MutfmcA
jttVA*MK*Mf.Uif
1	»<*u>
Številka Julij 1990
mm
t&m
lüa
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Cena 6 din
LJUBNO
GORNJI GRAD
Drugo srečanje kmečkih družin
Prejšnjo nedeljo je bilo veselo in prisrčno, pa obenem slovesno pri planinski postojanki na Loki pod Raduho. V prelepem okolju planinskega prostranstva so se namreč drugo leto zapored zbrali na prijateljskem srečanju člani kmečkih družin Zgornje Savinjske doline. Skoraj tisoč se jih je zbralo skupaj z ostalimi ljubitelji Raduhe in lepega planinskega sveta. Z njimi so bili tudi najvišji predstavniki mozirske občine, posebej pa so udeleženci pozdravili člana predsedstva Republike Slovenije in predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana.
Kmetje z družinami so se na podobnem srečanju prvič zbrali lani na Menini planini, več kot 400jih je bilo takrat in vsi so izrazili enotno željo, da naj bodo takšna srečanja vsako leto, vsakič na drugem mestu. Tudi zaradi tega, ker jih je bilo lani precej sploh prvič na Menini, prav tako letos na Raduhi, zato bodo srečanje prihodnje leto pripravili nekje v solčavskih ali ljubenskih planinah. Kot na Menini je bilo prijetno tudi pod vrhom Raduhe, prišli so kmetje z družinami iz Matkovega_kota, Šmihela nad Mozirjem, Nove Štifte, Pobrežij, Ljubnega, od vsepovsod. Precej se jih je podalo na vrh Raduhe, precej v snežno jamo, večina pa seje po maši sprostila in razvedrila v pogovorih o svojem vsakdanjiku, se okrepčala in uživala ob domači glasbi in predvsem v lepem vremenu.
Niso prišli »politizirat«, pa se temu v današnjih razmerah seveda vsaj malo niso mogli izogniti. Predsednik zgomjesavinjske podružnice slovenske kmečke zveze Franc Bezovšek je ocenil dosedanje delo in uspešnost podružnice in pri nadaljnjih naporih posebej poudaril, daje treba delati in odločati preudarno in po tehtnem premisleku, zahteve kmetov pa je združil v ustanovitev enotne kmetij-sko-gozdarske zadruge, v zagotovlje-
no socialno varnost in boljše pogoje pri zavarovanju. S tem v zvezi je posebej poudaril ustanavljanje vzajemne pomoči med kmeti v primerih naravnih nesreč.
Za njim je zbrane pozdravil član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Bil je zelo kratek, saj je posebej poudaril, da na tako prijetnem srečanju in v tako lepem okolju ne namerava politizirati, zato je vsem le zaželel veliko razvedrila, sprostitve in zabave. S »politiko« gaje dopolnil poslanec v republiškem družbenopolitičnem zboru dr. Franc Zagožen, kije razčlenil napore sedanje vlade in parlamenta, dosedanje dosežke in bodoče ukrepe, ki bodo tudi boleči za marsikoga, dejal pa je, da vlada ne glede na hude težave v gospodarstvu nikogar ne bo pustila lačnega in da vetjame v uresničitev njenega programa. Mimo zakona o prepovedi sečnje v družbenih gozdovih je poudaril, da Demos nikakor ni hotel prepovedi sečnje v nekdanjih cerkvenih (škofijskih) gozdovih. Prišlo je po njegovih besedah do nerodnosti pri razlagi, kaj so veleposestva in kaj last cerkve. To napako bo parlament zagotovo popravil že prihodnji teden, je zagotovil, obenem pa izrazil začudenje nad tako ostrimi protesti nazar-skih gozdarjev. S tem v zvezi je zaželel, da v dolini ne bi bilo še hujših sporov in razprtij, saj smo že sicer preveč ogroženi. Na končuje zbrane pozdravil še direktor Zgomjesavinjske kmetijske zadruge Tone Vrhovnik. Zlasti je poudaril, da bo z novo organiziranostjo kmet po 30 letih spet kmet, da kmetje ne bodo ločeni med kmetijce in gozdarje.
Za konec morda še ugotovitev enega od udeležencev, da je namreč lepše uživati v lepem vremenu v lepem planinskem okolju, kot doma v dežju sušiti otavo. Najbrž res in še večkrat naj bo tako.
jP
Na drugo srečanje kmečkih družin, ki je bilo na Loki pod Raduho, je prišel tudi član Predsedstva Slovenije Ivan Oman.
Večina krajev izločenih
Pred dnevi so bili slovenski javnosti predstavljeni rezultati prve faze iskanja lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Kot je povedal mag. Marko Jeran, ki na IB Elektroprojekt vodi celoten projekt iskanja, so po treh mesecih v glavnem kabinetskega dela izločili neprimerne kraje v Sloveniji. Za odlagališče niso primerni narodni parki, zazidalna območja naselij z več kot 1000 prebivalci, rezervati pitne vode, znani aktivni prelomi in geotermalna področja, poplavna področja, prisotnost
rudnin, mineralov, nafte, plina, geološka in litološka struktura tal. Na podlagi sedmih izločilnih kriterijev so ugotovili, da več kot 90 odstotkov slovenskega ozemlja ne pride v poštev. Potencialne ustrezne lokacije pa bodo natančno preučili v drugi fazi. Potencialne kraje bodo nato še temeljito obdelali s terenskimi raziskavami, tako da bi po končani tretji fazi, predvidoma v poletju 1991, že lahko predlagali izbranim krajem, da vnesejo spremembo v družbene plane.
L. P.
MORATORIJ
V Glinu je napovedana stavka
V Gorenju Glin Nazarje je bilo v teh dneh zelo vroče. Zaradi vala nezadovoljstva so organizirali stavkovni odbor, ki se je 24. julija sestal z direktorjem podjetja.
Predsednik stavkovnega odbora Drago Zgojznik nam je v pogovoru povedal, da so v pogajanjih z direktorjem dosegli naslednje:
1.	Za mesec julij bo izplačani najnižji osnovni osebni dohodek 3.000 din neto. Razmerje
V
Smihelska šola na dražbi
Občinska skupščina je na predlog Izvršnega sveta SO Mozirje sprejela sklep, da se stara šola v Šmihelu proda na javni dražbi.
Koje bila zgrajena nova šola v Šmihelu, je bila stara prepuščena propadanju, saj ni bilo nikoli dorečeno, kaj storiti z objektom stare šole. V vseh teh letih je bilo veliko poskusov, da bi našli novega prevzemnika, vendar napori niso rodili sadov. Objekt seje ponujal družbenemu sektorju — bodisi za trgovino, stanovanjske namene, za potrebe lovske družine, gasilskega društva in vaškega odbora (sklep o brezplačnem prenosu je sprejel že slovenski izvršni svet), mini sirarne ali šole v naravi, vendar pa so se vsi poskusi izjalovili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za adaptacijo objekta.
Ker objekt neusmiljeno propada, je skupščina občine ponovno pozvala vse tiste, ki so se že zanimali za prevzem stavbe, vendar tudi tokrat ni bilo interesa. Zato je končno padla odločitev, da se šola poskuša prodati na javni dražbi skladno z zakonom o prometu z nepremičninami, vendar pa na licitaciji ni bilo niti enega ponudnika, tako da naj bi se sedaj pristopilo k rušenju stavbe, okolico pa bodo preuredili v šolsko igrišče.
Podobne težave so se pred nekaj leti dogajale tudi s šolo na Lepi Njivi, ki so jo končno podrli in na njenem mestu so tamkajšnji mladinci zgradili prav lepo športno igrišče. Drugače so podoben problem rešili v Radmirju, kjer so se domači gasilci pogumno lotili adaptacije stare šole, tako da so danes bogatejši za lep kulturno prosvetni dom, katerega že s pridom uporabljajo.
Ostaja pa odprto vprašanje, kaj bo s šolo v Bočni in še kakšen podoben objekt bi se našel.
R. P.
med najnižjim in najvišjim izplačanim OD bo 1:4 z medsebojno usklajenostjo med rangi. Mesečno bodo osebni dohodki rasli tako, da bodo v mesecu oktobru usklajeni s sindikalno listo (trenutna zahteva je 3.670 din).
