tCcHuvcju
VELETRGOVSKO PODJETJE KRANJ
TEKSTIL — GALANTERIJA — PLASTIKA
5-odstotni novoletni popust
od 12. do 31. decembra v vseh poslovalnicah
KRANJ: Blagovnica, Gorenje, Tekstil, Ura,
Lipa, DEKOR-pohištvo
BLED: Bled, Grad
JESENICE: Vesna, Kokra
SKOFJA LOKA: Metka
GORENJA VAS: Manufaktura
ŽIRI: Slon, žirovka, Novost
in še
razprodaja
v Kranju
GORENJC: razno tekstilno blago — popust do 50 %
BLAGOVNICA: dekliški plašči po 125,00 N-din, moški suknjiči po 150,00 N-din TEKSTIL: pletenine in volnene odeje — popust do 40 %
Pri nakupu za vsaj 3.0W> S-din lahko sodelujete pri
nagradnem žrebanju
KUPCI!
Hranite blagajniške listke, ko kupujete v BLAGOVNICI Kranj
Osem bogatih dobitkov	S-din
krzneni plašč	140.000
moška zapestna ura	35.000
smuči s palicami	30.000
ženska garnitura perila	29.000
dve svilerJ prešiti odeji	22.000 moška garnitura - klobuk, šal, rokavice 21.000
vol. otroška garnitura in pajac	16.000
moška garnitura — perilo	10.000 Dobitke bo javno izžrebal
dedek Mraz v Blagovnici
30. decembra ob 18. uri zvečer Izid žrebanja bo objavljen v prvi številki Glasa po novem letu
Dedek Mraz
obiskuje vsako popoldne BLAGOVNICO,
Titov trg 3 od 26 do 30. decembra.
Obdaroval bo otroka naših kupcev, ki bodo ob njegovem obisku v trgovini
Dedek Mraz v Prešernovem gledališču
za otroke naših kupcev otroška igra
HURA SONCU IN DEŽJU in
OBDARITEV OTROK
dne 29. decembra ob 5. uri popoldne BREZPLAČNE vstopnice za gledališče dobite ob nakupu daril v Blagovnici
Izkoristite popust
Za lično pripravo daril in obdaritev poskrbi Blagovnica
t-ETO xvii. — Številka 93
Cttanoviteljl: občinski odbori SZDL Je-*■>*<*. Kranj, Radovljica, Skofja Loto ta Tržič. — Izdaja Časopisno pod-frJ« »Gorenjski ttok« — Glavni ln •dgovorol atdrik SLAVKO BEZNIK
glasilo socialistične zveze
KRANJ, sobota, 10. 12. 1966
Cena *0 pa. uli 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob s^sdab ln sobotah
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

Obremenitev ceste I. reda
20 tisoč ton v 24 urah
Ob nedavnem obisku strokovnjakov za turizem pri OZN v Kranju so ti poudari, da je cestno omrežje v Sloveniji zelo pomanjkljivo «1 slabo ter pomeni ozko Šrio za prehodni turizem pri 'las. Posebno še, ker so ozka ?rla na naših cestah povečini slabo oskrbovana z naprava-vami, ki so potrebne ob modernih cestah (bencinske črpalke, moteli itd.).
Udeleženci razgovora iz Kranja in Tržiča so povedali, ^a je bila dosedanja obreme-
Čevlji
moški, ženski, otroški
copate
zimske
Blagovnica
Radovljica
pri avtobusni postaji
Trgovsko podjetje Murlta, Lesce
nitev ceste I. reda v letošnjem letu 20 tisoč ton v 24 urah. To pa je skrajna meja za dvopasovno cesto. Gorenjska s Kranjem je eno najvažnejših stečišč mednarodnih poti iz zahodne Evrope prek Balkana na Bližnji vzhod. Skozenj je do 31. oktobra letos potovalo okrog štiri milijone in pol potnikov. Od teh je 94 odstotkov turistov. Najbolj obremenjena mejna prehoda sta bila Podkoren in Ljubelj, prek katerih je potovalo več kot tri milijone potnikov.
Ker vse analize in rezultati kažejo, da bodo ti mejni prehodi (razen Podkorena in Ljubelja še Rateče in Jezersko) tudi v prihodnje vrata za jadransko področje in prehodni turizem na Bližnji vzhod, bo nujno treba uredi-di cestno omrežje in ostale objekte, ki sodijo zraven. Širše načrte, v katerih je zajeto tudi to področje, imata obe občini (Kranj in Tržič) že narejene. Strokovnjaki za turizem pri OZN so si jih ogledali in jih pohvalili. Podrobneje pa bodo o njih še razpravljali.
A. Zalar
Republiški izvršni svet odstopil
Ne gre za opredeljevanje za reformo ali proti njej, gre za delovanje, da se reforma resnično izvede
Gorenjska javnost je te dni z zanimanjem prisluhnila novici, da je odstopil republiški izvršni svet zaradi nesoglasij v skupščini. Zato menimo, da je prav, da tudi mi na kratko povzamemo bistvo dogajanja.
V torek, 6.12. sta republiški in socialno zdravstveni zbor republiške skupščine obravnavala predlog zakona o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev. V predlogu zakona, ki naj bi veljal z novim letom, je izvršni svet predlagal, naj bi ta meja ne bila višja od 6 odstotkov. Pri tem je upošteval stališče zvezne skupščine, da delitve narodnega dohodka ni mogoče spreminjati, če želimo uveljaviti reformo. Zato naj bi skupna stopnja za socialno zavarovanje ostala 20,5 odstotka. Ta stopnja pa je razdeljena na prispevke za dolgoročna zavarovanja (pokojnine, invalidnine in otroški dodatki) ter na sklad kratkoročnih dajatev za zdravstveno varstvo. Ker je značaj dolgoročnih dajatev tak, da so pravice zavarovancev predpisane z zakonom, je izvršni svet menil, da jih ni moč spreminjati čez noč, če-
prav tudi na tem področju prav gotovo so možnosti za zmanjšanje dajatev. Zato je
predlagal, naj bi omejili izdatke za zdravstveno varstvo.
O tem predlogu se je razvila zelo živahna pa tudi protislovna razprava. Potem* ko je bilo slišati mnogo stališč za predlog in proti njemu, sta zbora ločeno glasovala o predlogu zakona. Republiški zbor je ob enem sa-
(Nadalj. na 16. str.)
10. december
Dan človeških pravic
»Vsi ljudje se rodijo prosti in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so s pametjo in zavestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.« To je prvi člen splošne deklaracije o človeških pravicah, ki jo je Generalna skupščina Zdrule-nih narodov sprejela 10. decembra pred osemnajstimi leti.
Mir, svoboda, enakopravnost ne glede na spol, barvo kože, politično ali versko pripadnost, vse to in še več je združeno v idealu, ki naj ga dosežejo vsa ljudstva in vsi narodi. Kako daleč je še ta cilj pa jasno kažejo vsakodnevni dogodk' v svetu. Vietnam, Južna Afrika, Špa-
nija so primeri, ki povedo, da človek še ni človeku brat. Pomoč človeka, naroda drugemu narodu je edina pot za uresničitev postavlje• nega ciija. Države, članice Organizacije Združenih narodov, so na osemnajstletni prehojeni poti imele le precejšnje uspehe. Vendar pa nas nečloveški dogodki v svetu in človek, kot najdražje bitje na našem planetu, opozarjajo, da na tej poti ne smemo obupati in obstati. Vojna je največje zlo, ki razkraja človeško dostojanstvo. Zato se moramo boriti, boriti za mir, da »dan človeških pravic« ne bo le deklaracija, ampak dan, ki bo enak dnevu, ko bo človek človeku brat.	A. t.
NOTRANJA POLITIKA
10. DECEMBER 1966 * GLAS
Mladi v Škof j i Loki
Občinska konferenca ZMS
Skofja Loka, 9. decembra. V nedeljo, 11. decembra, ob S. uri bo v sejni sobi skup-ščine občine Skofja Loka letošnja občinska konferenca rveze mladine občine Skofja Loka.
Od II. republiške konference ZMS je mladinska organizacija v obdobju iskanja novih, modernejših delovnih metod. Občinska konferenca ▼ Skofji Loki računajo, da bo dala svoj prispevek k tema iskanja.
— pc
Duplje:
Skupna akcija in uspeh
V Dujpljah so si družbenopolitične organizacije, predvsem pa mladina, dolgo prizadevale, da uredijo svoj mladinski klub. Krajevna skupnost je prispevala 70.000 starih dinarjev, mladinci pa so sami s prostovoljnim delom klub lepo uredili in opremili. Njihova želja pa je, da klub. ne bi služil samo raznim sestankom, ampak bodo poskrbeli tudi za družabno življenje v njem. Prav sedaj se dogovarjajo z delavsko univerzo o organizaciji šole za življenje, na zadnjem sestanku va Skega komiteja ZM pa so se dogovorili, da bodo v klubu organizirali vsakih štirinajst dni družabni večer, na katere bodo vabili tudi mladince iz ostalih aktivov v kranjski občini. Zelo uspešno razvijajo tudi sodelovanje z aktivom mladine v Podljubelju, s katerim so skupno organizirali izlet na Dolenjsko. J. K.
Dejavnost SZDL v radovljiški občini
Nepotrebne ovire
Treba bo uveljaviti nove delovne metode — Dejavnost Socialistične zveze pred volitvami je čedalje živahnejša po vsej Gorenjski
V	radovljiški občini je bilo doslej že devet konferenc krajevnih organizacij SZDL, ki so bile vise prav dobro obiskane. Ljudje so razpravljali o viseh pomembnejših krajevnih problemih: o turizmu in prosveti ter kulturi, kakor tudi o komunalnih vprašanjih. Slabše je le v kropar-sikem koncu. Tam nikakor ne morejo pripraviti konference. Ljudje menda pravijo, da jim kar dobro gre (v Plamenu so povprečni mesečni osebni dohodki okoli 95 starih tisočakov) in da zato ne vidijo razloga za sestanke.
čeprav nekoliko poenostavljeno, je to stališče vendarle zanimivo. Mar ne kaže, da so stare oblike političnega delovanja preživele? Uveljavi kranjski občini
O delu krajevnih skupnosti
V	kranjski občini zadnje dni dokaj živahno razpravljajo o delu in pomenu krajevnih skupnosti. Tudi sveti krajevnih skupnosti se v tem mesecu pogosteje sestajajo, ker pripravljajo gradivo za zaključne račune in programe dela za prihodnje leto. Po dosedanjih podatkih imajo krajevne skupnosti vsako leto večje zahteve po denarju. Vse krajevne skupnosti pa se sedaj pripravljajo tudi na volitve novih članov svetov, ki jih bodo volili na zborih volivcev prihodnji mescc.
R. C.
viti bo treba nove delovne metode.
Na konferencah so med drugim ugotovili, da ovirajo normalno delovanje organizacij le ncikatere formalnosti. Denimo, članarina. Vprašanje je, če članarina v organizaciji kot je SZDL res izpričuje pripadnost članstva. V klasičnem strankarskem sistemu to drži, toda SZDL ni stranka, marveč najširša samoupravna tribuna vseh državljanov! Na Bledu je npr. samo zaradi 200 starih dinarjev članarine 25 odstotkov volivcev izven SZDL.
Tudi predvolilne priprave so precej živahne. Doslej je bilo 13 predvolilnih zborovanj po terenu. Ljudje sproščeno razpravljajo o možnih kandidatih, nič pa ne bi škodilo, če bi se teh zborov udeležilo še več volivcev in če bi še kritičneje ocenili dosedanje delo poslancev in odbornikov ter še širše pogledali pri izbiri možnih kandidatov.
Plenum Zveze združenj borcev NOV Škofja Loka
Vse pomembnejše delo krajevnih organizacij
V Skofji Loki je bila v sredo, 7. decembra, druga seja plenuma Zveze združenj borccv NOV, na kateri so posvetili največ pozornosti, razen poročila o delu Združenja oziroma sekretariata, delu krajevnih organizacij.
Po poročilu predsednika Franca Ceferina se je razvila živahna razprava. Lahko rečemo, da sta v občini predvsem dve vrsti krajevnih odborov. So takšni, ki po občnem zboru oziroma konstituiranju od januarja dalje sploh niso imeli nobenega sestanka (Zminec, Bukovica, Cešnjica, Martinj vrh in Pod-lonk) ter tudi delavnejši (Re-teče, Skofja Loka, Trata, Vir-maše, Sovodenj, Dražgoše in Železniki). Nikjer pa niso uspeli aktivirati in organizirano pridobiti za delo tudi ostalo članstvo.
Čeprav so že na občinski skupščini sklenili, da se združijo organizacije vojaških vojnih invalidov in borcev, nekatere organizacije še sedaj niso vključile v svoje odbore tudi predstavnike invalidov.
Nekateri predstavniki kra-
S seje skupščine občine Kranj
O zmanjšanju primanjkljaja KZSZ Kranj
Na koncu Obrtniške ulic^ pri Sorliju na Jesenicah so ljudje uredili svojevrstno bližnjico čtz železniške tire, ki je naravnost kričala po nesreči. Zato je pred nekaj dnevi železniška uprava postavila tod žično ograjo. Vendar kaže, da to ne bo zavrlo iznajdljivih Jeseničanov, da si ne bi utrli pot skozi bližnjo živo mejo. Kaže, da jih bo izučila šele nesreča, ki se na tem odseku kaj lahko zgcoi
Na zadnji, 31. skupni seji obeh zborov skupščine občine Kranj pretekli četrtek, so odborniki obširno razpravljali o primanjkljaju v skladu
Kamnik;
Analiza o delu skupščine
Pri občinskem odboru Socialistične zveze v Kamniku posebna skupina pripravlja analizo o dalu skupščine in njenih nalogah v prihodnje. Kakšno je bilo delo skupščine, bodo razpravljali tudi v klubu odbornikov. Skupina odbornikov bo razpravljala o odnosu odbornika do volivcev in njegovem delu na terenu, o odnosu skupščine do drugih samoupravnih organov v komuni, o izvrševanju sklepov skupščine in delu upravnih orga-ganov ter sodelovanju z delovnimi organizacijami. Ugotoviti bodo skušali, kaj je zaviralo delo skupščine in ostro obsodili posameznike, zaradi katerih niso bili izvršeni nekateri sklepi.
Analizo bodo potem obravnavali občani na volilnih konferencah Socialistične zveze v občini. To pa bo tudi osnova za izbor kandidatov v pripravah na skupščinske volitve.
A. 2.
zdravstvenega zavarovanja. Skupščini sta bili predloženi dve varianti o zmanjšanju oziroma odpravi primanjkljaja. Nazadnje se je skupščina odločila za predlog, ki sta ga pred sejo sprejela že svet za zdravstvo in svet za delo na skupni seji. Več o tem bomo pisali v prihodnjih številkah.
Na seji so razpravljali tudi o izvajanju sanacijskega načrta tovarne Iskra — Elektromehanika v Kranju, o reševanju problematike udeležencev NOV in VVI v občini za letošnje leto, skupščina je sprejela predlog urbanističnega programa za Krvavec, zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Primskovo in Stražišče in sprejela zazidalni načrt za jugozahodno območje Stražišča.
A. Z.
RADIO SCHMIDT
Klagenfurt — Celovec
Velika trgovina za male ljudi
jevnih odborov so se pritoževali zaradi načina in vzrokov priznavanja posebne delovne dobe posameznikom. Navedli so konkretne primere, ko so dobili posamezniki to dobo priznano ali ne, pri čemer pa ni bilo upoštevano mnenje KO. Poudarili so, da takšno delo povzroča med borci na terenu veliko nezadovoljstvo. Prišlo je celo do tega; da se ni vedelo, kdo je sploh izdal odločbo o priznavalnini. Občinski organ bo pregledal vse omenjene primere in 0 tem pismeno obvestil krajevne odbore.
Na pleriumu so sklenili, (ja naj bi bili občni zbori krajevnih odborov v občini v mesecu januarju. P. Čolnar
Na temo:
človek ali stroj
Drži, da fizično delo ^
veka ogreje, toda zaradi pns hudega niraza se zmanjša človekova sposobnost za delo. Bilo je prvi dan po praz_ nikih. Ko so prišu delavci v tovarno Iskra na delo, je bi_ lo v nekaterih oddelkih (montaža) precej hladno in je §e danes. Baje ne delajo dobro ogrevalne naprave jn ie stalna temperatura okrog 16 stopinj Celzija. Pripombe delavcev menda ne zaležejo dosti. Nasprotno pa pravijo, da je po pisarnah prijetno toplo. Nehote se človeku vsili misel ali je njegovo delo res tako malo vredno, da ne zasluži niti ustreznega prostora, kjer bi lahko delal v normalnih razmerah.
