, pokrita z bognigavedi koliko let starim snegom, na Bredi se nam je pa smehljalo jezero. Pozabili Bmo zopet ves
proti volji sedanjega zistama. Ali pa smo vam morda, gospdda prvaki, mi lapalija ? Skoro bi morali tako soditi po prezirljivi pisavi nekega slovenskega tednika proti našemu listu, ko vender imamo zavest, da kar-koli storimo, je narekovano po goreči ljubezni do svojega rodu in po veliki skrbi, kojo nam prov-zroča nevarnost, preteča nam in rastoča od dne do dne. Ako pa so vam teh dO—40 tisoč Slovencev, živečih tu na Tržaškem ob bregovih Adrije — kdo bi si neki brigal zato neznatno lužo P — nič, no, pa povejte nam kar naravnost, da VBaj vemo, pri čem da smo. Toda za posledice bodete odgovarjali vi in jedino vi! Kakor sedaj nočete v polni meri pri poznati naše cene, tako živo boste ob-čntili vi vsi našo izgubo, ko bode prepozno — ko nas večne bo. Nam očitate „nevednost* — ta pa še ni zločinstvo — a vam zapiše zgodovina na rovaš — ako dopustite, da usahne prevažna veja našega rodu zgolj zato, da vzdržite stare tradicije naše državnozborske delegacije — vse drugačo kiivnjo, s kojo se naša niti primerjati ne da. Gibljemo se sicer še, to je res, k pri tolikem nasprostvu in popolnem nedostatku bratske pomoči, se bojimo, da omahne roka hrabrim bojevnikom — in potem P Do sedaj nas je v Trsta vzdrževalo zgolj narodno navdušenje in topla domovinska ljubezen — in da vzdrži to navdušenje, obrača se člankar naš na drugem mestu vspodbujajočimi besedami do naroda našega, češ: nikdar ne pademo, ako sami to nočemo, in ako vsak v svojem krogu netimo plamen rodoljubja in ponosa. To je tudi naše menenje; ali treba, da širimo čut narodnega ponosa vsi od prvega do zadnjega, od naj-zadnjega prostaka v naši narodni vojski do na j odličnejšega poslanca. Ce pa prepustite nalogo to le „konfuznim radikalcem" in neprvakom, je reakcija v pogubnem zmislu neizogibna. In uprav to nas vznemirja, da je sapa, ki sedaj veje po Slovenskem, protivna narodnemu ponosu: to nam dokazujejo
novi, mej nami nastali proroki in to se opaža na delovanji naših poslancev, sedečih v HHo henwartovcm klubui koji klub je tudi jedne istih lukenj, iz katerih prihaja nam toli neugodna sapa, moreča narodni ponos mej nami. S tem smo došli do naloge, prisojene temu klubu, koje naloge smo se doteknili začetkom tega članka.	(Koneo prih.)
Osamosvojimo se!
Kadar Te žali močnejši, mogočnejši od Tebe, kaj Ti bodo storiti — trpin P
Pokladam Ti na srce važno to upra-šanje, zatorej je ponavljam, da je popolnoma umeješ in si jo urežeš v spomin: kadar Te žali mogočnejši ki si pri.števa in domišlja oblasti nad Tebe, žali tako, da Te zaskeli pri srci, kot bi je stisnil v žareče spone, kaj Ti je storiti P Ne-li, stemni se Ti pred očesi, skrči se Ti roka v trdo pest in že jo nameravaš dvigniti in težko položiti na njega lioe, Toda v tronotji se še premisliš, premagaš se, ker se bojiš hujših nasledkov, kot bi bila zaslužena zaušnica oholemu žaljitelju in srdno sikneš mej zobmi ter požreš v nebo vpijoče razžaljenjo. Misliš pač: priti mora ura zadoščenja.
In glej, ta oholi žaljivec pozna položaj tvoj, zatoraj je predrznost njegova samosvestna in niti ne veruje, da zamore — Tebi kedaj biti ura željeno osvete! *
Ta trpin si Ti, narod moj 1 Neverojotno, v nebo kričeče je obnašanje Tvojih nasprotnikov proti Tebi in Ti moraš molčati, ker so oni ▼ zavesti, da Te Bmejo zatirati, in ti moraš klanjati tilnik svoj ! Mo r a š P
Ali z a r e š moraš P Ha 1 kdo to pravi P! Kdo si Ti, narod slovenski, da bi se moral klanjati pred komur si bodi P Kdo so Tvoji nasprotniki P! Ljudje so, podobni Tebi: ni za las ne
strah in veseli, da smo še živi prilazili do tega mesta, uganjati smo začeli burke in v onem Času, ko po dolini vse zeva velike vročine, igrali smo se kakor otroci se snegom. Prvi sem bil jaz, ki sem dobil hudo zaušnico od snežene kepe, ko sem pa to tudi jako pošteno z obresti vrnil, zgrabi mo napadeni in me vrže po snegu, da odletim več metrov daleč po snegu. V tem ne posebno prijetnem teku razbil sem vse steklenice, kar som jih imel okoli sebe in z njimi izgubil tudi tekočino, ki je bila v njih, za kojo nam je bilo gotovo bolj žal, nego za posodo. Tako norčevaje se dospeli smo srečno do jezera, kjer smo se nekoliko odpočili in krenili po tem proti stanu. A naše veselje ni trajalo dolgo, ker kar na hip nastala je okoli nau gosta megla, da jeden druzega nismo več videli. „Vihar, vihar" zajeclja naš vodnik in res, kmalo je začelo grometi in treskati, da je bilo groza — goro so se tresle in majale in mislili smo, zdaj in zdaj udre se kos hriba na nas. V trenutku je bil vihar tukaj in kakor hitro je prišel, tako hitro je tudi izginil — a bili smo vsi do kože mokri. Res, krasni Bmo morali priti
k stanu, kjer so se nam pafltirji kar glasno smejali. Čevlje sem imel na nogi z vrvjo zvezane, hlače bo mi pa manjkale od zadaj popolnoma, ker v nekem plazu mi je bilo zmanjkalo nog in tako sem jadral po najljubšem po kamenju navzdol.
Huda nam je bila pot proti domu. Moji težki čevlji začeli bo me glodati. Ostalo mi ni druzega, nego da sem jih vrgel čez ramo in v nogovicah obiral ostro kamenje. Dan jo bil še, ko smo dospeli do prve vasi. Ustaviti smo se morali in čakati radi naše ciganske obleke teme, katera naj bi nas skrila radovednemu opa-zovalčemu očesu. Razveselili so so doma, ko so nas zopet videli in mi izletniki smo bili srečni in zadovoljni, da smo naše od Adama podedovane kosti nepoškodovano prinesli na dom.