2.	Regres bo do 1. avgusta 1990 izplačan v celoti.
3.	Na skupščini, ki bo v mesecu avgustu, bo direktor predlagal nove poslovodne delavce. Takrat mora biti dana ocena s strani direktorja o
V sila kratkem obdobju, odkar je Mozirje poimenovalo svoje ulice, imamo na pomolu že tretji predlog za zamenjavo imena. Potem, ko so tukajšnji prebivalci dosegli preimenovanje ulice Na marofu v Nove Trate in Cajetinske ulice v Prešernovo, so tudi prebivalci Venišnikove ulice za-
ponujenih predlogih za najodgovornejše funkcije v podjetju. S ponujenimi predlogi se seznani stavkovni odbor.
4.	Zmanjšanje režije se opravi po opravljenem projektu Lisberg do 30. septembra 1990.
5.	Direktor mora zagotoviti nemoteno opravljanje vseh poslovnih funkcij v podjetju.
6.	S 24. julijem 1990 napovedujejo splošno stavko, če posamezne zahteve po datumih ne bodo izpolnjene.
htevali za svojo ulico novo ime. Zahtevo so posredovali delegati občinske skupščine, v najkrajšem času (do občinskega praznika) pa naj bi Svet Krajevne skupnosti Mozirje poskrbel, da bi bila zahteva realizirana.
Kako naj bi se po novem omenjena ulica imenovala, pa še ni znano.
SIM objavljajo	Str.
V Glinu napovedana splošna stavka Ostri pogoji stavkovnega odbora	1
Krajani naj vedo! V Mozirju načrtujejo TV-studio	2
Problemov za čez glavo Pogovor z mag. Alfredom Bončem	3
Onesnažena in poteptana Logarska dolina Logarska dolina pod drobnogledom	4
850 let Gornjega Grada Pogled v zgodovino kraja	5
Ameriški »Uspeh« v Gornjem Gradu Zapeli so nam ameriški Slovenci	7
Ignac Orožen o Gorici Predstavljamo cerkev sv. Katarine	8
Rajko Pintar
Ulico bodo preimenovali
V
Sola
na Rečici — da ali ne?
Čeprav je od ukinitve popolne osemletke na Rečici minilo že veliko let, pa se Rečičani še niso odrekli načrtom, da bi nekoč to svojo šolo dobili nazaj. Ta problem je aktualen prav na vsakem zboru občanov na Rečici, zaradi tega je padel tudi prvotni plan četrtega samoprispevka in končno zaradi tega, ker je bila v popravljenem programu samoprispevka predvidena tudi graditev nove šole na Rečici, je le ta tudi uspel.
Novi občinski izvršni svet pa se je očitno odločil, da je napočil čas, ko je treba sprejeti končno odločitev o organiziranosti šolstva v trikotniku Mozirje — Nazarje — Rečica. Zato so v preteklem mesecu organizirali sestanke v vseh treh krajevnih skupnostih in jim ponudili možne rešitve. Na zadnji seji izvršnega sveta SO Mozirje pa so sprejeli poročilo o poteku teh razprav in sprejeli sklepe, kako bodo ukrepali v prihodnje
V krajevnih skupnostih Mozirje in Nazarje so se odločili, da bodo že naslednje leto pristopili k širitvi mozirske osnovne šole, s tem da bi F programu ostala manjša telovadnica, ki pa bijo zgradili za potrebe nazorske podružnice mozirske osnovne šole.
Na Rečici so se opredelili drugače in vztrajajo pri graditvi pete osnovne šole na Rečici
Na občinskem izvršnem svetu so sprejeli stališče, da ne nasprotujejo gradnji te šole, vendar pa morejo stroške gradnje zagotoviti sami Možni viri pa so sledeči: sredstva samoprispevka, sredstva delovnih organizacij, republiški proračun, krediti in dodatni prispevki krajanov. Na izvršnem svetu pa so prepričani, da so razen prvega vsi viri nerealni, prvi pa seveda še zdedeč ne zadošča.
Če bo krajevna skupnost zgradila osnovno šolo, bo morala pokrivati tudi razliko med racionalnimi in dejanskimi stroški, saj bi bili ti precejšnji zaradi nizkega števila oddelkov.
Izvršni svet je postavil tudi pogoj, da če se odločijo za gradnjo, jo morajo realizirati f štirih letih.
Sicer pa ponuja izvršni svet Rečičanom alternativo, in sicer širitev šole f Mozirju, vendar bodo morali prispevati svoj delež, tako kot Mozirje in Nazarje.
Izvršni svet je zaradi vsega tega poslal na krajevno skupnost Rečica dopis, v katerem jih pozivajo, da do 20. avgusta sporočijo svojo odločitev — ali ostajajo pri svoji odločitvi za gradnjo šole ali pa se fi odpovedujejo.
Dokončno opredelitev do tega problema bo izvršni svet zavzel na prihodnji seji, ko bo že znan odgovor Rečičanov, na prvem jesenskem zasedanju pa se bo o njem opredeljeval tudi občinski parlament.
Ker bosta Mozirje in Nazarje začela reševati svoje šolske probleme že naslednje leto, mora biti stališče Rečice jasno že do tedaj.
R. P.
Liberalci dobili predsednico
Pred dnevi je bila v prostorih Delavskega doma v Nazarjah volilna konferenca zgornjesavinjskih liberalcev, katere so se poleg članov stranke udeležili tudi posamezni simpatizerji, gost pa je bil poslanec' republiške skupščine g. Mojmir Ocvirk.
Najprej so brez omembe vredne razprave sprejeli nova pravila o organiziranosti in delovanju stranke in sklep o višini članarine. Mesečna članarina po novem znaša: 0,5% osebnega dohodka za zaposlene, 15 din za upokojence in~I0 din za študente, dijake in nezaposlene.
Sledilo je poročilo dosedanjega predsednika organizacije Francija Kotnika o delu v preteklem mandatnem obdobju. Pri tem so poudarili nekatere zelo dobro izpeljane akcije, med njimi mladinsko politično šolo, kulturno prireditev Naša beseda, kviz Od Soteske do Rinke, sprejem v mladinsko organizacijo in izdajanje lastnega časopisa Mladinske novice.
Dobra kadrovska zasedba v vodstvu je omogočila kvalitetno delo organizacije. Že v začetku so se začele priprave na kongres, kije bil v Portorožu. Njegova temeljna značilnost je bila v tem, daje pomenil preobrazbo ZSMS iz mladinske organizacije v samostojno politično stranko, ki sije kasneje (kot prva!) nadela še prilastek — liberalna. Kongres je imel posredno tudi slabo posledico: prenekatera kongresna stališča in usmeritve so kasneje »ukradli« in se z njimi okoriščali mnogi drugi poli-
ZDRA VKA HRIBERŠEK — LADINEK
tični subjekti v Sloveniji. Tudi število članstva seje v tem procesu normaliziralo, saj so novi člani ZSMS-LS le tisti, ki so starejši od 15 let in ki so podpisali pristopno izjavo, s katero soglašajo s statutom stranke.
Ko seje pričel predvolilni boj, seje na nivoju občine organiziral volilni štab, kije koordiniral vse predvolilne aktivnosti. Nastal je program občinske konference, izbrani so bili kandidati za poslanska mesta v občinski in republiški skupščini. Volilni štab seje že v začetku delovanja odločil, upoštevajoč pri tem svoje objektivne kadrovske, organizacijske, predvsem pa finančne zmogpivosti, da se na nivoju
obične opredeli le na družbenopolitični zbor, kajti rezultat volitev v ta zbor neposredno pogojuje, kolikšna finančna sredstva bodo stranki pripadala iz občinskega proračuna. Končni rezultat volitev so štiri poslanska mesta v DPZ, kar procentualno pomeni, daje skoraj petina volilcev glasovala za liberalce, več mandatov pa je dobila le Kmečka zveza.
Na konferenci se je oglasil tudi republiški poslanec Mojmir Ocvirk, kije pojasnil svoja stališča, po katerih bo deloval v republiški skupščini kot predstavnik liberalcev celjske regije. Kot je bilo razbrati iz njegovih besed, bo težišče svojega delovanja usmeril v izpeljavo projekta avtoceste Alja vas — Ljubljana.
