Poštnina plačana v gotovini % URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik lil. V Ljubljani dne 8. junija 1941) Številka 42. VSEBINA 158. Odredba o opolnomofcilvi ministra za delo za izdajanje podrobnejših odredb za izvajanje zakona o delavskih zaupnikih. ' 'TIKi: Odredba "o cielav.skih 'zaupnikih. 1(10. Pravilnik za izvajanje zakona o državnih matifnih knjigah 161. Odločba o dnevnicah za službena potovanja uslužbencem ljudske oblasti in državne uprave LRS. 162. Odločba o ustanovitvi Državne tovarne glasbil v Mengšu. 163. Odredba, s katero »e delno razveljavlja odredba o nakupovanju, odkupnih conah in izvozu suhih jedilnih gob. Uredbe, navodila, odredbe in odločbe vlade Ljudske republike Slovenije 158. Na podlagi 1.4. člena zakona o delavskih zaupnikih /. dne 2:3. julija 1845, Ur. list DFJ št. 499/54 oziroma /. dne ‘20. oktobra 1945, Ur. list DFJ št. 814/85, izdaja vlada Ljudske republike Slovenije odredbo o opolnomočitvi ministra za delo za izdajanje podrobnejših odredb za izvajanje zakona o delavskih zaupnikih 1. člen Minister za delo se opolnomočoje, da izda za območje Ljudske republike Slovenije podrobnejše odredbe za izvajanje zakona o delavskih zaupnikih. 2. člen Ta odredba velja od dneva objave v ^Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne C. junija 1940. Podpredsednik vlade Ljudske republike Slovenije: Dr. Marijan Brecelj s. r. Pravilniki, navodila, odredbe in odločbe ministrstev vlade Ljudske republike Slovenije ♦ 159. Na podlagi pooblastila iz 1. člena odredbe vlade Ljudske republike Slovenije z dne 6. junija 1946, Ur. list LRS št. 158/42, izdajam za izvajanje zakona o delavskih zaupnikih z dne 23. julija 1945, Ur. list DFJ št. 499/54 oziroma z dne 26. oktobra 1945, Ur. list, DFJ št. 814/85, naslednjo odredbo: 1. člen Delavski zaupniki in njihovi namestniki morajo poznali zakon o delavskih zaupnikih z dne 23. julija 1945, Ur. list DFJ št. 499/54, zakon <> spremembah in dopolnitvah zakona o delavskih zaupnikih z dne 26. oktobra 1945, Ur. list DFJ št. 814/85, uredbo o volitvah delavski!) zaupnikov z dne :»1 juliji) 1945, Ur. list DF.T št. 532/56 in vse predpise o pravicah in dolžnostih delavcev in nameščencev. ' 2. člen Delavski zaupniki so po zakonu izvoljeni predstavniki delavcev in nameščencev v podjetjih, uradih, ustanovah in organizacijah in morajo kot taki biti v stalni zvezi z ljudskimi oblastmi, upravo podjetij, uradov, ustanov oziroma organizacij ter strokovnimi zvezami delavcev in nameščencev. 3. člen Posamezni delavski zaupniki sprejemajo od delavcev in nameščencev predloge, prošnje in pritožbe, ki spadajo v področje delavskih zaupnikov, in jih sporoče starešini. Ta jih predloži na seji delavskih zaupnikov, da o njih razpravljajo, nato pa o tem obvesti predsednika in tajnika pristojne strokovne organizacije, se z njima posvetuje, sporazumno z njima zadevo preišče in jo nato s svojin)! predlogi predlo/.i delodajalcu v rešitev. 4. člen Starešina delavskih zaupnikov je predstavnik delavskih zaupnikov v podjetju. Starešina skrbi, da je delo delavskih zaupnikov povezano in skladno in neposredno občuje ž upravo podjetja, pristojnimi ljudskimi oblastmi in sindikalnimi organizacijami. Starešina in tajnik delavskih zaupnikov podpisujeta v imenu delavcev in nameščencev podjetja ali ustanove vse vloge, ki so naslovljene na pristojna ljudska oblastva, sindikalne organizacije in upravo podjetja. Starešina in tajnik morata ravnati tako, kakor je bilo sklonjeno na ‘sejah delavskih zaupnikov. 5. člen Ako starešina delavskih zaupnikov v svojem posredovanju zaradi nepopustljivosti delodajalca ali delavcev in nameščencev ne bi uspel in bi zaradi tega grozila nevarnost za nadaljnji razvoj proizvodnje, mora o tem lakoj obvestiti pristojni okrožni ljudski odbor (odsek za inspekcijo dela) in strokovno organizacijo v podjetju ter od njih zahtevati naj posredujejo, da se nesporazum odstrani. 6. člen Delavski zaupniki morajo vsak primer nezgode pri delu najkasneje v 24 urah javiti oristoinemu ljudskemu okrožnemu odboru (odseku za inspekcijo dela) in pristojni podružnici Federalnega zavoda za socialno zavarovanje. Prijavi je treba priložiti zapisniške izjave očividcev nezgode, iz katerih morajo biti razvidne tudi okolnosti, v katerih se je nesreča pripetila. 7. Člen Starešina delavskih zaupnikov mora po potrebi (če to zahtevajo interesi delavcev ali proizvodnje), najmanj pa enkrat na mesec sklicati vse delavske zaupnike na sejo. Starešina mora sklicati delavske zaupnike na sejo tudi tedaj, kadar to zahteva oblastvo, strokovna organizacija ali tretjina delavskih zaupnikov. Starešina mora vsakega delavskega zaupnika posebej obvestiti, kdaj in kje se vrši seja. 8. člen Delavski zaupniki se morajo redno odzivati vabilom na seje; izostanek od seje morajo z utemeljenim razlogom opravičiti. Taki razlogi so neogibna potreba pri delu, bolezen ali podobno, kar zaupniku onemogoča, da bi prišel na sejo. Ako se delavski zaupnik trikrat zaporedoma ne udeleži sej in svojih izostankov ne more utemeljeno opravičiti ali ne opravlja redno zaupanih mu dolžnosti, smejo delavski zaupniki na svoji seji skleniti, da se o takem primeru razpravlja na sestanku delavcev ter predlagati, naj se temu delavskemu zaupniku odvzame mandat delavskega zaupnika. 9. člen Seje so v samem podjetju, uradu ali ustanovi ter mora delodajalec v ta namen dati na razpolago potrebne prostore. 10. člen Na sejah se razpravlja o vseh tekočih vprašanjih, ki so v zvezi z nalogami delavskih zaupnikov, določenih v zakonu o delavskih zaupnikih, kakor tudi o predlogih, prošnjah in pritožbah delavcev in nameščencev, ki jih stavi na dnevni red tisti, ki predlaga, naj se skliče seja. 11. člen Seja je sklepčna, ako sta navzoči vsaj dve tretjini izvoljenih zaupnikov. Ako prva seja ni sklepčna, je druga seja sklepčna, če je navzoča vsaj polovica zaupnikov. Sklepi seje so veljavni, ako zanje glasuje več ko polovica navzočih zaupnikov. Ako so glasovi enako porazdeljeni, je sprejet sklep, za katerega je glasoval starešina, ki vedno glasuje zadnji. 12. člen O sejah delavskih zaupnikov in o sklepih, sprejetih na sejah, se piše zapisnik; vanj se vpisuje potek seje iu sklepi z izidom glasovanja. Zapisnik podpišeta starešina in tajnik. Overjen prepis tega zapisnika mora starešina na zahtevo poslati okrožnemu ljudskemu odboru (odseku za inspekcijo dela) in strokovni organizaciji. • 13. člen Ob zaključku vsakega leta mora starešina zaupnikov predložiti pristojnemu okrožnemu ljudskemu odboru (odseku za inspekcijo dela) ter glavnemu odboru Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev, pismeno poročilo o delu delavskih zaupnikom V tem poročilu naj se po možnosti navrtdejo vsi važ* nejši dogodki, ki posegajo v področje delavskih zaupni* kov, kakor tudi uspeh njihovega delovanja. V tem poročilu naj bodo čim izčrpneje navedeni podatki o številu in kvalifikaciji zaposlenih delavcev in nameščencev, o njihovi starosti, o njihovem spolu, o njihovem zakonskem stanu (poročen, samec, vdovec), o številu njihovih otrok o njihovi najvišji in najnižji plači oziroma mezdi, o stanju ustanov za pomoč delavcem in nameščencem, kakor c delavskih in nameščenskih kuhinjah, potrošnih zadrugah, stanovanjskih razmerah, dečjih in otroških zavetiščih, čitalnicah, knjižnicah itd. 14. člen Ako delavski zaupniki sodelujejo v upravi delavskih humanitarnih ustanov v podjetjih, kakor n. pr. kuhinj, stanovanj, zadrug in drugih delavskih in nameščenskih ustanov itd., pošljejo delavski zaupniki v upravo takih ustanov svojega odposlanca. Ako delavski zaupnik ugotovi ali izsledi kake nepravilnosti v poslovanju takih ustanov, mora o tem takoj poročati pristojnemu ljudskemu okrožnemu odboru (odseku za inspekcijo dela) in strokovni organizaciji. 15. člen Delavski zaupniki ne prejemajo za izvrševanje svojih nalog nobene nagrade. O tem, ali so delavski zaupniki primorani, da kake dolžnosti opravljajo tudi med delovnim časom in da jim za ta čas gre redna mezda oziroma plača, odloči uprava podjetja sporazumno s podružnico strokovne organizacije v podjetju; v primeru spora odloči o tem dokončno okrožni ljudski odbor (odsek za inspekcijo dela). 1C. člen Ako se izprazni mesto starešine ali tajnika delavskih zaupnikov, se delavski zaupniki zberejo, da izvolijo novega starešino ali tajnika. Ako se izprazni mesto delavskega zaupnika, pozove starešina namestnika, da to mesto izpolni. To se mora zgoditi najkasneje v 14 dneh od dhe, ko se je dotično mesto izpraznilo. 17. člen Delovanje delavskih zaupnikov nadzoruje okrožni ljudski odbor (odsek za inspekcijo dela). Inšpektorji dela se morajo pri pregledu podjetja ali ustanove poučiti o delu delavskih zaupnikov in poslušati njihove predloge in želje. Inšpektorji dela jim morajo dati potrebna navodila in odredbe, da bodo lahko čim pravilneje opravljali svoje naloge, zaupniki pa se morajo držati danih navodil in odredb. Ce delavski zaupniki menijo, da so navodila in odredbe okrožnih inšpektorjev dela nesmotrne ali nepravilne, poročajo o tem pismeno ministrstvu za delo; dokler pa ne prejmejo drugačnih navodil in odredb od ministrstva za delo, se morajo ravnati po navodilih in odredbah’ okrožnih inšpektorjev dela. 18. člen Spore, ki nastanejo med delavci podjetja samimi ali pa med delavci in delodajalci in se ti spori tičejo poslovanja delavskih zaupnikov, rešuje podružnica strokovno organizacije v podjetju sporazumno z upravo podjetja; ako do sporazuma ne pride, odloča o tem dokončno okrožni ljudski odbor (odsek za inspekcijo dela^, O vsakem takem sporu in o tem, kako je bil rešen, mora starešina poročati okrožnemu ljudskemu odboru (odseku za inspekcijo dela), ki dalje o tem poroča ministrstvu za delo. 19. člen Delavski zaupniki morajo vse predpise, spise in zapisnike, ki se nanašajo na njihovo poslovanje, hraniti v svojem arhivu in ta arhiv dalje izročati delavskim zaupnikom, ki pridejo na njih mesta. 20. člen Ta odredba velja za poslovanje delavskih zaupnikov in njihovih namestnikov v podjetjih, uradih in ustanovah, kjer je zaposleno nad 100 delavcev in nameščencev. 21. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne 7. junija 1946. Minister za delo: Torno Brejc s. r. 160. Na podlagi 56. člena zakona o državnih matičnih knjigah z dne 1. aprila 1946, Uradni list FLRJ št. 183/29 in splošnih navodil ministrstva za notranje zadeve FLRJ z dne 4. aprila 1946, št. 3182, Uradni list FLRJ št. 185/29, predpisujem za območje Ljudske republike Slovenije pravilnik za izvajanje zakona o državnik matičnih knjigah PRVI DEL Splošna matična določila A. 0 vodstvu matičnih knjig Pristojnost 1. člen Matične knjige se vodijo pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih. Pozneje se bodo matične knjige vodile pri krajevnih in mestnih oziroma četrtnih ljudskih odborih. Po odredbi ministrstva za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije lahko vodi matične knjige tudi za več krajev istega okraja skupaj en matičar, ki pa mora voditi knjige za vsak krajevni ljudski odbor posebej. 2. člen Matične knjige vodi posebej za to postavljeni matičar. Kadar je zadržan, ga zastopa odrejeni mu namestnik. Matičar je uslužbenec ljudskega odbora, pri katerem se vodijo matične knjige. Matičarja postavlja in mu odreja namestnika izvršilni odbor okrožnega ljudskega odbora. Za matičarja je lahko postavljena oseba, ki je državljan FLRJ, je dopolnila 18. leto starosti in ni pod skrbstvom ali varuštvom, ni pod obtožbo ali obsojena zaradi nečastnega ali huje kaznivega dejanja ali na izgubo državljanskih in političnih pravic in ima potrebno sposobnost. 7.a matičarja je lahko postavljena tudi oseba, ki opravlja kako drugo javno služba Matičarjeve dolžnosti 8. člen Matičar in njegov namestnik morata poznati vse predpise svoje službe in opravljati svoje posle natančno po predpisih in po odredbah nadzorstvenih organov. S strankami morata postopati vljudno in jim dajati potrebna pojasnila in nasvete. Matičarjeva odgovornost 4. člen Matičar in njegov namestnik sta odgovorna disciplinsko in tudi kazenskopravno. Disciplinska odgovornost je enaka odgovornosti drugih uslužbencev ljudskega odbora. Matičar in njegov namestnik, ki rojstva, sklenitve zakonske zveze, smrti ali drugih matičnih dejstev brez opravičenega razloga ne vpiše v za to določeno matično knjigo, se po 46. členu zakona o matičnih knjigah, kolikor s tem ne stori huje kaznivega dejanja, kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 6 mesecev ali z denarno kaznijo do 1000 dinarjev. Za sojenje teh dejanj so pristojna okrajna sodišča. Odsotnost in izključitev matičarja 5. člen Ce sta matičar in njegov namestnik začasno zadržana, da ne moreta opravljati službe, ali sta oba izključena ali bi jih bilo izločiti, odredi izvršilni odbor pristojnega okrajnega ljudskega odbora osebo, ki naj začasno opravlja matičarsko službo. O tem pa mora takoj obvestiti 'okrožni ljudski odbor. Izključen je matičar od poslovanja v predmetih, v katerih je stranka: sam ali njegova žena (mož), četudi je zakon razvezan, ali sorodniki po krvi v ravni vrsti ali v stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodniki po sva-štvu do drugega kolena, najsi zakona ni več, ali njegov posvojenec, posvojitelj, rednik ali rejenec. Matičarja je izločiti od poslovanja v poedinih predmetih, če je dovolj razlogov dvomiti o njegovi nepristranosti. 