Tak je bil izlet na Krn in jaz mislim, da sem ustregel onim čitateljem, koji se no drznejo radi slabih nog na visoke gore, ampak Bi rajo mislijo: Kaj bom hodil z njimi, saj mi že drugi povejo, kako in kaj jo bilo na tem ali ouom izletu.
inteligentnimi, nego si Ti. Iu Ti da bi se jim moral klanjati?
Brez vsacega pomisleka se je to iz-reklo na najvažnejšem mesti : — govorilo se je se zastopniki slovenskega naroda kakor da bi bili oni naslikane ničlo, kakor da bi bil ta narod slovenski zadnji mej zadnjimi.
In kdo je tako občutljivo, nepozabno razžalil slovenski narod ?
Njega nasprotniki, ki so zašli v ta mirni svet edino le zato, da vznemirjajo in dražijo človeštvo ter mu nesramno branijo veseliti se v miru svojega obstanka, ker so že po zlobni njihovi naravi za to ustvarjeni!
Ali tega veselja jim ne pustimo nadalje in — osamosvojimo se !
„Kedor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti !*
To nam bodi parola, prapor, okoli katerega zbirajmo svoj — duševni Hitanekl
Ne plavimo se, ne prosjačimo več pred durmi nasprotnikov, to nas ponižuje pred njimi, ponižuje nas v naših očeh ! Marveč d v i g n i m o se in pokažimo jim hrbet, njim, ki so — ako jih treznim očesom opazujemo — tako revni, ako ne revnejši, nego smo mi, in koje povzdiguje — navidezno! — edino le domišljija, humbug in — naša ponižnost!
Oni nam nimajo n i č dovoljevati, — ne pustimo jim te domišljavosti, da bi si morali m i od njih česa izprositi, — izprosili t o, kar imamo po duhu in v srci v bogati mori že sami!
Ako si v svoji oholi napetosti domišljajo pravico, Vaše prošnje, Vaše interpelacije odbijati, Vi zastopniki naroda našega — ignorujte jih nadalje. Vaš in naroda Vašega ponos ne dopušča, da bi se spuščali z nagajivimi gospodi v poniževalno besedičenje na mesti, kjer gre enako pravico dopuščati vsem narodom avstrijskim 1
To je že skrajno izzivanje, ako si posamičnik v svoji domišljavosti pripisuje hegenomijo nad celi narod, češ: jaz sem imeniten gospod, mene morete ubogati I
Narod moj !
To je žaljenje, katerega ne moreš pozabiti nikdar! Zabeleži si v srce take besede !
Osamosvoji se 1
Pokaži narod, da imaš elementarne moči dovolj, stati na lastnih nogah, zavrni vse one, ki trdijo, da je izomika Tvoja odvisnajedino le od nadvlade nemškega jezika t Avstriji — dokaži, da ti je dano naravno svojstvo vladati se sam v okvirju avstrijskih zakonov in avstrijske ustave ter da ne trebaš, da bi se Ti kdor-si<bodi urival kot neizprosni varuh.
Ti si bil moj narod, raznih gospodov ni bilo in bodeš, ko jih že davno več ne bode.
Naj nas ne vznemirjajo odredbe tacih velikanov; glejmo, da postanemo svoji lastni politiki!
Nočejo nam dovoliti, da bi se učili narodne zavesti v šoli; dobro, v našem srci osnujmo si učilnico : narodna zavest in človeški ponos bodite nam učiteljici, kako naj se osamosvojimo, kako naj se branimo nasprotnikov.
Tako naj bode poslej med nami: paralizujmo germanofilske in lahonske odredbe v šolah in uradu s tem, da v domačem hramu učimo in odgojujemo svojo mladež in nevedne svoje v domačem, s 1 o-venskem jeziku. Bijmo nasprotnikom svojim z žgečo ironijo v obraz, da se ko-nečno prepričajo kako smešni, kako pretirano smešni da so! Vzbudimo proti njim protisilo, zanetimo iskro narodne zavesti in jeklene volje ! — in vsi njih napori izvestno ostanejo bob v steno. Skrijmo se v posadko, katere jim ni mogoče naskočiti, niti prisvojiti Bi je, — in ohranili mo si svoje narodno življenje.
In naša nrav, nala vztrajnost »ti ona posadka; učimo se ceniti nje vrednost ter poslužujmo se je v vsej meri.
Vsi Vi omikanci slovenski, v prvi vrsti pa ti prečastita duhovščina, izpol-nujte svojo visoko dolžno«t in vodite narod brzim korakom do duševne samostalnosti n jegove!
Hic Rhodus, hic salta ! — Vam kličemo, ki ste poklicani duševni voditelji naroda; tu je polje, na katerem se Vam je poleg brige za večno izveličanje boriti, tu je smoter Vaše dolžnosti ; vsi drugi napori so narodu le v kvar in zmešnjavo!
Komu je dana lepša prilika, nego Vam ki imate ves svoj vpliv pri svojih vernih, da ustanovite privatno narodno „šolo" v vsaki vasi. — Poleg dolžnosti, ki Vam jo nareka Kristus in uk njegov, opravljajte vestno tudi dolžnosti, ki Vam jih nareka narodni čut in svojega naroda opasna usoda!
„Dolžan ni samč, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan!"
V tem smislu vztrajno nadalje in skoro bodete odvezani tega trudapolnega dela! Le čujte, pazljivo čujte, kako se nasprotnik trese za svoj plen, kor sluti da smo mi močnejši od njega, ako le hočemo; verujte, da baš ta strah mu nare-kava, še grozovitejše prstopati proti nam, na pol že izgubljenemu mu plenu. — Uprav kakor turški ropar Athanasios, kije grozil ujetnikom svojim, da jih pomori, ako ga zasledi pravica — hočejo nas opla-šiti naši protivniki, ker vidijo, da jih zasleduje pravica; — potisniti nas hočejo še v poslednjem trenutku češ, ako Vas že izgubimo, ako izgubimo „odkupnino" — šikanizovati Vas hočemo še v poslednji čas, da nas pomnite vse žive dni! Ni-li res tako, oj ljubi Athanasios P
Prikimavaš z rudečico v lici, toraj — istina je!
Govor
poslanca Karola K 1 u n a v državnem zboru dnč 13. novembra 1891.
(Dalje).
Nič boljše niso šolske razmere na Koroškem, o katerih se je že večkrat govorilo v tej visoki zbornici. Ker koroški Slovenci, dasi štejejo skoro tretjino prebivalstva, nimajo zaradi čudnega volilnega reda nobenega zastopnika v tej zbornici (Čujte! Čujte!), ne ostaje nam druzega, nego da se mi oglasimo zanje v tej visoki zbornioi in naznanimo zbornici njih klic za pomoč.