Sicer pa bo vsako tretjo sredo v mesecu od 15.—17. ure »dan odprtih vrat« na sedežu stranke, ki bo namenjen neobveznemu srečanju vseh članov ŽSMS-LS, na voljo pa bodo tudi informacije s strani vodstva stranke in njenih poslancev. Vsako sredo od 15.—17. ure bo mogoče na sedežu stranke v Moziiju nad Ljubljansko banko poravnati obveznosti (napr. članarino) in se informirati o posameznih zadevah. Bolj aktivno kot do sedaj bo poslej potekalo včlanjevanje simpatizeijev. Pri predsedstvu stranke bo poslej delovala finančna komisija, ki bo reševala probleme s tega področja. Da so se težave s financami v tem obdobju le nekako premagovale, seje konferenca toplo zahvalila bivšemu predsedniku Skupščine občine g. Antonu Boršnaku in bivšemu predsedniku IS g. Ivanu Kosu, katerih pa kljub vabilu na konferenco ni bilo.
Stranka je dobila tudi novo vodstvo. Predsednicaje postala Zdravka Hriberšek-Ladinek, podpredsednik Jože Pečovnik, sekretar pa Bojan Sevšek. V nastopnem govoru je nova predsednica poudarila, da se bodo mozirski liberalci tvorno vključevali v vsa področja družbenega življenja (politika, gospodarstvo, družbene dejavnosti itd.), skratka vsak član bo lahko našel področje, kjer se bo želel udejstvovati.
Delo ZSMS-Liberalne stranke bo torej potekalo v duhu kongresa ki je bil v Krškem že leta 1986: Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja.
Mimogrede pa še to: le kje so se tedaj skrivali člani SOS (sicer samozvani novi »liberalci«)?
Franci Kotnik
Na Molički peči se še ni zbralo toliko ljudi, kotjih je prisostvovalo blagoslovitvi kapele.
Velika slovesnost na Molički peči
Na Molički peči v osrčju savinjskih planin in v naročja mogočne Ojstrice se je zbrala množica ljudi, kakršne še ni bilo. Prišli so ljudje iz vse Zgornje Savinjske doline in od vsepovsod, prišli so planinci, verni in sploh vsi, ki imajo radi planine, vsi, ki jim je vsaj malo mar boja za slovenstvo v zgodovini in sedanjosti, tudi v planinah. Blizu 2.000 se jih je zbralo na čudoviti planini, zbralo zaradi blagoslovitve na novo zgrajene kapelice, ki sojo zgradili prebivalci Luč in posebej Podveze. Na novo zgradili zato, ker je bila prva na tem istem mestu zgrajena in blagoslovljena že leta 1898, pet let po ustanovitvi slovenskega planinskega društva torej, nedaleč stran pa so že štiri leta prej zgradili planinsko kočo, prvo slovensko v Savinjskih Alpah sploh, z njo pa so kljubovali nemški postojanki na bližnji Korošici. Pobudo za postavitev obeh je dal takratni nadučitelj v Gornjem Gradu in načelnik savinjske podružnice slovenskega planinskega društva Fran Kocbek.
Nekaj več izvirnih zapisov o takratnem dogodku iz Planinskega vestnika
OSNOVNA SOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
objavlja javno licitacijo
za prodajo kombija TAM 75 A 5, ki bo
v petek, 10. avgusta 1990, ob 10. uri pri osnovni šoli v Gornjem gradu.
Izklicna cena je 30.000,00 din. Ogled je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije.
Sodelujejo lahko vse fizične in pravne osebe, ki pred pričetkom licitacije plačajo varščino 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
Pogovorprenoviteljev z Miranom Potrčem
Zadnji teden preteklega meseca je bil v Nazarjah pogovor članov Stranke demokratične prenove s predsednikom kluba delegatov SDP za republiško skupščino Miranom Potrčem. Njegov obisk v občini Mozirje je bil namenjen predvsem informiranju članov stranke o sedanjih političnih razmerah v Sloveniji, o dogajanju v republiški skupščini, o delu kluba poslancev, o najpomembnejših nalogah stranke v tem času. Pogovor je tekel tudi o spravi, tej izredno pomembni temi sedanjega trenutka.
Ob tem je Miran Potrč navedel predloge, ki jih je Stranka demokratične prenove podala na prvem medstrankarskem dogovoru na temo sprave. Predlogi naše stranke izhajajo iz interesa, da se ugotovi čimbolj objektivna zgodovinska resnica o narodnoosvobodilnem boju in o povojnem obdobju, da se krivice in napake, ki so bi)e storjene, kjer je le mogoče popravijo, in da se tragični razkol v slovenskem narodu ne bi prenesel na mlade generacije.
ZKS — SDP je predlagala, da vse stranke sprejmejo skupno izjavo, ki naj predvsem vsebuje:
—	stališče o spoštovanju zgodovinske resnice, ki ni predmet strankarskega političnega mešetarjenja in ugotovitev o tragičnosti časa, kije ob nacistični odločitvi o uničenju slovenskega naroda zahteval skrajne in nepreklicne osebne izbire, sprožil boj na življenje in smrt brez usmiljenja in tudi sovraštva in maščevanja ter nacionalni razdor. Ugotavljanje zgodovinske resnice ni stvar političnih strank, ampak komisije zgodovinskih ekspertov, ki bi jo lahko ustanovili pri Skupščini in ki bi z udeležbo mednarodno priznanih strokovnjakov odkrila tudi tiste vidike zgodovinskega dogajanja, ki so bili doslej zabrisani in zamolčani.
—	strinjanje strank o umiritvi in spravi, ki vključuje odklanjanje vsake vojne in njenih grozot, ki temelji na uvidevanju nesmiselnosti in obsodbi krvavih in nečloveških dejanj, kdorkoli že jih je storil in ki priznava nujnost prizadevanja za etiko miru in demokratičnega urejanja družbenih nasprotij.
—	strinjanje strank, da obnova strankarskega življenja ne sme pomeniti obno-
'rsko kopališče je treba vsako leto pred začetkom kopalne sezone o očistiti. Letos so to storili kar s pomočjo traktorja.
ve sovraštva in spopada izpred več kot pol stoletja.
— poglavitna vsebina izjave naj bo namenjena navedbi zakonskih in drugih skupščinskih, vladnih in upravnih ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče s pomočjo pravne države pietetno prekopati vse mrtve, uveljaviti Slovenijo kot domovino vseh Slovencev, ne glede na pretekle razkole in svetovnonazorske razlike in popraviti tiste krivice iz tistega časa, ki jih je še mogoče popraviti. Take ukrepe bi bilo dobro usklajevati v medstrankarskem dogovoru pred skupščinsko obravnavo.
Ob tem je Miran Potrč posebej opozoril, da v ZKS — SDP ne pristajamo in ne bomo pristajali na formulacije, ki bi osvobodilni boj z elementi socialnopolitičnega spopada in državljanske vojne, prisotnimi v delu Slovenije, zlasti v ljubljanski pokrajini, tolmačile predvsem kot boj za oblast in svetovnonazorski spopad med boljševizmom in antiboljševizmom. Ne strinjamo se, da bi se tragičnost krvavih obračunov z zajetimi nasprotniki po vojni, skupno z nedvomno krivdo tistih, ki so v težavnih mednarodnih okoliščinah vendar v zelo ozkem vojaško političnem krogu sprejeli nečloveško odločitev, da se izvedejo likvidacije brez poštenega sodnega procesa in sodbe, pripisala celotnemu partizanskemu gibanju ali vsem članom takratne komunistične partije. Nasprotujemo tudi izenačevanju obdobja narodnoosvobodilnega boja s povojnim obdobjem, izenačevanju belogardizma in kvizlinštva s partizanstvom, pa tudi celotnega povojnega obodbja s t. i. boljševiškim totalitarizmom.
Miran Potrč je v razgovoru odgovarjal na številna vprašanja udeležencev, med drugim, zakaj in kako dolgo bo še potrebno fizično varovati orožje teritorialne obrambe, kakšna so stališča stranke do predloga zveznih ustavnih amandmajev, kdaj bo nova slovenska ustava, odnosi v federaciji in podobno.
Razgovor smo prisotni ocenili kot zelo •zanimiv in koristen za nadaljnje delo v naši stranki.