6. člen Ce matičar odkloni uradno dejanje, ki ga je po zakonu dolžan storiti, ali ga opravi nepravilno, sme prizadeta stranka zahtevati odločbo ljudskega odbora, čigar uslužbenec je matičar. Zoper to odločbo ima stranka pravico, pritožiti se na izvršilni odbor okrožnega ljudskega odbora, čigar odločba je dokončna. Matičar mora stranko opozoriti na to njeno pravico. B. 0 matičnih uradnih prostorih in inventarju 7. člen Matični posli se opravljajo v uradnih prostorih ljudskega odbora, pri katerem se vodijo matične knjige. Ljudski odbor mora skrbeti za potrebne uradne prostore, pisarniški material in potrebni inventar. Matične knjige se morajo hraniti v posebni omari pod ključem. Ta omara se sme uporabljati samo v matičhe namene: za matične knjige, prepise izvirnikov, abecedne vpisnike^vložni zapisnikih za arlu?./ Vpogled v matične knjige 8. člen Vsakomur je dovoljen brezplačen vpogled v matične knjige, in to samo pod nadzorstvom matičarja ali namestnika in v uradnih dneh med uradnimi urami. C. 0 nadzorstvenih organih 9. člen Višji nadzorstveni organ nad matičarjevim delom je neposredno višji ljudski odbor. Nadzoruje z rednimi ali občasnimi pregledi na mestu samem, pri čemer se mora prepričati, ali se spisi rešujejo s potrebno hitrostjo in po predpisih, ali se vodijo pravilno izvirne matične knjige, prepisi izvirnikov in abecedni vpisniki (indeksi) in ali so vsi vpisi opravljeni in po predpisu podpisani, ali so čitljivi in čisti in ali so v splošnem izpolnjeni vsi predpisi o vpisih, o vodilvi izvirnih in pomožnih matičnih knjig in drugo. Nadaljnja višjestopna oblastva smejo od časa do časa pregledovati in nadzorovati delo matičarjev in tudi neposrednih nadzorstvenih organov. D. 0 izvirniku matičnih knjig in o vpisih v splošnem Sestava in oblika izvirnika 10. člen Izvirnik matične knjige je enoten za vso državo tako glede oblike kakor tudi glede' razpredelkov in stolpcev. Izvirnik mora biti vezan v trde platnice iz močnega materiala. Strani knjige morajo biti razen prve strani opremljene z zaporednimi Številkami (paginirane). Na prvi, nepaginirani naslovni strani mora biti naziv matične knjige "(rojstna, poročna, mrliška), naziv ljudskega odbora, za katerega območje se vodijo matične knjige, naziv okraja in okrožja, datum prvega vpisa s prvo zaporedno številko v knjigi, datum zadnjega vpisa z zadnjo zaporedno številko, podpis matičarja, ki je napravil prvi vpis, in podpis matičarja, ki je knjigo zaključil. Listi knjig morajo biti prešiti z vrvico in njeni konci zapečateni z rdečim pečatnim voskom na isti strani na določenem mestu. Pod tem zapiše neposredno višji ljudski odbor potrditev, koliko paginiranih strani ima matična knjiga. Matična knjiga mora imeti najmanj toliko paginiranih slia-ni, kolikor jih je potrebnih za vpisovanje v enem letu. Vsebina izvirnika 11. člen V matične knjige se vpišejo primeri rojstev oziroma smrti, ki se med letom prijavijo ali katerih vpis se med tem letom odredi, dalje zakonske zveze, ki se med tem letom sklenejo. Vrstni red vpisov 12. člen Vpisi v matične knjige se opravljajo po vrstnem redu prijav oziroma po vrsti, kakor prihajajo listine, na podlagi katerih se vpis opravlja. Ce odredba za vpis ne dospe v letu, ko je datirana, je ta matična dejstva vpisati v matične knjige leta, ko odredba dospe. Vsak vpis ima zaporedno številko in obsega prostor, ki je zanj določen. Zaporedno številko napiše matičar, ko opravi vpis. Prepovedano je zapisati zaporedno številko prej. Kraj vpisa 13. člen Vpisi v matične knjige se opravljajo v uradnih prostorih ljudskega odbora. Ce se zakonska zveza sklene izven uradnih prostorov odbora, se sme vpis v poročno matično knjigo izjemoma opraviti na kraju, kjer je bila zakonska zveza sklenjena. Letni zaključek matičnih knjig. Nadaljevanje vpisov v prihodnjem letu 14. člen Matične knjige se zaključujejo konec vsakega leta s potrditvijo matičarja o številu v tem letu opravljenih vpisov. N. pr.: »Izvirnik matične knjige za leto 1946. s 780 (sedem sto osemdeset) vpisi je zaključen.« Datum. Matičarjev podpis. Vpisi naslednjega leta se začnejo na naslednji strani iste knjige, ako še ni popisana, z novimi zaporednimi šte-vilkami začenši z 1. Če so matične knjige popisane, se nadaljujejo vpisi v novi matični knjigi; zaporedne številke iz prejšnje knjige se nadaljujejo. Matičarjevo osebno sodelovanje. Čitljivost vpisov 15. člen Vpise v izvirnik matične knjige opravlja po pravilu matičar lastnoročno. Vpisi marajo biti čitljivi, jasni, brez precrtavanja in brez brisanja. Brisati in popravljati besedilo v matičnih knjigah ni dovoljeno. Pred vpisom mora matičar stranke natančno zaslišati o vseh okolnostih, ki jih mora vpisati v ustrezne razpredelke in mora po potrebi zahtevati dokaze za izjave. Matičar naj si pred vpisom sestavi ua poseben listek osnutek besedila. Čas vpisov 16. člen Vpis se mora napraviti brž ko je izjava podana ali je dospela listina, na podlagi katere je opraviti vpis. V knjigi mora navesti matičar datum vpisa Vpisovanje 17. člen Matičar sme vpisati v knjigo samo to, kar stranke pred njim izjavijo ali kar izhaja iz listine. Matičar mora strankam in pričam prebrati vpis in to v knjigi potrditi. Ciuhe stranke preberejo vpis. Gluhim in nemim strankam, ki ne znajo ne brati ne pisati, je treba razložiti vpis po tolmaču, ki se lahko sporazume s stranko. Vpis podpišejo stranke in matičar, vpis o sklenitvi zakonske zveze pa poleg njih še organ ljudske oblasti, pred katerim je bila zakonska zveza sklenjena, in dve priči. Ce so stranke ali priče nepismene, pristavijo svoj znak, t. j. se podkrižajo. Ta znak potrdi posebej za to poklicana priča. Ce se kdo brani podpisati, zaznamuje to matičar v matično knjigo med pripombe. S podpisom matičarja in strank je vpis zaključen. Stcv. 4i Stran 165 Odložitev vpisa , 18. člen Ce so razlogi za dvom o resničnosti prijave ali se to sicer izkaže za potrebno, se mora matičar na primeren način prepričati o resničnosti prijave in sme do tedaj odložiti vpis, ki ga pa mora obdržati v razvidu. Vpis sme odložiti tudi tedaj, če so podatki, ki se morajo vpisati, nepopolni ali pomanjkljivi. Tedaj mora pozvati prijavitelja, naj dopolni podatke. Če pa gre le za manj važne okoliščine, ki stranki niso znane, in če se ne morejo preskrbeti z nadaljnjim postopkom, je treba vpis izvršiti, na tistem mestu pa, kjer bi bilo vpisati podatke, se zapiše »neznano«. E. Vrste vpisov I. Temeljni vpisi 19. člen Temeljni vpis je prvi in zaključeni vpis rojstva, zakonske zveze ali smrti z vsemi predpisanimi podatki v matični knjigi. Za temeljni vpis so določeni posebni razpredelki v vsaki matični knjigi. Samo izjemoma se vpisujejo preko teh razpredelkov taki vpisi, ki se morajo opravljati natančno po besedilu: 1. vpisi najdenčkov v rojstne matične knjige, 2. vpisi najdenih mrličev v mrliške matične knjige. II. Zaznambe (poznejši vpisi) 20. člen Zaznambe (poznejši vpisi) so dopolnitve ali spremembe temeljnih vpisov in se nanašajo na dejstva, ki so nastala ali so postala znana šele po zaključenem temeljnem vpisu. Zaznambe so tudi posvedočbe, ki se napravijo v rojstni ali poročni matični knjigi za matična dejstva, vpisana v poročne ali mrliške matične knjige. Take zaznambe vpisuje matičar v matične knjige v poseben za to določen stolpec pod naslovom: »Poznejši vpisi in zaznambe.« Tako zaznamuje matičar v matični knjigi: poznejšo ugotovitev otrokovih staršev, izjavo o priznanju očetovstva, sodno ugotovitev očetovstva ali materinstva, poza-konitev, posvojitev ali razdrtje posvojitve, podaljšanje očetovske ali varuške oblasti, spremembo rodbinskega ali rojstnega imena, razvezo ali razveljavitev zakonske zveze in podobno. III. Popravki in pripombe 21. člen V stolpec »pripombe in popravki« se vpisujejo popravki, ki se nanašajo ali na nepravilnost ali "na napake v temeljnem vpisu in razne pripombe. Matičar sme sam popraviti samo napako, ki jo opazi preden zaključi vpis, in to tako, da vpiše v omenjeni stolpec pripombo, ki jo s podpisom potrdi. Matičar popravi sam tudi po zaključenem vpisu pogrošno vpisano zaporedno številko, in to tako, da pogrešno številko da v oklepaj, pravilno številko pa na- piše nad njo. V tem primeru ni treba napraviti pripombe. Ce matičar pomotoma izpusti stran v matični knjigi, jo mora prekrižati z dvema ravnima črtama. Razen tega mora na vsaki uničeni strani napisati pripombo o tem. N. pr.: »To pogrešno izpuščeno stran uničil dne 22. aprila 1946.« Matičarjev podpis. V vseh drugih primerih pa sme matičar napraviti popravke samo po odločbi okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju je matičarjev sedež. Zoper odločbo okrajnega ljudskega odbora je dopustna pritožba na okrožni ljudski odbor; njegova odločba jo dokončna. Ti popravki se vpišejo v . stolpec »poznejši vpisi in zaznambe«. Dodatek k stolpcem 22. člen Ce je stolpec za poznejše vpise in zaznambe ali za pripombe in popravke izpisan in je treba vpisati nove vpise ali popravke, se mora uporabiti dodatek k temu stolpcu na ta način, da se prilepi k stolpcu listič dobre kakovosti in to tako, da se piše besedilo na notranjo stran tega dodatnega lista, ki se mora ujemati s stolpcem. Uporabe takih dodatnih listov se je po možnosti izogibati. Vsak dodatni list mora biti opremlien z žigom in matičarjevim podpisom. F. Pomožne matične knjige Prepisi izvirnikov 29. člen Poleg izvirnikov matičnih knjig se vodi za vsako knjigo tudi prepis izvirnika in pa abecedni vpisnik (indeks). Prepis izvirnika se vodi na nevezanih obrazcih, na kakršnih se vodi sam izvirnik. Ko zaključi konec vsakega leta matičar izvirnik, pošlje potrjeni prepis izvirnika najdalj do 15 januarja prihodnjega leta okrožnemu ljudskemu odboru, da ga sh rani. O vsakem poznejšem vpisu ali zaznambi, napravljeni v izvirniku matične knjige, mora matičar napraviti potrjen prepis in ga poslati organu, pri katerem se hrani prepis matične knjige, da ga vpiše vanj. Abecedni vpisnik (indeks) 24. člen Abecedni vpisnik (indeks) pomaga, da se hitro naji-dejo posamezni vpisi v matičnih knjigah. Vodi se po predpisanem obrazcu in mora imeti tele rubrike: zaporedna številka, rodbinsko in rojstno ime, leto vpisa v izvirnik, stran in zaporedna številka izvirnika matične knjige. Vsak temeljni vpis v matične knjige je treba takoj vpisati v indeks. V indeks poročne matično knjige je vpisati oba zakonca po njunih rodbinskih imenih do sklenitve zakona, n. pr.: zakonska zveza Ivana Žumra in Francke Novak se vpiše tako pod črko Z, kakor tudi pod črko N. »Neznani« se vodijo pod črko N. V indeksu mrliške matične knjige se vodijo poročene žene, vdove in razvezane žene tako pod svojim dekliškim, kakor tudi pod zadnjim primoženim imenom. Osebe, ki niso bile rojene, poročene ali niso umrle v letu, v katerem so vpisane v matične knjige, je treba vpisati ne samo v indeks leta vpisa, temveč tudi v indeks onega leta nazaj, ko se je to dejstvo dogodilo. To je važno, ker se sicer ne more ugotoviti vpis v izvirniku. Če se pa indeksi v prejšnjih letih niso vodili ali če jih ni, je treba za vse tiste registracije, ki se po zakonu morajo opraviti ia nazaj, uvesti posebne indekse za vsako leto posebej ali za več let skupaj; vanje se bodo po ustreznih letnicah vpisovali taki primeri, poleg tega pa tudi v redne indekse matične knjige. To velja zlasti za primere naknadnih registracij po 44., 52., 53. in 55. členu zakona o matičnih knjigah. Vložni zapisnik 25. člen Matičarji vodijo za matične spise poseben vložni zapisnik, v katerega vpisujejo vse spise, ki se nanašajo na matične zadeve. Spise mora matičar reševati tekoče. Če dobi n. pr. poročilo drugega matičarja o smrtnem primeru, ki ga mora vpisati v rojstno matično knjigo, vpiše predmet najprej v vložni zapisnik, na to opravi vpis v rojstni matični knjigi, potem pa zapiše rešitev na spisu: iSmrtni primer vpisan v rojstni matični knjigi pod številko 321/902. K spisom.« Datum. Matičarjev podpis. Tako rešeni spis vloži v arhiv. Matični arhiv 26 člen Matični arhiv sestoji iz 4 fasciklov: »rojstni«, »poročni«, »mrliški« in »posebni«: vanje je treba vlagati spise v vsakem letu. Na vsakem spisu se označita čas, ko je dospel in številka, pod katero je vpisan v matične knjige. Spisi morajo biti urejeni po omenjenih številkah. Spisi, ki se nanašajo na vpise iz prejšnjih let, n. pr.: spisi za zaznambe, se dado v arhiv svojega leta in dobijo zaporedno številko temeljnega matičnega vpisa. Če pa n1 arhivov iz prejšnjih let, se taki spisi vlagajo v fascikel »posebni«. V ta fascikel se vlagajo tudi spisi, ki ne spadajo v druge fascikle. G. 0 izpiskih iz matičnih knjig Rojstni, jMročni in mrliški Usti 27. člen Izpiski iz rojstnih, poročnih in mrliških matičnih knjig se izdajajo na obrazcih, po katerih se vodijo matične knjige in obsegajo vse podatke iz teh knjig. Na izpisku mora biti datum izdaje in podpis matičarja, ki izda izpisek. Opremljen mora biti z žigom ljudskega odbora, pri katerem se vodijo matične knjige. Način izdajanja izjnskov 28. člen Izpiski se izdajajo na dva načina: 1. ali tako, da se ujemajo od besede do besede z vpisom v matični knjigi, 2. ali le ustrezno besedilu po vsebini. V primerih, omenjenih pod točko 2., se izda izpisek jz matične knjige v soglasju z dopolnjenim besedilom tako. kakor bi se bil glasil že temeljni vpis v matično knjigo, ko bi že tedaj bila obstajala naknadno vpisana dejstva. To velja samo za tiste vpise, ki so dopolnjeni z naknadno zaznambo o pozakonitvi zaradi naknadne poroke staršev in pa kjer je bila kasneje zaznamovana sodna odločba o otrokovem pokolenju. Č© je bil nezakonski otrok kasneje pozakonjen, je torej treba izdati izpisek tako, kakor da bi bil otrok že prvotno vpisan kot zakonski. V rubriko o očetu se v izpisku vpiše rodbinsko in rojstno ime očeta z vsemi njegovimi podatki in v rubriko o rodbinskem imenu otroka se vpiše očetovo rodbinsko ime. Če pa je zaznamovana sodba, s katero se izreka, da je otrok rojen izven zakona, se izda izpisek iz matične knjige tako, kakor da bi bil ta otrok že prvotno vpisan kot nezakonski. V izpisku torej ne smejo biti podatki o očetu, in otrokovo rodbinsko ime se vpiše po materinem dekliškem rodbinskem imenu. Vsi drugi izpiski pa se izdajajo od besede do besede soglasno z vpisom v matične knjige. Zabeležiti se morajo torej na izpisku tudi poznejši vpisi oziroma zaznambe in pripombe ter popravki in to na zadnji strani izpiska. Za vse izdane izpiske vodi matičar poseben seznam, v katerega vpiše: zaporedno številko, datum, ime osebe, ki ji je, bil izpisek izdan, njeno bivališče, vrsto izpiska (rojstni, poročni, mrliški), namen izdaje (uradoma ali na zahtevo stranke). DRUGI DEL 0 vpisih v posamezne matične knjige A. 0 rojstni matični knjigi Prijavna dolžnost in rok za prijave 29. člen Rojstvo vpisuje matičar na ustno ali pismeno prijavo. Če vpis opravi na pismeno prijavo, zaznamuje to matičar v stolpec »pripombe in popravki« n. pr. »vpisano na pismeno prijavo«. Datum. Matičarjev podpis. Rojstvo na železnici, ladji ali letalu se prijavi matičarju kraja, v katerem se je potovanje končalo. Rojstvo se mora prijaviti najpozneje v 15 dneh od dneva rojstva. Rojstvo, ki je bilo prijavljeno po 80 dneh, odkar se je dogodilo, sme matičar vpisati v rojstno matično knjigo samo po odobritvi višjega nadzorstvenega organa, ki stvar prej preišče. Če se rodi mrtev otrok, se mora to prijaviti v 24 urah po rojstvu. 