Že pred dvema letoma sem t tej visoki zbornici razložil žalostne šolske razmere na Koroškem. Tedaj sem obširno dokazoval, da je za Koroško veljavni učni načrt pravo zasmehovanje šolskih zakonov in šolskega reda. Povedal sem tedaj, da še na tako imenovanih utrakvističnih ljudskih šolah, ki so določene jedino za slovenske otroke, slovenski materini jozik niti učni predmet ni. (Čujte ! na desnici.) Visoki učni upravi se je zdelo potrebno z ukazom z dne 5. julija 1890, štev. 13113, naročiti deželnemu šolskemu svčtu, da za tamošnje ljudske šole sestavi nov učni načrt. Visoka učna uprava bi morala, ko so jo poučile skušnje po prejšnjem učnem redu, deželnemu šolskemu svfetu naročiti, da se pri sestavi novega učnega reda drži strogo zakonitih predpisov. To se ni zgodilo, kajti sicer bi deželno šolsko oblastvo ne bilo iznenadilo svetil z učnim načrtom, ki ni dosti manj čuden, kakor je bil prejšnji.
V ukazu, s katerim se je bil razposlal učni načrt z dne 26. septembra 1890, št. 1C13, se pravi (čita):
„V prvem in drugem šolskem letu imajo se otrooi s pomočjo abecednika od Karola Prescherna (kateri abecednik stopi namesto nemškega) sprva uvesti v slovenski, potem pa v nemški jozik. Od tretjega leta učiti se mora slovenščina v vseh oddelkih po tri ure na teden in se mora na višji stopinji v teh učnih urah poleg čita-
nja, slovnico, pravopisa tudi ponavljati to, kar so se naučili v nemškem učnem jeziku, zlasti iz računstva in zemljepisa, da se doseže učni smoter teh iol kot dvojezičnih zavodov. Te za slovenščino določene ure morajo biti na koncu dopoldnev-nega pouka, da morejo oditi oni otroci, ki se po želji starišev ne udeležujejo slovenskega pouka, ne da bi kaj motili pouk. Da se na poldnevnih šolah ne preobložč otroci s tedenskimi učnimi urami, je potrebno, da vsi otroci (tretje do osme letne Htopinje) nižje in višje skupine sknpno dobivajo slovenski pouk v poslednjih dopoldanskih urah".
Pouk v slovenskem materinem jeziku je torej predpisan le za tako imenovane utrakvistične šole, ne pa za one šole, v katere tudi hodijo slovenski otroci, ali jih je koroško deželno šolsko oblastvo uvrstilo mej tako imenovane nemške šole (Čnjte! na desnici.), dasi jo večina otrok v njih slovenska. (Čujte ! na dosnici.)
Pa tudi na utrakvističnih šolah ni pouk v slovenščini predpisan brez izjeme, temveč le za prvo in drngo leto, pri čemer se morajo otrooi učiti toliko nemščine, da morejo v tretjem letu slediti nemškemu pouku, kajti od tretjega leta so slovenščini odločene le tri ure, dočim je določenih za nemški jezik dvanajst ur. (Čujte! na desnioi.)
In te bore tri ure moraje biti brez izjeme, kakor ste že slišali, na koncu dopoldanskega pouka, ko so otroci že utrujeni iu ne morejo slediti pouku. Potem jo še določba, da na šolah s poldnevnim poukom in na večrazrednih šolah, če je morda na njej le jeden učitelj vešč slovenščine, morajo se vsi otrooi v jedni' in isti uri učiti slovenščine (Čujte 1 na desnici), če tudi so različni po duševnem razvoju in po svojem napredku in imajo tudi različne knjige, (čujte ! na desnioi.) Kak uspeh je pričakovati od taoega pouka, ved6 tisti, ki so kedaj bavili se s poučevanjem. (Poslanec dr, Trojan: Ponemče-vanje !) K temu pa še to pride, da ta pouk ni obligaten, temveč zavisi od svojevoljno-sti starišev, in da bode učitelj, ker se mu s tem učenjem naklada breme, pri otrocih in stariših agitoval, kolikor bode mogel, da naredi ta pouk iluzoričen. (Čujte! Čujte ! na desnici.)
Neko dragoceno priznanja je pa vendar v naredbenem ukazu deželnega šolskega oblastva koroškega. V njem se uradno priznava, kar se |je dosedaj rado tajilo, da so na Koroškem na šolah, namenjenih slovenskim otrokom, v katere tudi hodijo v resnici slovenski otroci, učitelji, kateri niso vešči maternega jezika otrok. (Čujte l Čujte! na desnioi.) Slovenoi na Koroškem, če tudi jih je nad 100.000 (Poslaneo Povše: 130.0001), imajo le jedno slovensko ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom in sicer pri jezeru, vse druge šole, namenjene za slovenske otroke, so tako imenovane utrakvistične šole, katerih je 92. Na teh 92 utrakvističnih šolah je 159 učiteljev, od katerih jih le 39 zna dobro slovenski, 71 jih za silo lomi slovenščino, 42 jih ne sna prav nič slovenski, o ostalih 7 pa ne v6m, v katero vrsto naj jih štejem. (Čujte! na desnici. Poslaneo dr. Trojan : To jo grozovitost!)
Slovenski otrooi hodijo pa še v 19 druzih šol, katere je deželni šolski Bvčt koroški uvrstil mej nemške šole, če tud je na štirih, kolikor mi je znano iz izkazov, 33—40%, na drugih pa 58-97%. slovenskih otrflk. (Čujte! Čujte! na desnici.)
Na teh šolah je 45 učiteljev, od katerih jih le 9 zna slovenski jezik, 22 pa le nemški (čujte! Čujte! na desnioi), dočim se drugi le za sile znajo izraziti v slovenščini. (Klici na desnici; Žalostne razmere ! To ni svoboda !)
Čuditi se ni, gospflda moja, da je na Koroškem tako malo učiteljev, ki znajo slovenski. Učiteljišče v Celovcu je tako vrejeno, da slovenščina še učni predmet ni. (Klici na desnici: Škandali) Učitelje, ki se kaj zanimajo za slovenščino, prega-
njajo na vse načine nemško prebivalstvo in pa učna oblastva (Čujte! Čujte! na na desnici); učiteljem, ki so pa nasprotniki slovenščine, je vse dovoljeno, tudi največji moralni izgredi. (Živahno ugovor-janje na levici. — To [ni dostojno!), vse se jim spregleda.
Kavno v poslednjem času pripetil se je tak slučaj, katerega pa zaradi pikantne Vsebine ne morem tu javno v zbornici omeniti, a ga bodem zaupno povedal ministru, da bode vedel, kako nadzorovalni organi na Koroškem izvršujejo svoje dolžnosti.
Da ne bode kdo napačno mislil, moram povedati, da se slučaj ne tiče kakega slovenskega klerikalca, ki bi morda iz narodnega in vorskega fanatizma objavil vso stvar, temveč nemškega protestanta, ki pa dob ro v6, kake lastnosti mora imeti izo-braževatelj in odgojitelj mladine, če mu naj zaupajo roditelji svoje otroke.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranja dežel*.