Najbrž ne bo odveč tale primerjava: če bi stroji lahko delali samo pri tempera-turi 20 do 22 stopinj, potem bi bili vsi prostori (že prvi dan po praznikih) primerno ogreti. Tako pa... Tako pa v novem obratu tovarne Iskra v Kranju poleti slabo delajo prezračevalne naprave, pozimi je v njem hladno, ob večjem deževju pa imajo poplave.	A. ž.
KS Šenčur
razpisuje delovno mesto
grobarja
s polno zaposlitvijo.
Nastop službe 1. 1. 1967.
Prednost imajo interesenti, ki žive na območju KS. Plača po dogovoru
10. DECEMBER 1966 * GLAS
GOSPODARSTVO
Novoletni sejem v Kranju
V soboto, 17. decembra, se bo začel v prostorih delavskega doma — Franca Vodo-pivca v Kranju že tradicionalni novoletni sejem, ki bo trajal do vštetega 26. decembra. 35 razstavljalcev, med njimi Zarja Jesenice, Murka Lesce, Živila Kranj, Runo Tržič, Gorenjska oblačila Kranj in številni zasebniki, bodo prodajali najraznovrstnejše blago z večjim ali manjšim Popustom.
Največ izbire bo pri konfekciji, pohištvu in pleteninah. Trgovsko podjetje Živila iz Kranja bo omogočilo obiskovalcem sejma nakup primernih daril za novo leto. Za kupce pohištva bo podjetje Slovenija les iz Ljubljane opremilo nov stanovanjski blok v ulici Moše Pi-
Gospodarske
novice
PRITISK NA CENE
V oktobru je 307 podjetij iz vse države predložilo zveznemu zavodu za cene 399 predlogov za povišanje cen posameznim proizvodom. V primerjavi s prejšnjim mesecem pomeni to 3 odstotke več.
OSEBNI DOHODKI
RASTEJO
Po končanih podatkih je bilo v Jugoslaviji v oktobru izplačanih za osebne dohodke 2.863 milijonov novih dinarjev ali 31,6 odstotka več kot lani v tem mesecu. Realni dohodki so v primerjavi z lanskim letom narasli za 23 odstotkov. KI juto temu se človek ne more znebiti vtisa, da je porast nenormalen, kar med drugim pove tudi podatek o povečanem pritisku na povišanje cen.
NOV PROIZVOD
Železarna Zenica bo prihodnje leto dala na trg 85.000 ton rebrastega betonskega železa, in sicer vseh dimenzij od 8 do 28 milimetrov. Analize so pokazale, da je rebrasto železo mnogo boljše od dosedanjega, 580 kg rebrastega betonskega železa lahko nadomesti 1000 kg starega.
SETEV — DOBRO
Do 25. novembra smo v vsej državi posajali s pšenico 1,820.000 hektarov zemljišč. Vse kaže, da bomo plan (2 milijona hektarov) dosegli. Od skupno zasejanih površin odpade na privatne kmetije 1,040.000 hektarov, kooperacijo 395.000 hektarov in velika dinžbena posestva 385.000 hektarov.
jade (Šipičev vrt) s sodobnim pohištvom, ki bo tudi naprodaj. Na sejmu tudi ne bo manjkalo prodajalcev raznih »spominkov« in podobnega kiča, ki je vaba za marsikoga. Vendar pa bo dovolj tudi kvalitetnega in sezonskega blaga, kot so npr. volnene odeje, flanela, igrače itd. Obiskovalcem bodo na voljo tu'di tekstilni izdelki, usnjena galanterija, radijski sprejemniki in razni sodobni gospodinjski pripomočki.
S. S.
Kamnik:
Dober pridelek sadja
V kamniški drevesnici pod Zapricami so letos zabeležili rekorden pridelek. Na nizko-debelnih drevesih in špalirjih jablan in hrušk so pobrali 20 ton prvorazrednega sadja. Trud, ki so ga vložili v oskrbovanje in nego sadnega drevja, se je izplačal. Vse sadje so direktno prodali potrošnikom. V splošnem je bila sadna letina v Kamniku in okolici prav dobra. V Tunji-cah pa je bilo letos tako malo pridelka, da že zlepa ne pomnijo tako slabe sadne letine, še največ sadja je bilo v sadni plantaži, vendar ne več kot dve toni.
Samo do 15. decembra je še čas, da po ugod-nostni ceni naročite knjigo
Slovensko slikarstvo
ki bo z nad 100 barvnimi reprodukcijami, spremno študijo ter bio- in bibliografskimi podatki nazoren pregled našega slikarstva in bo njen izid velik kulturni dogodek
Kdor naroči in plača knjigo do 15. decembra, jo dobi za 140 N-din, medtem ko bo po izidu znatno dražja. Naročila sprejemajo vse knjigarne in
CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2
Svetujemo vas, da izpolnite svojo naročilnico in jo čimprej pošljete na gornji naslov
Naročilnica za Slov. slikarstvo
GG
Podpisani (a):
poklic:
naslov:
nepreklicno naročam »Slovensko slikarstvo« po subskripcijski ceni 140 N-din, in bom to vsoto poravnal(a) do 15. decembra, tj. do izida. Ce zneska ne bom poravnal(a) do izida, pristanem, da mi bo založba izročila knjigo po maloprodajni ceni.
Dne
podpis
že dograjene stanovanjske hiše na levem bregu Kokre čakajo stanovalce. Nekateri so se sicer, čeprav ne dobijo uporabnega dovoljenja, že vselili. Dovoljenja jim ne izdajo zaradi nevarnosti, da se bo obrežje še naprej rušilo, čeprav so vso potrebno dokumentacijo za gradnjo hiš poprej dobili. Kdo bo nosil stroške in odgovornost za ljudi, če pride do ponovnih udorov zemlje? — Foto: F. Perdan
Kakšna je bila v tržiški občini
prodaja pridelkov zasebnih kmetov
Obseg prodaje kmetijskih pridelkov zasebnih kmetov na območju tržiške občine dokazuje, da je prodaja teh proizvodov za zasebnike vedno bolj zanimiva. Ce primerjamo vrednost prodanih kmetijskih pridelkov v tretjem trome-sečju leta 1966 z enakim obdobjem v letu 1965 vidimo, da je bilo letos prodano za 38 % več. Količinsko se je prodaja najbolj povečala pri sladkem zelju (od 210 na 2700 kg), papriki (od 160 na 3700 kg), jabolkih (od 2000 na 5000 kg), stročjem fižolu (od 850 na 1300 kg) itd. To dokazuje, da so se zasebni kmetje preusmerili na pridelovanje po-vrtnin, ker le-te najlažje prodajo.
Na tako povečanje obsega prodaje so razen večjih prodanih količin vplivale tudi višje cene, saj so bile v lotu 1966 višje kar za 19%. Pri tem pa je zanimivo, da 3c cene niso povečale vsem pridelkom enako, temveč so indeksi cen zelo različni. Kazen znatnega povišanja cen pri jajcih (od 54 na 74 din), čebuli (od 165 na 225 din), jabolkih (od 153 na 246 din ali
za 60,8 %), kislem zelju (od 100 na 188 din), so nekaterim pridelkom ostale ccno iste ali so se celo znižale. Tako je cena krompirja, fižola in zelene solate ostala enaka lanskoletni, medtem ko se je za perutnino in med celo znižala.
Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da povečana vrednost prodanih izdelkov ni samo posledica višjih ccn. temveč dejansko tudi večjega prometa.
S. Šolar
BRAUN — S1XTANT
Električni
brivski
aparat
RADIO SCHMIDT
Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi
3
KULTURA IN PROSVETA
10. DECEMBER 1966 * GLAS
Ob razstavi na Jesenicah in po razstavi v Škof ji Loki
Kokalj in Novine razstavljata
Tokrat razstavljata dva kraj in ar j a, ki sta kljub pripadnosti mladi generaciji za-čuda ohranila mirno kri v današnjem času, ko simo priče raznim umetnostnim inovacijam, tako rekoč dnevno svežim sezonskim stilom in dejstvu (paradoksnemu), ko se »novatorji« od sezone do sezone pehajo za »originalnostjo« in »izvirnostjo«, so pa na koncu sezone že tudi pozabljeni. Marsikateri mladi umetnik se skrije pod parolo »avantgardnosti« in pri tem ni zmožen z vso modno modernostjo zakriti svojega neznanja, saj celo zaničuje še tiste ročne spretnosti, ki mu jih nudi šola. Preračunljiv je, a se vseeno ušteje zaradi naivnosti in naglice svoje preračunljivosti za konjunkturo in finančni efekt. Pod transparentom tako imenovane avantgardne umetnosti skriva nrmanje in ga je sram nadaljevati delo tam, kjer so nehali predhodniki rekoč, do tu nam je uspelo prodreti, vaša naloga, mladi, pa je, da naše delo nadaljujete. In nevarnosti zasmehovanja od takih »avantgardistov« sta se postavila po robu F. Kokalj in F. Novine. Morda je skupna motivika kriva, da ju sprva težko ločimo, podroben pregled pa nam pokaže določene razlike.
France Kokalj je po izobrazbi sicer kipar, ki se je kot kipar tudi pokazal v svojih delih s čisto kubično obravnavo nekaterih krajin ali detajlov in pri tem bil celo tako pogumen, da je skladal nekatere zelo nevarne barvne kombinacije. Rahlo naiven pristop h krajini in sorodnost z nekaterimi Pilo-novirni platni pa celo s prvimi deli — krajinami Italijana Ugo Carraja bi mu pri nadaljnjem delu, če bi se dokopal do izčiščenega, v plastični slikovitosti zasidranega sveta, lahko pomenilo pot do dobrega krajinskega slika-nja.
Franci Novine je tipičen primer mladega slikarja, ki naravnost živčno išče rešitve
določenih slikarskih problemov in jih zaradi neučakanosti vedno znova pušča samo polovično rešene. Je pa, kot že rečeno, toliko pogumen, da vztraja s svojim iskanjem prav na začetku ali v predmetnem, povsem realnem svetu krajine, čeprav bi morda majaj trmasto naravo že zdavnaj zapeljal na stranpot klic v začetku opisanega »avantgardizma«. Opazen je študij domačih slikarjev krajine in pa francoskih fauvi-stov, kar ga je že tudi rešilo, razen v nekaterih delih, vpli-
Srečanje s pisatelji
V torek zvečer, 6. decembra, so obiskali Bohinjsko Bistrico slovenski književniki Branko Hofman, Milan Guček in Mile Pavlin. Z odlomki iz svojih del ter s pesmimi so se predstavili bohinjskemu občinstvu v dvorani tamkajšnje osnovne šole. Popoldne so na posebni predstavi navdušili več sto p:onirjev, zvečer pa so nastopali pred odraslimi.
Branko Hofman je prebral nekaj pesmi iz zbirk§ Mavrica v dlaneh, Mile Pavlin se je predstavil z odlomkom iz romana Spomladanski mraz, Milan Guček pa je bral odlomek iz knjige spominov Jutri bo vse dobro. Vsi trije pa so tudi pripovedovali o pisateljevem delu ter razlagali svoja mnenja o književnosti.
Naslednji dan pa so na literarnem večeru v Lescah nastopali Mimi Malenšek, Ma-rička Žnidaršič, Peter Leveč in Tone Svetina.
S tem se začenja vrsta literarnih večerov v krajih radovljiške otx"ine. Pisatelji bodo med drugim obiskali v prihodnje še Podnart, Gorje, Cešnjico v Bohinju, Bohinjsko Belo, Zasip in še kak kraj. Pobudnik za te večere je Prešernova družba in Društvo slovenskih književnikov, organizator pa Zveza kiitl-turno-prosvetnih organizacij Radovljica.	J. B.
V nekaj stavkih
JESENICE: Razstava dveh slikarjev Danes, y soboto, 10. decembra, bodo na Jesenicah odprli razstavo slikarjev F. Kokalja in F. Novinca, ki sta poprej razstavljala svoja dela že v Skofji Loki. Razstavljata akvarele in olja, predvsem krajine s Primorske, Krasa in drugod.
SKOFJA LOKA: Nova razstava na gradu. V torek, 13. decembra, ob petih popoldne bodo v galeriji na loškem gradu odprli razstavo lesenih poslikanih znamenj iz Poljanske doline.
JESENIŠKA SVOBODA MED NAJBOLJ DELAVNIMI
— DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic je med najbolj delavnimi društvi v občini, pa tudi na Gorenjskem. V petih sekcijah dela skupno kar 227 članov. V zadnjih šestih letih so imeli več kot 130 nastopov, na vsaki prireditvi pa je nastopilo poprečno 32 članov Kulturniki z Jesenic so s svojimi nastopi mnogo prispevali, da so se tujci in turisti prijetno počutili v njihovih krajin.
— b
vov šole. Vsekakor pa se bo skozi obravnavanje kolori-stičnih slikarskih problemov kmalu povzpel do povsem svojskega "slikarja kolorista s trdno delovno in raziskovalno podlago.
Jasno pa je, da kot predstavnika mlade generacije še nista povsem oblikovana v likovnem smislu, kar je razumljivo ob dejstvu, da dosežemo zrelost šele po letih dela. Nekaj v njunem delu pa kaže, da imata zdrav odnos do slikarskega dela; Kokalj morda z dobro merico humorja, Novine pa s polno odgovornostjo in morda kar z velikimi načrti.
A. Pavlovec
»Stari in mladi« v Cerkljah
Dramska skupina KUD Davorin Jenko iz Cerkelj bo v nedeljo, 11 .decembra, popoldne in zvečer uprizorila na domačem odru prvo letošnjo dramsko delo Stari in mladi pisatelja Antona Medveda. Igro, v kateri nastopa 9 igralcev, je režiral Avgust Perne.
Dramska skupina v Cerkljah je letos zgodaj začela delati. To dokazuje, da bo v letošnji sezoni kulturno-pro-svetna dejavnost v tem kraju razgibana. Domačini in okoličani imajo radi tovrstne prireditve, zato so vedno dobro obiskane.
-č
Centralni zavod za napredek gospodinjstva
priredi v soboto, 10. decembra 1966 ob 16. uri
demonstracijo za potrošnike
in sicer delovanje in uporaba električnih mešalni-kov, mlinčkov in drugih drobnih pripomočkov
Demonstracija bo v poslovalnici Opreme Kranj ob gimnaziji. Vstopnine ni
Pohvala KUD Matija Valjavec
Prenovljena dvorana v Preddvoru
Na dan republike so v Preddvoru odprli prenovljeno dvorano v kulturnem domu. Prenovitev dvorane in odra (centralna kurjava, kabina za predvajanje filmov in zasteklitev stopnišča) Je veljala približno milijon starih dinarjev.
Del sredstev, 300.000 starih dinarjev, je prispevalo Kinematografsko podjetje Kranj z namenom, da v Preddvoru omogoči normalno predvajanje filmov, enkrat v soboto, drugič v nedeljo, izmenično vsak teden. Sredstva bodo Preddvorčani kinematografskemu podjetju vračali z odstotki od obiska filmskih predstav. Ostala potrebna sredstva je prispevala krajevna skupnost in skupščina občine Kranj.
Razen filmskih predstav pa Preddvorčani želijo, da bi se jim večkrat predstavili tudi domači kulturni delavci. Dramska sekcija bo verjetno letos uprizorila dve dramski deli. Najprej Mollierovega »Skopuha«, za drugo delo pa se še niso odločili.
Prav je, če omenimo še nekaj, kar marsikomu ob razmišljanju o preddvorski kulturi ni povsem jasno. Vsa dela pri preureditvi dvorane in lani kluba, je opravila skupina treh ali štirih ljudi,
V torek, dne 13. 12. 1966, ob 12. uri posreduje
Zavarovalnica Kranj
najboljšemu ponudniku
prodajo
karamboliranega
osebnega
avtomobila
Zastava 600 D, letnik 1962, z 62.000 prevoženimi km, začetna cena 3.000,00 N-din.
Prodaja bo na Zavarovalnici Kranj, Kidričeva 40.
Ogled je možen vsak dan od 7,—1430 na Zavarovalnici Kranj.
in to s prostovoljnim delom. Vendar se v Preddvoru najde le redka beseda priznanja za njihovo delo. Zgodi se, da jih namesto tega dolete razni očitki in pri svojem delu naletijo na zapreke, ki so v glavnem subjektivnega značaja. Toda, zakaj! Verjetno je delo prvih za kulturno dejavnost važnejše in pomembnejše, kot pa »pomoč« drugih! Naj bo ob tej priliki požrtvovalnim delavcem KUD Matija Valjavec izrečena pohvala in priznanje za njihovo dolgotrajno in vztrajno delo na področju kulturnega in družabnega življenja v Preddvoru.