REZIKA PLAZNIK
objavljamo v nadaljevanju. Kapelica, ki je pomenila trden kamen v boju za slovenstvo v naših planinah in tudi nasploh, je bila porušena v zimi 1952/53, kako, še danes ni znano, vsaj uradno ne. Ohranil se je 26-kilogramski zvonček, manjši svečnik in kipci, ki so bili sicer močno poškodovani, vendar so jih sedaj temeljito obnovili. Lučani so že leta 1963 vložili prošnjo, da bi kapelico postavili nazaj, pa je bila vloga odbita z obrazložitvijo, daje na takšnem mestu zbiranje večjega števila ljudi prenevarno, posebnih potreb za bogoslužje na tem mestu pa tudi ni. Vloga je bila končno rešena v začetku avgusta 1988 in Lučani so se takoj lotili dela in lani septembra je bila kapelica znova postavljena. Največ zaslug za to ima gradbeni odbor, seveda vsi Lučani in planinci od blizu in daleč, še posebej pa lučki župnik Jože Gračner in mlada kmeta Alojz Moličnik in Tonček Mlačnik, Prekov in Markovski. Zgradili sojo sami, za načrte in ureditev je poskrbel arhitekt Kvaternik iz Ljubljane, helikopter je »poskrbel« za 12 ur vožnje materiala, opravili so preko 3.000 prostovoljnih delovnih ur. To so sicer skopi podatki, pa vendarle.
Kakorkoli že, v nedeljo je bil na Molički peči velik praznik. Kapelico je blagoslovil in opravil verski obred mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki se je ob tem zahvalil vsem, ki so si prizadevali za ponovno gradnjo, poudairil je zgodovinski pomen te in podobnih kapelic, svojo srečo, da seje zbralo toliko ljudi od vsepovsod, da je to pravzaprav družinski praznik in še posebej dejstvo, da je sprava najlepša in najbolj možna prav v osrčju slovenskih planin, v naravnem in človeškem sožitju.
Vse zbrane je pozdravil tudi član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Dejal je, daje takšno delo težko ovrednotiti, plačati pa nemogoče. Gradnja kapelice pred skoraj sto leti je pomenila tudi in predvsem vero v slovenstvo, seveda tudi izgradnja planinske koče pod njo; tega so bili sposobni samo močni ljudje, ki so verovali, da so Slovenci in naj večji greh bi bil, če bi danes to pozabili; izrazil je tudi upanje in prepričanje, da bo ob bližnji 100-letnici obnovljena tudi Kocbekova planinska koča pod kapelico, tej generaciji v ponos in prihodnjim rodovom v spomin in opomin. Na slovesnosti so bili tudi predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik in drugi predstavniki mozirske občine.
J. P.
Vsem
zaposlenim v občini
Občinska organizacija Svobodnih sindikatov Mozirje je skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in sindikati dejavnosti, vključenih v zvezo, organizirala od aprila pa do konca julija akcijo potrjevanja oziroma včlanjevanja v sindikate dejavnosti in hkrati v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. V skladu s predhodnim dogovorom je akcija potekala preko sindikatov podjetij, organizacijsko pa preko izvoljenih sindikalnih zaupnikov.
Do konca julija seje v občini Mozirje včlanilo v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije 3450 zaposlenih, kar predstavlja preko 70% vseh zaposlenih.
Vse tiste zaposlene delavce, ki se do sedaj še niso odločili za vstop v članstvo sindikata ali jim ta možnost iz kakršnih koli vzrokov ni bila ponujena, obveščamo, da ustrezno pristopno izjavo še vedno lahko . izpolnijo preko predsednika sindikata podjetja ali preko sindikalnega zaupnika, lahko pa se tudi direktno obrnejo na občinsko organizacijo (tel. 831-085), kjer bodo prejeli vse potrebne dodatne informacije. r
Članske izkaznice so v tisku; njihova izdaja pa je odvisna od časa oddaje pristopnih izjav. Predvidevamo, da bo večina le-te prejela do konca septembra 1990.
Sekretar OS ZSSS Andrej Kranjc
Krajani naj vedo!
Neobveščenost povzroča največkrat veliko hude krvi, je v razgovoru z nami poudaril dipl. inž. Rade Rakun, predsednik sveta KS Mozirje. Zato je prav, da se v našem časopisu od časa do časa pojavijo članki, ki so dejansko obvestilo krajanom oziroma občanom.
Seveda je bilo naše prvo vprašanje, kaj se dogaja v KS Moziije?
Rakun: Naša skrb je izvajanje načrta 4. samoprispevka. Tu smo dolžni krajanom točno povedati, kako gospodarimo s sredstvi, ki sojih namenili krajevni samoupravi. Poudarjam, daje denar iz tega vira trenutno edini zanesljiv gmotni vir krajevne skupnosti, zato ta sredstva še posebej skrbno trošimo. Če bi naštevali, kaj vse smo naredili: sanacijo kulturnega doma v Mozirju, pričeli smo z deli za vodovod na Dobrovlje, položili asfalt na cesti Pezdel — šola na Lepi njivi, podaljšali cesto v Krnice za 700 m, nabavili črpalko za domače gasilsko društvo, asfaltirali nekatere ceste v Lokah, dogradili čistilno napravo v Lokah, slednja je za varovanje okolja izrednega pomena in kot kaže bo kmalu obratovala. Okoli sredstev za napravo se zatika pri nekaterih delovnih organizacijah, ki so v gmotnih težavah in ne zmorejo plačati dogovorjenih obveznosti. Čistilna naprava bo potegnila za seboj še urejanje trške kanalizacije, saj v bodoče ne bodo več potrebne greznice, ker bodo fekalne vode neposredno priključene v kanalizacijo, ta pa v čistino napravo. Te naloge bodo še povzročale zaplete, saj bo treba marsikje prekopavati in prirejati naprave sedanjim potrebam, pa vendar, krajani bodo tudi to težavo z dobro voljo in razumevanjem prebrodili. In, koje Rade Rakun nadaljeval z uspehi dela KS Moziije, je omenil gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu v Mozirju, ki naj bi letos že služil svojemu namenu. Pripravljajo pa vse potrebno za dograditev osnovne šole v Mozirju, ki naj bi se pričela prihodnje leto. Pločnika do vrtca, kije sicer bil v načrtu, niso naredili, ker se bo prometni red v naselju bistveno spremenil, ko bo zgrajena obvoznica. Brez dvoma je bil velik zalogaj gradnja omrežja za kabelsko televizijo, saj je nanj priključenih 450 naročnikov. Tele-
fone je dobilo preko 100 naročnikov,'pn gradnji novega telefonskega omrežja v okolici pa se je zapletlo okoli cene. PTT je spet enkrat dokazal svojo monopolno vlogo! Postavil je ceno v višini 4.700 starih milijard, kar bi pomenilo izredno veliko obremenitev novih naročnikov, ki pa zaradi oddajenosti še kako potrebujejo telefon. Vsa pogajanja in dokazovanja okoli cene so bila jalova in zato seje KS Mozirje odločila za ponudbo zasebnika, kije bila seveda znatno nižja, tako so se odločili, da bodo sami naročili materijal, dela pa bo izvajal zasebnik, na ta način so znižali stroške za 3000 starih milijard, pa še obročno plačilo bo mogoče. Pogodbe so sklenjene in dela se bodo lahko pričela. Vendar pa je treba pri tem ohraniti določeno mero strpnosti, ker pač ne gre vse tako, kot bi si želeli na krajevni skupnosti.
Glede obvoznice pa meni Rade Rakun, da bodo že v jesenskem času pričeli z gradnjo mostov, novo cestišče pa bi od odcepa z glavne ceste proti cesti v Loke toliko dokončali, da bi bil dostop v Savinjski gaj odprt in ugodnejši kot sedanji zamotan dovoz, ki že ogroža ljudi in vozila. Seveda bo obvoznica pomenila določene spremembe v samem trgu. O tem pa bodo krajani temeljito obveščeni, ko bo za to čas. Zelo kritično se je Rade Rakun izrazil o vodooskrbi v Mozirju. Znano je, da se glavni vod iz Letošča v Mozirje ni ustrezno ojačal, naselje pa ie hitro rastlo, pa še omrežje je iz neustreznih cevi, kar pomeni, da bo vse več okvar. Voda postaja povsod po svetu strateškega pomena, no pri nas jo je trenutno dovolj, pa vendar premalo! Zato bi kazalo usposobiti vsa stara zajetja v Moziiju, da bi jih lahko vključili v omrežje v primeru potrebe. Priporočati je treba krajanom, da stare vodnjake ohranjajo, saj bi večja okvara na glavnem vodu iz Letošča pomenila resno ogroženost pri oskrbi z vodo.
In kaj snujejo sedaj na KS?
Rakun: Za boljše obveščanje naših krajanov nameravamo urediti lokalni TV-studio. Resni izgledi so, da bomo kmalu lahko gledali lokalne oddaje na kabelski televizij'-	A. Videčnik
OPOZORILO
Lastniki živali, ne pozabite svojim živalim nuditi senco in dovolj vode!