V seji dne 20. novembra poslanske zbornice zagovarjal je finančni minister Steinbach svoj proračun. Začetkom svojega govora je zagotovil, da v kratkem predloži postavne načrte gledć preosnove direktnih davkov. Priznava, da se je finančno stanje države zboljšalo, opozarja pa, da se financijelno položen je države lahko jako hitro poslabša. Zato pa ne bi bilo umestno, da bi on kot minister obračal svoje oči v preteklost, ter se veselil tega, kar se je že storilo, ampak gledati mora v bodočnost. Izjavlja opetovano, da se z reformo davkov nikakor ne name-ruje, ljudstvo še bolj obremeniti. Počasi hoče preustrojiti brez povišanja doklad. Zajedno pa hoče kontigentovati pridobninsk' davek, ki je jako stalen. Po uvedenju osobnega dohodninskega davka zniža se pridobninski davek. Osobito nam ugaja zaključek ministrovega govora, ki se glasi: Vsaka presnova davkov, imejoča namen, pravičneje razdeliti bremena, naloži žrtve za plačevanje davkov jačjim razredom in ti razredi pogodili bi pravo, da vzamejo te žrtve nase, tako rekoč iz dobrega srca. Pravice in dolžnosti so vedno vzajemni pojmi, in kjer so v družbi večje pravice, tam zahteva družba od dotičnikov večje dolžnosti. — Posl. Mandyszewski pojašnjeval je želje in pritožbe Rusinov. Nimamo sicer pred seboj nove vlade, pač pa novo konstelacijo strank; vzlic temu se nadeja, da se bodo poštovale želje Rusinov in da se jim gosp. finančni minister ne bode upiral iz finanoijelnih ozirov. — Posl. N e u w i r t h izraža nado, da bodo Mlado-čehi, ki so novi osebni prihodninski davek finančnemu ministru tako rekoč nn krožniku ponudili, tudi ob drugih prilikah poštevali državne potrebe ter iskali sporazumljenja vsaj ob tistih točkah, ki jednako žulijo nemškega in češkega davkoplačevalca. Trajnega zboljšanje našega položaja je le tedaj pričakovati, ako se skrčijo izdatki za vojske. — Posl. K o z 1 o w s k i nasvutuje povišanje davka od piva, uvedenje monopola za izdelovanje žveplenk ter urgira osnovo borznega davka, kajti, ako so izdatki za vojne potrebščine neizogibni, ne sme se jih pokrivati na škodo potrebnih investacij, ampak treba misliti na nove vire dohodkom.
S tem se sta vsprejela poglavja 10, in 11. proračuna finančnega ministerstva kakor smo že javili v poslednji številki.
Za tem je prišel v obravnavo P 1 e -nerjev predlog, da so odpravi redna doklada ordinariju pridobninskega davka za one davkoplačevalce, ki plačujejo do 5 gld. 25 kr. Za odmerjenje deželnih in občinskih doklad in za določenjo volilne pravioe bi se pa morale poštevati tudi iz?
redne doklade. Plener kot referent predlaga dotični načrt v imenu proračunskega odseka. Poslanec Thurnherr se protivi temu predlogu, zahtevajoč, da se najpopred znižata zemljišni in hišni davek, da se določi hišni davek po vrednosti hiš, da se osnuje prihodninBki in davek na rente v progresivnem zmislu, da se poviša davek na borzne dohodke in dohodke špekulacij.
Dne 20. t. m. slavil je naš minister vnanjih zadev, grof K a 1 n o k y, desetletnico svojega službovanja v tej lastnosti.
Avstrijski škofje izdali so sku-pen pastirski list, s kojim priporočajo vernikom pristopati cerkvenim društvom, koja bo primerna sredstva v obrambo krščanskega mišljenja in krščanske ljubezni, kakor tudi v obrambo krščanske vzgoje otrok, kajti stališče cerkve, kakoršno jej je priBojeno po novih postavah in po na-ših šolskih postavah, jej ne dopušča, da bi ona mogla zadostno gojiti krščansko vero in nravnost. Pastirski list svari pred slabimi časopisi ter se potem bavi z delavskim uprašanjem, koje treba rešiti v krščanskem zmislu.
Češki in nemški oddelek deželnega kulturnega sveta za kraljevino Češko konstituirala sta se dne 18. t. m. in bo pri volitvi odbornikov za Češki oddelek zmagali — Mladočehi.
Različne vesti.
Dvorni svetnik pl. Reya šel je v pokoj. Tem povodom čutimo se primorane pri-poznati, da je bil g. pl. R e y a miren, in ljubeznjiv mož ter da ni bil načelen nasprotnik nas Slovencev.
Predsednik najvišjemu sodišču, vitez S c h m e r 1 i n g šel je v pokoj. O možu tem smo nedavno govorili.
Himen. Gospodičina Justina M i -o h e 11 i j e v a, bivša vrtnarioa in vodite-Ijioa na zavodih družbe sv. Cirila in Metoda, poročila se je z gospodom Franom Pftsobelnom. Častitamo 1
Poziv. Nepoznano kje bivajoči gospod Josip Gizel naprošen je, da bo prijavi v našem uredništvu.
Tržaški mestni SVČt imel je včeraj zvečer zopet svojo sejo, v koji je ognjeviti svčtnik dr. d' A n g e I i napravil veliko luknjo — v vodo. Interpeloval je g. župana, je-li mu znano: 1. da je nek oko-ličanski podjetnik in mestni svčtnik žugal svojemu delavcu, da ga odpusti iz službe, ako ne premesti svojih otrok iz italijanske v slovensko šolo in 2. da je kooperator Škedenjski, Rajko Logar, v neki nedeljski prepovedi žalil italijansko narodnost ter hujskal proti tej narodnosti ? 3. Kak6 je ukrenilo mestno predsedništvo v tej zadevi P
G. župan je odgovoril, da rečenih otrok v zmislu obstoječih predpisov ni smeti premestiti, ker se je dotični oče začetkom šolskega leta izjavil za italijanski oddelek. V drugem slučaji obvestilo se je šolsko vodstvo v Škednji takoj,ko se je doznalo o prepovedi kooperatorja Logarja, da ta duhoven ne sme več poučevati ve-ronauka na tamošnji šoli. Zajedno sta se odposlala ovadba državnemu pravdništvu in obširno poročilo tržaškemu namestni-štvu. Državno pravdništvo je spoznalo, da ni nikakega povoda kazenski postopati proti kooperatorju, namestništvo pa je odgovorilo, da občina ni imela pravice uti-kati se v to zadevo in da ne bi bila smela suspendirati rečenega kooperatorja. Don Logar poučuje torej še vedno krščanski nauk ne glede na disciplinarno preiskavo, koja se je proti njemu uvela.