J. Košnjek
Predavanje Sveta Kobala v Kranju
V torek, 13. decembra popoldne ob 17. uri bo v prostorih Kluba gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova
\\/l, predaval republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal o problemih gospodarskih gibanj v letošnjem ^tu. Predavanje bo zelo zanimivo, posebno še, ker so bila letošnja gibanja precej pestra. Zato Klub gospodarstvenikov
vabi na predavanje gospodarstvenike in druge z vse Gorenj sike.	, _v A. ž.
UO Komunalnega podjetja Vodovod Kranj
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	vodje finančno-računskega sektorja
2.	Vodje inkasant-ske službe
Pogoji:
1.	Diplomiran ekonomist s prakso v gospodarskih organizacijah.
2.	Srednješolska izobrazba ali VK delavec.
Osebni dohodki po pravilniku o razdelitvi OD. Razpis velja 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnih mest.
y Velepapirnica	V
Ccijipcuu A -HcA-L4-vc_i_tj
Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-26
Vebka izbira papirja in pisarniških potrebščin • Pisarniški stroji * Pisarniška oprema # Ves pribor za tehnično risanje
Se priporočamo
4
10. DECEMBER 1966 * GLAS
ODGOVORI BRALCEM
5

JEZERNICA OGROŽA NASELJE
VPRAŠANJE: Ob zadnjih poplavah je narasla Jezernica resno ogrozila naselje v centru Jezerskega. Kdaj je predvidena regulacija preostalega dela struge Jezernice?
ODGOVOR: Direktor Vodne skupnosti Gorenjske dipl. ing. Janko Knifie: Vodna skupnost je z izvedbo regulacije začela v letu 1962. Skupno je predvideno, da se zre-gulira 2,6 km in 1,8 km robnega jarka od skupne dolžine 2,3 km. Urejen je bil tudi hudournik Roblekov jarek.
KAKO JE Z URBANISTIČNIM NACRTOM ZA JEZERSKO? VPRAŠANJE: Ker je potreba po kampingu na Jezerskem izrazita, me zanima, če bo prostor urejen v letu 1967. Zgraditi bi bilo potrebno vsaj nekatere najnujnejše objekte, kot vodovod, električne priključke itd. Nadalje bi rada še pojasnilo, kdaj bo izdelan urbanistični načrt Jezerskega?
ODGOVOR: Predsednik SO Kranj Martin Košir: Mislim, da bi za izgradnjo kampinga in vseh potrebnih spremljajočih objektov morali poskrbeti krajevni činitelji, kot je krajevna skupnost, turistično društvo in morda tudi gostinsko podjetje.
Kar zadeva urbanistični načrt Jezerskega moram povedati, da so že izdelani program razvoj kraja in okolice, program zazidave za Jezersko in zazidalni načrt za vikend naselje in jih bomo skušali še v tem mesecu postaviti na dnevni red skupščine. Nato bodo dani v razpravo zboru volivcev, ki naj bi dali svoje pripombe.
KAKO UREDITI SPREHAJALNO STEZO OB JEZERNICI?
VPRAŠANJE: Zaradi naraščajočega prometa republiška cesta ni več primerna za sprehod. Naše društvo želi urediti sprehajalno stezo ob reguliranem delu Jezernice. Kdo bo dal potreben denar za to?
Merkur proslavlja sedemdesetletnico
Skokovit razvoj
V desetih letih petnajstkrat več prodajnih površin — Narodni dohodek na zaposlene-. ga petkrat večji
Te dni poteka 70 let, kar so v Kranju ustanovili trgovino ki se je razvila v današnje trgovsko podjetje veleželeznino Merkur Kranj. Hkrati proslavlja delovna skupnost ob tem jubileju tudi dvajsetletnico poslovanja podjetja v socialističnem sektorju lastništva. Ob tej priložnosti se bodo se posebej spomnili vseh tistih delavcev, ki so vseskozi po vojni zaposleni v podjetju in ki imajo nemajhne zasluge za njegov hiter razvoj.
moderniziralo tudi vse trgovine in za ta namen potrošilo nekaj sto milijonov starih dinarjev. Se pred desetimi leti je imelo podjetje le eno trgovino na drobno, danes pa jih ima 8, od teh dve v Kranju in 6 v Ljubljani. Hkrati je podjetje zgradilo tudi znatne površine za veleprodajna skladišča. Vrednost osnovnih sredstev se je v zadnjih desetih letih sedemnajstkrat povečala.
Po vojni je bil delovni kolektiv maloštevilen, saj je štel le 30 članov. Se 1955. leta je bilo zaposlenih le 60 ljudi. Odtlej pa se začenja skokovit razvoj podjetja, saj šteje danes kolektiv že prek 270 članov.
Čedalje večja proizvodnja in potrošnja je narekovala razširitev prodajnih in skladiščnih kapacitet. Prodajni prostor se je v zadnjih desetih letih petnajstkrat povečal. V tem času je podjetje
ODGOVOR: Predsednik SO Kranj Martin Košir: Menim, da so tudi za ureditev sprehajalne steze v prvi vrsti zadolženi krajevni činitelji, to je turistično društvo, krajevna skupnost in gostinsko podjetje. To predvsem zatOj ker so prav organizatorji tur= rizma in zlasti tisti, ki imajo določen dohodek od te dejavnosti, dolžni, da podobna objekte, ki ne zahtevajo velikega denarja, sami uredijo. Ce pa društvo meni, da ja sprehajalna pot res pomeb-na, potem se bomo morali pogovoriti, na kakšen način bi na Jezerskem zbrali potrebna sredstva za uresničitev te zamisli.
Priredila:
Senja ŠMar
Vse to omogoča, da je podjetje danes sorazmerno dobro založeno z vsemi vrstami blaga iz svoje stroke. Seveda* še vedno precej blaga primanjkuje na vsem jugoslovanskem tržišču zaradi premajhne proizvodnje.
Hiter razvoj podjetja v zadnjih desetih letih pokažejo tudi naslednji podatki! blagovni promet v trgovini na drobno se je povečal v tem času za 18-krat, v trgovini na debelo pa 7-krat. Promet na zaposlenega se je v trgovini na drobno 5-krat povečal, v prodaji na debelo pa skoraj podvojil. Narodni dohodek je v zadnjih desetih letih narasel 14-krat, na enega zaposlenega pa za skoraj 5-krat.
Ugodni rezultati poslovanja v zadnjih letih ustvarjajo čedalje boljše pogoje za razši-! ritev in modernizacijo pod-! jetja tudi v prihodnje. Hkrati se stalno izboljšujejo tudi delovni pogoji zaposlenih. To je solidna osnova za še uspešnejše poslovanje v naslednjih letih.
Za navedena dela je bilo vloženih 172 milijonov starih dinarjev. Center Jezerskega (niže mostu, ki vodi k Plan-šarskemu jezeru) je z izvršenimi deli zaščiten, kar se je pokazalo pri visokih vodah v zadnjih dveh letih.
Po programu predviđena izvedba ureditve vodnega režima v zgornjem delu Jezerskega (na Ravnah) bo zahtevala še 280 milijonov starih dinarjev, ker bi bilo potrebno delno preložiti tudi republiško cesto proti Jezerskemu vrhu in zgraditi most preko Roblekovega jarka (sedanji Cesarski most). Ce bo mogoče zbrati potrebna sredstva v dosedanji višini, bo regulacije zaključena v letu 1967.
RAZVOJ ZIMSKEGA
TURIZMA
NA JEZERSKEM
VPRAŠANJE: Ali res ni nobenih izgledov za razvoj zimskega turizma na Jezerskem? Pri tem mislim na perspektivni program terena Krvavec — Jezersko.
ODGOVOR: Predsednik SO Kranj Martin Košir: Mislim, da je postavljeno vprašanje o razvoju zimskega turizma na Jezerskem zelo primerno. Že dlje se v okviru občine prizadevamo, da bi Jezersko, razen Krvavca, postalo tudi eno izmed zimsko športnih turističnih središč. Popolnoma se strinjam, da obsta.ia potreba v turističnem naselju kot je Jezersko po izgradnji ustreznih objektov, ki naj bi služili zimskemu turizmu. Skupščina je v letošnjem letu pri usmeritvi sredstev za razvoj turizma dala veliko prednost prav Jezerskemu in tako že nekaj prispevala k razvoju zimskega turizma (nov televizijski pretvornik, so dobno urejena trgovina, preurejen hotel itd.). Predvsem mislim, da bi bila še potrebna izgradnja depandanse za 100 postelj, aktiviranje klimatskega zdravljenja, izgradnja vikend naselja itd.
KDAJ ASFALT NA CESTI OD ŠTULARJA DO DRŽAVNE MEJE? .
VPRAŠANJE: Ker je cesta od Štularja do državne meje še vedno le makadamska, me zanima, kdaj bodo položili asfalt tudi na tem delu ceste?
ODGOVOR: Predsednik SO Kranj Martin Košir: Problem asfaltiranja ceste od štularja do državne meje je poznan in je zato občinska skupščina v tem letu tudi že dobila od Cestnega podjetja v Kranju predračun za dela T višini 90 milijonov dinarjev. V njem so upoštevana tudi regulacijska dela, ki bi bila potrebna na posameznih odsekih te ceste. Predlog za asfaltiranje ceste je bil po-llan republiškemu upravnemu odboru cestnega sklada, da tudi on sodeluje pri ureditvi omenjene ceste. Predlog skupščine je bil, da naj republiški sklad za ceste sodeluje pri asfaltiranju ceste s 50 milijoni, skupščina občine pa bi dala kot svojo soudeležbo preostali denar. Vendar od republiškega sklada doslej še nismo dobili obvestila ali se s predlogom strinja ali ne. Vsekakor je asfaltiranje ceste prvenstveno naloga republike, občina pa je za rešitev problema močno zavzeta. Da bi tudi republiški sklad uvidel potrebo po asfaltiranju tega dela ceste je občina že v letu 1965 na svoje stroške uredila parkirišče in del cestišča na Jezerskem vrhu. Kakšna bo odločitev republiškega cestnega sklada, torej še ne vemo, vendar bomo o njej takoj obvestili pristojne organizacije in krajevno skupnost Jezersko.
Turistično društvo na Jezerskem šteje 120 članov in je zelo aktivno. ZORKA TO-NEJC, uslužbenka Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, je predsednica društva in nam je za današnjo rubriko postavila pet vprašanj.
PANORAM/,
Trgovsko podjetje
»Volan« Ljubljana
sprejema vplačila za nakup osebnih avtomobilov: Skoda 1000 MB
48 KM-SAE — cena 20.700.— N-din z vštetim prometnim davkom.
Moskvič 408
cena 26.121,38 N-din in 300 — N-din za prevozne stroške.
NSU Pretiš 1093 L
43 KM, 5-sedežni, zračno hlajenje, cena 22.030,60 N-din, franko Sarajevo. Rok dobave I., II., III. in IV. kvartal 1967 postopoma, po datumih vplačila. Cena v devizah znaša 1.509.— dolarjev, rok dobave 15 dni.
NSU Pretiš typ 110
5-sedežni, 53 KM, zračno hlajenje, cena 23.670,80 N-din, franko Sarajevo.
Rok dobave II., III. in IV. kvartal, postopoma po datumih vplačila. Cena v devizah 1.590.— dolarjev, rok dobave 15 dni.
Vplačila sprejemamo v upravi podjetja Ljubljana, Kersnikova 6-1, soba št. 8, telefon 311-734 in v prodajalni Trbovlje, telefon 80-081.
Kupcem odobravamo kredit v znesku 6,8 mesečnih prejemkov, največ do zneska 6.800.— N-am, kar velja samo za vplačila v dinarski vrednosti. Vse informacije glede kredita na telefon 311-731.
Prispevek Zavarovalnice Jesenice
za modernizacijo gasilstva
Iz sredstev preventivnega sklada Zavarovalnice, ki se formira iz zavarovalnih premij, je skupščina zavarovalnice Jesenice namenila precejšnja sredstva za opremo in modernizacijo gasilstva
v jeseniški občini
Skupščina Zavarovalnice Jesenice je na zadnji seji razpravljala o namenski razdelitvi sredstev preventivnega sklada Zavarovalnice. Največ sredstev so namenili za modernizacijo in razvoj gasilstva v občini. Na seji so sklenili odpisati posojilo v znesku 12 milijonov S-din, ki Ra je Zavarovalnica dala skupščini občine Jesenice za odkup stavbe za gasilski dom v Kranjski gori. Ce bi začeli zidati novi gasilski dom v Kranjski gori, bi za to občinska skupščina Jesenice morala oddvojiti okrog 50 milijonov S-din, kar pa v sedanjem položaju presega njene finančne možnosti. Zato so se na občinski skupščini Jesenice odločili za odkup stavbe, last KZ Jelovica, z^ 20 milijonov S-din, za kar je Zavarovalnica prvotno odobrila 12 milijonov S-din posojila, ki ga je sedaj spremenila v dotacijo. Pole? tegn bo Zavarovalnica plačala za omenjeno stavbo še preostalih osem mi-
lijonov, tako da bo v celoti poravnana kupnina.
Skupščina Zavarovalnice je tudi dodelila dotacijo v višini osem milijonov S-din za zidavo gasilskih prostorov v Planini pod Golico. Sredstva bodo te dni nakazana na občinski gasilski sklad, ki jih mora v ta namen uporabiti.
Nadaljnjih 6,5 milijonov S-din je dodeljeno za ureditev gasilskih bazenov na območju gasilskega društva Mojstrana in Planina. Poklicni gasilski četi Železarne, PGD Zabreznica in PGD Mojstrana je skupno dodeljeno 4,4 milijonov S-din za nabavo novih motornih brizgaln.
Posebna komisija, ki jo je imenovala skupščina Zavarovalnice, bo te dni obiskala vsa prostovoljna gasilska društva in ugotovila potrebo po razni tehnični opremi gasilcev (delovne obleke, čelade, gumijaste ob!eke za reševanje v vodi, T'zno credje, kot so krampi, lopate, cevi, vrvi
] ipd.), ki jo bo komisija ta-I koj naročila ter plačala iz sredstev preventivnega sklada. V ta namen je že odobrenih 2 milijona S-din. Ce ta znesek ne bo zadostoval, ima Zavarovalnica pooblastilo skupščine, da lahko v ta namen porabi več sredstev.
Tudi Gorski reševalni službi je dodeljeno milijon S-din za nabavo reševalne opreme, kot so reševalni čolni in razna nosila za društva v Ratečah, Kranjski gori, Mojstrani in Jesenicah.
Skrb Zavarovalnice za o-premo in modernizacijo gasilskih društev je povsem razumljiva. Kolikor bolje bodo gasilska društva opremljena, toliko učinkovitejša bo njihova intervencija pri raznih nezgodah in s tem tudi manjša škoda, ki jo bo Zavarovalnica morala povrniti. . Sredstva iz preventivnega i sklada Zavarovalnice so zato vsekakor dobro naložena in se bodo bogato obrestovala, i	J. Vidic
Skozi smrt v življenje
»Kadar je bila pri nas javka, in teh ni bilo malo, je vsakdo, ki je prišel, vprašal: ,Ali so »gojzerji« že narejeni?' Tako je povedala Francka Poljanec v Kranju, nosilka »Spomenice 1941« in 60-odstotni vojaški vojni invalid. Rojena je 11. decembra in bo v teh dneh praznovala svoj 60. rojstni dan.
Njena življenjska pot ni bila lahka. Bila je hišna pomočnica in snažilka v sedanji Tekstilni šoli. Oba z možem, ki je bil čevljarski pomočnik, sta že pred vojno
sodelovala v naprednem gibanju. Zato sta bila že takrat zaznamovana s črno piko. Ko se je začela vojna, sta se oba takoj vključila v
narodnoosvobodilno delo. 2e
v septembru 1941. leta sta v Kranju skupaj s sodelavci začela tiskati nekatere proglase Osvobodilne fronte. Najprej v hiši, ki je stala na prostoru, kjer je sedaj restavracija Park, potem v ko--palnici Tekstilne šole, nazadnje pa pri Žanu na Klancu (po domače pri Meričen). Delala sta podnevi in ponoči. V januarju 1942. leta pa so jo Nemci z možem in hčerko aretirali in odpeljali v Begunje. Kmalu po aretaciji pa so moža ustrelili, njo pa obsodili na smrt. Vendar ustre-litve niso izvršili, ampak so jo s sodelavko Tončko Mo korel odpeljali v Mauthausen in kasneje v Ravensbriick. Bila je dalj časa v samici. Zaradi taboriščnih grozot in naporov je hudo zbolela in si še do danes ni čisto opomogla. »Ko sem se po končani vojni vrnila, me je hčerka spoznala le po glasu. To se ne da povedati, kako je bilo takrat. Pisala sem že dnevnik spominov, vendar se tudi popisati ne da vsega. Želim le, da napišete, da je težke muke v taborišču prestajala tudi Tončka MokoreL Vendar pa ni zdržala.« A. Z.