VETERINARSKI INSPEKTOR Bojan Šturm, dipl. vet., l.r.
Vso veljavo urbanizaciji
Že večkrat smo opozarjali na grehe, ki jih povzročamo krajini in naseljem zaradi nenačrtnega koriščenja prostora in neskladne gradnje, tako glede na velikost kot na izgled. Takšni spodrsljaji so usodni, saj je zazidava trajnega značaja. Ostaja torej neke vrste spomenik rodovom, ki so ga tako ali drugače uporabili ali zlorabili.
Na naši občini so v marsičem že pred leti ukrepali, namreč pričela so se posamezna dela, ki bi lahko pripeljala k načrtnim urbanističnim ukrepom. Tako so študenti Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane naredili posnetek vseh hiš Na trgu v Moziiju. Tudi razne delne študije so bile narejene, žal pa do kompleksnih načrtov ni prišlo. Zamisel o oživitvi starega trga v Mozirju je stara že nekaj let in prav sedaj o izvajanju pripravljene študije resno razmišljajo. Ureditveni načrt mestnega jedra Mozirja je narejen in kot so nam povedali na pristojnem upravnem organu za urbanizem pri SO Moziije, bodo ta predvidevanja javno prikazali, tako se bodo o načrtih lahko izrekli krajani. Seveda je treba opustiti staro navado, da se ob razpravah o podobnih rečeh nihče ne oglasi, ko pa so stvari zrele za izvajanje, pa je naenkrat vse narobe, ob tem pa vzdignemo hrup in vik. To gotovo ni resno in zavlačuje, včasih že dobro pripravljene, izvedbe načrtov in snovanj.
Resnici na ljubo je treba reči, da doslej na občini nismo imeli ustrezne strokovne službe, sedaj jo imamo in obiskali smo njenega direktoija dipl. inž. A. Tof-a. Z razumevanjem nam je pojasnil, kaj pravzaprav nameravajo. Vše večje ljudi, ki bi si radi uredili poslovne prostore v predelu starega trga v Mozirju. Jasno je, da gre pri vsakem posegu v obstoječe stanje za pomemben korak in še pomembnejšo odločitev. To pa zahteva seveda dosledne načrte, da bo zunanja podoba trga ohranjena in obdržano ravnovesje. Kot je povedal
inž. Tof, je načrt izdelal prof. Marjan Ocvirk s FAGG Ljubljana. Vsebuje pa poglavja: Prostorski in zgodovinski razvoj Mozirja, Tehnično poročilo, Analiza po posameznih naselbinskih enotah, Prostorske analize mestnega trga v Moziiju, Pregled lastništva, Aksonometrični prikaz mestnega trga, Analiza posameznih stavb na trgu, Ureditvena situacija, Predlog prenove, Pravilnik urejanja fasad na trgu, Predlog novih stanovanjskih hiš, Predlog nove tržnice. Ureditveni načrt vsebuje vrsto slik iz preteklega in sedanjega časa, je skratka temelj bodočega urejanja stavb in prostora na edinem srednjeveškem trgu v dolini.
Beseda da pač besedo! Tako je inž. Tof med drugim poudaril pomanjkanje ustreznih tipskih načrtov za stanovanjske hiše v našem okolju. Ljudje so se dosedaj veliko posluževali načrtov, ki so bili pač na voljo, pa čeprav za druga okolja. Zelo se zavzema za izdelavo takšnih načrtov, ki bi se nekako prilegali naši krajini in potrebam, da bi se jih lahko posluževali graditelji v dolini. Seveda bi poseben načrt za graditelja bil predrag, zato je treba poskrbeti za tipske. Veliko smotrneje je, pred večjimi gradbenimi posegi ali novo gradnjo, opraviti posvet s strokovnjakom, no in sedaj je to mogoče, ko imamo strokovno službo za urbanistične zadeve.
V dolini najdemo številne gradbene bisere, izdelke,- ki so neme priče dobrega okusa naših prednikov. Ne more nam biti vseeno, kako bo domovanje, ki smo ga podedovali, izgledalo po prenovi, če jo nameravamo opraviti. In kot je menil inž. Tof, nihče ne vsiljuje volje za notranjo ureditev neke hiše, drugo pa je, ko gre za zunanjo podobo neke, za naše prilike značilne stavbe, tam pa vendarle mota pove--dati stroka svoje. Lepota ni le nekaj novp-ga, je lahko tudi staro, le urejeno mora bjti in negovano!
A. Videčnik'
Med mnogimi cestami, ki so jih v zadnjem času asfaltirali v Krajevni skupnosti Mozirje, je tudi tista, ki pelje na Skrubov vrh.
Zgornjesavinjski čvek
(za resničnost čvekov ne odgovarjamo)
Oni dan je direktor ene naših delovnih organizacij obiskal firmo, ki je locirana kar precej južneje od Kolpe. Iz tefirme naša firma dobiva določeno količino surovin za svojo proizvodnjo. Pri ogledu je naš direktor videl, da rudo še vedno transportirajo kar z oslu Ko je vodilne vprašal, kako so kaj zadovoljni s to vrsto delovne sile, so mu dobesedno odgovorili »Res so počasni, velikokrat tudi nezanesljivi toda do sedaj še niso zahtevali svoje republike!«
* * *
Planiranje odstrela in ugotavljanje staleža divjadije zelo zapletena zadeva, še posebej na mejah lovskih družin, saj divjad »šiba« iz enega lovskega okoliša v drugega. Krivci so seveda jagri, saj v vseh teh letih še niso uspeli naučiti divjadi, da bi ostala v mejah svojega lovskega okoliša.
•k * *
Pred dnevi so predstavniki naše renomirane založniške hiše prodajali knjige nakile. Kilogram slovenskih klasikov (Kersnik, Cankar...)je veljal 50 din. Pri stojnici smo videli številne zbegane obraze, sajje bil marsikdo do sedaj navajen kupovati knjige le na metre in ne na kilograme. Vendar se narod hitro znajde in kilogrami knjig so šli hitro v prodajo.
Ob 30-letnici Trgovskega podjetja Savinja so pred blagovnico pripravili modno revijo, kije privabila številne gledalce.
Za sladkorne
bolnike
Prehrana sladkornega bolnika ni lahka naloga. Marsikdo si nabavlja razne, posebej pripravljene jedi v trgovinah zunaj naših meja ali pa išče te pripravke v večjih mestih.
V naši mozirski blagovnici 'imajo posebej urejeno polico s pripravki za sladkorno bolne. Tako najdete tam čokolado, razne polpripravljene testenine, marmelade, sokove in še vrsto ustreznih živilskih potrebščin. Izbira je sicer skromnejša, kot soje vajeni
potrošniki onkraj državne meje, je pa le začetek skrbi za sladkorno bolne. Razumljivo je, da kljub trudu naših trgovcev, dobava ni tako pestra, kot bi si jo želeli. Pa vendar, marsikaj lahko odslej kupimo v domačem kraju in ni treba dolgega potovanja. Trgovci pa obljubljajo, da bodo še naprej skrbeli za čimbogatejšo Izbiro. Pripravljeni so tudi prisluhiti vašim željam, zato le povejte poslo-vodkinji v blagovnici Savinje v Mozirju vaše mnenje in želje.
A. V.
* * *
Državno lovišče Kozorog (ki se razprostira tudi na področju Solčave in Podvolovljeka) ježe od nekdaj burilo duhove v naši občini V tem lovišču so lovile » velike ži vine«, koristi pa od tega naša občina seveda ni imela nobene. Po nekaterih dokaj zanesljivih vesteh bo tako ostalo tudi vprihodnje. Sicer pa se lov na visoko divjad pripravlja tudi na nekaterih drugih področjih. Vse bolj namreč kaže. da je odprt lov na direktorske glave.
Merx Savinja uvaja obveznice
Merx Savinja Mozirje se je s 1. 1. 1990 preoblikovala v samostojno podjetje. V tem cilju sije tudi zastavila svoje cilje, s katerimi misli predvsem na vas — cenjeni kupci. In kaj vam Merx Savinja Moziije ponuja?
• Savinja Moziije si želi utrditi svoj položaj na vedno zahtevnejšem tržišču. To pa zahteva nova investicijska vlaganja in organizacijske spremembe po vzoru uspešnih tujih trgovskih hiš. Ena od možnosti, ki se nam ponuja, je izdaja obveznic.