30. člen Rojstvo mora prijaviti v prvi vrsti otrokov oče. Če ga ni (nezakonsko rojstvo), ali če je odsoten ali če tega ne more storiti, prijavi rojstvo babica ali zdravnik, ki sta pomagala pri porodu, dalje oseba, v katere stanovar nju je bil porod, mati, brž ko je za to sposobna in najbližji sosedje, ki so izvedeli za rojstvo. Rojstvo v porodnišnici, bolnici, sanatoriju ali v drugi podobni ustanovi morajo vedno prijaviti uprave teh ustanov ne glede na to, ali je rojstvo prijavila tudi že kaka druga v prejšnjem odstavku navedena oseba. Obl'czni podatki temeljnega vpisa 31. člen V rojstno matično knjigo se vpišejo: 1. dan, mesec in leto vpisa, 2. dan, mesec, leto, ura in kraj rojstva. Dnevi se vpisujejo z arabskimi številkami in z besedami, meseci z besedami, letnice pa z arabskimi številkami. Ure se računajo in vpisujejo s številkami od 0 do 24. Primer: >15. (petnajsti) februar 1&46 ob 22. uric, 3. rodbinsko in rojstno ime ter spol otroka. Primer: >Vesel Jože, moškic, 4. podatki o starših: a) rodbinsko in rojstno ime (pri materi tudi dekliško ime), b) dan, mesec in leto rojstva, c) državljanstvo, d) narodnost, e) poklic, f) bivališče; 5. ime zdravnika oziroma babice, ki sta pomagala pri porodu, 6. rodbinsko in rojstno ime prijavitelja in njegovo bivališče. Rodbinsko ime otroka 32. člen Rodbinsko ime zakonskega otroka je vpisali dobesedno tako, kakor je vpisano rodbinsko ime očeta v njegovi rojstni matični knjigi, rodbinsko ime nezakonskega otroka pa dobesedno tako, kakor je vpisano dekliško rodbinsko ime matere v njeni rojstni matični knjigi. Če je otrok rojen med zakonsko zvezo ali 300 dni po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze, se domneva, da je materin mož zakonski oče otrolca. Če je otrok umrl pred prijavo in ni dobil rojstnega imena, se vpiše: >Ni dobil rojstnega imena, moški (žen-ska).< Če ob prijavi otrokovo rojstno ime še ni določeno, zaznamuje matičar v pripombah: >Imena še ni dobil.c Naknadno določeno rojstno ime zaznamuje v stolpcu »poznejši vpisi in zaznambec, in to sam v lastni pristojnosti v roku 2 mesecev od dneva rojstva, po tem roku pa samo z odobritvijo višjega nadzorstvenega organa. Podatki o starših 33. člen V razpredelke o otrokovem očetu se vpisujejo samo podatki o zakonskem očetu. Če zakonski oče ob otrokovem rojstvu ni več živ, vpiše matičar pred njegovim imenom »pokojnic in vpiše v pripombi dan, mesec in leto njegove smrti. Rojstne podatke staršev vpiše matičar na podlagi njunih rojstnih listov ali drugih javnih listin. V rubriki državljanstvo vpiše za naše državljane »državljanstvo FLRJc in ne državljanstva ljudske republike. Priznanje oziroma ugotovitev ali zanikanje očetovstva ali materinstva 34. člen 1. Rodbinsko in rojstno ime očeta nezakonskega otroka se vpišeta samo tedaj, če ta pred matičarjem osebno prizna očetovstvo ali če je njegovo priznanje dokazano z javno listino, kakor tudi v vsakem drugem primeru, ki ga določa zakon. Priznavanje očetovstva nezakonskega rojstva, ki ga osebno poda oče ob rojstvu oziroma ob temeljnem vpisu otroka y rojstno matično knjigo, vpiše matičar y stolpec »pripombe in popravki«, preden zaključi vpis. Primer: »Jaz Štefan Primc, rojen 1. 12. 1916 v Tržiču, krojač v Kranju, priznam otroka za svojega.« Datum. Štefan Primc. N. N., matičar. To velja tudi tedaj, če je tako priznanje že ob rojstvu dokazano z javno listino. Primer: »Štefan Primc, krojač v Kranju, rojen dne . . . v . . ., je po izjavi, potrjeni od okrajnega sodišča v . . ., št. . . . z dne . . priznal otroka za svojega.« Datum. Matičarjev podpis. Priznanje očetovstva po zaključenem vpisu rojstva otroka ali osebno pred istim ali kakim drugim matičarjem ali na podlagi kasneje dospele javne listine, zaznamuje matičar v stolpcu »poznejši vpisi in zaznambec hkrati z navedbo potrebnih podatkov o očetu. Primer: »Štefan Primc, krojač v . . ., rojen dne . . . v . . ., je dne . . . osebno priznal očetovstvo«, ali: »je po zapisniku okrajnega sodišča v . . ., št. . . . z dne . . ., priznal otroka za svojega.« Datum. Matičarjev podpis. Matičar nima ugotavljati, ali je tisti, ki se prizna za očeta, dejansko otrokov oče. Ce je otrok rojen med zakonsko zvezo ali v dobi 30(1 dni po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze, nima tretja oseba, ki se prizna za otrokovega očeta, pravice zahtevati, da se to priznanje zaznamuje v rojstni matični knjigi otroka. Samo v primeru, če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku izpodbijanja očetovstva, zaznamuje matičar na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, da vpisani oče ni otrokov oče in posebej tudi okolnost, da se jo priznal za očeta tretji. 2. Če gre za ugotovitev ali zanikanje očetovstva ali materinstva v primerih, ki jih določa zakon, postopa matičar enako kakor pri priznanju očetovstva. Tudi v teh primerih mora navesti uradno listino, ki je podlaga za vpis. N. pr.: »S sodbo . . . sodišča v . . ., št. . . , z dne . . ., je ugotovljeno, da je otrokov oče Petrič Janez, zidar iz Celja, rojen dne 15. junija 1911 v Ljubljani.« Datum. Matičarjev podpis. Ali: »Otrok ni rojen v,zakonu in se glasi njegovo rodbinsko ime po dekliškem materinem imenu N.« (»Sodba . . . sodišča v . . ., št. . . . z dne . . .«) Datum. Matičarjev podpis. Zaznamba poztikonitve (legitimacije) 35. Člen 1. Če oče in mati že vpisanega nezakonskega otroka naknadno skleneta zakonsko zvezo, lahko zahteva vsak, ki je prizadet, da se pozakonitev zaradi naknadne poroke zaznamuje v rojstni matični knjigi, toda to samo tedaj, če je priznanje očetovstva že zaznamovano ali če oče naknadno očetovstvo osebno prizna pred matičarjem ali če je njegovo priznanje dokazano z javno listino. Vpis pozakonitve opravi matičar ali ob sklenitvi zakonske zveze ali pozneje, in to najkasneje v 2 mesecih po sklenitvi zakonske zveze. Pozakonitev zaznamuje vedno v stolpcu »poznejši vpisi in zaznambe«, in sicer: Če je priznanje očetovstva vpisano; primer: »Otrok je pozakonjen z naknadno zakonsko zvezo, ki jo je sklenil oče z materjo dne . . . v . . . (izpisek iz poročne matične knjige št. ... z dne . . .) in se njegovo rodbinsko ime glasi po očetu M.c Datum. Matičarjev podpis. Če se istočasno prizna očetovstvo; primer: »N. N., rojen dne ... v . . ., je priznal, da je otrokov oče in je sklenil zakonsko zvezo z otrokovo materjo dne. . . . v . . . (izpisek iz poročne matične knjige št. , . , z dne . . .). Otrok je pozakonjen in se njegovo rodbinsko ime glasi po oeetu M.< Datum. Očetov in matičarjev podpis. 2. Ce se izreče pozakonitev z odločbo pristojnega državnega organa, vpiše matičar pozakonitev na podlagi te odločbe. Zaznamba posvojitve (adopcije) in razdrtja posvojitve 36. člen Posvojitev in razdrtje posvojitve zaznamuje matičar v stolpcu »poznejši vpisi in zaznambe« na podlagi odločbe pristojnega državnega organa. Primer: »Otroka je posvojil Peter Strnad, ključavničar iz Ljubljane (sklep okrožnega sodišča v . . št. . . . z dne . . .). Otrokovo rodbinsko ime se glasi odslej . . . (tako kakor je odločeno v sklepu sodišča). Datum. Matičarjev podpis. Ali: >Po sklepu okrožnega sodišča v Ljubljani št. ... z dne . . . je razdrta posvojitev otroka po Petru Strnadu.« Zaznamba spremembe rodbinskega in rojstnega imena 37. člen V stolpec »poznejši vpisi in zaznambe« vpiše matičar v rojstno matično knjigo vsako spremembo rodbinskega in rojstnega imena. Primer: »Rojstno ime je spremenjeno v »Marko« z odločbo ministrstva za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije št. ... z dne . . .< Datum. Matičarjev podpis. Ali: »Rodbinsko ime je spremenjeno v »Strnad« z odločbo okrožnega ljudskega odbora št. ... z dne . . .« Datum. Matičarjev podpis. Podaljšanje očetovske ali varuške oblasti 38. člen Podaljšanje očetovske ali varuške oblasti zaznamuje matičar n. pr. takole: »Očetovska oblast se podaljša do 30. leta starosti, t. j. do 15. aprila 1958. (Sklep . . . sodišča v . . ., št. . . . z dne . . .)« Datum. Matičarjev podpis. Zaznamba sklenitve zakonske zveze, razveljavitve ali razveze zakonske zveze in smrti 39. člen V otrokovi rojstni matični knjigi se zaznamuje v stolpcu »poznejši vpisi in pripombe«: 1. Sklenitev zakonske zveze se vpiše n. pr. takole: »Sklenil zakonsko zvezo z Marijo roj. Novak dne... (glej poročno matično knjigo... pod št-------).« Datum. Matičarjev podpis. 2. Razveljavitev oziroma razveza zakona se zaznamuje n. pr. takole: »Zakonska zveza, sklenjena z Marijo roj Novak, je proglašena za neveljavno (je razvezana) s sodbo okrožnega sodišča v ...... št.... z dne...« Datum. Matičarjev podpis. 3. Smrt se zaznamuje n. pr.: »Umrl dne... v... glej mrliška matična knjiga... št....< Datum. Matičarjev podpis. Vpis najdenčka 40. člen Najdba novorojenega otroka se mora prijaviti najpozneje naslednji dan ljudskemu odboru, v katerega območju je bil otrok najden. V prijavi se morajo navesti kraj, čas in okoliščine, v katerih je bil otrok najden. Najdenčka vpiše matičar na podlagi zapisnika, ki se sestavi ob prijavi in v katerega se vpišejo poleg ome- njenih še tile podatki: verjetna starost otroka, spol, dano ime, telesni znaki na otroku, popis obleke in drugih stvari, ki so bile pri njem najdene, ustanova, ki ji je bil otrok oddan, ali oseba, ki ji je bil izročen v skrb ter podatki o osebah, ki so otroka našle. Matičar vpiše dobesedno besedilo zapisnika preko razpredelkov. Ce se kasneje ugotovijo istovetnost ali drugi važni podatki o otroku, zaznamuje matičar te dopolnitve samo po odredbi pristojnega državnega organa, in to v stolpcu »poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: »Otrok je Franc Pogačnik, rojen 3. (tretjega) marca 1946 v Stari Loki, okraj Škofja Loka, kot nezakonski sin Ivane Pogačnik, rojene 12. marca 1918 v Ljubljani, služkinje v Kranju. (Okrajni ljudski odbor v Škofji Loki št----- z dne...).« Datum, Matičarjev podpis. Vpis mrtvorojenega otroka 41. člen Mrtvorojeni otrok se vpiše samo v rojstno knjigo. V razpredelku za ime in spol otroka se označi: »mrtvorojeno, moško (žensko)«. Če pa je otrok, ko se oddvoji od materinega telesa, toliko razvit, da bi bil sposoben za življenje in, če kaže ob rojstvu kakršne koli znake življenja, se šteje za živo bitje in se vpiše, v rojstno in mrliško matično knjigo. Vpis dvojčkov 42. člen Ce se rodi dvoje ali več otrok hkrati, se vsak otrok vpiše posebej v matično knjigo po vrsti rojstva. Če se vrsta rojstva ne more ugotoviti, je to v pripombi zaznamovati. Tudi naj se v pripombi pri vsakem zapiše, da gre za dvojčka in označi zaporedna številka vpisa tistega dvojčka. Primer: »Dvojček. Njegov brat (sestra) je vpisan pod zaporedno številko 819. Kdo od dvojčkov je starejši, se ni moglo ugotoviti.« Datum. Matičarjev podpis. Izredni vpisi rojstev 43. člen 1. Vsa rojstva naših državljanov, ki se dogodijo v inozemstvu po 9. maju 1946 in ki niso vpisana v rojstne matične knjige pri naših predstavništvih v inozemstvu, se vpišejo v domače rojstne matične knjige. Pristojen za vpis je matičar, v čigar območju je skupno prebivališče ali bivališče staršev, če pa tega nimajo ali je neznano, pa matičar, pristojen za kraj zadnjega bivališča očeta oziroma matere. Če se tudi tako ne more določiti pristojni matičar, se vpis napravi v matične knjige pri mestnem ljudskem odboru v Ljubljani. Vpis se opravi na podlagi matičnega izpiska, izdanega od inozemskih matičnih orgahov, ki ga mora predložiti prizadeta stranka, ali na podlagi matičnega izpiska, poslanega v smislu mednarodnih konvencij. Izjemno se vpis takega rojstva lahko opravi po odobritvi višjega nadzorstvenega organa tudi na podlagi drugih dokazov. V stolpcu »pripombe in popravki« zapiše matičar: »Rojstni list matičnega urada na Dunaju št.... z dne ...« Datum. Matičarjev podpis. Ali: »Odločba... odbora v... št.... z dne...« Datum. Matičarjev podpis. 2. Matičar vpiše naknadno vsa rojstva iz obdobja od 6. aprila 1941 do 9. maja 1946, ki iz katerega koli razloga niso registrirana. Vpiše jih na podlagi posebnih naknadnih prijav po 55. členu zakona o državnih matičnih knjigah. 3. Matičar vpiše v rojstne matične knjige po odobritvi neposrednega višjega ljudskega odbora in na zahtevo prizadetih oseb naknadno vsa prejšnja rojstva v primerih, če so bile dosedanje matične knjige med vojno uničene ali so izginile. Taki primeri se vpisujejo v nove matične knjige pod zaporednimi tekočimi številkami s potrebno pripombo, n. pr.: »Naknadno prijavljeno po 52. členu zakona o matičnih knjigah (odločba... odbora v ... št__z dne ...),« Datum. Matičarjev podpis. 4. Način obnove matičnih knjig po zadnjem odstavku 55. člena zakona o državnih matičnih knjigah bo predpisan s posebnimi navodili. B. Poročne matične knjige Pristojnost matičarja 44. člen Pristojni državni organ, pred katerim se zakonska zveza sklepa, je ljudski odbor, pri katerem se vodijo poročne matične knjige za območje, v katerem imata oba zaročenca ali eden izmed njiju svoje prebivališče oziroma svoje bivališče. Zaročenca, ki želita sklenili zakonsko zvezo v kakem drugem kraju, smeta zaprositi pristojni ljudski odbor, da pooblasti ljudski odbor, pristojen za kraj, kjer želita skleniti zakonsko zvezo, da se zakonska zveza sklene pred njim. Dan vpisa 45. člen Matičar mora sklenjeni zakon vpisati v poročno matično knjigo neposredno po sklenitvi v prisotnosti službenega organa, zakoncev, prič kakor tudi drugih oseb (tolmača, pooblaščenca). Vpis podpišejo zakonca, priči, organ ljudske oblasti, pred katerim je bil zakon sklenjen in matičar. Pri zakonskih zvezah, sklenjenih po pooblaščencu ali tolmaču, vpiše matičar v razpredelek »rodbinsko in rojstno ime in prebivališče pooblaščenca ali tolmača« n. pr.: »Pooblaščenec ali »Tolmač za gluhoneme Stanko Vrabec Niko Svetek iz Ljubljane, iz Ljubljane, Tavčarjeva ul. 12,« Prešernova 2.« To zaznamuje še posebej med »pripombe in popravki« n. pr. če je zakonska zveza sklenjena po pooblaščencu: »Zakonska zveza je sklenjena po pooblaščencu Stanku Vrabcu iz Ljubljane, ki je pooblaščenec Strnada Ivana z Dunaja po pooblastilu, izdanem 15. junija 1946 in potrjenem po poslaništvu FLRJ na Dunaju pod št____ z dne_____< Datum. Matičarjev podpis. Ce je sklenjena po tolmaču: »Zakonska zveza je sklenjena po tolmaču Niku Svetku iz Ljubljane, ker je zakonec Peter Zgaga gluhonem.« Datum. Matičarjev podpis. Pooblaščenec podpiše n. pr. »Za Strnada Ivana, pooblaščenec Stanko Vrabec.« Tolmač pa: »Niko Svetek, tolmač.« Obvezni jx>datki temeljnega vpisa 46. člen V poročno matično knjigo se vpišejo: 1. dan, mesec, leto in kraj sklenitve zakonske zveze. Za vpis veljajo isti predpisi, kakor za vpis dneva rojstva (gl. 31. člen), 2. rodbinsko in rojstno ime ženina in neveste, 3. njun prejšnji zakonski stan (n. pr.: neoženjen, neomožena, vdovec, vdova, razveden, razvedena). 