10 DECEMBER 1066 « GLAS
DECEMBER 1966 * GLAS
PANORAMA
7

Na zasedanju Generalne skupščine OZN je Sovjetslka zveza obtožila ZDA, da z intervencijo v Vietnamu kršijo deklaracijo o nevmešava-nju v notranje zadeve drugih držav. To deklaracijo so sprejeli na lanskem jubilejnem zasedanju. Ameriški veleposlanik je takoj odgovoril, da Sovjetska zveza obnavlja ozračje hladne vojne. Podobno so ravnali tudi Britanci in dejali, da je sovjetsko posredovanje »umazana propaganda«.
V	četrtek je generalni svet svetovne sindikalne organizacije, ki zaseda v Sofiji, z veliko večino sklenil odvzeti kitajski delegaciji pravico do nadaljnjega sodelovanja na zasedanju. Povedali so, da je v sedanjem trenutku nejasen položaj v kitajskih sindikatih.
V	četrtek ponoči se je blizu otoka Falkonerja v Egejskem morju potopila grška ladja Heraklion. z osem tisoč devetsto tonami nosilnosti. Na ladji je bil6 266 potnikov in članov po-> sadke. Do sedaj so našli le 44 preživelih brodolomcev, v glavnem članov posadke. Ladja je plula s Krete proti Pireju. Grška vlada je razglasa sedemdnevno žalovanje.
Odbor mednarodnega Rdečega križa je v četrtek sporočil vladi ZDA, da vlada DR Vietnama zavrača predlog, naj bi se ZDA pogajale o vojnih ujetnikih. Ameriška vlada je to predlagala Ha-noiu s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa.
Za varnost pešcev
Svetleči znaki pri prehodih za pešce
Jesenice so ozko grlo v našem prometu. Skozi ta kraj potuje letno velika kolona motoriziranih turistov v obe smeri. Ker je drugo leto mednarodino turistično leto, lahko pričakujemo velik porast turistov, oz. motornih vozil, zato je skupščina Zavarovalnice Jesenice dodelila potrebna sredstva iz preventivnega sklada za nabavo svetlečih se znakov na prehodih za pešce v mestu.
Za povečano varnost na cestah bodo iz tega sklada kupili tudi 10 prometnih ogledal in jih postavili na kritična mesta ob cesti.
Dejstvo, da je skupščina Zavarovalnice pri razporeditvi sredstev iz preventivnega sklada Zavarovalnice imela v vidu mednarodno turistično leto in da je skladno s tem tudi sklepala v korist povečane varnosti pešcev na cestah, je vsekakor pohvale vredno.
J. V.
Ljudje in dogodki
črni oblaki, ki so viseli nad člani generalne skupščine OZN, odkar je U Tant povedal že na začetku letošnjega zasedanja, da ne bo več kandidiral za generalnega sekretarja, so se nenadoma razpršili. U Tant je spremenil odločitev in pristal, da bo kandidiral še za nadaljnjih pet let. Z vidnim olajšanjem so člani ge-
manski diplomat nenadoma spremenil svojo odločitev? Ali so morda Izpolnjeni pogoji, ki jih je postavil na začetku letošnjega zasedanja? Takrat ni govoril o pogojih, da ostane, ampak o razlogih zakaj odstopa. Povedal je, da odstopa, ker v svetu vlada politika sile pri reševanju problemov, ker se ne upošteva sklepov
Burmanski diplomat
neralne skupščine OZN vstali s sedežev v dvorani na East Riverju in zaploskali smehljajočemu se azijskemu diplomatu. Tako ima svetovna organizacija spet generalnega sekretarja. U Tant bo vztrajal.
Kaj je vzrok, da je bur-
in deklaracij Združenih narodov, ker so Združeni narodi v vedno večjih denarnih težavah in ni pripravljenosti, da bi se to uredilo in ne nazadnje, ker »velike sile« ravnajo z generalnim sekretarjem izključno kot z vrhovnim ad-
ministrativnim funkcionarjem. Ne upoštevajo pa 99. člena ustanovne listine, ki pravi, da mora generalni sekretar opozoriti Varnostni svet in celotno organizacijo na vsak problem, ki ogroža svetovni mir in varnost. Iz takratnega govora pa se je tudi videlo, da je v skrajnem primeru pripravljen spremeniti svojo odločitev, če se spremnljo razmere na mednarodnem polju.
Res je, da se od takrat še ni nič spremenilo. Dobil pa je takšno podporo svetovne javnosti, ki je zahtevala, da ostane. Temu pa so se morale podrediti tudi »velike sile«. Pogoji sicer niso izpolnjeni, odstranjen pa je kljub tem en razlog. U Tant ima sedaj bolj proste roke pri posredovanju za rešitev vietnamskega vprašanja. To se vidi tudi iz zadnje izjave, ki jo Je t) Tant dal za ameriško revijo
News Week. Prvikrat v svojem delu je jasno povedal, kdo je kriv, da še vedno ni prišlo do mirovne konference. U Tant je pokazal, da je njegovo vztrajanje v Združenih narodih v skladu tudi s tistimi načeli, katere vsebuje svetovna organizacija. Brez dvoma je to ohrabrujoče za nadaljnje reševanje težkega položaja v svetu, istočasno pa resno opozorilo, da velika večina na svetu želi mir in sodelovanje.
Ponovna izvolitev zato ni izhod v sili, kako najti primernega človeka, ki bi vršil funkcijo generalnega sekretarja, ampak splošno primanje njemu in svetovni organizacij, ki naj še naprej predstavlja možnost za reševanje mednarodnih problemov. Zato se je U Tant odločil, da nadaljuje boj. ki pa najbrž ne bo nič lažji kot do sedaj.
A. t.
Jesenice:
Nova dvorana za upokojence
Jeseniški upokojenci so imeli preteklo soboto posebno svečanost. Ob zgradbi njihovega doma so odprli novozgrajeno dvorano. Investicija je veljala tri milijone starih dinarjev. Milijon dinarjev je prispeval kolektiv železarne, prav toliko republika iz sklada za socialno varstvo, milijon dinarjev pa so prejeli kot posojilo od Združenja upokojencev v Ljubljani. Z novim prostorom so jeseniški upokojenci zelo zadovoljni, saj se bodo lahko pogosteje sestajali in prirejali tudi razne prireditve.	B. B.
Dovolj sadnih drevesc
Mestna vrtnarija in drevesnica v Kamniku ima na voljo 500 dvoletnih drevesc jablan sadnega izbora za Gorenjsko. Največ imajo jona-tana, rdečega In zlatega deli-šeza ter koksove oranžne renete. Za spomladansko saditev je ostalo še dosti najboljših vrst vrtnih jagod in ribeza.
Na Jesenicah
Prometni kabinet v osemletki
Skupščina Zavarovalnice Jesenice je odobrila sredstva za nabavo prometnega kabineta, ki ga bodo uredili v prostorih osemletke na Jesenicah. Kabinet bo služil za prometno vzgojo mladine, tečajnikov avto-moto. Po potrebi pa ga bodo uporabljali tudi drugi udeleženci v prometu.
NOVO LETO JE PRED DURMI
Pred durmi je tudi
veliko nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke
Nagrade:
—	avto zastava 750
—	pralni stroj
—	moped
—	šivalni stroj
—	hladilnik
—	pisalni stroj
—	dve kolesi
lahko dobi vsakdo, ki bo do konca decembra letos vložil v banko najmanj 2.000 novih dinarjev za vsaj leto dni
Razen do sodelovanja v nagradnem žrebanju imate še tele ugodnosti:
—	dobili boste višje obresti
—	nezgodno boste zavarovani
V primeru res nujne potrebe vam banka zagotavlja vrnitev vloge pred rokom.
Tudi za prihodnje leto pripravljamo še večje nagradno žrebanje.
Zato varčuj in stalno vlagaj v svojo
Gorenjsko kreditno banko
gorenjski k»ji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ® gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje
Domači praznik - klanje prašiča je pred vrati
PANORAMA % PANORAMA # PANORAMA * PANORAMA O PANORAMA * PANORAMA * PANORAMA % PANORAf
Kratke zanimivosti
•	V Jakutienu (SZ) so našli 106 karatov težak diamant. Imenovali so ga po najdite-ljici Mariji Karenkini. Ta diamant je eden izmed največjih, kar so jih našli na tem bogatem področju z diamanti.
•	Pri ševčenku, v centru polotoka Mangišlak v Kaspijskem jezeru so začeli pridobivati sladko vodo iz morja na atomski pogon. Polotok je znan po zelo dobri nafti. Prej smo moraili vodo do-važati. S pomočjo te naprave dobijo 200 ton destilirane vode na uro.
•	Sovjetska motorna ladja Bajkal je z 200 potniki odprla novo progo: Nahodka— Yokohama— Hongkong. To je 13. mednarodna proga, po kateri vozijo sovjetske ladje. Nova proga bo omogočila evropskim turistom, da bodo lahko zelo poceni obiskali dežele daljnega vzhoda.
•	V založbi Sovjetskaja Encyklopedija bodo leta 1967 izdali enciklopedijo o kozmo-navtiki. V njej bodo zgodovinski podatki, članki o gradnji raket, o gorivih itd. Enciklopedija bo imela 400 strani s 300 ilustracijami.
% Lani je v Zahodni Nemčiji izgubilo pri prometnih nesrečah življenje 1600 otrok, 19.100 pa jih je bilo lažje ali huje ranjenih.
•	V jugovzhodnem delu Irana so odkrili pastirja, ki trdi, da je star 150 let. Oblasti so odkrile dokumente, ki dokazujejo, da pastir ne laže. Pastir je za svoja leta še kar krepak: dobro vidi in sliši in opravlja različne posle v hiši.
# V Baslu je policija aretirala dva brata, ki sta bila podnevi detektiva, ponoči pa vlomilca. V preiskavi so jima dokazali okoli 90 vlomov v vrednosti 300.000 švicarskih frankov.
0 Britanski gangsterji so v zadnjih štirih mesecih ob napadih transporta denarja naropali za tri in pol milijarde novih dinarjev.
Reforma tudi pri
• • v •
pijaci
Pred letom dini smo beležili precejšnje povečanje potrošnje pijač v vseh gorenjskih občinah. Kaže, da se je v letošnjem letu tudi tu potrošnja zelo spremenila.
Podatki za tretje trome-sečje letošnjega leta kažejo, da je v primerjavi z lanskim letom potrošnja pijač precej padla. Največji padec je zabeležen pri žganju. Lani so ga prodali 8.098, letos pa le 5127 litrov. Prav tako je padla prodaja sadnih sokov, in sicer od 20.228 na 16.180 litrov. Potrošnja vina se je zmanjšala za 3 odstotke, medtem ko se je pri pivu povečala za 8 odstotkov.
Izraženo v dinarjih pa so gostinci zaradi višjih cen, vseeno zabeležili povečanje prometa za 41 odstotkov. Za vse prodane pijače so lani dobili 3,741.340, letos pa 5.301.509 starih dinarjev.
-pc
Nov italijanski bankovec
19. septembra 1966 so v Italiji izdali nov bankovec za 500 lir. Velikost bankovca je 110x55 mm. Na prednji strani so razne simbolične figure. Na desni je glava nimfe (starogrška boginja), na levi orel z razprostrtimi krili spodaj pa so stilizirani morski valovi, iz katerih se vidijo štirje delfini.
Težave
Neki 75-letni iranski kmet ob popisu prebivalstva ni mogel povedati popisovalcem, kateri otrok pripada kateri ženi. Mož ima namreč 36 žen in 64 otrok. Rekel je, da na svojem posestvu predvsem zato dobro gospodari, ker ima tako številno družino. Po verskih zakonih je njegov položaj v redu. Pravico ima do štirih zakonskih žena, razen tega pa še do neomejenega števila stranskih žena. Te žene pa nimajo istih pravic kot zakonite žene.
Bomba v letalu
V potniškem letalu družbe United Airlines so pred odhodom odkrili bombo, ki jo je neznanec skril v kuhinji letala, član posadke je opazil možakarja, ki se je sukal okoli letala, in ga vprašal, kaj dela. Neznanec se je vrgel nanj in ga pobil na tla ter zbežal. Ko so preiskali letalo, so našli v njem doma narejeno bombo.
Četvero-nožni kurir
Ob zaključku planinske sezone so se kamniški planinci s skromnim slavjem spomnili tudi 60-letnice dograditve koče na Kamniškem sedlu. Pobudo za gradnjo je dal takratni predsednik podružnice PD v Kamniku notar Emil Orožen, brat predsednika SPD prof. Franca Orožna. Pri gradnji je nadzoroval dela, zapisoval delovni čas delavcev in dobavo materiala njegov sin Milan, takrat viso-košolec, zdaj upokojeni notar v Ljubljani. Zvezo med očetom v Kamniku in sinom na Sedlu je vzdrževal domači pes Boj, ki je v vratniku skrita poročila prenašal na obe strani. Pot do Kamnika je pretekel v štirih urah. Spotoma se je vedno ustavil pri pastirjih v koči pod Sedlom, da so mu nalili skodelico mleka. Oče Orožen pa je pogosto obesil psu okrog vratu v papir zavito klobaso tobaka za žvečenje — za očanca pastirjev.
Cetveronožni kurir je vse poletje zvesto opravljal službo posredovalca poročil med graditelji na Sedlu in planinci v Kamniku. Seveda je bil ob slovesnosti, ko so kočo 12. avgusta 1906, ob veliki udeležbi planincev, izročili svojemu namenu, deležen posebne pohvale.
I. Z.
Naš dopisnik frako Blen-kuš pripoveduj* kako so pred vojno, ko j"Bie mlad, pri njih doma r tujski gori klali prašiča
Se dobro se -^nim, da je stara mama,f k pri nas gospodinjila, )Wa meSo največ dvakrat * '-eden, pa še to ne več ko« -^eset dek. Iz tega je mor biti juha, pa še meso za "J,.roke ter za očeta in »-i. Čeprav meso sorazmerni bilo drago, je bilo vend^tako drago, da smo poje^ feliko več žgancev, polentf *lja, fižola in podobne c*^, domače hrane. Sal*'1 skorajda nismo poznali.
Tako smo ve^'fiti žgancev in mleka pričakovali dan, ko je k nam Mežnarcev oče fa Lukcov Boris, da smodili na stol vse leto nekega prašiča, ki nam slastne klobase. Prašičjo kupili spomladi na žMcem sejmu v Kranju. pa tudi bliže, navadni Jurežu na Srednjem v je bil prašič v svinj* 3« dobila glavno beseda,ra mama.
Najprej mu je dajala bolj redko hrano, v katero je vsakokrat prilila še nekaj mleka. Počasi pa ga je privajala na zelenjavo, kratko travo, deteljo, ostanke solate in razumljivo — dvakrat na dan mu je dala tudi pomije. Tako je prašič preko poletja rasel. Dejansko le rasel, saj se od te hrane ni mogel odebeliti. Najpomembnejše je bilo, da je prašič do spravila krompirja, korenja in pese postal čim daljši.
Nato pa se je začelo močnejše krmljenje. Vsak dan smo kuhali poln kotel prej navedenih poljskih pridelkov, ki jim je pozneje stara mama dodajala še otrobe. Sprva malo, nato vsak dan več. Moram reči, da so bili ta čas otrobi sorazmerno poceni. Zato so jih običajno vsi uporabljali za pitanje prašičev. Koliko časa je pitanje trajalo ni bilo odvisno od prašiča niti od volje stare mame, pač pa od pridelka krompirja in druge krme. Običajno je to trajalo do konca decembra. Če je bil pridelek dober, se je zavleklo
v januar, če pa je bil slab, smo prašiča morali predelati v klobase tudi že v začetku decembra.
No, končno je prišel dan kolin. Po kmetijah, kjer so imeli velike kamnite veže, je bilo to delovno mesto za klavca. Tam je lahko delal bolj na toplem. Pri nas take veže nismo imeli, zato smo kar na vrata drvarnice zabili dva velika žeblja, na katera smo obešali prašiče ter jih do konca obdelali.