G. dr. d'A n g e 1 i seveda ni bi zadovoljen s tem odgovorom, iz kojega je jasno, da je g. doktor mahnil — po vodi. Sled-dnjič sklenili zadevo to odstopiti pravnemu in peteoijskemu odseku, da prouči, ali bi ne bilo mogoče g. Logarja privatnim potem tožiti. — Treba je povdarjati, da to
ni prvi pot, da so gospoda pogoreli se svojimi kazenskimi tožbami. Gospdda imajo smolo.
iz drl zbora, v seji dne 24. t. m. predložila se je vladna predloga, s kojo se zistuje progresivno višanje davka na stanarino in 50/° davka na čisti dohodek poslopij v Trstu.
Tržaškim Slovencem! Posojilnice bo postale tako važpi in koristni zavodi v Slovencih, da bi bilo od več, če bi jih hoteli na dolgo in široko priporočati; vsaka zares koristna stvar se sama najbolje pripo-ročuje. Leta 1890. poslovalo je 87 sloven-venskih posojilnio, ki so to leto imele 19.812 udov, 390.680 gld. zadružnih deležev, vplačanih od udov, naredile prometa za 8,828.090 gld., dale posojil v skupnem znesku 4,216.228 gld. in koncem leta obrestovale 3,862.331 gld. tujih hranilnih ulog; prigospodarile bo v kratkem čaau svojega obstanka reservne fonde v skupnem znesku 244.875 gld. in v pretočenem letu 1890. čistega dobička 58.123 gld. Gotovo lep uspeh slovenskih posojilnic, Btoječih in delujočih na trdni podlagi poštenosti, pridnosti in varčnosti slovenskega naroda. — K temu politično-gospodarskemu uspehu primorski, posebno tržaški Slovenci do sedaj nismo skoraj nič pripomogli. Ko so na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ustanovljali posojilnice, smo v Trstu in sosednih okrajih prepustili naše kredita potrebno ljudstvo tujim zavodom in ne majhnemu številu oderuhov, in mirno gledali, če tudi težko čutili, odvisnost od tujega kapitala, ki se je kakor denar širila mej našim ljudatvom v Trstu in sosednjih okrajih. — Res je v Trstu kredit razvit in mnogo kreditnih zavodov, a to samo za trgovce in druge premožne stanove, a nižje ljudstvo y Trstu in kmetovalci v Primorji bili bo sedaj v svojo škodo brez prave kreditne organizacije in glede kredita v jako neugodnih razmerah. In ti nižji stanovi v Trstu in kmetovalci v okolioi so večinoma vsi slovenske narodnosti. — Radi tega j« »Tržaška Posojilnica in Hranilnica, regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom", katera hoče kredita potrebne nižje stanove v Trstu in kmetovaloe v sosednjih okrajih s kreditom podpirati in pri njih varčnost širiti, v Trstu gotovo na pravem mestu. Da ta namen doseže, treba je zložnega delovanja Slovenoev v Trstu in po okolioi. Brez dvombe, če se naši premožneji stanovi in naše kredita potrebno ljudstvo, vsak v svojo korist združijo, v „Tržaški Poso-jilniciin Hranilnici", postane ona to, kar mora postati, namreč: produktiven denaren zavod, plodonosna podpora našemu ljudstvu, trdnjava naše narodnosti. Tržaška Posojilnica in Hranilnica, regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom. (Via Molin piooolo št. 1, I. nadstropje). V. Matej Živio, ravnatelj, dr. Matej Pretner, namestnik ravnatelja, Ivan Abram, Kristijan Dejak, Fran Dolenc, Ivan Šabeo, Ivan Valenčič. Fran Žitko, udje naoelništva. Alojzij Grebene, Mankoč Ivan, Jaknb Perhavc, Ivan Na-bergoj, Oskar Polley. nadzorniki.
Iz Trsta se nam piše : Jako smo se, začudili odgovoru g. Burgstallerjfa na pritožbe posl. Kluna glede krivic, ki se nam Tržaškim Slovenoem gode na šolskem polji. Človeka res jeza popade, ko čita take neresnične trditve, da nam namreč mestni magistrat iz lastnega nagiba osnavlja slovenske ljudske šole. Po okolici jih je pač nekoliko osnoval, 4 še te so po večini na pol slovenske, na pol italijanske. Jedino šolo, kojo imamo tržaški Slovenci pri sv. Jakobu, vzdržuje nam družba sv. Cirila in Metoda in je torej povsem privaten zavod. Kar se tiče ire-dentovskih pojavov v Trstu, vemo pač vsi, kako ceno je prisojati nasprotnim trditvam — policija pa tudi. Iz tega poslednjega, povsem verodostojnega vira bi so lahko informovali gospoda na Dunaji. — Ko je nedolgo temu nek vojak iz garnizije Pulj-ske ubežal in so ga hoteli tukajšnji redarji prijeti, napadal jih je z nožem, tako, da so se morali braniti. In kako se je pono-
šalo tržaško časopisje ob tej priliki P Srd in jezo so bruhali — ne na ubežnika in nasilnika, kakor bi vsakdo mislil— ampak na redarje. DA, ako bi bili ti kiki „carabinieri", potem bi bila druga stvar I Čudno, da so g. Burgstallerju vsi taki dogodki čisto neznani!
Lepo nas plačuje I Pod tem naslovom nam pišejo od sv. Jakoftm: Tu pri sv. Jakobu imamo krČmarja, ki čuje na ime Bonaca. Tega moža gostilno obiskujejo skoro sami Slovenci in si je mož jako lepo opomogel. A kaj stori ta mož dne 22. oktobra P Sčl je v dvovprežno kočijo, kojo so doposlaii nasprotna gospdda, ter odpeljal se je v hudem dežji v Gažon (Pomjanske občine) glasovati za — naše nasprotnike. Podpirali smo ga vedno, sedaj pa nam povraća našo naklonjenost. Tako se nam dogaja čestokrat !
Slovanska Čitalnica v Trstu. Vabilo k slavnostnemu koncertu, kateri priredi Slovanska Čitalnica dne 29. nov. 1891 I. s prijaznim sodelovanjem gospe Lucile Podgornik-Tolomej, gospodične Bogomile Valenčidin čveterospeva „Glasbeno Matice" iz Ljubljane. Razpored: 1. Nedved; „Moj dom", poj6 gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in J. Pavšek. 2. Anastasijevič: Fantaise de concert „Na te mislim", svira na glasoviru gospa Lucila Podgornik-Tolomej. 3. Eisenhut: „Moja ljubav", pojo gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in J. Pavšek. 4. Gisehder: „Spomlad ljubezni", svira na citrah gospodična Bogomila Valenčič. 5. Gerbič : „Pred slovesom", pojo gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in J. Pavšek. 6. Beethoven: Concert Ea-dur-Adagio" in „Finale", svira gospa Lucila Podgornik - Tolomej spremljanjem gosp. Dragotina. 7. Lisinski: „Stanak moj" pojo gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in J. Pavšek. — Začetek bode točno ob 8»/i. uri zvečer.