4. dan, mesec in leto njunega rojstva, 5. kraj njunega rojstva, 6. njuno državljanstvo (gl. 33. člen), 7. njuno narodnost, 8. njun poklic, 9. njuno prebivališče, 10. rodbinsko in rojstno ime in rojstni podatki njunih staršev in 11. rodbinska in rojstna imena prič in njihovo stanovanje. Zaznamba rodbinskega imena zakoncev 47. člen Matičar mora v poseben stolpec v poročni knjigi vpisati ob sklenitvi zakonske zveze izjavo zakoncev o njunih rodbinskih imenih, n. pr.: »Zakonca sla se sporazumela, da bo njuno skupno ime rodbinsko moževo ime Lončar«, ali »da obdrži vsak svoje prejšnje rodbinsko ime«, ali »da doda vsak k svojemu rodbinskemu imenu še rodbinsko ime svojega zakonskega druga; Poznejše zaznambe 48. člen V stolpec »poznejši vpisi in zaznambe« zaznamuje matičar v poročni matični knjigi: 1. proglasitev zakonske zveze za neveljavno in razvezo zakonske zveze, in to na podlagi pravnomočne sodbe okrožnega sodišča, ki mu jo pošlje sodišče. Primer: »Zakonska zveza je razveljavljena (ali razvezana) s sodbo okrožnega sodišča v ...., št. ... z dne...« Datum. Matičarjev podpis. 2. Prenehanje zakonske zveze s smrtjo. V primeru razveze zakonske zveze vpiše matičar tudi morebitno izjavo nekrivega zakonca, da je obdržal rodbinsko ime, ki si ga je vzel pri sklenitvi zakonske zveze Izredni vpisi 49. člen 1. V poročno matično knjigo vpise matičar vse zakonske zveze naših državljanov, sklenjene v inozemstvu, če že niso vpisane v poročne matične knjige, ki se vodijo pri naših predstavništvih v inozemstvu. Za vpis je pristojen matičar, v čigar območju je prebivališče oziroma bivališče ženina ali neveste, če pa tega nimata ali je neznano, pa matičar njunega zadnjega bivališča oziroma matičar rojstnega kraja. Ce se tudi tako ne more določiti pristojni matičar, se vpis napravi v matične knjige pri mestnem ljudskem odboru v Ljubljani. Vpis se opravi na podlagi matičnega izpiska, izdanega od inozemskih matičnih organov, ki ga mora predložiti prizadeta stranka, ali na podlagi matičnega izpiska, poslanega v smislu mednarodnih konvencij. 2. Matičar mora vpisati naknadno vse zakonske zveze, sklenjene od 6. aprila 1941 do 9. maja 1946 pred vojaškimi oblastmi ali pred narodnoosvobodilnimi odbori, razen tistih zakonskih zvez, ki so bile sklenjene pred ljudskimi odbori in vpisane v matične knjige. Vpis se opravi na podlagi prijav, ki jih morajo napraviti prizadete stranke najpozneje v enem letu po 9. maju 1946; prijavi se predložijo potrebna dokazila ali izjave prič. Pristojen za vpis je matičar kraja, kjer je bila zakonska zveza sklenjena oziroma matičar kraja zadnjega skupnega bivališča zakoncev. Ce se ena stranka upira vpisu v matično knjigo ali je umrl oziroma je pogrešan eden ali oba zakonca, vpiše matičar zakonsko zvezo le na podlagi odločbe sodišča. Matičar sme torej sam- opraviti vpis le tedaj, če je dokazano, da se z vpisom strinjata oba zakonca in če je sklenitev zakonske zveze zadostno dokazana po listinah ali izjavah prič. Matičar nima preiskovati, ali se sklenjena zakonska zveza priznava za veljavno, ker je za to pristojno le sodišče. V rubriko >dan, mesec in leto sklenitve zakonske zveze« vpiše datum, ko je bila zakonska zveza sklenjena pred vojaško oblastjo ali pred narodnoosvobodilnim odborom. V rubriko »kraj sklenitve zakonske zveze« vpiše matičar v teh primerih kraj, kjer je bila sklenjena zakonska zveza. Če je bila vojaška oblast, pred katero je bila sklenjena zakonska zveza, zunaj naseljenega kraja (n. pr. v gozdu), vpiše matičar n. pr.: »V gozdu v bližini vasi Krivoglavice okraja Metlika.« Podatke za ženina in nevesto in njune starše vpiše matičar v ustrezne razpredelke kakor pri rednem vpisu. V razpredelek za priče vpiše matičar podatke prič, ki so tedaj prisostvovale sklenitvi zakonske zveze. Ce pa tedaj ni bilo prič, ostane ta razpredelek prazen, v stolpcu med pripombe pa zaznamuje n. pr.: »Zakonska zveza je bila sklenjena pred komando I. proletarske brigade brez prič.« V razpredelek »rodbinsko in rojstno ime službenega organa« vpiše matičar rodbinsko in rojstno ime in naziv organa, pred katerim je bila zakonska zveza sklenjena, n. pr.: »Oblak Janez, komandant 4. bataljona Šercerjeve brigade«, ali »Franc Stopar, predsednik narodnoosvobodilnega odbora Žužemberk«. Razpredelek »rodbinsko in rojstno ime matičarja« ostane neizpolnjen. Ce sta se zakonca tedaj ob sklenitvi zakonske zveze sporazumela glede skupnega rodbinskega imena, vpiše matičar ta sporazum v ustrezni stolpec. Zadostuje, če sta se sporazumela ustno. Ce tedaj ni bil sklenjen med njima sporazum, pa se naknadno sporazumeta glede skupnega imena ob registraciji zakonske zveze, zaznamuje ta sporazum matičar v poročni knjigi tako, kakor je to predpisano za redni vpis. Med »pripombe in popravki« zapiše matičar, da je bila zakonska zveza naknadno registrirana, po čigavi zahtevi in na podlagi katerih listin oziroma izjav prič. Primer: »Naknadna registracija zakonske zveze je opravljena po 91. členu zakona o zakonski zvezi dne 15. julija 1946 na zahtevo zakoncev in na podlagi potrdila komande... št.... z dne...« (ali »na podlagi izjave prič: N. N. in M. M., podane na zapisnik pod št.... dne...« oziroma »na podlagi odločbe okrajnega sodišča v..., št.... z dne...«). Datum. Matičarjev podpis. Ce se opravi naknadna registracija na zahtevo obeh zakoncev, se podpišeta oba zakonca kakor pri rednem vpisu, če se pa opravi samo na zahtevo enega zakonca ali tretje osebe, tedaj se podpiše samo ta oseba pod besedilo, napisano v pripombi, a v pripombi se navede, da je drugi zakonec privolil na vpis in dokaz za to (n. pr. izjava, podana pri drugem matičarju). Mesto, določeno za podpis priče in za podpis službenega organa, ostane v tem primeru prazno. C. Mrliška matična knjiga Pristojnost matičarja 50. člen Za vpis smrti je pristojen matičar kraja, kjer se je smrt dogodila. Smrt vpisuje na ustno ali pismeno prijavo, Drugi odstavek 29. člena tega pravilnika velja tudi tu. Smrt na železnici, ladji ali letalu se prijavi matičarju kraja, kjer je bil umrli pokopan. Najden mrlič se vpiše v matično knjigo kraja, kjer je bil najden. V primeru proglasitve za umrlega je pristojen za vpis matičar zadnjega prebivališča ali bivališča umrlega oziroma matičar rojstnega kraja. Ce pa rojstni kraj ni v območju FLRJ, je pristojen za vpis matičar kraja, kjer je sedež sodišča. Rok prijave 51. Člen , Smrt se mora prijaviti pristojnemu matičarju najpozneje v 3 dneh od dneva smrti ali najdbe mrliča. Smrt, ki je bila prijavljena po 30 dneh od kar se je dogodila, sme matičar vpisati v mrliško knjigo samo po odobritvi višjega nadzorstvenega organa, ki stvar prej preišče. Prijavna dolžnost 52. člen Prijaviti so dolžni smrt: 1. mrliški oglednik, 2. sorodniki, ki so živeli skupaj z umrlim, 3. druge osebe, ki so živele skupaj z umrlim, 4. drugi sorodniki, ki so zvedeli za smrt, 5. osebe, v katerih stanovanju se je smrt dogodila in 6. najbližji sosedje, ki so zvedeli za smrt. Kadar je najden mrlič, je dolžna napraviti prijavo uradna oseba, ki je mrliča našla ali ki ji je bilo to prijavljeno. Smrt osebe, umrle v bolnici, vojašnici, zaporu in drugih podobnih ustanovah, so vedno dolžne prijaviti uprave teh ustanov. Sodišče obvesti matičarja o izvršeni smrtni kazni. Temeljni vpisi 53. člen V mrliško matično knjigo se vpišejo: 1. dan, mesec in leto vpisa (gl. 31. člen), 2. dan, mesec, leto in ura smrti (gl. 31. člen), 3. kraj smrti, ulica in hišna številka, 4. rodbinsko in rojstno ime umrlega, 5. dan, mesec, leto in kraj njegovega rojstva, 6. njegovo državljanstvo (gl. 33. člen), 7. narodnost, 8. poklic, 9. zadnje bivališče umrlega, 10. zakonsko stanje (gl. 3. točka 46. Člena), 11. rodbinsko in rojstno ime njegovega zakonskega druga, 12. rodbinsko in rojstno ime njegovih staršev, 13. rodbinsko in rojstno ime in bivališče prijavitelja, 14. vzrok smrti, 15. dan, mesec, leto in kraj pokopa, 16. ime zdravnika oziroma mrliškega oglednika, ki je mrliča ogledal Pri vpisu neznanega mrliča se vpišejo samo znani podatki. Pred vpisom smrti mora matičar zahtevati od prijavitelja potrdilo o smrti, izdano od ljudskega odbora kraja, kjer je oseba umrla. Ce pa to ni mogoče, morata smrt potrditi dve priči. Po izvršenem vpisu mora zaznamovati vpis smrti v rojstni in poročni matični knjigi oziroma obvestiti pristojnega matičarja zaradi zaznambe. Najden mrlič 54. člen Najden mrlič se vpiše na podlagi zapisnika, ki ga o tem sestavi pristojna uradna oseba. V stolpec »rodbinsko in rojstno ime umrlega« se vpiše »neznani«. Preko ostalih rubrik pa se zaznamuje številka in datum zapisnika organa o najdbi mrliča ter podatki o 'spolu, starosti, osebnih znakih in drugih važnih podatkih. Primer: »Po zapisniku šefa odseka za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru v Trebnjem, št.... z dne..., je najden v bližini vasi Ponikve neznan mrlič moškega spola, star okoli 58 let, grbast, oblečen v civilno obleko sive barve. Smrt je nastopila pred 48 urami zaradi udarca s topim orodjem po glavi.« Ce se naknadno ugotovi istovetnost najdenega mrliča, zaznamuje to matičar v stolpcu »poznejši vpisi in zaznambe« n. pr. »Pokojnik je Franc Petrič iz Maribora, rojen dne... v Celju, oženjen, trgovec (odsek za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru v Celju št.... z dne...).« Datum. Matičarjev podpis. Zaznamba izvršitve zmrtr. kasni 55. člen Matičar vpiše vse podatke v teh primerih iz obvestila, kI ga prejme od sodišča. Ce to obvestilo nima vseh podatkov, ki se morajo vpisati, ostanejo dotične rubrike prazne. V stolpcu »pripombe in popravki« zaznamuje matičar naziv sodišča ter številko in datum uradnega obvb* stila o izvršitvi smrtne kazni. N. pr.: »Smrt je nastopila z izvršitvijo smrtne kazni po obvestilu okrožnega ljudskega sodišča v... št.... z dne...« Datum. Matičarjev podpis. Proglasitev za umrlega 56. fclen Matičar vpise smrt na podlagi sodne odločbe in zapiše poleg rednega vpisa še v razpredelek »pripombe in popravki« naziv sodišča, ki j« izdalo odločbo, in številko in datum odločbe. N. pr.: »Proglašen za umrlega s sklepom sodišča v... št.... z dne...« Datum. Matičarjev podpis. Izredni vpisi 57. člen 1. Vsi smrtni primeri državljanov, ki se dogodijo y inozemstvu po 9. maju 1946 in niso vpisani v mrliške matične knjige pri naših predstavništvih v inozemstvu, se vpisujejo v domače mrliške matične knjige kraja, kjer je bilo zadnje bivališče umrlega, oziroma pri mestnem ljudskem odboru v, Ljubljani, če se zadnje bivališče ne more ugotoviti Vpis se opravi na podlagi matičnega izpiska, izdanega od inozemskih matičnih organov, ki ga mora predložit; prizadeta stranka, ali na podlagi matičnega izpiska, poslanega v smislu mednarodnih konvencij. 2. Po odobritvi neposrednega višjega ljudskega odbora in na zahtevo prizadetih oseb vpiše matičar naknadno primere smrti, če so bile dosedanje matične knjige med vojno uničene ali so izginile ali če zaradi vojnih razmer taki primeri niso bili vpisani v matične knjige. 8. Ce so posamezne osebe med vojno izgubile življenje v množičnih usmrtitvah, ki so jih izvršili okupator ali njegovi pomagači v koncentracijskih taboriščih, v zaporih ali ob podobnih pogojih. V takih primerih se vpiše smrt umrlega v mrliško matično knjigo na zahtevo prizadete osebe, na podlagi odločbe o vpisu okrajnega ljudskega odbora, v čigar območju je umrli imel svoje prebivališče ali zadnje bivališče, potrjene po višjem okrožnem ljudskem odboru. Obrazci 58. člen Vse potrebne obrazce po tem pravilniku izda ministrstvo za notranje zadeve Ljudske r-epublike Slovenije. Veljavnost 59. člen Pravilnik začne veljati z dnem objave. Ljubljana dne 1. junija 1946. Št. III. 4092/3—46. Minister za notranje zadeve: generalmajor Ivan Maček s. r. 161. Na podlagi pooblastila iz 44. člena pravilnika o povračilu- stroškov za službena potovanja in selitve zveznim uslužbencem itd. (Ur. list DFJ, št. 36/328 od 29. maja 1945) ter v zvezi z odločbo o dnevnicah za službena potovanja uslužbencem zvezne državne uprave itd. (Uradni list FLRJ št. 37/242 od 7. maja 1946) in v soglasju z zveznim ministrstvom za finance izdajam tole odločbo: Za službena potovanja pripadajo uslužbencem ljudske oblasti in državne uprave LRS naslednje dnevnice: 1. uslužbencem od I. do IV./2 položajne skupine...............................din 220,— 2. uslužbencem od V. do VIII. položajne skupine in pripravnikom VIII. položajne skupine...............................din 200.— 3. uslužbencem IX. in X. položajne skupine in pripravnikom IX. položajne skupine . diu 180,— 4. pripravnikom X. položajne skupine, zva-ničnikom, služiteljem, pogodbenim in honorarnim uslužbencem, dnevničarjem. dninarjem in delavcem v službi vladt, LRS in drugih nižjestopnih organov ljudske oblasti in'državne uprave LRS pa din 160.— Zvišane dnevnice se smejo izplačevati samo iz kreditov, določenih za gotne stroške oziroma iz prihrankov pri drugih kreditih, ob pogoju, da je za črpanje kreditov iz prihrankov potrebna odobritev, preden se angažirajo. S tem se razveljavljajo določbe pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja in selitve uslužbencem ljudske oblasti m državne uprave LRS (Ur. list LRS št. 34/1.% od 8. V. 1910), kolikor nasprotujejo lej odločbi. Ta odločba velja od dne objave v »Uradnem listu LRS';. Ljubljana dne 11. maja 1910, St. 101/14—I—1940. Minister za finance Polič Zoran s. r. 162. Odločba V cilju načrtnega in smotrnega izdelovanja glasbenih instrumentov odrejam; Ustanovi sc Državna tovarna glasbil s sedežem podjetja v Mengšu št. 11. Predmet obratovanja je izdelovanje vseh vrst glasbil. Za upravitelja imenujem tovariša Baniča Jožeta, glasbilarskega mojstra iz Ljubljane, Soška ul. 5, ki naj prevzame imovino podjetij Stemberger & Melitzer, Mengeš, Avgusta Šušteršiča, Mengeš, Warbineka Rudolfa, Ljubljana, Miklošičeva c. 4, Fleissa Josipa, Ljubljana, Ciril-Metodova 35 in Schramma Vaclava, Celje, Stanetova ul. 12, katerih celokupna imovina je prešla v državno last ter bila z odločbo komi-ije za upravo narodne imovine pri predsedstvu SNOS-a z dne 17. 1. 1940, opr. št. 463199/2 in z dne 13. maja 1946, opr. št. 466255/3, dodeljena v upravo ministrstva za industrijo in rudarstvo in ki se združi v Državno tovarno glasbil. O prevzemu te imovine naj se sestavi zapisnik Ljubljana dne 28. maja 1946. Zap. št. t/P—2571/16—B. Minister za industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek s. r. 163. Odredba ministra za trgovino in preskrbo VLRS, s katero se delno razveljavlja odredba o nakupovanja, odkupnih cenah in izvozu suhih jedilnih gob 1. člen Odredba ministrstva za trgovino in preskrbo o odkupovanju, odkupnih cenah in izvozu suhih jedilnih gob z dne 12. X. 1945, Uradni list SNOS-a in NVS št. 346/48—45, spremenjena z odredbo z dne 31. XII. 1945, Uradni list SNOS-a in NVS št. 2/1—46, se razveljavlja, izvzemši določbe o odkupnih cenah, tako, da je promet s suhimi jedilnimi gobami prost. ' 2. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne 3. junija 1946. I. št. 787/4. Minister za trgovine in preskrbo: Tone Fajfar s. r. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo: Janez Hribar s. r. Izdaja in zalaga: Uprava »Uradnega lista LRS« v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert; tiska tiskarna Merkur — oba v Ljubljani Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina: mesečno: din 24.— četrtletno: din 70.—, polletno: din 135.—» celoletno: lin 260.—. Posamezna številka: prva pola din 2.50, vsaka nadaljnja začeta pola din 2.—, — Uredništvo in UDramištvo: Ljubljana. Gregorčičeva uL 23. Tek Št. 25-52. — Cek. račun št. 14.337. URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJL Letnik III. Priloga k 42. kosu z dne 8. junija 1846. Številka 42. .Vlada Ljudske republike Slovenije Št 2122 ~ 1963 Objava Železniška uprava v Ljubljani je z razpisom z dne 14. maja 1946, štev. 23841-111-46, predložila na odredbo ministrstva za promet v Beogradu z dne 7. maja 1946, M. S. br. 46515/46, ministrstvu za gradnje v Ljubljani elaborat Za deviacijo železniške proge Preserje—Borovnica od km 0.00 do km 11.300 s predlogom, da izvede MG politični obhod in razlastilni postopek. V ta namen razpisuje niin. za gradnje v Ljubljani na osnovi 18. čjena ustave FLRJ v zvezi z 2. členom odloka AVNOJ-a o pravnih pred-Pisih in pravni kontinuiteti vobče. Ur. list 51/4 ex 1945, kolikor dopušča glede na pridobitve narodnoosvobodilne borbe in zakonite predpise FLRJ uporabo Zadevnih civilno-razlastilno- in procesu-alno-pravnih predpisov, veljavnih pred 6. aprilom 1941, zlasti določbe § 365. °bčnega državljanskega zakonika, zak. 0 razlastitvah za železniške namene z dne 18. II. 1878, avstr. drž. zak. št. 30 m Zakona o gradnji železnic z dne 25. L 1899, avstr, drž. zak. št. 19, ter zakona 0 občem upravnem postopku lokalni komisijski ogled in razpravo Združeno s političnim obhodom in raz-lastilnim postopkom v času od 17. junija do 3. julija 1946 po posebnem razpisu. , Interesenti se pozivljejo. da se ogleda 111 razprave zanesljivo udeleže osebno ali po pooblaščenem zastopniku. Za Pravdno nesposobne stranke, ki nimajo Zakonitega zastopnika ali za one, kate-bivališče je neznano, se postavijo Skrbniki v smislu § 25. zak. o občem “Pravnem postopku. Poznejši ugovori se ne bodo upošte-a}h ob neudeležbi pa bo veljalo, da Prizadeti pristajajo na prostovoljen od-. ;°P zemljišča, objektov oz. pravic za ,ajnene železniške gradnje po obsegu, akor ga določi komisija. Lastniki ne-jeren.li» 756. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 30. maja 1946 Besedilo: Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevcga pecilnega praška, družba z o. z. v Mariboru. Po odločbi mestne zaplembene komisije v Mariboru od 4. I. 1946, opr. št. 2660-A, se vpiše, da je ta firma prešla v državno last Federativne ljudske republike Jugoslavije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 30. maja 1946. C II 11/36 757. Sedež: Maribor. Da vpisa: 30. maja 1946. Besedilo: Mariborska tovarna svile, družba z o. z. Maribor. Po odločbi mestne zaplembene komisije v Mariboru od 29. X. 1943, opr. št. 2650-A, se vpiše, da je ta firma prešla v državno last Federativne ljudske republike Jugoslavije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 30. maki 1946. C II 101/28 758. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 30. maja 1940. Besedilo: Franc Swaty, tovarna brusnih plošč, Maribor Po odločbi mestne zaplembene komisije v Mariboru od 21. I. 1946. opr. št. 2668-A, se vpiše, da je ta firma prešla v državno last Federativne ljudske republike Jugoslavije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 30. maja 1946. 9 A 66/58 4= 759. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 30. maja 1946. Besedilo: Tvornica »Zlatorog« Maribor. Po odločbi mestne zaplembene komi-«je v Mariboru od 2. I. 1946, opr. št.2507-A, se vpiše, da je ta firma prešla v državno last Foderalivne ljudske republike Jugoslavije. Nadalje se po odločbah in predlogih mestne zaplembene komisije v Mariboru od 5. I. 1946, opr. št. 2507-B, 2507-C in 2507-D, vpiše, da so s tem tudi vloge komanditistov, in sicer Elze Schlenk roj. Lettner, žene profesorja v Innsbrucku, v znesku din 60.000.—, Irme Walde roj. Lettner, žene industrialca ravno tam, v znesku din 60.000.— in Ingeborge Portugal roj Lettner, zasebnice v Mariboru, v znesku din 60.000.— prešle v državno last Federativne ljudske republike Jugoslavije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 30. maja 1946. 9 A 38/35 4c 760. Sedež: Mežica. Dan vpisa: 30. maja 1946. Besedilo: Srednjeevropski rudniki d. d. Mežica. Po odločbi državne uprave narodnih dobara v Beogradu od 13. V. 1946, št. 7169/2397, se vpiše: 1. da so akcije te družbe (73.750), ki so last Bleiberger Bergwerks-Union v Celovcu, po odločbi okrajne zaplembene komisije v Prevaljah od 29. VIII. 1945, št. 276/45, prešle v državno last Federativne ljudske republike Jugoslavije; 2. da so akcije (56.000) angleških državljanov, katerih bivališče ni znano, prešle v začasno državno upravo. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 30. maja 1946. B II 11/21 * 761. Sedež: Tezno pri Mariboru. Dan vpisa: 30. maja 1946. Besedilo: Jugoslovanska »Metro« toplina družba z o. z. Po odločbi vlade Ljudske republike Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo, obči oddelek v Ljubljani, od 19. III. 1946, zap. št. I P 1271-46 Dr. S.. se vpiše: 1. da se ta firma postavlja pod začasno državno upravo, 2. da se ji postavlja za delegala Les Drago. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 30. maja 1946. C II 55/37 4* 762. Sedež: Prečna. Dan vpisa: 28. maja 1946. Besedilo: D0L0P, dolenjska opekar-niška komanditna družba V. Sedaj, Prečna. Obratni predmet: Nabavljanje, izdelovanje in razpečavanje vseh vrst glinasti!) izdelkov. Izbriše se osebno jamčeči družbenik Sedaj Viljem, ki je dne 14. IX. 1943 umrl, in se zaradi tega vpiše, da je bil njegov poslovni delež s prisojilno listino okrajnega kot zapuščinskega sodišča v Novem mestu z dne 22. V. 1946, opr. št. Z 254/46, prisojen njegovemu sinu Sedaju Vilku, elektrotehniku v Novem mestu. Kolodvorska cesta št. 8 v last. Ta je vstopil v to komanditno družbo v istem svojstvu kot njegov pokojni oče. Za tvrdko bo podpisoval tako, da bo pisanemu, tiskanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu firme kot osebno jamčeči družbenik — pristavil svoj lastnoročni podpis: Sedaj Viljem. Obenem se vpiše, da je podeljena trgovska prokura Tomšiču Marjanu, diplomiranemu gradbeniku v Ljubljani, Levstikova ulica št. 18 in bo podpisoval * za tvrdko tako. da bo pod pisano, tiska- no ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavil svoj podpis p. p. Tomšič Marjan (per procura). Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 28. maja 1946. Reg A IT 60/5 Izbrisi: 763. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: Gradbeno podjetje ing. J os. Dedek, mestni stavbenik. Zaradi nove ureditve državnega gospodarstva. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 22, maja 1946. Rg A VI 105/5 761. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 29. maja 1946. Besedilo: Sport - Kniei, družba z o. z v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 28. maja 1946. Rg ^ V '152/7 Zadružni register Vpisi: 765. Sedež: Bled. Dan vpisa: 24. maja 1946. Besedilo: Nabavna in prodajna za- druga z omejenim jamstvom na Bledu. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 18. januarja 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov; b) vnovče-vanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov; c) ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva, če in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge te vrste; č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist; d) sklicevanje članskih se* Stankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje h* aktivnejšega sodelovanja ter prebujanj0 zadružne zavesti. Zadružni delež znaša 150 din in s0 mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči že s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga objavlja svoje priobčitvp 03 zadružni razglasni deski Vabilo 1,3 skupščino pošlje poleg tega vsem L00i v območju katerih posluje, in vsem čl0' nom, slednjim najmanj 8 dni Pr°d skupščino. Upravni odbor sestavljajo predse^' mik, podpredsednik, tajnik, blagajni''' morebitni načelniki odsekov in 8 čl®' nov, in se voli za dobo treh let Vsako leto izstopi tretjina odbori"' kov. Zadrugo zastopata iu zanjo podpis’1' jela predsednik in tajnik upravne?3 odbora, če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Gradu.k Hajko, nadučitelj, Bled-Grad St. 111, predsednik, Repe Vinko, tov. delavec, Spod. Gorje 91, podpredsednik, Bratina Vera, uradnica, Bled-Rečica žt. 77, tajnica, Juretič Ivan, hotelir, Bled-Zagorica St. 11, blagajnik, Petkovšek Jože, kmet, Bled-Rečica, Lebar Mara, gospodinja, Grad 3, Vrhunc Janko, zidarski mojster, Zagorice 88, Zemva Franc, zid, mojster, Podhom, Jan Ivan, šofer, Mlino 11, Pavlič Franc, tov. delavec, Zasip 70, Arh Jaka, pletar, Bodešce 10, Korošec Franc, delavec, Boh. Bela št. 106. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 24. maja 1946. Zt 43/46 — Zadr. V 91/1 ♦ 766. Sedež: Brczniea. Iž^in vpisa: 24, maja 1946. Besedilo: Živinorejska zadruga i omejen in jamstvom v Breznici, Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 2. februarja 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo; b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo Rodovnik mora voditi ločeno za pasemsko ustrezajoče in drugo govedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza; c) da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako nabavo in vnovčuje živino svojili članov v živem ali zaklanem stanju, č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje za njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje; d) da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka; e) pa priskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov; f) da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje'- g) da izvaja med svojimi člani />sa-nicnomoč« za v . sili zaklano živino. Podrobnejše določbe predpiše pravil-n';k. ki ga odobri skupščina. V krajih, kjer ja konjereja razvita, opravlja živinorejska zadruga iste funkcije tudi za konjerejo. Zadružni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga objavlja svoje priobčitve na Zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino objavi tudi v zadružnem glasbo »Nova zadruga«. Upravni odbor sestavljajo predsednik, arnik, blagajnik, morebitni načelniki mhmkov in 6 članov in se voli za dobo 'teh let Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Andrle Janez, kmet v Breznici 12, predsednik Papler Mirko, kmet v Breznici 1, tajnik, Pristov Janez, kmet, Doslovče 3, blagajnik. Slamnik Jože, kmet, Žirovnica 23, Legat Viktor, kmet, Selo 12, Legat Franc, kmet, Zabreznica 11, Andrle Alojz, kmet, Smokuč 22, Vidic Andrej, kmet, Rodine 10, Justin Anton, kmet, Vrba 6. Okrožno sedišče v Ljubljani dne 24. maja 1946. 74/46 - Zadr. V 92/1 * 767. Sedež: Sv. Križ, p. Dol pri Ljubljani. Dan vpisa: 30. maja 1946. Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v Sv. Križu. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 12, maja 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vod-stvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za, svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija) ;č) da pri* skrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni mate-rialj e) da s pritegnitvijo vseli razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti. — Zadružni delež znaša 500 dinarjev in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih deležev. — Zadruga objavlja svoje' priobčitve na zadružni razglasni deski. — Člani morajo biti povabljeni na skupščino s pismenim vabilom najmanj 8 dni pred skupščino. — Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 2 člana in se voli za dobo treh let. — Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. — Zadrugo zastopa upravni odbor. — Zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadru- ge. Člani upravnega odbora so: Ribič Ignac, tesar, Sv. Križ 93, predsednik, Jemec, Franc, kmet, v Zagorici 115, tajnik, Velepič Andrej, kmet, Vinje 8, blagajnik, Vodnik Ivan, kmet, Sv. Križ 98, Prašnikar Anton, kmet, Zagorice 112, Šuštar Franc, kovač, Sv. Križ 91. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 30. maja 1946. Zt 72/46 — Zadr. V 93/1 768. * Sedež: Šmartno pod Šmarno goro. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Šmartnem pod Šmarno goro. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 14. aprila 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov- b) vnovče-vanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov; c) ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva, če in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge te vrste; č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor jo v zadružno korist; d) sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujanje zadružne zavesti. Zadružni delež znaša 500 din in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga objavlja svoje priobčitve na zadružni razglasni deški. Vabilo na skupščino pošlje poleg tega vsem LOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo predsednik tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 6 članov, ki jih vse voli skupščina za dobo 3 let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, Če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Bradeško Ludvik, uradnik v Skaručni 23, predsednik, Černivec Franc, livar, Vojsko 8, tajnik, Špenko Franc, usnjar v Šmartnem 37, blagajnik, Sirnik Ivan, tesar, Spodnje Gameljne št. 8. Pečnik Jože, trg. pomočnik v Sred. Gameljnih 2, Dobravec Alojzija, gospodinja v Šmartnem 49, Mravlje Stanko, tesar v Vikerčah 25. Krošolj Miha, pek, Verje 85, Pirkovič Boris, uradnik v Tacnu 106 Okrožno sodišče v Ljubljani dne 20. maja 1946. Zt 71/46 — Zadr. V 89/1 769. Sedež: Vače. Dan vpisa: 30. maja 1946. Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom Vače. Zadruga je bila ustanovljena na okup-ščini dne 19. maja 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija);č) da pri-skrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti. — Zadružni delež znaša 500 dinarjev in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih deležev. — Zadruga objavlja svoje priob-čitve na zadružni razglasni deski. — Vabilo na skupščino se mora poslati vsem članom najmanj 8 dni pred skupščino. — Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 2 člana in se voli za dobo treh let. — Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. — Zadrugo zastopa upravni odbor. — Zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblače-ni uslužbenec zadruge, Člani upravnega odbora so: Brvar Martin, posestnik na Vačah 45, predsednik, Kristan Franc, posestnik na Vačah 20, tajnik, Jurjevec Karol, posestnik na Vačah 32, blagajnik, Šuligoj Jože, posestnik. Konj 10, Vozelj Rudolf, posestnik, Selo 9 Okrožno sodišče v Ljubljani dne 30. maja 1946. Zt 76/46 — Zadr. V 94/1 770. Sedež: Železniki. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: »Niko« produktivna zadruga kovinarjev z omejenim jamstvom v Železnikih. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 27. aprila 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) organizirati v Železnikih zadružno obrtno proizvodnjo ter izdelovati in vnovčevati kovinske pisarniške in šolske potrebščine; b) najemati, nakupovati in graditi v ta namen nepremičnino in inventar radi zago- tovitve sodobnih obratovališč in produk-cijskih sredstev; c) vršiti zadružno in strokovno vzgojo članstva in naraščaja. Zadružni delež znaša 10.000 din in se vplača v zadrugo ob vstopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga objavlja svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabilo na skupščino se objavi tudi v zadružnem glasilu »Nova zadruga«. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in dva člana, in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Žumer Niko, ključavničarski mojster v Železnikih 57, predsednik, Šinil Matevž, dipl. strojni tehnik v Železnikih 107, tajnik, Torkar Josip, kovač-šofer v Železnikih 81, blagajnik, Šmid Janko, oroduičar v Železnikih št. 21, Veber Milan, orodničar, Jesenovec 1. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 20. maja 1946. Zt 73/46 — Zadr. V 901 * 771. Sedež: Ljutomer. Dan vpisa: 20. maja 1946. Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v Ljutomeru. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 14. aprila 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš, nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti. — Zadružni delež znaša 500 dinarjev in se plača ob vstopu v zadrugo. Jamstvo jo omejeno. Vsak zadružnik jamči še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih deležev. — Oznanila se izvršujejo z objavo na zadružni razglasni deski. — Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 4 člani, ki jih voli skupščina za dobo treh let. Vsako leto se izmenja ena tretjina članov. — Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Mohorič Janez, mlinar na Podgradju, predsednik, Sitar Franjo, posestnik na Podgradju, tajnik, Vargazon Vladimir, posestnik v Cvenu, blagajnik, Akerman Franc, posestnik v Ljutomeru, Štrigov-ska ul. 14, odbornik, Vaupotič Jakob, posestnik, Lokavci, odbornik, Bunderl Franc, posestnik na Grlavi, odbornik, Šiško Joško, posestnik v Rinčetovi grabi, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 20. maja 1946. Zadr II 123/2 * 772. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 20. maja 1946. Besedilo: Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom v Ptuju. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 22. januarja 1946 za nedoločen čas. Naloga zadrugo je: a) da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalili kontrolo; b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora vodili ločeno za pasemsko ustrezajoče in drugo govedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza; c) da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako nabavo in vnovčuje živino svojih članov v živem ali zaklanem stanju; č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje za njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje; d) da v dosego le naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrobi predelovalnice mleka; e) da priskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov; f) da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje; g) da izvaja med svojimi člani samopomoč za v sili zaklano živino. Podrobnejše določbe predpiše pravilnik, ki ga odobri skupščina. — V krajih, kjer je konjereja razvita, opravlja živinorejska zadruga iste funkcije tudi za konjerejo. Zaradi uspešnejšega po-slovanja opravlja zadruga delo po odsekih. Vse te naloge opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 100 din in se pl a* ča ob vstopu v zadrugo. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. — Oznanila se nabiiejo na zadružni razglasni deski. — Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagaj* mik, morebitni načelniki odsekov in 10 članov, ki jili volj skupščina za dobo treh let. Vsako lelo se izmenja ena tretjina članov odbora — Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi za to pooblasti upravni odbor. Takega uslužbenca mora upravni odbor prijaviti registrskemu sodišču zaradi vpisa v zadružni register. Člani upravnega odbora so: Toplak Ivan, kmet, Mostje, predsednik, Urek Anton, kmet, Mestni vrh, tajnik, Horvat Anton, ekonom, Gabernik, blagajnik, Vrečar Franc, kmet. Krčevina, odbornik, Vincek Anton, kmet, Stojnci, odbornik, Šoštarič Franc, kmet, Drago-vič, odbornik, Kramberger Konrad, kmet, Vurberg, odbornik, Čeh Konrad, posestnikov sin, Hvaletinci, odbornik, Safuta Lojze, zas. uradnik, Skorba, odbornik Pukšič Roza, posestnica, Sv. Marjeta, odbornica, Vobič Ivan, ekonom. Hajdina, odbornik, Ri/lnar Jožef, kmet, Gajevci, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 20. maja 1046. Zadr H 120/2 * 773. Sedež: Ptuj-štuki 21. Dan vpisa: 20 maja 1046. Besedilo: Sadjarska produktivna zadruga Osojnik« z omejenim jamstvom v Ptuju. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 26. aprila 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da ustanovi zadružno drevesnico, matičnjake in praktična preizkuse val iščk z izbranim (sor-timentskim) sadnim drevjem različnih vrst, na različnih podlagah, z različni-nblikami in z različnimi načini vzgoje in obskrbe; b) da se bavi poleg glavnih kultur tudi z drugimi kmetijskimi panogami, pomožnimi za sadjarstvo, kakor živinorejo in prašičerejo za produkcijo gnoja, čebelarstvom za oplojevanje sadnih dreves in slično; c) da nabavlja, Predeluje in izdeluje produktivna in prometna sredstva, kakor razne potrebne stroje, orodje, vozila, gnojila, sred-stva za pokončavanje škodljivcev in dfuge sadjarske potrebščine; č) za zgradi in ureja sadne zbiralnice za sortira-rgnje in pakiranje sadja, sadna skladi-*ea, sušil pice ter druge potrebne tav-za .konserviranje in predelovanje s®dja; d) da zgradi potrebna gospodarja poslopja, kakor shrambe za stroje j or°dje, delavnice, hleve, silose, gno-•Psea, bazene za fekalije in drugo; e) m članom, slednjim najmanj S dni ®d skupščine. ^.j pi'avni odbor sestavljajo predsed-i '■ tajnik, morebitni načelniki odsekov ln 4 člani. ^adi uk° zastopata in zanjo podpisu-lio * l^udsednilc in tajnik upravnega od-obp1’-1*0 sta odsotna, pa dva za to po-'ll,S|,ena člana upravnega odoora. p(,,x'hr|r(‘jo se člani upravnega odbora k,riL' Prane, Ramovš Jakob, Gorjup k raPaternost Ivan, Tomšič Ivan, Za-Franc ’er za sopodpisovanje po-La|S(enL na|ueščenec zadruge Tiselj b(.tr,|'- vPišejo pa se člani upravnega od- i,.aj Anton, Male Lašče, predsednik, k "'sa .Iože,yDol. Retje 7. tajnik, Frane, Vel. Lašče 89, A1°izii- Grebenje 1, Tnl> an danez, Mali Osolnik 7, n’^ Lojze, Adamovo 2. iPlirožno sodišče v l^jiibljnni c, dne 15. maja 194«. °po 42/■*« — Zadr. V 8G/96. *83, * ne(lež: Velike Lašče. r,n vpisu: 18. maja 1946. rii^edilo: '/ivinorejska selekcijska za- i-.. Č'l z (tineM>ii!iii innistvnni v Vel I.n- z oinejcniin jamstvom v Vel. La- je\?‘*'acL uove razmejitve sodnih okra- Sej.8®1..-tu Prenesla zadruga z vsemi dobri m'.',UiV vPisi iz zadružnega registra ža(]ri|Vl0/'nen' sodišču v Novem mestu v v L« ?ai register pri okrožnem sodišču o.«- . ’jaui ter so se hkrati vpisale na- Je. sPremembe: SPrejeta Il-u:;3 Sf> bila nova pravila. *:\ilr( l/ 1,0 zadruge odslej: Živinorejska »*h | ^vf * omejenim jamstvom v Veli- tzbiriQ^a zadruge je: a) da komisijsko a Pleme primerno živinoj svojih 1 -iv. zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo; b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora biti ločeno za pasemsko ustrezajoče in drugo govedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza; c) da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako nabavo in vnovčuje tako živino svojih članov v živem ali zaklanem stanju; č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje na njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje; d) da v dosego te naloge postavlja po svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka; e) da priskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov; f) da prireja za svoje zadružnike sejme, razstave, premo-vanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje; g) da izvaja med svojimi člani »samopomoč« za v sili zaklano živino. Podrobnejše določbe predpiše pravilnik, ki ga odobri skupščina. V krajih, kjer je konjereja razvita, opravlja živinorejska zadruga iste funkcije tudi za konjerejo. Zadružni delež znaša 150 din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Vabilo na skupščino objavi zadruga tudi v zadružnem glasilu »Nova zadruga«. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 6 članov. Izbrišejo se člani upravnega odbora: Petrič Franc, Prhaj Anton, Stritar Jože, Kaplan Franc, Paternost Ivan, Dolšina Jože, Ahčin Franc, Zakrajšek Franc in Žužek Ivan, vpišejo pa se elani upravnega odbora: Pucelj Anion, posestnik, Vel. Lašče št. 2, predsednik, Audolšek Stane, priv. uradnik, Vel. Lašče 3, tajnik, Žužek Alojzij, kmet, Vel. Lašče 27, blagajnik, Gradišar Alojzij, kmet, Vel. Osolnik št. 32, Tomšič Alojzij, kmet, Adamovo 2, Levstik Janez, kmet, Rašica 9, Drobnič Jože. kmet. Dvorska vas 10, Debeljak Alojzij, kmet. Gor. Retje 2, Zakrajšek Matija, Opalkovo 6. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 18. maja 1946. Spo 43/46 - Zadr V 88/18 784. Sedež: Dolnja Lendava. Dan vpisa: 18. maja 1946. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z o. j. Po sklepu občnega zbora z dne 10. III. 1946 se izbrišejo dosedanji člani upravnega odbora: Leonhard Joško, pekovski mojster, Dolnja Lendava, Cerovar Vlacljmir, posestnik, Dolga vas, Cošič Martin, elektr, inštalater. Dolnja Lendava. Fric Štefan, mehanik, Dolnja Lendava, Unger Franjo, mesar, Dolnja Lendava, Rožaj Ludvik, čevljar. Dolnja Lendava, Škafar Viljem, posestnik, Dolga vas, Camplin Anton, gimn. sluga, Dolnja Lendava. Vpišejo se pa novoizvoljeni člani upravnega odbora: Lindič Drago, upravnik pošle, Dolnja Lendava, predsednik, Nemec Ivan, predsednik OLO, Dolnja Lendava, tajnik, Paušič Josip, gozdar, Dolnja Lendava, blagajnik, Ifko Štefan, posestnik. Gornja Bistrica, odbornik, Lutar Štefan, čevljar, Turnišče, odbornik, Koren Josip, čevljar, Mostje, odbornik, Pintarič Ludvik, delavec. Dolina, odbornik, Zag Štefan, delavec, Trimlina, odbornik. Okrožno ko(, trg. sodišče v Mariboru dne 18. maja 1946. Zadr il 99/5 * 785. Sedež: Maribor. Dan vpba: 2. maja 1946. Besedilo: Dom nutomebilistov, zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru. Po odločbi Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo v Ljubljani od 13. IV. 194«, št. 4968/46 v zvezi s pooblastilom Gospodarskega sveta v Beogradu od 2. III. 1946, št. 1759/124, je zadruga prenehala in se ima izvršiti likvidacija. Likvidatorja: Kerševan Albin, intendant Narodnega gledališča v Mariboru in Pogačnik Bogdan, ravnatelj v Mariboru, Vilharjeva ul. 4. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidatorja podpisujeta zadrugo tako, da pristavita ped besedil > zadruge svoja lastnoročna podpisa. Upniki zadruge se pozivajo, da najdalj v enem mesecu od objave v Uradnem listu prijavijo likvidatorjem svoje terjatve. Likvidatorjem se odredi za izvedbo likvidacije rok treh mesecev, računajoč od poteka roka za prijavo upnikov. Okrožno kut trg. sodišče v Mariboru dno 2. maja 1946, Zadr. I 37/24 Sedež: Maribor. Dan vpisa: 14. maja 1946. Besedilo: Okrožna Centrala nabavnih in prodajnih zadrug, zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru. Izlvišeta se dosedanja Člana upravnega odbora: Vollmaier Drago, zadružni revizor v Mariboru in Jelen Delfe, novinar v Mariboru. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 14. maja 1946 Zadr II 107/5 787. Sedež: Negova. Dan vpisa: 2. maja 1946. Besedilo: Agrarna kreditna zadruga z omejenim jamstvom v Negovi. Po odločbi IZOS v Ljubljani od 16. IV. 1946, št. 5103/46, v zvezi s pooblastilom Gospodarskega sveta v Beogradu od 2. III. 1946, št. 1759/124, je zadruga prenehala in se ima izvršiti likvidacija. Likvidatorji: Koruza France, zadr. revizor v Ljubljani, Einspielerjeva ul. 21, Smodiš Janko, zadr. uradnik v Ljubljani, Dalmatinova ul. 1, Verovšek Milan, zadr. uradnik v Ljubljani, Trdinova ul. 7. . Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidatorji podnisujejo firmo tako, da po dva izmed njih pristavita pod besedilo zadruge svoja lastnoročna podpisa. Upniki zadruge se pozivajo, da najdalj v enem mesecu od objave v Uradnem listu prijavijo likvidatorjem svoje terjatve. Likvidatorjem se odredi za izvedbo likvidacije rok treh mesecev, računajoč od poteka roka za prijavo upnikov. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 2. maja 1946. Zadr. II 20—6 T 15/46—4 1936 T 17/46-5 Oklic Nedoletni Gale Jožef, zastopan po materi Kastelic Mariji roj. Gale, gostilničarki v Dobu št. 9 in Kastelic Marija sta vložila proti Bregarju Francu, posestniku na Bregu št. 2 pri Dobu, sedaj neznanega bivališča, tožbo radi priznanja očetovstva in plačila preživnine oziroma radj plačila porodnih stroškov v znesku 1470 din. Javna ustna razprava bo dne 13. junija 1946 ob 9. uri pri tuk. sodišču Ker toženčevo bivališče ni znano, mu je postavljen za skrbnika na čin Bregar Frančiška, kmetica na Bregu št. 2, KLO Dob, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne javi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Grosupljem dne 4. junija 1946. * Sp 189/46-8 1952 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Zajc Franc, rojen 17. II. 1908 v Ljubljani, sin Franca in Rozalije roj. Zavašnik, oženjen, nazadnje prometni uradnik na postaji v Grosupljem, se je kot borec 8. Levstikove brigade okoli 15. novembra 1943 na Krimu udeležil bojev z Nemci. Od takrat je pogrešan in je verjetno padel. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo njegove žene Zajc Ivanke, stanujoče v Medvodah št. 20, postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Zajc Ivani. Po 31. I. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Grosupljem dne 4. jupija 1946. * ■ II SP 260/46—2 1953 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Žan Jožef, rojen 2. II, 1903 na Klancu pri Kranju, r. k. vere, sin pok. Antona in pok. Marjane Žan roj. Stružnik, oženjen, posestnik na Klancu št. 41 pri Kranju, je bil 24. I. 1942 po gestapu v Kranju aretiran in odpeljan. Dne 18. IV. 1942 so Nemci z lepaki razglasili, da so Žana Jožefa kot talca ustrelili, vendar to ni bilo res, ampak so ga 19. IV. 1942 odpeljali iz Begunj baje v Nemčijo, nakar je bilo leta 1943 na Landratu v Kranju zopet z lepakom oznanjeno, da so ga kot talca ustrelili. Od takrat dalje ni kljub poizvedbam nobene vesti več o njem. Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani Žan Jožef umrl, se uvede na prošnjo njegove žene Žan Marije, gospodinje na Klancu št. 41 pri Kranju, postopanje za proglasitev za mrtvega in se mu postavlja hkrati s tem za skrbnika Železnik Simon, sodni uradnik v Kranju. Vsakdo, komur je kaj znano o pogrešanem, se poziva, da o imenovanem v roku 6 mesecev od objave tega oklica poroča podpisanemu sodišču ali pa prej imenovanemu skrbniku. Žan Jožef se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali na kateri koli način da kako vest o sebi. Po preteku prednjega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče na vnovično prošnjo Žan Marije odločilo o predlogu za proglasitev za mrtvega. Okrajno sodišče v Kranju dne 5. junija 1946. Ok 78-46 * 1957 Uvedba postopanja za progia-sitev za mrtvega Kajtna Mariin, rojen 11. XI. 1898 v Litiji, sin Avguština in Marije rojene Grom, kleparski mojster v Litiji št. 23, oženjen, je 19. II. 1944 odšel iz Litije v partizane in je od takrat naprej pogrešan. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo Kajina Ivanke, gosp., Litija št, 23. postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, tov. Kajtna Ivanki, gosp., Litija 23. Kajtna Martin se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 31. XII. 1946 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 30. maja 1946, Ok 46/46 D>r’8 Uvedba postopanja za progla' sitev za mrtvega Zemljak Alojzij, roj. 16. VI 1909 v Udmatu, sin Pavla in Alojzije roj. Tomc> oženjen, ključavničarski pomočnik, stanujoč Bičevje št. 21 v Ljubljani, je odšel 22. 5. 1942 v partizane in se p° osvoboditvi ni več javil ter se pogreša- Ker je potemtakem verjetno, da 9® nastopila zakonita domneva smrti, 60 uvede na prošnjo Zemljak Valerije, g0" spodinje, Bičevje 21 v Ljubljani, postopanje za proglasitev za mrtvega ter s° izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku tov. Zemljak Valeriji. Zemljak Alojzij se poziva, da se zgla' si pri podpisanem sodišču ali drugač0 da kako vest o sebi. Po 1. V. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 2. junija 1946. * I Sp 79/46-2 19^ Uvedba postopanja za progla* sitev za mrtvega Bekš Rafael, rojen 13. oktobra l^, pri Sv. Treh kraljih nad Rovtami P Logatcu, poročen, železniški kurjač, zadnje stanujoč v Žirovnici na Gorel1 j' skem, je odšel leta 1944. v partizane j11, bil v decembru meseca istega leta ujj? |K> Nemcih in odpeljan v Dachau, oi koder se je javil 3. februarja 1945. Zn0 nje njegovo pismo je datirano z 18. bruarjem 1945, in sicer iz Arbeilslaget' ja Neckarelz-Baden. Od tedaj ni nob0, nega sledu o njem Ker je potemtakem verjetno, da imenovani umrl, se uvede na proŠF njegove žene Bekš Marije iz Dol. gatca št. 127, postopanje za proglasit0 pogrešanega za mrtvega in se izdaje P", ziv, da se o pogrešanem poroča sod( šen ali hkrati s tem postavljene11',, skrbniku Hitiju Jožetu, sodnemu ura1, niku. tuk. sodišča do 1. decembra 1^, Bekš Rafael se poziva, da se zgla. pri podpisanem sodišču ali da drug3 kako vest o sebi. Po 1. decembru 1947 bo sodišče vnovično prošnjo in po izvedbi doka2. odločilo o proglasitvi pogrešanega 1 mrtvega. - Okrajno sodišče na Rakeku, odd. dne 30. maja 1946. Razna oblastva Štev. 939/46 Razpis ratf! Rektorat univerze v Ljubljani ^ suje mesto knjižničarja na strojnem , delku tehnične fakultete univerz®« Ljubljani. Pogoji: kandidati imeti popolno srednjo šolo z matiH0^ srednjo tehnično šoio z maturo ter i voli obvladati tehnično nemščino 111 glešoino. Prednost imajo absolventi strojne ali elektrotehniške smeri s tehniških fakultet. Prošnje, opremljene po predpisih §3. uradniškega zakona, je vložiti najkasneje do 19. jun. 1946 na rektoratu univerze v Ljubljani. Rektorat univerze v Ljubljani: Rektor: Knil s. r. Razno Objava Državno petrolejsko podjetje »JUGOPETROL« razpisuje anonimni konkurz Za izdelavo generalnega projekta armi-rano-betonskih rezervoarjev za bencin. Pravico sodelovanja imajo vsi državljani FLRJ, ki niso s sodnim odlokom Izgubili državljanskih pravic. Rok za predajo je 5. julija 1956. Nagrade so naslednje: I. 18.000 din, H. 14.000 din, Ili. 9000 din, dva odkupa Po 4500 din. Pogoji se lahko dobe vsak delavnik od 8 do 14. ure v pisarni tehničnega Oddelka centrale »Jugopetrola« v Beogradu. Terazije 10/III. nadstr. 1980 Jugopetrol 1970 Poziv upnikom Po Odločbi ministrstva za trgovino in Preskrbo z dne 14. maja 1946, IV. št. 115871, je tvrdka Derganc Stane, druž-ba x o. z. trgovina z barvami, Gospo-Svetska c. 2 in Pred Škofijo ‘20, prešla v likvidacijo. _ ^ Pozivajo se' vsi upniki in dolžniki bodke, da v roku meseca dni od dneva objave prijavijo svoje terjatve in dolgove na naslov Gosposvetska c. 2. Neprijavljene pravice se pozneje ne b°do priznale. Likvidatorji 1949—3—1 Poziv upnikom in dolžnikom Z odločbo prejšnjega ministrstva za ^cialno politiko LRS je sklad za gradijo malih stanovanj pri bivši banski gpravl Dravske banovine prešel v likvidacijo. v faradi tega se pozivajo vsi, ki imajo KiikrŠne koli terjatvo ali pravice do lega sklada (kakor prispevke k obresto-.Kuju, poroštva za najeta posojila pri denarnih zavodili in, drugo), da v treh diesecih po tej objavi pismeno prijavijo v°.ie terjatve in pravice do sklada na a,slov; Ministrstvo za delo, sklad za j.adnjo malih stanovanj v likvidaciji, P'bljana, Gajeva ul. št, 3. , Neprijavljeno terjatve ali pravice se "gasi T*0 ^rotc*'11 te^a v°ba Stele za p^lž-uiki sklada pa se naprošajo, da ro^najo svoje obveznosti v navedenem .^plačila se vrše pri Mesini bradici v Ljubljani na tekoči račun: Sklad za gradnjo malih stanovanj pri ministrstvu za delo, v likvidaciji. Likvidator 1938 Poziv upnikom Tvrdka Tea - Import, družba z o. z v Ljubljani, se je po sklepu občnega zbora z dne 14. maja 1946 razdražila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da prijavijo svoje terjatve do 30. junija 1946 podpisanemu likvidatorju družbe. Likvidator: Novak Jakob, zas. uradnik v Ljubljani, Kersnikova ul. 8 * 1947 Poziv upnikom Po odločbi vlade Ljudske republike Slovenije, ministrstva za trgovino m preskrbo, oddelek za notranjo trgovino IV. št. 421/5 z dne 27 maja 1946, je prešla tvrdka »Transport« špedicijsko podjetje v Mariboru, Meljska cesta 16, v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v roku enega meseca od dneva te objave pismeno prijavijo svoje terjatve na naslov: »Transport« špedicijsko podjetje, Maribor, Meljska cesta 16, v likvidaciji. , Likvidatorja, 1939 Poziv upnikom in dolžnikom Delegat ministrstva industrije in rudarstva pri Zadružni tovarni žime d. d-v Stražišču pri Kranju poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo z dokaznimi listinami svoje terjatve in obveznosti delegatu. Rok prijave 20. junij 1946. Prijave po tem roku se no bodo upoštevale ter se bodo vse pravice štele za ugasle. Delegat MIR-a pri Zadružni tovarni žime d. d. Stražišče pri Kranju 1866-3-3 Poziv upnikom Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v »likvidaciji«, Tyrševa c. 17/1., poziva vse upnike, da prijavijo do 30. junija 1946 svoje terjatve. Likvidacijski odbor * 1971 Vabilo na redno skupščino zadruge Kmetski hranilni iii posojilni dom v Ljubljani z. z n. j., ki bo v soboto dne 15. junija 1946 ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, Tyrševa cesta 18, I. nadstropje. Dnevni Ted: 1. Otvoritev in konstituiranje. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1945. in podelitev razrešmce upravnemu In nadzorstvenemu odboru. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Sklepanje o priključitvi zadruge k novi obliki zadružno kreditno organizacije v Ljubljani. 7. Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri nebo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 37. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom v poslovalnici zadruge med blagajniškimi urami. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna za sklepanje o točki 6. dnevnega reda, bo v smislu § 37. zadružnih pravil dne 1. julija 1946 ob 9-uri dopoldne druga skupščina na istem mestu, k j bo sklepala veljavno o točki 6. dnevnega reda no glede na število nav zočih za dr užn i kov. V Ljubljani dne 28. maja 1946. Upravni odbor * 1969 Vabilo na občni zbor Krznarsko nabavljahu: zadruge z o. j. ▼ Ljubljani, ki bo dne 17. junija 1946 ob 19. ud v prostorih Obrtniške zveze v Ljubljani, Miklošičeva c. Št. 4/1, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo uprave, 2. Obravnava obračunskega zaključka. 3. Zadnje revizijsko poročilo. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Podelitev razrešnice. 6. Volitev novega odbora. 7. Odobritev višine deleža in eventualnega kredita. S. Slučajnosti. Odbor * mi Izredni občni zbor Stavbne družbe d. d. v Ljubljani, ki je bil z objavo v Uradnem listu z 22. maja 1946, št. 38, sklican na dan 11. junija 1946, je iz tehničnih razlogov preložen. Kraj in čas občnega zbora bosta objavljena kasneje. Ljubljana dne 6. junija 1946. Delegat ministrstva za gradnje vlade LRS pri Stavbni družbi d. d.: dr. Aleksander Lunaček s. r. * 1962 Vabilo na VIL GLAVNO SKUPŠČINO Učiteljske tiskarne, d. d. v Ljubljani. ki bo v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. dne 30. junija 1946 ob 10. uri 787. Sedež: Negova. Dan vpisa: 2. maja 1946. Besedilo: Agrarna kreditna zadruga z omejenim jamstvom V Negovi. Po odločbi IZOS v Ljubljani od 16. IV. 1946, št. 5103/46, v zvezi s pooblastilom Gospodarskega sveta v Beogradu od 2. III. 1946, št. 1759/124, je zadruga prenehala in se ima izvršiti likvidacija. Likvidatorji: Koruza France, zadr. revizor v Ljubljani, Einspielerjeva ul. 21, Smodiš Janko, zadr. uradnik v Ljubljani, Dalmatinova ul. 1, Verovšek Milan, zadr. uradnik v Ljubljani, Trdinova ul. 7. • Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidatorji podnisujejo firmo tako, da po dva izmed njih pristavita pod besedilo zadruge svoia lastnoročna podpisa. Upniki zadruge se pozivajo, da najdalj v enem mesecu od objave v Uradnem listu prijavijo likvidatorjem svoje terjatve. Likvidatorjem se odredi za izvedbo likvidacije rok treh mesecev, računajoč od poteka roka za prijavo upnikov. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 2. maja 1946. Zadr. II 20—6 T 15/46-4 1936 T 17/46-5 Oklic Nedoletni Gale Jožef, zastopan po materi Kastelic Mariji roj. Gale, gostilničarki v Dobu št. 9 in Kastelic Marija sta vložila proti Bregarju Francu, posestniku na Bregu št. 2 pri Dobu, sedaj neznanega bivališča, tožbo radi priznanja očetovstva in plačila preživnine oziroma radi plačila porodnih stroškov v znesku 1470 din. Javna ustna razprava bo dne 13. junija 1946 ob 9. uri pri tuk. sodišču Ker toženčevo bivališče ni znano, mu je postavljen za skrbnika na čin Bregar Frančiška, kmetica na Bregu št. 2, KLO Dob, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne javi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Grosupljem dne 4. junija 1946. * Sp 189/46-8 1952 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Zajc Franc, rojen 17. II. 1908 v Ljubljani, sin Franca in Rozalije roj. Zavašnik, oženjen, nazadnje prometni uradnik na postaji v Grosupljem, se je kot borec 8. Levstikove brigade okoli 15. novembra 1943 na Krimu udeležil bojev z Nemci. Od takrat je pogrešan in je verjetno padel. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo njegove žene Zajc Ivanke, stanujoče v Medvodah št. 20, postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Zajc Ivani. Po 31. L 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtve-ga- Okrajno sodišče v Grosupljem dne 4. jupija 1946. * - II SP 260/46-2 1953 Uvedba postopanj'a za proglasitev za mrtvega Žan Jožef, rojen 2. II. 1903 na Klancu pri Kranju, r. k. vere, sin pok. Antona in pok. Marjane Žan roj. Stražnik, oženjen, posestnik na Klancu št. 41 pri Kranju, je bil 24. I. 1942 po gestapu v Kranju aretiran in odpeljan. Dne 18. IV. 1942 so Nemci z lepaki razglasili, da so Žana Jožefa kot talca ustrelili, vendar to ni bilo res, ampak so ga 19. IV. 1942 odpeljali iz Begunj baje v Nemčijo, nakar je bilo leta 1943 na Landratu v Kranju zopet z lepakom oznanjeno, da so ga kot talca ustrelili. Od takrat dalje ni kljub poizvedbam nobene vesti več o njem. Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani Žan Jožef umrl, se uvede na prošnjo njegove žene Žan Marije, gospodinje na Klancu št. 41 pri Kranju, postopanje za proglasitev za mrtvega in se mu postavlja hkrati s tem za skrbnika Železnik Simon, sodni uradnik v Kranju. Vsakdo, komur je kaj znano o pogre-I šanem, se poziva, da o imenovanem v roku 6 mesecev od objave tega oklica poroča podpisanemu sodišču ali pa prej imenovanemu skrbniku. Žan Jožef se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali na kateri koli način da kako vest o sebi. Po preteku prednjega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče na vnovično prošnjo Žan Marije odločilo o predlogu za proglasitev za mrtvega. Okrajno sodišče v Kranju dne 5. junija 1946. Ok 78-46 * >957 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Kajtna Mariin, rojen 11. XI. 1898 v Litiji, sin Avguština in Marije rojene Grom, kleparski mojster v Litiji št. 23, oženjen, je 19. II. 1944 odšel iz Litije v partizane in je od takrat naprej pogre-šan. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopiia zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo Kajtna Ivanke, gosp., Litija št. 23. postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, tov, Kajtna Ivanki, gosp., Litija 23. Kajtna Martin se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 31. XII. 1946 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 30. maja 1946, Ok 46/46 1958 Uvedba postopanja za progla-sitev za mrtvega Zemljak Alojzij, roj. 16 VI 1909 v Udmatu, sin Pavla in Alojzije roj. Tojnei oženjen, ključavničarski pomočnik, stanujoč Bičevje št. 21 v Ljubljani, jo odšel 22. 5. 1942 v partizane in se p® osvoboditvi ni več javil ter se pogreša’ Ker je potemtakem verjetno, da 5® nastopiia zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo Zemljak Valerije, g®” spodinje, Bičevje 21 v Ljubljani, postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku tov. Zemljak Valeriji. Zemljak Alojzij se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. V. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvega. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 2. junija 1946. * / I Sp 79/46-2 1940 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Bekš Rafael, rojen 13. oktobra 191^ pri Sv. Treh kraljih nad Rovtami pr1 Logatcu, poročen, železniški kurjač, nazadnje stanujoč v Žirovnici na Gorenjskem, je odšel leta 1944. v partizane i® bil v decembru meseca istega leta uje1 |M> Nemcih in odpeljan v Dachau, o®' koder se je javil 3. februarja 1945. Zad' nje njegovo pismo je datirano z 18. !e' bruarjem 1945, in sicer iz Arbeitslagef' ja Neekarelz-Baden. Od tedaj ni neb®1 nega sledu o njem Ker je potemtakem verjetno, da F imenovani umrl, se uvede na prošni® njegove žene Bekš Marije iz Dol. L®* gatca št. 127, postopanje za proglasit^ pogrešanega za mrtvega in se izdaje P®' ziv, da se o pogrešanem poroča sodi' šču ali hkrati s tem postavljenem; skrbniku Hitiju Jožetu, sodnemu ura®' niku. tuk. sodišča do 1. decembra 194 • Bekš Rafael se poziva, da se zgl^ pri podpisanem sodišču ali da drug81 kako vest o sebi. Po 1. decembru 1947 bo sodišče vnovično prošnjo in po izvedbi dokaz® odločilo o proglasitvi pogrešanega 1 mrtvega. Okrajno sodišče na Rakeku, odd. !•> dne 30. maja 1946. Razna oblastva 190C Štev. 939/46 Razpis , Rektorat univerze v Ljubljani suje mesto knjižničarja na strojnem delku tehnične fakultete univerz® Ljubljani. Pogoji: kandidati mor^j imeti popolno srednjo šolo z maturo srednjo tehnično šolo z maturo ter voli obvladali tehnično nemščino ih 3 glešoino. Prednost imajo absolventi strojne ali elektrotehniške smeri s tehniških fakultet. Prošnje, opremljene po predpisih §3. uradniškega zakona, je vložiti najkasneje do 19. jun. 1946 na rektoratu univerze v Ljubljani. Rektorat univerze v Ljubljani: Rektor: Kral s. r. Razno Objava Državno petrolejsko podjetje JUGOPETROL« razpisuje anonimni konkurz za izdelavo generalnega projekta armira no-be tonskih rezervoarjev za bencin. Pravico sodelovanja imajo vsi državljani FLRJ, ki niso s sodnim odlokom izgubili državljanskih pravic. Rok za predajo je 5. julija 1956. Nagrade so naslednje: I. 18.000 din, II. 14.000 din, IH. 9000 din, dva odkupa po 4500 din. Pogoji se lahko dobe vsak delavnik od S do 14. ure v pisarni tehničnega oddelka centrale iJugopetrola« v Beogradu. Terazije 10/III. nadstr. 1980 Jugopetrol 1970 Poziv upnikom Po odločbi ministrstva za trgovino m preskrbo z dne 14. maja 1946, IV. št. IjR&r/r, je tvrdka Derganc Stane, družila z o. z. trgovina z barvami, Gosposvetska c. 2 in Pred Škofijo 20, prešla v likvidacijo. . Pozivajo se' vsi upniki in dolžniki tvrdke, da v roku meseca dni od. dneva objave prijavijo svoje terjatve in dolgove na naslov Gosposvetska c. 2. Neprijavljene pravice se pozneje ue bodo uriznale. Likvidatorji 1949—3—1 Poziv upnikom in dolžnikom Z odločbo prejšnjega ministrstva za socialno politiko LRS je sklad za gradijo malih stanovanj pri bivši banski Opravi Dravske banovine prešel v likvidacijo. Zaradi tega se pozivajo vsi, ki imajo aakršnei koli lerjalvo ali pravice do lega sklada (kakor prispevke k obresto-'janju, poroštva za najeta posojila pri denarnih zavodili in drugo), da v treh hiesecih po tej objavi pismeno prijavijo Sv°jo terjatve in pravice do sklada na haslov: Ministrstvo za delo, sklad za gradnjo malih stanovanj v likvidaciji, Ljubljana, Gajeva ul. št, 3. , Neprijavljene terjatve ali pravice se bodo po preteku tega roka štele za uRasle. Dolžniki sklada pa se naprošajo, da Poravnajo svoje obveznosti v navedenem oku. Vplačila se vrše pri Mestni hra-0llniei v Ljubljani na tekoči račun: Sklad za gradnjo malih stanovanj pri ministrstvu za delo, v likvidaciji. Likvidator 1938 Poziv upnikom Tvrdka Tea-Import, družba z o. z v Ljubljani, se je po sklepu občnega zbora z dne 14. maja 1946 razdražila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da prijavijo svoje terjatve do 30. junija 1946 podpisanemu likvidatorju družbe. Likvidator: Novak Jakob, zas. uradnik v Ljubljani, Kersnikova ul. 8 * 1947 Poziv upnikom Po odločbi vlade Ljudske republike Slovenije, ministrstva za trgovino m preskrbo, oddelek za notranjo trgovino IV. št. 421/5 z dne 27 maja 1946, je prešla tvrdka »Transport« špedicijsko podjetje v Mariboru, Meljska cesta 16, v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v roku enega meseca od dneva te objave pismeno prijavijo svoje terjatve na naslov: »Transport- špedicijsko podjetje, Maribor, Meljska cesta 16, v likvidaciji. Likvidatorja 1939 Poziv upnikom in dolžnikom Delegat ministrstva industrije in rudarstva pri Zadružni tovarni žime d. d-v Stražišču pri Kranju poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo z dokaznimi listinami svoje terjatve in obveznosti delegatu. Rok prijave 20. junij 1946. Prijave po teni roku se ne bodo upoštevale ter se bodo vse pravice štele za ugasle. Delegat MIR-a pri Zadružni tovarni žime d. d. Stražišče pri Kranju 1866—3—3 Poziv upnikom Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v »likvidaciji«, Tyrševa c. 17/1., poziva vse upnike, da prijavijo do 30. junija 1946 svojo terjatve. Likvidacijski odbor * 1971 Vabilo na redno skupščino zadruge Kmetski hranilni iii posojilni dom v Ljubljani z. z n. j., ki bo v soboto dne 15. junija 1946 ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, Tyrševa cesta 18, I. nadstropje. D n o v n j • r e d : 1. Otvoritev in konstituiranje. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev računskega zaključka zn leto 1945. in podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odbora. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Sklepanje o priključitvi zadruge k novi obliki zadružno kreditne organizacije v Ljubljani. 7. Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem mestu in z istim dnevnim ledom, ki ho v smislu § 37. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom v poslovalnici zadruge med blagajniškimi urami. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna za sklepanje o točki 6. dnevnega reda, bo v smislu § 37. zadružnih pravil dne 1. julija 1946 ob 9. uri dopoldne druga skupščina na istem mestu, kj bo sklepala veljavno o točki 6. dnevnega reda ne glede na število navzočih zadružnikov. V Ljubljani dne 28. maja 1946. Upravni odbor * 1969 Vabilo na občni zbor Krznarske nabavljalne zadrug« z o. j. ▼ Ljubljani, ki bo dno 17. junija 1946 ob 19. uri v prostorih Obrtniške zveze v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 4/1, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo uprave. 2. Obravnava obračunskega zaključka. 3. Zadnje revizijsko poročilo. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Podelitev razrešnice. 6. Volitev novega odbora. 7. Odobritev višino deleža in eventualnega kredita. 8. Slučajnosti. Odhnt ♦ 1964 Izredni občni zbor Stavbne družbe d. d. v Ljubljani, ki je bil z objavo v Uradnem listu z drtw 22. maja 1946, št. 38, sklican na dan 11. junija 1946, je iz tehničnih razlogov preložen. Kraj in čas občnega zbora bosta objavljena kasneje. Ljubljana dne 6. junija 1946. Delegat ministrstva za gradnje, vlade LRS pri Stavbni družbi d. d.: dr. Aleksander Lunaček s. r. * 1962 Vabilo na VIL GLAVNO SKUPŠČINO Učiteljske tiskarne, d. d. v Ljubljani, ki bo v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. dne 30. junija 1946 ob 10. uri Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem lotu 1945. in predložitev bilance ter računa dobička in izgube, 2. Poročilo nadzornega odbija. 3. Odobritev bilance ter računa dobička in izgube in oklepanje o predlogu upravnega odbora glede porabe čistega dobička. 4. Sklepanje o izpremembi čl. 11. pravil Učiteljske tiskarne d. d. v Ljubljani. 5. Volitve v upravni odbor. 6. Volitve v nadzorni odbor. 7.. Slučajnosti. Ako ta skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovna skupščina dne 14. julija 1946 ob 10. uri na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu določil § 12., odst. 5., veljavno sklepala ne glede na zastopano delniško glavnico. V Ljubljani dne 31. maja 1946. Upravni odbor Izgubljene listine Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od KLO Hotedršica na ime Brus Jože iz Novega sveta. Hotedršica in dvolast-niško obmejno propustnico r\a isto ime. S tem jih preklicujem. 1935 Brus Jože Vojaški knjižici Cafuta Janeza Janeza, roj. 8. X. 1923 v Leskovcu, št. voj. knjižice 693.710, Rozmana Franca Franca, roj. 12. I. 1925 v Besnici pri Litiji, št. voj. knjižice 688.720, sta se izgubili in se s tem preklicujeta. 1937 Cafuta Janez, Rozman Franc Izgubil sem delovno knjižico, izdano od KLO Noršinci pod št. 23.162 z dne 25. septembra 1945 in glasečo se na ime Cizelj Jožef, kovač v Noršincih št. 52. S tem jo preklicujem. 1954 Cizelj Jožef Izgubili so se dokumenti tovornega avtomobila Chevrolet S—-1629, št. motorja BV 483.145 in potrdilo o dodelitvi spoznavne tablice za tovorni avtomobil Chevrolet S—1628, štev. motorja BV 43.885. Vse listine je izdalo ministrstvo za lokalni promet LRS. S tem jih preklicujemo. 4951 Državno podjetje za promet a kožami in tekstilijami, Direkcija Ljubljana Izgubil sčm vojaško knjižico Štev. 039.816, izdano 30. marca 1946 od odseka za organizacijo in popuno štaba II-diviziie KNOJ-a in šofersko izkaznico št. 2739, obe na ime Ferfolja Franc iz Sel pri Gorici. S tem jih preklicujem. 1945 Ferfolja Franc Izgubil sem železničarsko izkaznico štev. 127.467 na ime Gašperšič Anton iz Maribora, ki jo s tem priklicujem. 1965 Gašperšič Anton Platna knjižica — Ser. R2 br. 75.726 izgubljena je te se oglašava nevažećom. 1977 Golubič Vojislav Ukradena mi je bila osebna izkaznica, izdana od komande NM v Ljubljani na ime Grum Marija iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1973 Grum Marija Izgubila sem osebno izkaznico in izkaznico 0F štev. 21, izdani od OF v Zagorju in jih s tem preklicujem. 1933 Hauptman Marija Izgubila sem spričevalo 1. raz. gimn. pri Uršulinkah v Ljubljani, izdano za Šol. 1. 1942/43, od ravnateljstva uršulin-ske ^imn. v Ljubljani na ime Jakoš Ana iz Stične. S tem ga preklicujem. 1944 Jakoš Ana Izgubil sem prijavo za motorno kolo št. S—421, izdano od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Kogovšek MiK,š iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1979 Kogovšek Miloš Vojna knjižica br. 625.447, platna knjižica br. 75331 i zadružna knjižica br. 34 izgubljeni su oglašavaju se nevažećim. Komanda pozadine 1978 17. N. O. U. divizije Izgubil sem osebno izkaznico, štev. 352, prometno knjižico, šofersko izkaznico in francosko partizansko legitimacijo, vse na ime Košan Ivan in jih s tem preklicujem. izdano od krajevnega odbora Bizeljsko 1934 Košan Ivan, št. Janž pri Velenju Izgubila sem zač. osebno izkaznico, izdano od krajevnega odbora, 'Bizeljsko na ime Kovačič Ivanka iz Bizeljskega. S tem jo preklicujem. 1941 Kovačič Ivanka Izgubila sva: osebno izkaznico na ime Lancoš Anica, OF izkaznico na ime Lan-eoš Anka (izdano od .četrti Vič), izkaznico OF, izkaznico NSAOJ in izkaznico Rdečega križa na ime Lancoš Savo iz Ljubljane. S tem jih preklicujeva. 1967 Tvancoš Anica Lancoš Savo Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od krajevnega LO Grahovo na ime Levar Frančiška iz Grahovega pri Cerknici. S tem jo preklicujem. 1948 Levar Frančiška Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od komande NM v Ljubljani na ime Lotrič Frnest iz Ljubjane. S tem jo preklicujem. 1950 Lotrič Ernest Osebni avto je med vožnjo dne 30. V. 1946 na progi Laško—Celje—Ljubljana •izgubil evidenčno tablico št. S—0521. S tem se navedena evidenčna tablica preklicuje. 1946 Ministrstvo za industrij« in rudarstvo, prometni odsek, Ljubljana Preklicujemo izgubljeno šofersko izr kaznico na ime Zupan Ivan, izdano od IV. armije, sabrojno odelenje 4, štev. neznana, ter izkaznico OF. izdano od KO OF Rakek, št. 523 902. Ministrstvo za notranje zadeve FLRJ Oddelek uprave državne varnosti 1966 za ljubljansko okrožje Vojna knjižica (broj nepoznat) na ime Dragi Mladenovič, stanji vodnik, slušaoc kursa za vezu 23 ud. divizije, izgubljena je te se oglašava nevažećom. 1972 Mladenovič Dragi Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od komande NM v Ljubljani na ime Mozetič Silva iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1956 Mozetič Silva Ukradena mi je bila začasna osebna izkaznica, izdana od 0N00 Cerknica in legitimacija OF na ime Mulec Frančiška, Otok 7. S tem jih preklicujem. 1975 Mulce Frančiška Izgubila sem osebno izkaznico štev« 033495, izdano od komande NM v Ljub-* Ijani na ime Nabernik Iva iz Ljubljane) S tem jo preklicujem. 1942 Nabernik Iva Izgubil sem osebno izkaznico št. 156, izdano po okrajnem odboru v Dolnji Lendavi, glasečo se na ime Nemeti Štefan, trgovec, rojen 21. avgusta 1891 v Turnišču, bivajoč v Dolnji Lendavi, Kranjčeva št. 6. S tem jo preklicujem 1955 Nemeti Štefan Izgubila sem začasno osebno izkaznico, izdano od krajev. L0 Malkovec na ime Rukše Milka iz Novega mesta. S tem jo preklicujem. 1961 Rukše Milka Izgubila sem zač. osebno izkaznico št. 66, izdano od KLO na Javorniku na ime Svetina Marija iz Slov. Javornika 6, S tem jo preklicujem. 1976 Svetina Marija Izgubil sem spričevalo 5. razreda kla-siči e gimn. v Ljubljani, izdano za šol. 1. 1940/41. od ravnateljstva klasične gimn. v Ljubljani na ime Šoba Ivan i« Zdol pri Brežicah, S tem ga preklicujem. 1943 Šoba Ivan Izgubil sem začasno osebno izkaznico st. 563, izdano od KLO v Celju na ime Valand Franc iz Gorice. S tem jo pr e-klicujem. 1974 Valand Franc Izgubil sem osebno izkaznico štev-063398, izdano od komande NM v Ljub-* 1 liani na ime Vidmar Josip iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1968 Vidmar Josip Založba: Uprava Uradnega lista LRS; urednik: Pehar Robert; tiska tiskarna »Merkur« d. d. •— vsi v LiubLiani i