Do tu delo ni bilo prijetno. Ko pa je mati pripravila malico, se je domači praznik pravzaprav šele začel. Glavno besedo je, razumljivo, imel klavec, kateremu smo morali streči tako kot je on ukazal. Oče je raznašal meso, mati je prala čreva, otroci pa smo morali rezati slanino, ki smo jo pretapljali v mast. Kruh in še topli ocvirki so bili za nas še prava poslastica. Klobase smo namreč delali šele naslednji dan. Zlasti veliko smo naredili krvavic. Takrat so bile krva-
vice običajno le iz ješprenja, a so se nam zdele vseeno dobre. Ko so bili narejeni še maželjni, je mati zložila koline v cekar in jih nesla na pokušino sosedom, sorodnikom in znancem.
Oče pa je imel veliko opravka z mesom, ki ga je nasolil in zložil v čeber. Tu je ostalo vse dotlej, dokler se ni popolnoma presolilo. Nato smo ga nesli našemu sosedu Skrbcu v dim. Krvavice, nekaj mesenih klobas, jetrca in še nekaj mesa, pa je mati spravila na hladno pod streho, kjer je zmrznilo in tako sorazmerno dolgo trajalo.
Po tem dnevu je bilo nekaj časa mesa in kolin dovolj. Kot so bile dobre, tako smo se jih tudi prenajedli. Ker so v tem času klali povsod smo dobivali koline tudi od sosedov in znancev. Sploh je bila v tistem času še močno ukoreninjena navada, da so si sosedi in znan-
ci ter sorodniki izmenjavali koline, ne zgolj zaradi rado-darnosti, marveč tudi zaradi prikritega tekmovanja, kdo bo naredil boljše.
PRIPIS UREDNIKA: Sirom po Gorenjski še danes koljejo prašiče, pri čemer so še vedno ohranjeni mnogi stari običaji, izrazi in druge posebnosti. Prosimo bralce, da nam vse to opišejo. V naši rubriki bomo rade volje, objavili prispevke o tem.
.
Blagovnica
'frsha,,
Kranj '
.
■ ■■ • ■
Plastika, guma,
galant arija, ter gospodinjski predmeti .
Rešitev nagradne križanke
ki smo jo objavili v slavnostni številki za 29. november nam je poslalo 716 bralcev, žreb je naklonil nagrade naslednjim reševalcem, ki so pravilno rešili križanko:
1.	nagrada — 100 N din Marko Vujisič Kranj, Kokrica 109
2.	nagrada — 50 N din: Majda Derlink, Kranj, Begunjska 7
3.	nagrada — 50 N din: Pepca Dimnik, Kranj, Tavčarjeva 13
Nagrade od 4 do 1C — 30 N dir.: Slane Hren, Kranj, Opreš-nikova 50; Nace Marčun Cerklje 44; Nežka Makuc, Kranj, Planina 2; Vinko Mesec, Kranj, Župančičeva 16; Ada Gašperič, Kranj, Stara cesta 6; Jože Cuderman, Tupaliče, p. Preddvor; Franc Skaler, Kranj, Milene Korbar 8.
Vsem srečnim dobitnikom sporočamo, da jim bomo nagrade poslali po pošti.
Miha Klinar: Mesta, Ce< in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,
11
Tedaj se vratarju nenadoma lakne beseda. Po stopnicah prihaja v avlo gospod dr. Betghe, * as jn fe starčevsko nekoliko upognjen moški. Vratar se tnu ko prikloni in ga pozdravi, a Štefi, ko zasliši sodnikovo ime ibrne in se prav tako rahlo prikloni.
»Gospod sodnik,« ga nagovor vratar ji seže v besedo in dopoveduje sodniku, da je tej žen.«** povedal, da danes ni uradni dan, a ona še vedno sitnari.
Štefi pričakuje, da jo bodo it odstranili s silo, toda sodnik jo gleda in nato vpraša, kaj bi r'-Stefi pove in se opravičuje, ker je prišla danes. In glej, sMjneti ne more> da j0 sodnik povabi s seboj in da ima za težaki jih }ma z dopustom, več razumevanja kakor vratar.
»Sedite,« ji sodnik ponudi s^svoji pisarni in ko zve, da so ji brez njenega dovoljenja vwMka in ga odpeljali neznano-kam, jo prosi, naj bi mu p*>ve& taj več o svojem življenju, o zakonu, o odnosih med njo in o prebijanju skozi življenje po moževem odhodu v vojsko- ;
štefi pripoveduje, pojasnjuj* ji sodnik seže v besedo s kakim vprašanjem, govori, zelo wvori; dokler ne izpove skoro vse zgodbe svojega življenja.
Sodnik je videti ganjen.
»Ce je vse tako, kakor ste ^ *vam nima nihče pravice jemati otroka,« pravi. Vseeno ^_svetuje, naj ne vlaga tožbe in ne zahteva kazni za župnik* ^ Straussa in druge ugledne ljudi v Penzbergu, med kateri®1* gospod Polzmann, gospodarski svetnik pri tukajšnje«! nVvu. »Zadevo bomo skušali urediti na miren način in 20?* vam, da bom vložil ves svoj vpliv, da boste prišli do s* Vvice. Otrok bo vaš. Seveda, če se strinjate z mojim predli ; mojo pomočjo.«
Kako bi se ne? Tako dobrega človeka, kakor je gospod sodnik, med ljudmi njegove vrste še ni srečala. Razumel jo je, zgražal se je nad početjem penzberških mogotcev, obljubil ji je pomoč. V celoti mu zaupa in se prepušča njegovemu varstvu.
»Zadeva sicer spada v delokrog Jugendamta,« pravi dr. Betghe, vendar se bo tudi sam zavzel zanjo, ji zagotavlja in pozvoni.
Ko vstopi sluga, mu ukaže, naj pokliče sodnika za mladinske zadeve in ga pošlje k njemu. Kmalu potem pride mlad človek, morda mu je komaj kaj čez trideset let, vendar je bledikast in bolehnega videza. Sodnik dr. Betghe mu z nekaj stavki pove, zakaj je Stefi prišla, potem pa mu naroči, naj preišče in uredi zadevo tako, da bo mladi gospe zadoščeno.
Tako pravi glavni sodnik in štefi mu je hvaležna, mladi sodnik pa jo povabi s seboj. Ko prideta do pisarne, na kateri piše: Sodnik za mladino, dr. Walter Teufelbach, vstopita. Z brezizraznim pogledom ji pokaže, naj sede, sam pa stopi k oknu, tako da Štefi ne ve, ali jo posluša ali ne, ko mu pripoveduje, kako je prišlo do odvzema otroka in kaj je hotel od nje župnik. Sodnik ji ne postavlja nobenih vprašanj, samo kdaj pa kdaj ji reče, da ga podrobnosti ne zanimajo. In ko štefi konča, ji pravi, naj se oglasi prihodnjo sredo.
Šele prihodnjo sredo?
Da, seveda! Stvar mora vendar raziskati in slišati tudi drugo plat zvona.
Te besede delujejo na štefi kakor mrzla prha.
A kdaj bo zvedela, kie ie otrok.
Naj ne bo neučakana! Zvedela bo, ko bo zvedelo sodišče.
Mladi sodnik je pravo nasprotje človeške topline, ki jo je občutila pri dr. Betgheju. Zdi se ji celo neprijazen, sovražen, razmišlja, ko odhaja na vveilheimsko postajo. Toda potrpeti mora. In naposled ali ni na njeni strani dobri in prijazni stari sodnik, ki ji je obljubil vso pomoč. Ali ji ni rekel, da se bo sam zavzel, da bo njeni materinski pravici zadoščeno.
Zakaj bi se je potem ob hladu sodnika dr. Teufclbacha lotevalo malodušje?
Toda čakati do srede, do prihodnje srede?
Prihodnja sreda je šele 2. julija ...
4
Napadi z letali na sovražnikovo zaledje in mesta morajo biti res nekaj strahotnega. Kakor navajajo po švicarskih časopisih nemški, je bilo pri zadnjem napadu nemških letal na London v angleški prestolici kar sto sedeminpetdeset mrtvih in štiristo dvaintrideset ranjenih. »Strahotno! Zares strahotno!« pravi Ko-macova.
Sobotni večer je. Pavla (tako je ime Mrakovi) ima jutri god. Povabila je poleg štefi in Komacove še VaniČkovo in Siiirovo Irmgard, ki bo čez nedeljo ostala pri Vaničkovi.
»Menda ne bomo tudi nocoj govorile o vojni,« pravi Mrakova.
Vaničkova skuša načeti pogovor o poizkusih socialistov v nekaterih večjih tovarnah, da bi osnovali svete delavskih poslancev. Toda tudi pogovor o tem ne steče, ker Mrakova sede k citram. Tako večer mineva ob njenem igranju in petju. Morda se druge zabavajo toda štefi se skuša zaman vživeti v družbo. Najraje bi bila sama, čeprav ve, da je Mrakova priredila praznovanje samo zaradi nje,' da bi nenehno ne razmišljala, kam so penzberški veljaki odpeljali Slavka, in da bi lažje počakala na sredo in na pot v VVeilheim, kjer bo zvedela in kjer bo, o tem je prepričana, s pomočjo dr. Betgheja izbojevala pravico do svojega otroka. Tako je rekla ondan tudi Vaničkovi in Irmgard, ki sta jo vprašali, kako je v VVeilheimu opravila, in ji povedali, da sta razmišljali, kako bi jo v njenem boju podprla tudi organizacija, s tem, da bi poslala delegacijo na penzberško občino. Ko se bo čez deset dni vrnil Irmgardin oče iz Berlina, kamor je že pred štirinajstimi dnevi odpotoval kot delegat deželnega odbora stranke na daljši študijski seminar, se bo tudi on zavzel, da bo penzberška gospoda vrnila otroka Štefi, saj je poleg župnika, upravitelja in gostilničarja Hubnerja sam član Jugendratha. štefi se je obema zahvalila, a jima je rekla, da upa, da ta pomoč ne bo potrebna, ali pa bi bila celo škodljiva, ker bi se spor razširil in postal političen; to pa bi samo zavleklo otrokovo vrnitev. Tako je rekla in bi rekla tudi danes, saj bo dr. Betghe sam mnogo lažje dosegel, da ji bodo Slavka vrnili, kakor če bi se zaradi tega razvnel strankarski boj med socialisti in penzberškimi klerikalci.
Ko bi ti dnevi tako počasi ne minevali, bi morda sploh ne čutila te tesnobe, ki jo tesni tudi sedaj. Morda bi se lahko celo vživela v Pavlinino praznovanje in zapela z drugimi? Tako pa ji postaja ta večer še večja muka, kakor so bili prejšnji večeri, slabo prespane noči in dnevi, neskončno dolgi dnevi.
Tudi jutrišnja nedelja bo taka. In ponedeljek. In torek.
Jutri bo rekla: »Še tri dni«, v ponedeljek: »Pojutrišnjem«, in šele v torek: »Jutri!«
In res je tako, dokler ne napoči težko pričakovana sreda in je vlak ne popelje proti Weilheimu.
Vratar je danes popolnoma drugačen kakor zadnjič. Ne ustavlja je, marveč jo celo pozdravi. To je dober znak, si reče in odhiti po stopnicah proti pisarni dr Teufelbacha, kjer za trenutek obstane in potrka.
Kaj ni nikogar, jo zaskrbi, ker se nihče ne oglasi. Previdno pritisne na kljuko.	' u
8
9
10
GLAS PIONIRJEV
10. DECEMBER 1966 * GLAS
pflinflrlB
Iz skrinjice mojih popotnih spominov
(Nadaljevanje)
Vlak obstane v Beljaku, že nekajkrat sem bila v tem mestu. Danes je začuda mirno. Nihče ne izstopi. Morda smo se ustavili izven glavnega kolodvora. Družba v kupeju je prijetna, torej se bomo peljali še nekaj časa skupaj. Da bi bila vsaj vprašala sprevodnika, kako je z Beljakom, pa sem bila prepričana, da se bo vlak še enkrat ustavil. Pa se ni. Kaj pa zdaj? Peljati se morava lepo do mesteca Spitall an der Drau, tam izstopiti in se potem z avtobuse m ali vlakom vrnili v Beljak.
Ne, kaj takega se mi še ni primerilo. Mora biti že tako prav, Alenka, bova še nekaj več tujega sveta videli. Toda ta svet je bil v teh dneh žalostno poplavljen. Pred dobrim tednom je reka Drava prestopila bregove in naredila strašno opustošenje. Zdaj gledava vse to od blizu. Najinim grškim znancem je težko,
da se nama je primerila mala nevšečnost. Tudi to je prav, se bomo vsaj lepo poslovili, še več. Prijazni Grk nama Je napisal svoj naslov, obe deklici sta se podpisali in želeli, da jima z Alenko piševa, ko se vrneva domov. Seveda bova to storili.
Avstrijski sprevodnik pregleduje vozovnice. Nasmehnil se je najini nezgodi in dejal, da nisva edini, ki sva pozabili izstopiti. Ker nama ni zaračunal nehotene poti, sva mu prav lepo izrekli: »Danke schon« in vsi skupaj smo bili veseli, še celo sonce je sililo skozi zastrto nebo.
V Spitallu je vlak obstal, najini novi znanci so naju pospremili do vrat. še enkrat smo si segli v roke in drug drugemu zaželeli: Srečno!
Srečno, Stavrula in Catherina!
Darina Konc
Na osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah so slovesno praznovali dan republike. Na
proslavi se je zbralo več kot devetsto učencev, da bi počastili praznik in pregledali svoje delovne uspehe, hkrati pa sprejeli medse več kot sto cicibanov. V svečanem delu proslave je razen mladinskega pevskega zbora sodeloval še deklamatoraki zbor učencev iz 5. razreda.
Na proslavi so razglasili rezultate internega tekmovanja med oddelki in razredi. Med seboj tekmujejo oddelki l.in 2. razreda, 3. in 4. razreda, 5. in 6. razreda ter 7. in 8. razreda. V štirih tekmovalnih skupinah si oddelki prizadevajo doseči prvo mesto kar zadeva čistočo, disciplino, delovne akcije in seveda učni
Praznovali smo
V nedeljo smo praznovali 29. november. Ta dan se je
rodila nova Jugoslavija. Rodila se je v osrčju Bosne, v Jajcu.
Tudi v šoli smo praznovali dan republike. Zjutraj smo praznično oblečeni prišli pred telovadnico. Pevski zbor je zapel veliko pesmio. Zapeli so tudi našo himno. Nekateri so tudi recitirali. Najbolj mi je bilo všeč, ko je učenec 8. a razreda zaigral na harmoniko.
Ostale tri dneve smo preživeli doma. Zelo sem bila vesela, ko je zapadel sneg. Zadnji dan sem preživela na sankah.
Metka Bajželj, 3. a razred Osnovna šola »Lucijan Seljak« Kranj
Otroci za dan republike
uspeh, pri katerem sleherna nezadostna ocena nevarno zmanjšuje število točk. Tokrat so prvouvrščenim oddelkom prvič razdelili prehodne zastavice, ki vise pred vhodom v učilnice. Tako se že ob prihodu v šolo vidi, kje domu jejo najbolj pridni učenci. Oddelki, ki so se prebili na drugo mesto, so prejeli prehodne diplome, čudovito delo predavatelja za likovni pouk tov. Slavka Ileniča. že popoldne je bilo čutiti, da so na novo uvedena vidna priznanja za delovne uspehe razvnela med učenci zdravo tekmovalno vzdušje. Zdaj vsi hočejo dobiti diplome, če že ne zastavice ... Toda v 8. c. pa tudi v drugih oddelkih, ki so si jo pridobili, so zatrjevali razredničarki, da je ne dajo iz rok, kar pomeni, da se bodo učili še bolj kot so se doslej.
Zatem so govorili o uspehih, ki so jih dosegli učenci-člani proizvodne zadruge Mladi kovinar. Zadruga deluje žc četrto leto, vendar se je šele letos povzpela ne le do rentabilnosti, temveč je postala organizacija, ki zagotavlja svojim članom brezskrbne počitnice, šolski skupnosti učencev pa lep vir dohodkov. Samo pri stojalih, ki jih izdelujejo za Državno založbo Slovenije, so zaslužili člani proizvodne zadruge Mladi kovinar nekaj sto tisoč S din. Ta denar, o katerem odločajo samoupravni organi zadruge, v katerih imajo učenci-delavci odločilno besedo, nameravajo porabiti predvsem za letovanje na morju, hkrati pa bodo z njim lahko pomagali svojim tovarišem ob ekskurzijah, jih namenili za nakup novih strojev in boljšega orodja ali jih pora-
bili za namene, ki jih vsebuje statut zadruge učencev Mladi kovinar.