Z nakupom obveznice Merx Savinja Moziije bodo imeli naši kupci določene prednosti. Z nakupom obveznice si želi vsakdo pridobiti določeno korist, bodisi denarno ali materialno.
Z nakupom obveznice je ta korist iz-
ražena v 10% letni obrestni meri, katere bodo imetniku izplačane vsakega pol leta in pa v varčevanju v švicarskih frankih, saj se obveznice glasijo na trdo valuto. Kupci bodo svoje obresti zakupili v naših trgovinah, za kar bodo deležni posebnih ugodnosti in popustov.
Ker bodo obveznice konvertibilne, to pomeni, da jih bo možno ob preoblikovanju podjetja v delniško družbo zamenjati v delnico, s tem pa boste postali tudi solastnik našega podjetja.
Kdaj se vam bodo te možnosti ponudile?
V mesecu oktobru in novembru se bomo oglasili pri vas, cenjeni kupci. Že danes mislite na nas in na svoj jutri.
30 let Savinje
S slavnostno sejo delavskega sveta, modno revijo in celo vrsto drugih prireditev je podjetje Savinja iz Mozirja počastilo trideset let svojega obstoja.
Svojo samorastniško pot je podjetje pričelo leta 1960, ko so se združili Prodaja Moziije, Planinka Nazaije, Rožnik Ljubija in Golte Mozirje. Takrat je pričelo z delom trideset delavcev in sedem vajencev. Trgovinska dejavnost seje takrat odvijala v osmih organizacijskih enotah, ob koncu istega leta pa
Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je kot prvo v naši občini na svoji bencinski črpalki v Nazarjah pričelo s prodajo neosvinčenega bencina. To je njihov prispevek za očuvanje narave. Sicer pa je povpraševanje presenetilo prav vse, saj so prodali veliko večje količine neosvinčenega bencina, kot pa so sprva predvideva-
li.	Po njem sprašujejo mnogi tuji turisti, ki letujejo v naši dolini. V naši občini pa je trenutno okoli dvajset registriranih avtomobilov, ki lahko vozijo na neosvinčen bencin.__________________________
so prevzeli tudi bencinsko črpalko v Nazaijah.
V letih do danes je bilo seveda še veliko sprememb in širjenja te delovne organizacije. Morda bi posebej omenili leto 1981, ker je bila takrat zgrajena nova blagovnica v Moziiju, kjer kupci lahko še danes v kar največji meri zadovoljujejo svoje potrebe. Lahko rečemo, da blagovnica ni nakupovalni center le za Mozirjane, temveč tudi za ostale potrošnike iz naše občine pa tudi turiste in poslovneže.
Tudi vzadnjem času je v Savinji
opazna večja poslovna in razvojna politika. Sedanja poslovnost sloni predvsem na kakovosti dela in odnosov.
V Savinji ocenjujejo, da je razvojnih potreb in tudi možnosti še veliko, vendar bodo veq'etno morali tempo razvoja nekoliko upočasniti, saj se tudi trgovske dejavnosti danes vse bolj srečujejo s problemi, ki so prisotni tudi v drugih delih našega gospodarstva.
Na vsak način pa bodo povečevali pripadnost kolektivu, zato bodo v prvi plan postavili motiviranost in ustvaijalnost vseh zaposlenih. Večjo pripadnost kolektivu pričakujejo tudi skozi odkup obveznic, ki jih bodo jeseni skušali plasirati med lastne delavce, seveda pa tudi med ostale občane in gospodarske subjekte. Po njihovih načrtih naj bi to bila vmesna stopnja do delničarstva.
Ekonomski položaj trgovine danes nikakor ni rožnat. Že dalj časa opazaijajo na to, da se nikakor ne morejo usposobiti za pravega povezovalca med proizvodnjo in potrošnjo in vse prevečkrat ljudje trgovino krivijo za velike podražitve. Vendar pa v Savinji ne izgubljajo upanja na boljše čase, ko bo trgovina mogla postati resnični servis med proizvodnjo in potrošnjo.
Ob tridesetletnici trgovskega podjetja Savinja so svojim dolgoletnim delavcem in delavkam ter poslovnim partneijem podelili tudi posebna priznanja.
Številni obiskovalci pa so v dneh praznovanja lahko okusili preneka-teri proizvod, katere so ponujali na degustacijah. Ob modni reviji pa so izžrebali srečneže, ki so dobili lepe nagrade.
Problemov za cez glavo
Čeprav smo sredi poletja in bi pričakovali, da se bomo lahko vsaj malo oddahnili od vsakdanjih problemov, pa žal ni tako. Ti vroči poletni meseci so prinesli v našo dolino kopico zelo hudih gospodarskih problemov. Prav gotovo pa kriza še zdaleč ni dosegla svojega vrha. O teh žgočih problemih smo se pogovarjali s predsednikom občinskega izvršnega sveta mag. oec. Alfredom Božičem.
SN: Inventura našega občinskega gospodarstva je gotovo narejena. Povejte, prosim, kakšno je sedanje stanje!
Božič: Inventura našega gospodarstva je narejena. Ugotovitve so zaskrbljujoče, saj so najbolj kritične prav največje delovne organizacije, kot so Glin, Elktroj, Kovinarstvo in delno tudi Smreka. Pri Glinu lahko z gotovostjo trdim, da je ta delovna organizacija v težavah zato, ker ima zelo veliko kreditov, ki so danes nenormalno dragi. Petdesetprdcentna obrestna mera izredno obremenjuje gospodarjenje vsake firme. Zelo pereče je tudi kadrovsko vprašanje. Pri tem mislim na vodstvo firme. Tu ne mislim ravno na direktorja, ki ima po mojih diskusijah z delavci, njihovo podporo. Dejstvo pa je, da njegovi prvi pomočniki te podpore pri delavcih nimajo. V razgovoru z direktorjem sem ga na to opozoril in mislim, da bo v naslednjih mesecih ustrezno ukrepal. Najprej je pač treba počistiti v vrhu samem, ne pa začeti pri snažilkah, kot seje to včasih delalo. Analiza, ki sojo naredili skupaj z dansko firmo Liusberg, praktično daje iste rezultate. Razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci je popolnoma neustrezno, ker ni firme v svetu, ki bi lahko poslovala s tako nemogočim razmajem kot je v Glinu. Po besedah vodilnih bodo polletni rezultati negativni. Izguba bo še vedno nekoliko višja od četrtletne, v zadnjem času pa je vendarle opaziti boljše gospodarske rezultate. Če bi se ta trend nadaljeval, bo stanje ob koncu leta tako sanirano, da bo celoten rezultat Glina blizu nule. Pozitivno je, da so se uspeli prebiti na zahodni trg, žal pa je devizni tečaj za izvoznike izrazito negativen in bi po mojem moralo biti razmaje med dinarjem in nemško marko dvanajst proti ena. Potem bi izvoz seveda bil zanimivejši.
Nekaj podobnega velja tudi za Elkroj. Izguba v višini 7 milijonov din, ki so jo ustvarili v prvem tromesečju, naj do polletja ne bi več naraščala. Njihova izguba je problematična zato, ker devetdeset odstotkov svoje proizvodnje izvozijo. Cene, kijih dosegajo, pa zadoščajo le za osebne dohodke. Takšen način proizvodnje pa ne more dolgo trajati. Tudi v Elkroju bodo morali preveriti vodilno strukturo, ker sedanja ne daje tistega, kar bi morala.
Zelo problematično je stanje v Kovinarstvu, ki nima nič kaj lepih izgledov za bodočnost. Gre predvsem za programski del. Sicer je proizvodnja zobatih vencev zelo zanimiva za avtomobilsko industrijo, vendar pa je to tržišče v Jugoslaviji v zelo veliki krizi. Kovinarstvo pa v glavnem izdeluje te izdelke za jugoslovanski trg. Poskušajo se prebiti tudi na tuja tržišča, vendar so cene, ki jih tam dosegajo, zelo nizke. Direktor Kovinarstva je izjavil, da bodo uspeli izdelke prodati tudi po višjih cenah. Na drugi strani pa bodo znižali svoje proizvodne stroške. Program strojegradnje je v zadnjem času tudi vprašljiv, saj je povpraševanje po tovrstnih izdelkih v Jugoslaviji minimalno. Svoje izdelke so uspeli prodati za tretje tromesečje, za zadnje tromesečje pa še nimajo nič prodanega.