Miklavžev večer „TrŽ. Sokola". Opozarjamo čitatelje naše, da priredi „Sokol" tržaški tudi letos svoj Miklavžev večer z izredno zanimivim programom. Stariši, ki žele, da bi njihovi otroci kaj posebnega dobili, blagoizvole naj odboru to prijaviti Program priobčimo prihodnjič.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v pušici „Tržaškega podp. in bralnega društva" 2 gld. 70 kr. — Dr. M. Truden daroval 1 gld. — Na Prošeku se je nabralo v nedeljo, dno 15. t. m. 1 gld, 50 nvč.
iz Vremske doline ae nam piše: Voda „Reka" napelje se baje vendar v mesto tržaško. Postojiooko o. kr. okr. glavarstvo je vsled razsodbe o. kr. ministarstva za poljedelstvo na pritožbo o. kr. pr. južne železnice, češ, da se bodo oškodovali izvirki Avrezine in da bi bil po takem žel. promet oviran, ako se dovede „Reka" v Trst, na prošnjo tržaške mestne občino za privoljenje v napravo vodne stavbe na desnem bregu „Reko" v Gor. Vremah dne 27. oktobra t. 1. odločilo tako-le : — Tržaški mestni občini dovoljuje ae do preklica na desnem bregu „Reke" v Gor. Vremah napraviti in vzdržati 4*50 m. dolg zbiralni rov in v zvezi s tem postaviti čez celo širjavo „Reke" trden jez so zapornico v zmislu predloženih načrtov v to svrho, da se pri nizki vodi zabranjuje izginevanje vode, iu da se vsa voda nizdol dovede v tržaški vodovod pod Škocijanom na Primorskih tleh.
Mestna občina tržaška obvezaua je pri početku te stavbe izplačati interesentom zahtevane in adjustirane odškudnine, ter izvršiti napominano vodno stavbo pod izogibom ugasnjenja pravice tekom dveh let; potem prositi za predpisano stavbo vezivnega stebra in jezilne mere, kakor i povrniti Btroške obravnave.
Dne 6. decembra 1.1. ustanovila bode se, po obilnem trudu tuk. Častitega in mnogozaslužnega g. župnika Ivana Šk er-jano-a, v Vremah za Vremsko-Ko-šansko dolino podružnica c. k. kmetijsko družbe Kranjske, i Ta dan predaval bode tudi v Vremski šoli
blagorodni gospod Gustav Pire, tajnik c-kr. kmet. družbe, potovalni učitelj itd Po predavanji bode volitev prvomestnika in odbornikov. Pričakuje se obilne udeležbe.
Iz Sežane se nam piše dne 21. novembra : Včeraj smo bili pri sv. Ivanu na dopolnilnem preglednem zboru (Naclikon-trolle). Občevalni jezik evidenčnega častnika — nekega stotnika — je bil italijanski. Vojni članki so Be pročitali v italijanščini, nova postava o ženitovanji, o potrebah, morebitnih pritožbah in prošnjah — vse v italijanščini, d a - s i nasje bilo dobra polovica, če no 3/4 Slovenoev navzočih. Komentara ne treba !
Sveto-ivanci pozor ! Pred malo dnevi začel je nek mestni stražnik (guardia mu-nicipale) pobirati, ali bolje rečeno, prosjačiti podpise za italijanski razred na naši, še dobro narodni šoli. Kdo ae temu ne čudiPP "Pred osmimi leti moledoval j* znani učitelj Bonin podpisov, a naši možje so rekli so mu — kakor je zaslužil — da ne. Ker ni mogel apolniti svoje obljube, odšel je, kakor je prišel, in vse je bilo veselo. A lansko leto prišel je zopet k nam in nagovarjati je začel nekatere stariše naj pošljejo svoje otroke v Trst v italijansko šolo. Mislil je spet začeti agitacijo za italijansko šolo. Ker pa nima nikacega upliva, ni hotela stvar iti izspod rok. Kaj bo zmisli modra glavica P Najde pomagača. A ta pomagač je še bore malo znan. Do-zdaj nima drugih zaslug nego to, da je nekaterekrati zmerjal Slovence s6 „ščavi". Tega si je izbral goapod Bonin, da deluje za njegovim hrbtom. Omenjenemu stražniku pa svotujemo, da naj pusti stvari, ki niso zanj. Agitacija lojalna, poštena je svobodna, a tako kakor on dela, ni dopuščene. -Magistrat bi si moral izbrati drugačne ljudi, da bi bilo kaj upanja pri nas. Omenjeni stražnik pripoveduje n. p., da bi še sama gg. V a t o v e o in Trobec pošiljala svoje otroke v italijansko šolo. Res ne vemo, kako more tako govoriti in žaliti naše može, katerim on ne sega, kar se tiče značaja, niti do ledij. Našim možem pa svetujemo, da pokažejo vrata vaakemu, ki bi se jim bližal a tako agitacijo, kakor so to storili pred osmimi leti. Vsaj že imamo pri nas italijansko šolo in sicer v ulici Kandler, v katero šolo so potisnili vse slovenske otroke iz Kolonje, Škorkole, Hriba,Fedrigovca, Verdele in deco vsih blizo te ulice stanujočih kočijažev pri tramwaju, katerih je dve tretjini iz Kranjske in drugih slovenskih dežela. Vsi ti otroci morali bi po vsej pravici obiskavati slovensko šole,, ker njihovi stariši gotovo ne znajo drugače kakor slovensko pravilno govoriti — ako ne smatramo kot pravilen jezik tisto mešanico laškega jezika, katera se ondu po ulicah govori. — Nima-li slavna italijanska gospdda še dovolj P Menda nas hočejo zadeti naravnost v srce, ko nam že itak ogenj gori pri nogah! Ne, tako daleč še nismo, za sedaj se varajo gospdda. Naia tla so še bolj nerodovitna za take tuje rastline, kakor bo Križka skalnata tla. Tudi pri nas doživel bode znani oproda „fiasoo", kakoršnega je doživel v Križu. Mi imamo može — in mej njimi tudi po-slanca — ki so bodo vedeli braniti te nezakonite novotarije. Tedaj pozor, možje I P. S. Doznal sem, da ima omenjeni nabiraleo že veliko podpisov, a veliko je takih, ki nimajo nobene pravice, to je: nekateri stanujejo v mestu, drugi so še dečaki in le bore malo jih je (menda 4), ki imajo pravioo. Ako napravi si. magistrat za štiri očete italijanski razred, potem pa mora v mestu za 1479 podpisov napraviti 369 slovenskih šol! Hočemo videti, kako pokaže slavni magistrat svoje pravicoljubje. (Opomnja uredništva. Tudi to vest priporočili bi našim gg. poslancem v resen prevdarek, da sprevidijo, v kakem položaju hiuo tu in kako skušajo zrušiti podlago za podlago naroduosti naši. Tu treba energičnega postopanja, kajti recepti znanih Besehwichtigungahofrathov nam izvestno ne pomorejo. Videant consulea !)