Ker po mnenju mentorja te zadruge in organizatorja proizvodnega dela tov. Dušana Hribarja nekateri učenci prednjačijo pri delu, so le-tem razdelili knjižne nagrade. Prejeli so jih Janko Za-lokar, Marijan Ogrin, Dušan Gregorič in Rado Hukič iz 7.č ter Mirko Ražman in Zoran Strugar iz 7.c in Jože Bizjak iz 8.c. Tokrat so še upoštevali predvsem delo v zadrugi, vendar statut »zadruge terja, da so člani zadruge ne le dobri delavci, temveč tudi dobri učenci. Zato si bodo morali nekateri med njimi prizadevati za boljši učni uspeh.
Ko so nagradili še najboljši oddelek v jesenski »papirni akciji«, so proslavo zaključili s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. — on
Za mlade risarje: oglje
Na papir lahko rišemo tudi z ogljem. Pušča temno in široko sled. Crto lahko poljubno s prstom ali krpico omehčamo ali pa zbrišemo. Papir, na katerega rišemo z ogljem, naj bo dovolj velik in čimbolj hrapav.
Oglje kupimo v trgovini, še boljšega pa lahko naredimo na preprost način sami. Iz lipovega lesa narežemo za mezinec debele paličice. Te na tesno stlačimo v konzervno škatlo, ki jo obložimo z glino. Vse skupaj zagrebemo za dve uri v žerjavico. Po tem času so paličice zoglenele in dobili smo odlično oglje za risanje.
Da bi se risba z ogljem ohranila, jo moramo utrditi. Utrditev napravimo takole: v 100 g bencina (čistega) raztopimo 2—3 g kolofonije. Risbo lahko utrdimo tudi s pivom ali razredčenim kravjim mlekom, ki ju nanašamo na risbe z razpršilcem.
Uresničena želja
Majhni vasici Hraše in Ta-tinec še nista imeli vodovoda. Pri nekaterih hišah smo imeli vodnjake, iz katerih smo črpali vodo s črpalkami, pri drugih pa jim je služil za pitno vodo potok Belca, kateri pa je zadnje čase zaradi kanalizacij in odtokov postal skoraj neuporaben. Tako so bili ti vodnjaki in Belca včasih vzrok različnim boleznim.
Nekega dne v začetku septembra so začeli voziti cevi. Zbudilo se nam je veliko upanje, a prepričani še nismo bili, kajti zgodilo se je, da so jih že enkrat prej pripeljali, a so jih prav tako kmalu tudi odpeljali. Toda tokrat je šlo zares. Še enkrat so izmerili teren in po nekaj dneh je prišel stroj bager. Začel je delati. Kopal je čez travnike, polja in njive, a po gozdu in vrtovih med drevjem smo kopali sami. Sledilo je polaganje cevi in takoj nato zasipanje. To delo je povečini opravil stroj. Mnogo cevi je pri zasipanju popokalo in tam je voda vrela na dan in tekla po neza-sutem jarku in cesti kot bi bile poplave. V tem primernem so morali vodo zapreti in počeno cev zamenjati.
Nato smo kopali priključke. Pri nekaterih hišah so imeli do priključka še več kot petdeset metrov. Prišli so monterji in vodo napeljali v hiše. Povsod je pritekla težko pričakovana voda, ki pa ni bila takoj uporabna.
Mladi samorastn!k
Skupaj sta izšli prva ln druga številka VI. letnika glasila osnovne šole Prežihov Voranc z Jesenic Mladi samorastnik. Učenci šole se v številki spominjajo svoje preminule učiteljice Vlaste ter obujajo spomine na čase poletnih počitnic.
Iz množice res dobrih sestavkov smo izbrali za objavo pesmico. Videli boste, da znajo tudi jeseniški pionirji lepo pisati. Upamo, da se bodo odslej oglašali večkrat kot do sedaj.
Vlasta Kodrič, 8. a razred Osn. šola »Prežihov Voranc« Jesenice
JESENSKA ŽELJA
Moja zelja je živeti sredi gozda v mali koči veselja, ob bistrem studencu življenja.
Moja želja je
strmeti v drevje mogočno,
ki preoblači se v plašče je
senske.
To moja je ielja, ki teli si jesenske narave.
V nekaterih primerih so bili jarki za vodovod globoki tudi več kot dva metra. Kjer je bil svet močvirnat, je bilo kopanje zelo težavno, ker se je zemlja sproti posipala v jarak. Pri. polaganju cevi pa se je zgodilo, da je nekega dne delavca zasulo. K sreči ni bilo nič hudega.
Dela še niso končana, a upamo, da bo vodovod ta mesec dograjen. Dobili smo dobro, zdravo pitno vodo in prav kmalu bomo pozabili na težave in nevšečnosti, katerih pa ni bilo malo.
Marija Jež, 8. a razred Osn. šola Preddvor
Ko sem bila še majhna
Ko sem bila še majhna, so bile čudne stvari. Najbolj se spominjam dogodka, ko sem šla z mamo prvič v Kranj z avtobusom.
Ko sem prišla na avtobusno postajo, sem komaj pričakala avtobus. Kmalu je prišel. Odpeljali sva se v mesto.. Vi-' deli sva veliko igrač, ljudi in avtomobilov. Hotela sem, da mi mama kupi igrače. Mama je dejala, da nima denarja. Šli sva na trg. Imeli so veliko igrač in prstanov. Hotela sem prstan. Nekaj časa sem mamo prosila, naj mi ga kupi. Ko mi ga je kupila, sem ji dejala, da greva sedaj lahko domov. Mama pa je imela še veliko opravkov.
Kmalu je vse opravila, šli sva domov. Bila sem vesela, ker sem imela prstan. Milica Jerina, 4. a razred Osn. šola Predoslje
Odkup volne
vsak ponedeljek od 8. do 12. ure dopoldne začenši z 12. decembrom bo Kmetijska zadruga Bled odkupovala volno v svojem skladišču na Rečici pri žel. postaji Bled-Jezero.
Za pomembnejše količine volne je po predhodnem dogovoru možen prevzem tudi na kraju samem. — Tel. 77425
10. DECEMBER 1966 * GLAS
ŠPORT — KRONIKA
11
Vrhovno sodišče SR Slovenije
izločilo vse sodnike okrožnega sodišča v Kranju
Prihodnje dni bo Vrhovno sodišče SR Slovenije odločilo, pred katerim sodiščem se bodo morali zagovarjati Sta-oislav Dermota, bivši direktor likvidiranega splošnega gradbenega podjetja »Novogradnje« Tržič in uslužbenca Franc šlibar in Marija Grilc.
Vrhovno sodišče je namreč Izločilo vse sodnike kranjskega okrožnega sodišča, pred katerim bi se morali obtoženci zagovarjati zaradi grabeža, zlorabe uradnega položaja in nevestnega poslovanja. To gradbeno podjetje, ki so ga vodili omenjeni trije obtoženci, je zgradilo novo sodno poslopje do tretje faze, tedaj pa je zahtevalo za svoja dela višje cene. Investitor — občinska skupščina Kranj — pa se s tem ni strinjala. Obtoženci, ki se zagovarjajo tudi zaradi drugih zadev, so izrazili v začetku obravnave — prve dni novembra letos,
dvom v nepristranost tega sodišča. Zato je vrhovno sodišče SR Slovenije v tej kazenski zadevi izločilo vse sodnike kranjskega okrožnega sodišča.
Zaneslo ga je
Na cesti I. reda pri Pod-vinu se je zaradi zasnežene ceste zgodila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila Lj 281-34 Vladimirju Faturju, študentu iz Ljubljane. Ko je peljal po goriškem klancu navzdol proti Podvinu je narahlo pritisnil na zavoro, pri tem pa ga je zaradi zasnežene ceste zaneslo na robnik kolesarske steze. Podrl je nekaj obcestnih kamnov in pri tem močno poškodoval motor avtomobila, na katerem je škode za približno 400.000 starih dinarjev.
Vaščani Strmice nad Čepuljami ne morejo razumeti
Uboj v Selški dolini
Truplo 62-letnega Filipa Eržena našli zakopano pod podom v kamri njegove hiše
V torek, 6. dec., so organi uprave za notranje zadeve iz Kranja našli v samotni hiši v Strmici št. 13. nad čepuljami v Selški dolini truplo 62-letnega Filipa Eržena. V hiši je živel sam in se je preživljal kot priložnostni delavec pri raznih kmetih. Ker je bil večkrat po nekaj dni zdoma, sosedje niso bili pozorni, ko ga v drugi polovici meseca oktobra že nekaj dni niso videli. Ker pa na dan mrtvih kot prej vsako leto, ni obiskal groba svoje matere na pokopališču v Bukovščici, 60 ga začeli iskati. Svakinja in nečak sta pregledala hišo, v katero sta prišla, ker so bila vrata zaklenjena, skozi podstrešje, vendar nista našla ničesar sumljivega, čeprav je bilo v hiši vse razmetano.
5. novembra so bili o pogrešanem Erženu obveščeni organi uprave za notranje zadeve. Takoj naslednji dan sta kriminalistični referent
Jazbec in tehnik Rot, skupaj z bližnjim sosedom, odšla v hišo. Ko sta pregledovala posamezne prostore sta postala pozorna na pod v kamri, kjer je Eržen običajno spal. Deske na podu v vogalu so bile namreč nenormalno položene in nekoliko zrahljane. Ko sta jih odstranila sta našla pod njim zakopano truplo.
Posebne strokovne službe so takoj opravile sodni ogled, v katerem se je ugotovilo, da je bil zločin storjen v tej hiši in da je bil pokojni ubit z nekim orodjem. Preiskava se nadaljuje. Podobnega zločina, ki bi se Zgodil v Strmici, ne pomnijo niti najstarejši domačini. Sprašujejo se, kdo bi ufoii Eržena, saj je živel v hišici borno in ni storil nilkoimu nič žalega, čeprav je bil bolj vase zaprt in čudaški.
S. šolar
Državno prvenstvo v hokeju na ledu
Prvo mesto zopet rezervirano
Začelo se je državno prvenstvo v hokeju na ledu. Po začetnih bojih, so se Jeseničani že utrdili na prvem mestu. Med najboljšimi v ligi so tudi najboljši jeseniški strelci, saj trenutno zavzemajo kar pet najboljših mest v lestvici strelcev.
V prvenstvu je prišlo tudi že do prvih protestov. Medve-ščak iz Zagreba se je pritožil, da so igralci Kranjske gore: Knez, Hiti, R. Smolej, Beravs in Razinger letos že nastopali v ekipi državnega prvaka. Jeseničani morajo dokazati, da so nastopali le kot gostje in da so registrirani za Kranjsko goro. V nasprotnem primeru bodo registrirane vse tekme Kranjske gore s 6:0 w. o.
DOSEDANJI REZULTATI:
Kr. gora : Beograd 15:1, Cr. zvezda : Partizan 1:11, Olim-pija : Jesenice 1:5, Medve-ščak : Mladost 13:0, Jesenice : Beograd 26:1, Kr. gora : Med-veščak 3:6, Mladost : Olimpi-ja 1:6, Olimpija : Beograd 9:2, Kr. gora : Cr. zvezda 11:1, Mladost : Partizan 3:5, Jesenice : Partizan 10:0, Jesenice : Cr. zvezda 29:0.
LESTVICA
Jesenice	4 4 0 0	70: 2	8
Medveščak	2 2 0 0	19: 3	4
Kr. gora	3 2 0 1	29: 8	4
Olimpija	3 2 0 1	16: 8	4
Partizan	3 2 0 1	16:14	4
Mladost	3 0 0 3	4:24	0
Beograd	3 0 0 3	4:50	0
Cr. zvezda	3 0 0 3	2:51	0
LESTVICA STRELCEV; o 14 golov: Tišler (J) 9 13 golov: B. Jan (J) 0 12 golov: Klinar (J) 9 10 golov: F. Smolej (J) 0 9 golov: Felc (J) 0 8 golov: Beravs (KG) 0 7 golov: Ančevič (Med) 9 6 golov: Zupančič (O), J. Mlakar (J)
% 4 gole: Gojanovič (Med), R. Smolej, R. Hiti, Petrač (KG)
9 3 gole: Stojanovič, Reb-rača (P), G. Hiti (KG), I. Jan (J)
9 2 gola: Krmelj, Lazič (Med), Jakopič, Vnuk, Rodina, Beravs (O), Tumin (B),' Perovič (P), Hribar, Pirc# (KG), Jug (J)
O 1 gol: Rata j, Reno, ZajeCj Sinovec (Med), Aljančič II, Boškovič (O), Bon, Romada-novič (B), Mijuškovič, Mi-hajlovski, Koljenšič, Popovič,' Mihajlovič, Krvljanac (P), Borlja, Culun (CZ), Razinger, Eržen (KG), Oreščanin, Trampetič Sarajlič, Budja (Ml), Ravnik (J).
Preberite
S'*1- > ."■ y ?..-/'•.■'• *
mimogrede
Na Zelenici je bil seminar za jugoslovanske smučarska trenerje in učitelje, ki ga jo organizirala Smučarska zveza Jugoslavije. Trenerje je vodil Rupcrt Schorghofer — (Avstrija), učitelje pa, tudi Avstrijca,. Ernst in Frana Zimmerman.
V nedeljo bodo zaključili s treningom v Crni na 65 m skakalnici najboljši jugoslovanski smučarski skakalci.
Hiša v Strmici, kjer so našli truplo 62-letnega Filipa Eržspa
SAP Ljubljana
turistični biro vas vabi
£ vsako nedeljo na
smučarski izlet v Kranjsko goro
možna rezervacija kosila po znižani ceni 0 prijetno boste z nami
silvestrovali
v PORENTOVEM DOMU v KRANJSKI GORI ali pa v ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
*	prodajamo vstopnice, organiziramo prevoze za ogled prireditev
evropskega prvenstva v umetnem drsanju
ki bo v Ljubljani od 31. 1. do 5. 2. 1967
#	sprejemamo naročila za kolektive ln posameznike, ki si želijo ogledati znano
Drsalno revijo v Celovcu
ki bo od 9. do 20. 2.1967
% sprejemamo rezervacijo sob
za zimske počitnice
v Porentovem domu — Kranjska gora Naša nova žičnica — sedežnica
vas bo lahko od 23. decembra 1966 popeljala
J	DO HOTELA NA VRHU KRVAVCA
Avtobusni prevozi Iz Ljubljane do žičnice so možni 3-krat dnevno v obe smeri
Prepričajte se o kvalitetnih uslugah SAP — Ljubljana!
12
OGLASI	10. DECEMBER 1966 * GLAS
M!adinski ples
VSai,
Ure. n^eljo od 16. do 20. Do,avSki dom Kranj
bradam
lične,?DAlVl FIAT 500 C v od-
Cuk f> ?.tanju, po generalni. ajko, Zg. Duplje 29
Catitj	5579
dam ^ 75, n0v, ugodno p rodeči,	v oglasnem od-p 5558
StrT.tf ',fn male prašičke.
^roda° 15'	5575
ni<k, p^m sobno pečico. Ber-1 Jošta 26, Kranj
^rodan	5551
Secov k 1 lepo kravo, 9 me-Vode urcJo. Podreca 54, Med-pr_ ,	5580
ti. r°dam
lvka iV težkega prašiča,
Prod	5581
5?t (^ divan in jedilni
£.Jen0 ^o kiop) dobro ohra-
rŽ©n Planina 16/11, 5582
i ari ien prodam dobro ^opccl T 12 z vetro-
' Cei,{.,5^epic Jože, Dvorje
k 5583 S te/k dva prašiča po 70
s a in obračalnik za
r°clai nJ 69> Nakl° 5584 ^Slasn 160 butar. Naslov m oddelku 5585 nik- l?1 75-1 i trski brzopa-
°'krica 118, Kranj prodar.	5586
pii VQ »dromeljne« za J1' ^ovelektro motor sko-
J®^ in 5 KM, gare- (kira-
U	300 x 19. Poizve
Kr-^celjnu, hotel Je-„•Nda^J	5587
S O1, 8 prašičkov. Trste-
M-^e®?*3*	5588
Proc] ^ konja za kravo Luže 31, Šenčur
tia^ar*	5589
V ' Prašičke po 6 ted-^ e' fiobovk 6, Kran;j
m^arn	5590
Ta	nemški polavto-
alu\ Selili Stroj AEG -
Vn ,'&va V Primožič, Mencin-
ICranj (pri Vodo-
»iž^a^Pu) , 5591
in u Pikr slamorezmco s
^eJ^Un?*1' vPrežne grabi je
^	Moste 100, Ko-
5592
t»Q§ li s^a bukova drva.