Smreka iz Gornjega Grada pa je na najboljši poti, da se izkoplje iz izgub. Svoje izdelke uspešno prodajajo v Franciji. Da bodo zadovoljil; vsa naročila, bodo morali napraviti celo notranjo prerazporeditev proizvodnje. Posel, ki so ga sklenili v
Franciji, je dohodkovno zanimiv, seveda ob pogoju, da bodo surovino dobili po ceni, ki sojo predvideli. Vprašanje pa je, če zaradi moratorija na sečnjo gozdov, ne bo cena surovine narasla. V tem primeru pa je vprašanje, če bo posel še dohodkovno zanimiv. Nekaj lesa dobijo tudi iz uvoza (predvsem iz Avstrije), toda te količine so omejene in se jih čez noč ne da spremeniti.
Pred dnevi smo sklicali sejo zbora združenega dela s poslovodnimi delavci vseh naših firm, kjer smo obravnavali gospodarske probleme. V uvodnem referatu sem izpostavil predvsem naslednje probleme:
—	kadrovsko politiko, saj smatram, da so kadri alfa in omega vsega. Direktor mora pravočasno zaznavati vse probleme okoli sebe in okoli sebe zbrati tako ekipo, s katero bo lahko delal in dosegal ustrezne rezultate.
—	Vrstni red odgovornosti je jasen: najprej direktor, nato prvi krog pa drugi krog in tako dalje.
—	Če bo firma imela negativne rezultate in če se bo odločila za odpuščanje ljudi, bo potrebno najprej pri vodilnih ljudeh preučiti, če so naredili vse, kar je v njihovih nalogah. Če niso, bo pač treba neusmiljeno terjati njihove odstope.
Zbor združenega dela se je s takimi stališči strinjal.
Drugi sklop vprašanj, ki sem jih sprožil, so programi podjetij. Ti so v bistvu stari. Izjema je Smreka, nekaj novih programov je tudi v Glinu, vendar se mi zdi, da gre vse skupaj prepočasi. Elkroj poleg hlače izdeluje tudi krila in športne srajce. MGA tudi širi svoj program. Pri tej firmi se mi zdi prav, da so se odločili, da se ne bodo več širili in da bodo ustanavljali manjša podjetja in širili delo s kooperanti in delo na domu. Takšno politiko naš izvršni-svet podpira, seveda, če bodo kooperante iskali na našem področju. Seveda pa morajo biti ti njihovi partnerji kvalitetni in dohodkovno zanimivi. Če pa bi na drugih področjih dobili bistveno cenejše izvajalce, pa seveda ni razloga, da bi vplivali na MGA in na njegovo izbiro poslovnih partnerjev. To je jasno kot beli dan.
SN: Katere so še sicer najbolj nevralgične točke življenja v naši občini?
Božič: Ena takih nevralgičnih točk je turizem. Iz te dejavnosti bi v bodoče moralo občinsko gospodarstvo dobivati mnogo več kot do sedaj. Zato je treba v občini v najkrajšem času opredeliti turistični proizvod. Ko bo ta proizvod definiran, moramo priti do podjetja, ki bo ta proizvod prodajalo. To bo veijetno mešano podjetje, ki bo imelo tri glavne dejavnosti. Prva dejavnost bo centralni booking v Moziiju. S tem bo to podjetje imelo pregled, katere kapacitete v dolini so prodane in katere ne. Podjetje bo imelo svojo lastno komercialno službo oziroma prodajo. Seveda pa bo podjetje skrbelo predvsem za to, da bodo turistične kapacitete prodane. Tretja naloga bi bila nadzorna funkcija. Treba bo sprejeti nekatere predpise, kako seje potrebno v dolini obnašati.
Sicer pa se bomo zavzemali, da bi v zgornjem delu doline rasli predvsem družinski hoteli z 20—30 posteljami. Te bi lahko vzdrževala zakonca s svojimi otroki. Logarske doline ne bi zazidavali, kar pa bi se gradilo, bi se moralo arhitektonsko
vključevati v okolje. Če bi kazalo zgraditi kakšen večji hotel,-potem bi prišla v poštev Solčava in Luče. Mogoče bo potreben večji restavracijski prostor, če družinski hoteli ne bi nudili celotnih penzionov. Vsak kraj bo moral dobiti tudi svojo identiteto, potrebno pa bo tudi zainteresirati krajane za turizem. Drugo pomembno
ALFRED BOŽIČ, mag. oec, predsednik IS SO Mozirje
področje je trikotnik med Ljubnim, Goltmi in Mozirjem. Tubo potrebno drugače zarisati turistično politiko. Obstoječe kapacitete na Golteh je možno še malo razširiti. Večjih posegov na tej lokaciji pa po mojem ne bo. Letna sezona na Golteh bi lahko bila boljša, čeprav letos kaže, da bosta tako julij kot agust polno zasedena.
Tretji del je Gornji Grad z okolico. V tem delu doline bi veljalo zgraditi večje hotele, pa pri tem ne mislim na take z dvanajstimi ali več nadstropji, ampak tam do treh nadstropij.
Sicer pa je zaznati povečano privatno iniciativo na področju turizma in tako v naši občini trenutno deluje že več turističnih agencij.
SN: Kot strela z jasnega so se pojavili problemi v GG Nazaije, saj je ta delovna organizacija do sedaj veljala za eno izmed tistih, ki v glavnem niso imele tako velikih težav kot nekatere druge. Moratorij za sečnjo v družbenih gozdovih pa jih je postavil pred likvidacijo. Kakšno je trenutno stanje na tem področju?
Božič: O moratoriju smo bili obveščeni en dan pred zasedanjem skupščine. Takoj smo obvestili našega poslanca Žuntaija in opozorili na posledice, ki se danes že kažejo. Naš poslanec je interveniral, vendar brez uspeha. Zakon seje sprejemal po hitrem postopku. Razlagalci predloga so trdili sledeče: da bo moratorij prizadel 1% slovenskega gozdarstva in da gre izključno za kmečke gozdove. Ko so poslanci te podatke dobili, so se strinjali z zakonom. Kasneje se je pokazalo, da ni res, da gre samo za en procent gozdnih površin, ampak je ta procent mnogo višji (v naši občini 60% vseh gozdov). V naši občini je takih gozdov 14.500 ha, od tega 6.304 ha nacionaliziranih kmečkih gozdov, 8272 ha pa je tako imenovanih škofijskih gozdov. Na vprašanje poslanca Žuntaija, kako je s temi škofijskimi gozdovi, mu je bilo odgovorjeno, da so le-ti izvzeti iz moratorija. Tolmačenje, ki pa gaje kasneje dobilo GG Nazarje, pa je govorilo nasprotno. To tolmačenje smo dobili tudi mi, toda jaz mislim, da je potrebno razlikovati med posestjo in veleposestjo. V-tej informaciji pa čisto jgsno piše, da so veleposesti izvzete iz moratorija. Trdim, da bi GG lahko naprej koristilo te gozdove. Po mojem pa
je treba ločiti cerkvene oziroma župnijske gozdove, ki jih ima skoraj vsaka cerkev. To so manjše površine (konkretno v Šmartnem ob Dreti 56 ha). Za te gozdove naj moratorij velja, medtem ko za veleposesti (8.000 ha škofijskih gozdov) pa naj ne velja. Naš izvršni svet je skupaj z zborom združenega dela poslal dopis predsedniku republiške skupščine, predsedniku vlade in na sekretariat, v katerem smo napisali, da se strinjamo z moratorijem za odprodajo kmetijskih in gozdnih površin, ne pa tudi s sečnjo v gozdovih. Predlagamo, da naj bi se sečnja še naprej opravljala v skladu z letnim etatom. Mora pa se voditi točna evidenca o posekanem in sprav-ljenjem lesu, stroških in vsem ostalem, kar sodi zraven. Ko pa bo zakon sprejet, se bo na osnovi teh podatkov opravil obračun z bodočimi oziroma bivšimi lastniki. Mi si nikakor ne moremo dovoliti, da se bi nehalo sekati, saj bi v tistem trenutku naša lesna industrija izgubila surovino in s tem tudi programe in pogodbe. Takoj lahko zapremo polovico Glina, Smreke in Lesne. Delo bi takoj izgubilo preko 1000 ljudi v naši občini in seveda direktno tudi 150 sekačev iz GG-ja, ki sedaj nimajo kaj delati.
Če pa bo moratorij ostal v takšni obliki, kot je sedaj, bo moralnaš izvršni svet potegniti druge poteze. Življenje se ne more ustaviti, ta moratorij pa dejansko pomeni ustavitev življenja v naši dolini.