Iz pod Žekenca se nam piie : V 92.
številki „Edinosti41 je med različnimi vestmi notica: „S Krasa*, v kateri poroča neki „Nebodigatreba" o slavnosti, vršivši se dnč 8. novembra t. 1. v Zgoniku. Kakor je pa iz spisa spoznati, ni mu pravi namen, opi-sati slavnost samo na sebi, kakoršna je bila; ne, nikakor ne, ampak priležna se mu ona zdi v drugo avrho. Zaganja se namreč v tukajšnjega organista, češ : on je kriv, da v dan slavnosti niso peli domači cerkveni pevci. Znaj ti dopisniče, da vemo, da si od nekojih iz tukajšnje občine naprošen, našuntan ali podkupljen, — sploh najet,
—	poročati o slavnosti po njih želji. Storil si tudi tako, s tem pa ob enem tudi pokazal, da si pravi „bedak", ki ne ve, da je treba slišati dva zvona, da se resnica prav spozna. Morda se pa motim se svojo trditvijo ? ! Žal ti je morda in obdeluješ tukajšnjega orglavca, ker se tvoj „pegaz", ki si ga prejšnji večer do polunoči jahal, ni oglasil pri mizi novomašnikovi ? Vedi pa, da temu ni kriv orglavec, ampak morda tvoj pegaz sam, zamudivši, ves spehan, pravo priložnost, ali pa tvoja „ga* lantnost". Naj ti je pa karkoli posililo pero v roke, pisal si o tukajšnjem orgljavci j le neresnico. Resnioa pa je, da si je gosp. ■ novomašnik za svojo slovesnost odbral sam pevce in orglavca, kar je ob takih prilikah običajno. Zakaj je pa prezrl domače pevce, to je njegova stvar, za katero se mu ni treba pred nobenim zagovarjati. In zakaj je tukajšnji orglavec učil pevce samo Kyrie in Glorijo in naprej nič več, ne bom tukaj svetu odkrival, ker zdi se mi za zdaj nepotrebno. Oni pa, ki bo dopisnika najeli, naj se spomnijo na izrek: „mea culpa".
Resnicoljub. Od nekod na Krasu se nam piše: Volčegrajcem se kaj rado podtikuje, da' se slasti vsako leto o prazniku sv. Ivana Krstnika z mastnim oslom. Govorica ta je nastala, ker je tam pred večimi leti ponesrečil neki osel. No, dasi ni res, da bi Volčjegrajci imeli tako kosmate že* lodce, vender so mirno utikali v žep ta, ne ravno prijetna podtikanja ter bo niso brigali za posmeh drugih. Sedaj pa se vesele, da morejo po vsej pravici reči, da so se nekje |drugje na Krasu ob sv. Martinu mastili z bolno kravo.
V dotičnem kraju imel je neki kmet bolno kravo. Krava ta je izvalila tele. Iz-valivša tele, legla je in ni več vstala: ležala je celih 13 tednov (numero di morte). Ker vse znane in neznane ceremonije kravi niso pomoglek sklenili so je ubiti — za sv. Martina, jo razkosati in razprodati. In res so prodajali to meso po 36 kr. kilogram.
Ubogi kmet, koji skozi leto dni ne vidi „cinkov* v loncu, se je kmali požuril, da je vdobil kos te „delikatese"; pa tudi neki drugi osobi, ki prej in slej prodaja meso, začele so se sline cediti po — pardon, ne kravini „delikatesi" — ampak po denarju, kojega bi ona lahko prejela za ubito bolno kravo. — Dobičkaželjna osoba se tedaj pogodi s kmetom po nizki ceni za „zadnji koneo" krave, misleča, da ostane ' vse tajno ter da bode ona potem proda- i jala meso te krave po navadni ceni B2 kr. kilogram, dočim ona baje še po 30 kr. plačala ni. —
Meso bolne krave je res ta osoba spravila po noči v svojo mesnico, toda kmalo se je razširila ta novost — Volčjegrajci so pa po vsej pravici smejejo.
Usojamo se vprašati: Ali ni v dotičnem kraji nobene kontrole, ki bi preiskovala in pregledovala, kakšno meso se razprodaja v mesnici P Pač sta tam dva meso-oglednika, ali povdarjati moramo odločno, da mesooglednik naj bode strokovnjak, ki je v takem poslu vešč. Za tako delo je pa le zdravnik. V Sežani in drugcd ter povsod, kjer je to možno, ogleduje žival
—	predno se ubije — zdravnik in tako naj bode povaodi.
Ako o sto ne zgodi, mogoče je, da nsstanejo bolezni. Postava naj se spolnuje in kakor ni Ćič za barko, tudi ni vsak človek za mesoogleda. Zadnji čas je, da se takim nesramnim, dobičkaželjnim osebam v okom pride, kajti to ni v prvo, da bo tako godi. Ni dolgo tega, da je škrbin-ski g. dopisnik „Edinosti" poročal o enakem slučaju, ki se je izvršil v neki znani mesnici. — Mimo teh dveh slučajev bili so pa tudi še drugi enaki slučaji, ki so še javna tajnost in koji se ne dajo zamolčati; akopram neradi obešamo domače tužne razmere na veliki zvon, vender smo to objavili srčno želeČi, da slavno c. kr. okr. glavarstvo glede teh odnošajev kaj ukrene.
Kdor hoče biti mesar, naj postopa pravilno. Ako ne more sekati mesa po nizki ceni, naj seka dražje, a naj nam da zdravega mesa, kakor postava zahteva. Ako tega ne mere, naj obesi svoj „gešeft" ne klin. Upamo, da nam slavno c. kr. okrajno glavarstvo pomore, kajti čas je, da se enkrat za vselej takim nedostatnostim v okom pride. Potem pa ne bode več trebalo pisati javno o „sv. Martina bolni kravi." —	—a.
Preklic. Nedavno smo prinesli vest, da Slovenci nismo zastopani v drŽavno-zborskem odseku za vinorejo. Ker smo se pozneje prepričali, da ta vest našega dopisnika ne odgovarja resnici in ker nam velja načelo, vsako zmoto lojalno pripo-znati, konstatujemo, da sede v lečenem odseku 4 Slovenci. Zajedno pa konstatujemo tudi, da preklic ta je bil spisan že za poslednjo številko in da je izostal po neljubi pomoti. — Je-li pa ta zmota, pri-petivša se našemu dopisniku, pravi povod, govoriti z nami po načinu kacega starega šomaštra, — o tem prepuščamo sodbo raz sodnim našim čitateljem.
»Slovenskega Pravnika" 11. številka ima nastopno vsebino: 1. O stavi. 2. Deveti shod avstrijskih odvetnikov. 3. Iz pravosodne prakse. 4. Književna poročila. 5. Razne vesti. 6. Knjižnica društva »Pravnika*.