Vir5>cla ' Cerklje	5593
1» delovnega vola. Vou^d"' Šenčur	5594
p ° 6? VoJa vsa dela-
o	5595
" S.n mesecev brejo ^ p- Brnik 30, Cerklje
kol	5596
^p t,^va prašiča za za-
'	22, Cerklje
^a^OsKr	5597
- t^JAKE za 600 pi-e§un;radam na Zgoši 10 t>	(pri česnovih)
ICra^a^	5598
y kuhinjsko opravo.
K°lclan Carjeva 14. Ogled , 5599
Ma, v° n-, kravo s teletom p e'C(. JHarico. Draksler, tan^a^5. Kranj	5600
p °vQ Plemenskega vola.
' Radovljica 5601 ^ prašičev po 80 kg
težke. Naslov v oglasnem odelku	5602
Prodam 8 mesecev brejo telico. Sušnik, Zg. Besnica 14	5603
Prodam plemenskega vola, težkega 500 kg in mlado kravo. Voglje 86	5604
Predam domačo zaseko, Velesovo 3, Cerklje 5605 Prodam hrastove plohe. Kranj Jezerska c. 48 5606 Prodam kotel za žganjeku-ho. Naslov v oglasnem oddelku	5607 Prodam leseno garažo. 2a-nova 11, Kranj 5608 Prodam telico, staro 16 mesecav. Sp. Brnik 66, Cerklje 5609 Ugodno predam fiat 750, letnik 1965, skoraj nov. Križan, Stražiška 28 Kranj — Stražišče 5610 Prodam gumi voz 16 col. in konja, katerega zamenjam tudi za kravo, šušteršič. Svet je, Medvode. 5611 Prodam 7 prašičev, težkih po 50 kg in kobilo 6 mesecev brejo. Pšenična polica 3, Cerklje 5612 Prodam dobro ohranjen desni vzidljivi štedilnik (krom) in kuhinjsko opravo. Podreča 45, Medvode 5613 Prodam kravo, tri mesece brejo. Sr. Bela 36, Preddvor
5614
Prodam gumi voz, nov ali
rabljen in vprežne grablje za seno. Janhar Franc, Hraše 46, Smlednik	5615
Prodam prašiča, 150 kg težkega, Oljševek 12, Preddvor	5616 Prodam 7 tednov stare prašičke. Nasovče 15, Komenda 5617 Vprežne grablje prodam aH zamenjam za vprežno kosilnico ali kupim. Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš 5618 Prodam težkega prašiča za zakol. Praprotna polica 25, Cerklje 5619 Prodam prašiča za zakol, 100 kg težkega. Zg. Brnik 52, Cerklje 5620 Prodam 200 kg težko svinjo za zakol, Cerklje 102 5621 Prodam kompletni (hidro-fon) — hišni vodovod. Čim-žar, Tatine 9, Preddvor
5622
Prodam prašiča, 150 kg težkega. C. na Klane 9, Kranj
5623
Prodam kuhinjsko pohištvo. Potočnik Stane, Ljubljanska c. l/a, Kranj	5624
Garažna vrata iz mecesna, obojestransko obložena, nova 220 x 210 cm in veliko mizarsko peč prodam, Drulovtka 8, Kranj	5625
Slamoreznico, srednjeveško, ročno, dobro ohranjeno (nove »kline«) ugodno prodam. Božnar, Moškrin 4, Šk. Loka	5626
Po zalo ugodni ceni prodam dvokrilna in enokrilna železna vrata za ograjo, kabinet štedilnik »Goran« in vzidljiv štedilnik levi, vse v dobrem stanju. HoIy Zdenko, Delavska c. 24, Kranj — Stražišče	5627
Prodam dobro ohranjene lepe vprežne sani. Cena po dogovoru. Prebačevo 43, Kranj	5628
Po ugodni ceni predam različne specialne nože za
struženje. HoIy Zdenko, Kranj, Delavska c. 24 5629 Vprežne grablje prodam ali zamenjam za vprežno kosilnico ali kupim. Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš 5630 Prodam šivalni stroj »Sin-ger« Jezerska c. 42, Kranj
5631
Prodam pralni stroj Candy
5 superavtomatični, tovarni-šiko nov za 275.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku
5664
Prodam »Singer« električni »cik.cak« z omarico. Tone, Krožna ul. 3. Kr.	5665
Prodam šivalni stroj Singer, Kranj Jezerska c42
5666
Prodam svinčene cevi 30 in 50 mm, sobno peč in 8-Iiter-ski bojler. Stingel, Kajuhova 28, Kranj	5663
Kupim
Omaro, dvodelno, rabljeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku	5667
Kupim drsalke, št. 37. Naslov v oglasnem oddelku podruž. Jesenice	5632
Kupim brejo svinjo ali zamenjam za debelega prašiča. Vopolje 13, Cerklje 5633 Kupim otroški plaščsk: 1, % — 2 leti. Naslov v oglasnem oddelku	5634 Kupim mlado kravo, dobro mlekarico s teličkom ali brez na Gorenjskem. Trlej Valentin, Begunje 50 5635 Kupim stare rabljene deske za zidavo. Dobravec Franc, Zbilje 4, Medvode.
- 5651
Ostalo
10 % popust od 15 — 30 decembra 1966 na vse artikle za dedka Mraza Vam nudi in ss priporoča »MIRA« Kranj, Titov trg 24	5636 Avtotapetništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerada za tovorne avtomobile. Izdela zaščitne rokavice in ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po ugodnih cenah.
3515
AMD žabnica organizira tečaj za šoferje amaterje in tratraktoriste se začne dne 12. 12. 1966 ob 18. uri v osnovni šoli Žabnica	5637 Iščem sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Soba«
5638
Iščem pošteno gospodinjsko pomočnico. Nastop takoj. poljanoc, Vincerje 27, Skofja Loka	5639
Oddam sobo dvema študentoma. Oprešni/kova 22, Kranj
5640
Stanovanje in hrano mudim osebi za pomoč v gospodinjstvu v družini odraslih. Naslov v oglasnem oddelku
5641
Iščeva opremljeno sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Tokstilki«	5642
Zakonca dasta za prazno sobo 1000 N din nagrade. Ponudbe poslati pod pod »Soba«	5643
Za enosobno stanovanje dam 2.000 N din nagrade. Ponudbe poslati pod »Stanovanje«	5644
Stanovanje, dvosobno kon-fortno v bloku, Kranj-Zlato polje, zamenjam za večje tro-sobno na ožjem področju Kranja. Ponudbe poslati pod »Zamenjava ugodna« 5645 Iščem opremljeno ali neopremljeno sobo v Kranju. Pomagam v gospodinjstvu. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku	5646
Učiteljica (35) s hčerko želi poznanstva s simpatičnim (večje postave) izobražencem zaradi skuiwiega silvestrovanja. Ponudbe poslati pod »Silvestrovanje«	5647
Dam dvosobno stanovanje najboljšemu ponudniku z nagrado in posojilo. Ponudbe poslati pod »Kranj« 5648 želim spoznati moškega z malim posestvom, lahko samski ali vdovec. Sem samska, stara 54 let, v, jena kmečkega dela z nekaj pokojnine. Poštenost pripogoj. Ponudbe poslati pod »Mirni dom«	5649
Mlada frizerska moč išče zaposlitve. Ponudbe pos'ati, pod »Hitra«	5650
8. decembra sem izgubil od Hraš do Preddvora otroške škornje. Proti nagradi vrnite Pičmanu, Sr. Bela 15 5651 Preklicu jem avtobusno vozovnico 1455 na ime Logar Darinka, Šenčur — Kranj
5652
Preklicujem avtobusno vozovnico 1766 na ime šprajc Božo, Kranj — Ljubljana
5653
Preklicujem izgubljeno avtobusno izkaznico 4916, Kranj — Lukovica, Jagodic Marija
5654
Zamenjam dobro ohranjen osebni avto VW za poltovor-nega VW novejši tip. Naslov v oglasnem oddelku 5655 Mirno in pošteno dekle
nujno potrebuje sobo t Kranju od 1. 1. 67 dalje. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku	5656
Iščem zaposlitev kot priučena šivilja. Naslov v oglasnem oddelku	5657 Oddam v najem garažo in sprejmem dva fanta na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 5658 Iščemo žensko za dopoldansko varstvo dveh otrok. Ostalo po dogovoru. Kukec, Kranj, Partizanska 11 5659 AVTOMOBILISTI, pozor! ščitnike za hladilnike in prevleke za sedeže Vam izdela Bohorič Kranj, Koroška c. 4. Za Mlečno restavracijo
5660
Osnovna organizacija RK Predoslje ima 10. 12. 1966 ob
7. uri občni zbor. Vaščani Predoselj in Suhe naj se ga y polnem številu udeleže. Va-"bi odbor	5663
Prireditve
GOSTIŠČE v TRBOIAH prireja v nedeljo, 11. 12. 1966, popoldan zabavo s plesom. Za' razvedrilo bo igral ŠEN-ČURSKI SEKSTET. Pridite! dobro se boste zabavali. Postregli vas bomo z domačimi jedili. Vabi Gostišče v Trbo-jah	„ 5661
Bivše gostišče v Crngrob« priredi 31. decembra SILVESTROVANJE. Sprejemamo rezervacije sedežev do 25 t. m Prosimo Vas, da pohitite. Vljudno vabljeni!	5662
TVD — Kranj — Kranj prireja SILVESTROVANJE ▼ vseh prostorih svojega doma v Straži šču. Igrata plesni ansambel FENIX in Veseli KRANJČANI. Rezervacije v gostilni Benedik, telefon 21518	5.69
Razpisna komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri
Servisnem podjetju v Kranju
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
SERVISNEGA PODJETJA KRANJ Pogoji razpisa so:
1.	Visoka ali višja strokovna izobrazba in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu
2.	Srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu
Rok za prijave je najkasneje do 26/12-1966. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: RAZPISNA KOMISIJA PRI SERVISNEM PODJETJU KRANJ, Tavčarjeva ul. 45.
Po kratki bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in tašča
Kristina Pesjak
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 10. 12. 1966, ob 15. uri izpred križišča na pokopališče v Kranju.
Kranj, 8.12.1966
Žalujoča hčerka Branka, por. Auser z družino
10. DECEMBER 1966 * GLAS
OGLASI
13
»Agrotehnika«
export-import Ljubljana Titova 38
obvešča vse kmetijske organizacije, trgovska podjetja in individualne kmetovalce, da prodaja iz uvoza	/
UGODNI POGOJI NAKUPA!
Traktor »Zetor« tip 2011-Diesel
MOTOR - 25 KM
HIDRAVLIČNO DVIGALO - avtomatično (Zetor-matic) BRZINE — 10 brzin naprej, 2 brzini nazaj
Traktor je opremljen s kompresorjem za zračne zavore, dekom-presorjem, dvostopenjsko sklopko, diferencijalno zaporo, blatniki,, zadnjim reflektorjem in vso električno napeljavo za cestno vožnjo
Cena traktorja — komplet N. din 23.130,00
(v ceni ni vključen prometni davek)
KMETIJSKE ORGANIZACIJE IN TRGOVSKA PODJETJA lahko dobijo TRAKTORJE na 6-mesečni KREDIT s 50 Vo lastno udeležbo.
Za traktorje dobavljamo vse priključne stroje. Iz uvoza bo možno dobiti BOČNO KOSILNICO najnovejše izvedbe in originalni dvobrazdni plug. (Uvoz v marcu 1967) NAROČILA SPREJEMA: »Agrotehnika« Ljubljana, Titova 38 — telefon 310-598 in 315-555, Poslovalnica Celje, Aškerčeva 19 — telefon 28-08, Poslovalnica Maribor, Meljska 5 — telefon 22-553, prodajalna Murska Sobota, Lendavska 37 — telefon 21407, prodajalna Ljutomer — telefon 81-083 in poslovalnica Poreč — telefon 107.
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dragega moža, skrbnega ata, starega ata, brata, strica in tasta
Aleša Pernuša
Jakelnovega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Stanku Jegliču, še posebej Prahbvemu atu za lep govor, vsem sosedom in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Katarina, hčerke: Tončka, Ančka, Katka, Micka, Francka z družinami, sestri, brat, ter ostalo sorodstvo
Sr. Bela, Zg. Bela, Ljubljana, Kranj
Elektrotehnično podjetje
Kranj, Gregorčičeva 3
obvešča
vse koristnike elektrogospodinjsklh naprav ter radio-TV aparatov
da smo odprli
micro servisne delavnice G v Radovljici, Linhartov trg, (graščina) tel. 70-394 O v Tržiču (na prostoru tržnice), tel. št. 71-393 # v šk. Loki (že dalj čas-) Cankarjev trg 3 1tel. 85618 Zaradi boljše organizacije dela ^o^o potro^ nike, da v micro servisnih delavnicah Šk. Loka, Ka dovljica in Tržič
oddajajo pokvarjene ali dvigajo popravljene predmete
samo v času od 8.-10. ure zjutraj Za popravila na domu pa -^ujte naših> poštnih predalnikov, ki so »°n™raP^ p0dobno). (točen naslov, vrsta aparata okvara m p
Potrošniki
Novoletni popust do 40 odstotkov vam nudi
Konfekcija
LjubljaSafaSa 34 v svojih poslovalnicah:
v Kranju, Ljubljani, Novem
mestu, Celju, Mariboru, Brežicah, Ajdovščini, m Postojni
na zimske moške, damske in otroške plašče
Delovni kolektiv Konfekcije OBRTNIK Ljubljana želi svojim cenjenim potrošnikom
srečno in uspešno novo leto 1967. Za nakup se priporočamo!
Uprava za notranje zadeve skupščine občine Kranj
bo prodala na javni licitaciji
dne 14. decembra 1966 ob 8. uri v garaži uprave za notranje zadeve
motorna vozila in material:
avto Zastava 1100 2 mopeda »Colibri« motorno kolo in dvokolesa
Vozila in material si lahko ogledate I uro pred lj-citaciio pri upravi za notranje zadeve v Kranju, kjertK)dospre j em al i kavcijo. Pravico do.sodeova-n a na licitaciji imrjo vse pravne m fizične osebe, ki bodo plačale 10 % od začetne cene.
Vsa pojasnila o licitacij, dobite v pisarni -oprave za notranje zadeve SO Kranj, soba 192, telefon 22-171, interna 39.