D.r Gustav Gregorin
odpre svojo
odvetniško pisarno
v Trstu
dn& 7. decembra t. 1. (Via Dogana št 7. II. nadst.
Dunajska borsa
24. novembra.	>
Enotni dri. dolg ▼ bankovcih — — gld 90 20 „	t srebru — — — „ 89 75
Zlata renta— — — __ — _ — n 107.50
5®/0 avstrijska renta — —---,101.80
Delnice narodne banke--— — „ »96.—
Kreditne delnice — —----„ 270'25
London 10 lir sterlin-----„ 118.—
Francoski nnpoleondori -—----—* 9 37
C. kr. cekini — ______ ^ 5.63
Nemike marke — — ___ — — 58,-
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnljstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
—s« ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Grleaa bol kašalj, hreputavlca, promuklost. sazsh,
zadavioa, rora. zapala ustij uh itd.
mogu ne u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH	i_8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) ito jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnč noeih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapahih uoataje kao za čudo nzimanjem ovih nladkišah.
Opazka. Vnlja ho paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati 1'ren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini)" te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih flladkišah ima ntisnutn na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini"
Cisna 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju ne u Prendinijevoj ljekarni ■ Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah Hvieta.	7 — uSJ
TRŽAŠKA HRANILNICA
SpnAimlJs denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega znesku vsak dan r tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure dop. Obresti
na knjižice..........W>/0
PltAvjt vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 pld. precej, zneske preko 100 do 1000 cld mora nb odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnij prej. Eikomptnj« menji.*e domicilirane na trSaS-
kein trgu po . ...	§•/•
Posojojt na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........ B1/ »I,
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ....,,.. 5% Daj* denar proti vknjlženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST. 8. septembra 1891.	22—24
DROGERIJA
na veliko i nialo
G. B. ANGELI
TRST
Piazza della Legna br, 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
i velikim shladišćom boja na ulje vlastite priprave. Okvire engleske, francoske, njemačke itd. itd.
Osim toga velik izbor
MINERALNIH VODA
dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže, kano i:
Sumpora iz Komanje
7,a suinporati trsje, pomjesanoga ea modrom galicom vrlo fino . amoljenogu, uporabiva proti mildevu (peronospori).
Avgust Brunner
TRST Via Conti številka 6 a.
V trgovini z liianifakturuo robo
Frana Hitty
ulica Barriera vecchia št. 13.,
nahaja se velika zaloga sukna, štof, robcev od volne, j
Žide, perila, fruStanja
iu vsakovrstnih stvari, potrebnih za krojača.	5—8
Tovarna strojev in železolirnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa nem Hpa- J dnjoča dela kakor: < STROJE, PltEŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, i CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. |
Ka notranje dežele prosto carine. j
Die Masebinen-Pabrik und Eisengiesnerei von
August Brunner
Ubernimint alle oinnohlft-
gigon Arboiten ala: MASCHINEN, PKE8SEN, P U M PEN,
GITTER, SwULEN, Rv HREN, griJHsero und kleinere REPARATUREN. Nach dem Tnlande zollfrei.
Telefon št v. 291.
24-21
mm
8-10
Priligovana mejnarodna agencija za potovanje
z dekretom kr. og. vlado 26/41891. št. 1799, P. S. III.
Dragotin Ptrelll
(Carlo Pirelli) — Reka* Via del Lido 537 vis-a-vis il molo Adamicli.
Prodaja vožnjih listov:	janja, vrhu tega je v komunikaciji z vseuii
za vsako mesto preko morja ali kopnega (listki mesti in vjcmi društvi: in kjerkoli se oglasijo zu II. razred po znižani ceni.) Izdaja liste za potniki, gledati če na to, da ne bodo trosili za tja in nazaj za jedno leto z obrestmi po 20"|„ I čakanje, ampak poslalo se jih bode takoj v oni in to po ccniku, katerega si bodi evropskega kraj, od koder mijpoprej odide parobrod, pripo-ali amerikanskoga društva.	ročujoč jih samo takim društvom, koja skrbe
Izdaja vozne listke (biglietti dl paasaggio) ztt dobro hrftu0 na parobrodu. — Jamči se za za Ameriko: preko Havre, preko Anverae,preko	odhod, kakor je ozuačcn na potni karti
Bremena, preko Hamburga, preko Liverpoola, j i" povrnujo so stroški, ako so zakasni po preko Glasgowa i preko Southamptona. — Za	agencijo, t. j. uko ne prispe o pravem
Afriko: preko Genovo, preko Marsilje, preko i v določeno mesto, vsled tega, ker se je I,iona, preko Londona i preko Darmoutlia — agencija zmotila v račnnjanju, koliko časa traja Za Australijo: preko Genove, preko Bremena, ■ žulezninka vožnja ali pa, da ni več prostora na preko Anverse i preko Hamburga. — Za progo parobrodu. — Ker imamo agencijo v New-Yorku lquique (itd.): preko Genove i Montevidea, (,r"K° »Renčijo za špedicijo po vsej Severni A-preko Hamburga uprav kroz Magelanovo tjjes- meriki, izdajala bode reška tilijalka karte po no i progoni Hamburg, Colon (Colon, Panama, »ajnižji ceni za vsako mesto v Severni Ameriki, z železnico) Panama. Iquique, itd. prek mo- Zn vsako odredjcno mesto izdava ta agen-rja po znižani ceni.	cija vozne karto.
. ~-T" , .	Gori omenjena agencija diije pojasnila
1 otnikom ni treba, da zahtevajo naved« „i0(ie ccne ^^ „lede dneva in mesta odhoda.
ne vožne karte, niti da mislijo za razrede ali,	____
polože kaparo. Dosti je, da dojdejo k agenciji	Preskrblja zaboje
na Reki ter da tu kupijo karto, potem morejo | za prtljago in blago zu vsako meuto, po morju v vsakem mostu ostati, kjer jim je drago od kjer' ali po kopnem. Zavezuje bo poizvedovati o odhaja parobrod ob dnevih, dočenili mu od a- vsaki stvari, koja bi so bila morda izgubila ali gencije. Agencija bode pazila na točna odlm- pozabila po poti v Ameriko ali kuni drugam.
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAV00, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercato veccliio št. 4. Lloydova palača PEČATI KZ KAUČUKA I!\T IZ KOVIN.
Blazinice za pečate se stalnim črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih sistemov. Priprave za kopiranje, in helijograli-30='J5	con papir za reproduciranje slik v polusvitu.
Časv nam jo preporučiti p. n. obćinatvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih iirvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti kujigotiskarskoga posla
to preporuča so osobito za ove vrati tiskan ic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlitnike, punomoći, cienike, Jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom izradbom.
Drži u /alibi (ckladišću) sve potrebno tiskanico i knjige za crkvene urede.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo ua/.načiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Piazza Caserma št. 2. (uhod iz via Pesa).
Miiwwrm
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajutelj in odgovorni urednik Maks CotfČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.