Uprava za notranje zadeve Skupščine občine Kranj
14
SPOREDI
10. DECEMBER 1966 * GLAS
■HBHRMMI
I I (mJ^JI jjjjj
SOBOTA — 10. dccembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Celrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom
—	9.40 Iz albuma skladb za otroke — 10.15 Crne maske
—	odlomki — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
—	11.15 Dopoldanski koncert lažje orkestralne glasbe — 12.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Jesenski ognji — štirje orkestralni pasteli — 13.30 Priporočajo vam
—	14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.20 Zabavni in-termezzo — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana poje
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., G., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
skladbe Cajkovskega — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do naših časov — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z narni
NEDELJA — 11. decembra
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del
—	10.00 Se pomnite tovariši
—	10.25 Pesmi borbe in dela
—	10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del
—	13.30 Nedeljska reportaža
—	13.50 Glasbena medigra — 14.00 Športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna
—	17,05 Igra orkester Wiliam Gardner — 17.30 Radijska igra — 18.30 Carneval — kratki prizori za klavir — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Naša potujoča glasbena skrinja
—	21.00 Emil Adamič — ob 30-letnici njegove smrti — 22.10 Mozaik jazza in zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Bosanski skladatelii
Ponedeljek
12. decembra
8.05 Glasbena matineja — .55 Za mlade radovedneže j 9.10 Lahka orkestralna glas-j ba — 9.45 Otroška igra s pet-i jem — 10.15 Če se pleše — I suita za orkester — 10.35 Naš 1 podlistek — 10.55 Glasbena I medigra — 11.00 Turistični
napotki za tuje goste — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert holand-skih pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Jugoslovanska solistična in ansambelska glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna in komunalna banka, Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Mali koncert slovenskih koroških zborov z one strani Karavank — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19,15 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči
TOPtEK — 13. decembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne iz gorenjskega kota —
9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Trije odlomki iz opere Bel-linija, Verdija in Masseneta
—	11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Popularne partiture velikanov sodobne glasbe — 12.10 Ansambel Borisa Franka in Henčkov trio
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poljudna koncertna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz ju-gosl. lahke orkestralne glasbe — 14.55 Kreditna in komunalna banka, Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor «Kolo« iz Šibenika — 20.20 Radijska igra - 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper - 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd — 23.05 Za ples igra orkester Ray Anthonny
SOBOTA — 10. decembra
RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 14.50 TV v šoli Evrovizija 16.25 Podelitev Nobelovih nagrad
RTV Ljubljana 17.50 Poslanica iz galerije
RTV Zagreb 19.10 Zbor Lomonosov
RTV Ljubljana 19.35 Cik cak
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik 20.30 Otroci jezera — film
RTV Beograd 21.00 Ljudje in papige
humoristična oddaja RTV Ljubljana 22.00 Po sledovih
plesnih korakov 22.15 Bonanza — film 23.05 Zadnja poročila RTV Beograd
Drugi spored
RTV Beograd 20.30 Dokumenti in čas 21.00 Spored italijanske TV
Ostale oddaje
RTV Beograd 19.40 Propagandna oddaja
RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci
RTV Beograd 22.15 Bonanza — film 23.05 Informativna oddaja
NEDELJA — 11. dccembra
RTV Ljubljana 9.05 Poročila 9.10 Disncyev svet 10.00 Koncert slovenskega okteta v Slovenj gradcu
RTV Beograd 10.45 Kmetijska cddaja
TEL
RTV Zagreb 11.30 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 12.15 Tomek in pes
—	film
12.30 Spored prihodnjih dni
RTV Zagreb 12.45 Nedeljska TV konferenca, Športno popoldne in ponavljamo za vas RTV Beograd 18.30 Poročila
18.35 Karavana — reportaža 19.05 Ime in priimek — mladinska igra RTV Ljubljana 19.40 Rezerviran čas
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.45 Cik cak
RTV Zagreb 20.50 Jazz scena 21.00 Sopot 66 — mednarodni festival glasbe na Poljskem RTV Ljubljana 21.35 Zgodbe za vas 22.05 Zadnja poročila
Drugi spored 18.00 in 21.00 spored italijanske TV
Ostale oddaje
RTV Beograd 9.25 Poročila
9.30 Oddaja narodne glasbe
RTV Zagreb 11.30 Champion — film 13.00 Neznani svet RTV Beograd 19.40 Ko sem bil še majhen
RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja
RTV Beograd 21.50 Golo mesto
—	film
RTV Zagreb 22.40 Informativna oddaja
PONEDELJEK —
12. decembra
RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Ruščina
RTV Ljubljana 11.40 Od drevesa do papirja
RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Ponovitev ruščine
RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina
RTV Ljubljana 17.35 Disnevev svet 18.25 TV obzornik 18.45 Otrok in zdravje 19.05 Za danes in jutri
RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled
RTV Ljubljana 19.40 TV pošta
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 TV drama 21.30 Biseri glasbene
literature 21.45 Lirika
RTV Beograd 22.00 TV dnevnik
Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.40 Hokejsko srečanje Medveščak-Partizan RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV
Ostale oddaje
RTV Zagreb 22.00 Včeraj, danes, jutri
TOREK — 13. deccmbra
RTV Ljubljana 18.40 Tisočletja črnske
umetnosti 19.00 Oddaja o morju 19.40 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Kriza slovenskega
lutkarstva 22.10 Zadnja poročila
Prešernovo gledališče v Kranju
NEDELJA — 11. decembra
ob 10. uri URA PRAVLJIC — deveti program, ob 16. uri Držič: DUNDO MAROJE za IZVEN
TOREK — 13. decembra
ob 15. in 17. uri Egner: RAZBOJNIKI IZ KARDEMOM-ME — gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane
NAJVEČJA MODA ZA LETO 1967 SO PIKE JI (PICQUEJI)
TEKSTILINDUS KRANJ
Drugi spored
21.00 Spored italijanske TV
Ostale oddaje
RTV Zagreb 19.40 Obrazi naših mest
RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci
RTV Zagreb 20.00 Poročila 20.10 Nesrečniki — I. del 21.00 Neznani svet
RTV Beograd 21.30 Spektar
RTV Zagreb 22.10 Poročila
Lesnina Ljubljana
prodajalna Kranj
obvešča potrošnike, da bo v času Novoletnega sejma v Kranju
Razprodaja
oblazinjenega in kosovnega pohištva po znatno znižanih cenah do 50'/«
Razprodaja bo v prodajalni
LESNINA, Titov trg 5
«L DECEMBER 1966 * GLAS
OGLASI - SPOREDI
Komisija za delovna razmerja pri podjetju
Avtopromet Gorenjska Kranj
razglaša prosta delovna mesta:
1.	Kontrolor osebnih dohodkov in fakturist
2.	Administrator v gospodarsko-računskem sektorju
3.	Administrator v turistični poslovalnici Kranj in Tržič
4.	Administrator v skladišču
5.	VK avtoličar
6.	KV akumulatorist
Pogoji pod točko 1:
a)	srednja ekonomska šola in dve leti prakse
b)	2-letna administrativna šola in 5 let prakse na podobnih delovnih mestih
Pogoji pod točko 2:
a)	srednja ekonomska šola, dve leti prakse in znanje strojepisja
b)	aktivno znanje nemškega jezika
Pogoji pod točko 3:
a)	srednja ekonomska šola aT. višja administrativna šola in eno leto prakse v administraciji
b)	aktivno znanje enega tujega jezika
Pogoji pod točko 4:
a)	srednja ekonomska šola in dve leti prakse
b)	2-letna administrativna šola in tri leta prakse v administraciji
Pogoji pod točko 5:
a) VK delavec avtoličarske stroke Pogoji pod točko 6:
a) KV delavec akumulatorist in tri leta prakse
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena.
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusna doba traja en mesec.
Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema tajništvo podjetja, Trg revolucije št. 4, 15 dni po objavi razglasa.
Komisija za delovna razmerja
VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ
razglaša prosto delovno mesto
POSLOVODJE BIFEJA
»PRI NEBOTIČNIKU«
Pogoji za sprejem:
9 srednja gostinska šola z nekaj let prakse na podobnih delovnih mestih;
£ visokokvalificiran gostinski delavec z daljšo prakso v gostinski stroki.
Nastop službe in drugi pogoji po dogovoru.
Vloge sprejema kadrovska služba podjetja do 24. decembra 1968.
Vabimo vas na
prijetno silvestrovanje
ki ga prirejamo v restavraciji in prostorih pristaniške zgradbe
Aerodroma Ljubljana »Hotel Letališče« Brnik
če se še niste odločili, kje boste dočakali novo leto
Za prijetno razpoloženje vam bodo igrali
Zadovoljni Kranjci
Postrežem boste z novoletnim menujem in dobro
kapljico
Zaključen; družbi od 18—22 oseb nudimo silvestrovanje po lastni želji in po predhodnem dogovoru
Vsem pa, ki žele pričakati novo leto na Krvavcu nudimo v novi brunarici »TIHA DOLINA« prijeten silvestrov večer
Po predhodnem dogovoru nudimo tudi prevoz iz Kranja do Brnika.
Ker je število sedežev omejeno, vas prosimo, da pohitite z rezervacijo.
Rezervacije in informacije dobite po telefonu Kranj 22-347, 22-348 ali pismeno na naslov Aerodrom Ljubljana »Hotel letališče«, Kranj p. p. 35
Zopet bomo razstavljali in prodajali izdelke priznanih proizvajalcev na	#
novoletnem sejmu v Kranju
od 17. do 26. decembra Trgovsko podjetje
»Murka« Lesce
POTROŠNIKI: obiščite nas v Kranju
»Murka« vas vabi in pričakuje NA SVIDENJE!
11I II
H H H ■ H?
Kranj »CENTER«
10.	decembra franc. barv. CS film VITEZ PARDAIL-LAN ob 16., 18. in 20. uri premiera franc. barv. filma MOŽ IZ RIA ob 22. uri
11.	decembra franc. barv. CS film MOZ IZ RIA ob 13. uri, franc. barv. CS film VITEZ PARDAILLAN^ ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. filma SLUŽABNIK ob 21. uri
12.	decembra angl. film SLUŽABNIK ob 16., 18. in 20. uri
13. decembra jug. barv. film PONEDELJEK ALI TOREK ob 16. uri, angl. film SLUŽABNIK ob 18. in 20. uri
Kranj »STORZlC«
10.	decembra franc. CS film STO TISOČ DOLARJEV NA SONCU ob 16., 18. in 20. uri
11.	decembra premiera franc. mlad. filma SEJEM NAVIHANCEV ob 10. uri, franc. film STO TISOČ DOLARJEV NA SONCU ob 14., 16. in 20. uri, jug. film RONDO ob 18. uri
12.	decembra franc. CS film STO TISOČ DOLARJEV NA SONCU ob 16. in 20. uri, jug. film RONDO ob 18. uri
13.	decembra amer. barv. CS film VZEMI JO, MOJA 'JE ob 16., 18. in 20. uri
Kropa
10. decembra angl. barv. CS film PEKLENSKI KLUB
Odbor kolesarskega kluba Kranja obvešča svoje člane in ljubitelje kolesarskega športa, da se začne redni zimski trening v ponedeljek, 12. 12. 1D66, ob 16. uri. Trening bo vedno v ponedeljek, sredo in petek z začetkom ob 16. uri.
ob 19. uri
11.	decembra amer. barv. CS film KOMANČEROSI ob
16.	in 19. uri
MALI KINO — KRANJ Delavski dom, vhođ 6
10. in 11. decembra angl. film TRETJI ČLOVEK ob
17.	uri
Jesenice »RADIO« 10. in 11. decembra jug. ital. barv. film POKOL V ČRNEM GOZDU
Jesenice »PLAVŽ«
10. in 11. decembra ital. ruski film KORAKAJ ALI UMRI
12.	do 13. decembra jug. ital. barv. film POKOL V ČRNEM GOZDU
Žirovnica
10. decembra nemški film KRONIKA NEKEGA UMO-1 RA
11. decembra ital. film MOŽJE NA KONGRESU
Dovje-Mojstrana
10.	decembra ital. film MOŽJE NA KONGRESU
11.	decembra nemški film KRONIKA NEKEGA UMORA
Koroška Bela
10.	decembra ruski barv. film KROTITELJICA TIGROV
11.	decembra amer. barv. CS film ZA LJUBEZEN ALI DENAR
12.	decembra ital. ruski film KORAKAJ ALI UMRI
t
Kranjska gora
10.	decembra nmcr. bnrv. CS film ZA LJUBEZEN ALI DENAR
11.	decembra ruski barvni
film KROTITELJICA TIGROV
Kamnik »DOM«
10.	decembra amer. barvni CS film KRALJICA KOLORADA ob 20. uri
11.	decembra amer. barvni CS film KRALJICA KOLORADA ob 17. in 20. uri
12.	decembra amer. barvni CS film KRALJICA KOLORADA ob 20. uri
\matersko gledališče »Tone Čufar«
na Jesenicah
SOBOTA — 10. decembra
ob 19.30 koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane
TOFI^K — 13. đj-enbra
ob 19.30 koncert pevskora zbora srednjih šol z Jesenic in Kranja.
——'
10. DECEMBER 1966 * GLAS


Omsetve
novoletni sejem v Kranju od 17. do 26. decembra
v prostorih Delavskega doma F. Vodopivca > Razstava in prodaja stanovanjske opreme
(Nadaljevanje s 1. strani)
Republiški izvršni svet odstopil
mem vzdržanem glasu predlog zakona sprejel, socialno zdravstveni zbor pa ga je s 44 proti 11 in 3 vzdržanimi glasovi zavrnil.
Zaradi takega stališča socialno zdravstvenega zbora, ki je onemogočil sprejetje zakona, je predsednik izvršnega sveta Janko Smole najavil odstop. Republiški zbor ni mogel storiti nič drugega, ket da je odstop izvršnega sveta sprejel na znanje.
Komentarji ob odstopu izvršnega sveta naše republike
V-, y
Poskusite odlično brazilsko'kavo pražarne veletrgovine
MoUa
Skofja Loka
' .*- T- :	' - .'■* ■ ■ - ' "VJ:
'"'C:"' -'^^'.'1^--' .»'it! ' .-V-';r
so seveda zelo različni. Ni pa nobenega dvoma, da bo prav odstop moral nujno na novo prevrednotiti vprašanje odgovornosti poslancev in izvršnih organov za izvajanje ali neizvajanje določene politike. Dokler »ne strinjati se« ni pomenilo tudi ne izglasovati, dotlej je bila odgovornost poslancev pa tudi izvršilnih organov zelo neopredeljena. Prvi so se lahko sklicevali na stališča drugih, drugi pa na vsaj formalno soglasje prvih. Kaže, da je ta začarani krog sedaj pretrgan. Stališča izvršnega sveta, da je treba uskladiti potrošnjo z razpoložljivimi sredstvi, so jasna. Jasna so tudi stališča večine poslancev socialno zdravstvenega zbora. Popolnoma jasno pa je tudi, da bo moral nekdo nositi družbeno odgovornost za napačno oceno položaja. Reforme namreč ne bomo uveljavili, če bomo zanjo le na besedah, pri vsakem konkretnem vprašanju pa bomo najprej gledali zgolj na osebne koristi.
Odstop izvršnega sveta pomeni torej tudi nujno prevrednotenje naših pogledov na reformo in njene zahteve.
vsak dan od 8-19;ob sobotah do 14
MALOPRODAJA KVALITETNEGA POHIŠTVA V NAJVEČJEM SKLADIŠČU
r ^
STj
SLOVSNIJALES
VIŽMARJE 168
Simon Prescheren
TARVISIO — TRBIŽ (UDINE)
Vam nudi po izredno ugodnih cenah
®	pralne stroje
9	gorilnike na mam*
©	peči za centralna kurjavo
Q	svetila — kolesa — otroške vozičke
Q	keramične ploščice
Poseben popust za izvoz
Strežemo v slovenščini
Če želite dobiti lepo novoletno nagrado, potem sodelujte v NOVOLETNEM ŽREBANJU, ki smo ga pripravili za vas.
Pogoji: vsakdo, ki kupi v naši trgovini blaga v vrednosti nad 10.000 starih dinarjev, dobi posebno potrdilo, to pa odda osebno ali pošlje po pošti na upravo lista GLAS. žrebanje bo opravila uprava časopisa ob novem letu. Trije srečni dobitniki, ti bodo objavljeni v časopisu GLAS, bodo dobili na upravi potrdilo in s tem dvignili nagrado v naši trgovini v Trbižu.
Nagrade:
1.	zlata plakeU s ? g,rami zlata,
2.	philips brivski ajs-amt,
3.	maulinex fen za sušenje las s »havbo«. Carinske stroške plača dobitnik.
Za sodelovanje se priporočamo in ob tej priložnosti tudi želimo vsem delovnim ljudem Jugoslavije srečno novo 1967. leto.
Škofja Loka:
Rebalans proračuna
V	ponedeljek, 12. decembra se bo v Skofji Loki sestal svet za finance, ki bo razpravljal o rebalansu občinskega proračuna.
V	občinski proračun je priteklo okoli 8 odstotkov manj denarja kot so predvidevali, tako da so dohodki proračuna za 90 milijonov starih dinarjev nižji od predvidevanj.
-pc
Se priporočamo za obisk!
Delovni kolektiv tovarne vijakov Plamen v Kropi je v sredo, 7. decembra, po količini že izpolnil letni družbeni plan. Izdelali so 5700 ton raznih izdelkov v vrednosti 25 milijonov novih dinarjev. Največji izvoz bodo imeli v mesecu decembru letos. Zato predvidevajo, da bo znašal skupni izvoz letos nad 850.000 dolarjev. Glede velike proizvodne zmogljivosti vijačnih izdelkov v Jugoslaviji se v tovarni dobro zavedajo, da je potrebno čimveč vijačnega blaga prodati na zunanjem tržišču, zato izvoz stalno povečujejo in bodo letni plan presegli za več kot 90 %.
CAMMBIfi
Kupujte dobro -	kupujte poceni - kupujte pri lIVVI 1					
VILLACH, AM SAM0NIG						-ECK
Tudi v letu 1967 planirajo 40 % skupne vrednosti proizvodnje prodati na zunanjih tržiščih.	C. R.
IN URADNI VESTN1K GORENJSKE
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 4 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, tng. looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nena-ročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo
\
V »Plamenu« že dosegli letni plan
lUl iLtf J^m Iftl