SN: Družbene dejavnosti so pomemben del našega življenja. Kako ocenjujete stopnjo razvoja le-teh v naši občini in kakšna bo vaša politika do družbenih dejavnosti v prihodnje?
Božič: Glavni problem v šolstvu je razrešitev šolskega okoliša v trikotniku Mozirje—Nazaije—Rečica. Do rešitve bomo prišli v septembru. V vseh treh krajevnih skupnostih smo že imeli razgovore. Nazarje in Mozirje sta se odločila za razširitev mozirske šole, Rečica pa seveda vztraja pri gradnji pete osnovne šole. Mi temu ne nasprotujemo, vendar si morajo sredstva sami zagotoviti. Zagotoviti pa si morajo tudi sredstva za vzdrževanje te šole. Sem pa zelo skeptičen, da bi jim to uspelo, saj bi sedanja sredstva samoprispevka morali zbirati 40 let, da bi zgradili šolo. Ob tem pa ne bi smeli nobenih sredstev nameniti za druge namene.
Kar se tiče šolstva na Ljubnem in v Lučah, bo najbrž treba najti neke oblike združevanja, s čimer bi prihranili nekaj sredstev.
Ko bomo predali namenu zdravstveni dom v Mozirju in postorili nekaj malenkosti v Lučah, bomo lahko rekli, da je zdravstveni standard v naši občini zelo dober. Treba pa bo kupiti še aparat za zgodnje odkrivanje raka.
Na področju kulture in telesne kulture ne predvidevamo nič novega, škoda je le, da bo nogometni klub Elkroj prenehal nastopati v slovenski nogometni ligi, saj je Elkroj odpovedal svoje pokroviteljstvo. Z njim seje ime naše doline večkrat pojavljajo v medijih in mislim, daje škoda, da v prihodnje tega več ne bo.
SN: Ste imeli dosti težav s sestavo občinskega izvršnega sveta?
Božič: S sestavo izvršnega sveta nisem imel posebnih težav in vsi člani so se že pošteno zagrizli v delo. Manjše težave so bile le pri imenovanju člana izvršnega sveta, kije zadolžen za drobno gospodarstvo, vendar je tudi tu sedaj imenovanje izpeljano in občinska skupščina je vse predlagane člane izvolila.
Sicer pa bomo delo dopolnjevali s pomočjo sekretarjev občinskih sekretariatov. Menim, da so sedanji sekretaiji na dovolj visokem strokovnem nivoju in zato lahko ostanejo na svojih delovnih mestih. Zato tudi nisem nikogar zamenjal.
RAJKO PINTAR
)
Zgomjesavinjski »turisti« onkraj meje
WSaBammsi LOGARSKA DOLINA
Onesnažena in poteptana Logarska dolina
In so krenili zgomjesavinjski turistični in gostinski delavci na strokovni izlet na avstrijsko Koroško. V skladu z izobraževalnim programom Zgomjesavinjske turistične zveze, kije izlet organizirala po kakšnih dveletnih naporih. Ob stanju, kakršno je v turizmu in gostinstvu mozirske občine, je bil namen obiska pri rojakih več kot jasen — pobliže spoznati razvoj in položaj turizma na tem področju, tudi kmečkega, si nabrati koristnih spoznanj in se vrniti zadovoljen. Kar na začetku koristnih spoznanj je bilo veliko, zadovoljstva tudi, vendar za slednjim lahko postavimo trpek vprašaj. Trpek zato, ker lahko vidiš veliko lepega in koristnega, ob tem pa te nehote spreleti ugotovitev, da takšni, kakršni smo, kaj takšnega še dolgo ali nikoli ne bomo imeli. Morda si nekaj »takega« niti ne želimo, marsikaj pa bi se lahko naučili in uporabili, ne le gledali in se smilili samim sebi. Pa pojdimo lepo po vrsti, čeprav ne povsem.
Kot tuji gostje
Sodoben in udoben avtobus je rano zjutraj na dogovoijenih mestih od Luč do Titovega Velenja »pobiral« predvidene udeležence. Pa seje zgodilo kot z obiskom tujih gostov v naši ljubi deželi. Povsod jih je bilo pol manj, kot je bilo predvideno. Pa nič zato, je bilo ugodje za pogumneže v res udobnem Izletnikovem avtobusu še toliko večje. Spoznavanje niti ni bilo potrebno, saj smo se vsi prav dobro poznali, spoznali pa smo se z izvrstnim šoferjem in prav takšno vodičko. To poznanstvo je prišlo še kako prav na prvi postaji — kje drugje kot v Pliberku. Ža živo glavo namreč ne bi mogel narediti skupinskega posnetka na prvem postanku v sosednji Avstriji pred zadružno blagovnico v Pliberku. Preden si se ozrl okrog, ni bilo nikogar več, zunaj seveda. Razkropili so se po prenapolnjeni notranjosti, v kateri nemške besede skoraj nisi slišal, oznak na avtomobilih na parkirišču je bilo »domačih« komaj za vzorec, pa še ti so najbrž bili last zaposlenih. Kako majhen je svet, bi lahko rekel, in še to — če po dolgem času želiš srečati znance, pojdi v Pliberk. Vsaj pet iz mozirske in velenjske občine sem jih »po naključju« srečal v borih 15 minutah čakanja pred vhodom. Nič čudnega torej, če na Koroškem govorijo, da bodo v Pliberku zgradili eno največjih blagovnic v Avstriji, že vedo zakaj. Nakupi so se splačali, zaradi cen in zaradi dejstva, da nas na povratku prihodnji dan na meji nihče niti pogledal ni. Nekaterim je bilo »za nekaj« žal.
Namen zapisa seveda ni, da bi opisoval kulturne in zgodovinske lepote in znamenitosti, ki ob vseh dragocenostih pričajo o davnem rojevanju Slovencev in slovenstva, saj knežji kamen, Gospo
Sveto, Marijo Vrbo in vse ostalo, kar smo si v hitrem dvodnevnem »osvajanju« in s skakanjem iz avtobusa in nazaj ogledali. Sploh nisi vedel, ali te noge bolijo zaradi sedenja ali zaradi tekanja naokrog, še manj pa, kje in kako bi si jih odpočil.
Sicer pa je tarnanje odveč. Zares veliko lepega smo videli, od vseh znamenitosti do prav neverjetne in vsakovrstne ponudbe, zlasti ob Vrbskem, Osojskih, Klopinskih in drugih jezerih do enkratno urejene in lepe pokrajine.
Je pri nas res toliko slabše?
Najprej o pokrajini in njeni podobi. O cestnah in prometni urejenosti ni treba razpredati, ker primerjave ni in je še dolgo ne bo, pravzaprav je, vendar srhljiva. Polja, travniki, gozdovi, kraji in vse, kar sodi k celoviti podobi krajine, je skoraj kot v pravljici. Podzavestno in kasneje zavestno pričneš primerjati okolje Zgornje Savinjske doline in iskati kaj »grdega« (k temu nas je spodbudila tudi vodička). Najdeš jih nekaj, tu in tam, če ti je to sploh lahko v tolažbo. Na vsakem kilometru sem opazoval naravo, ki je hitela mimo in se spominjal moje doline. Tudi pri nas ni slabo, velikokrat nič slabše, ostaja pa na koncu nek (nejdoločen občutek. Občutek, kije tudi dejstvo, da so ljudje pri nas doma zelo vestni pri urejanju, polj, travnikov, njiv, hiš in vsega kar zraven sodi, da pa je vendarle razlika. Splošna skrb za lepo okolje gotovo zaostaja za skrbjo na Koroškem. Ostaja občutek, da ta razlika nastaja v miselnosti, načinu mišljenja in ravnanja, ki ima pri sosedih globlje korenine. Vsekakor ne na podlagi enkratnih očiščevalnih akcij, kampanj, političnih in drugačnih gesel, enostavno je to stvar vsakdanjega dela in življenja, ne da kdo koga na takšen ali drugačen način opozarja in ga prisiljuje (čeprav ostre kami v Avstriji tudi poznajo), imajo seveda tudi ustreme službe, organizirane pa povsem drugače kot pri nas. Z odvozom smeti in odpadkov se pri nas trudimo po najboljših močeh, vendar je primerjava spet porazna. Morda je malenkost, morda pa ni. V Rože-ku v občini Bilčovec sem si ogledal vas kot kadilec s cigareto v roki. Kam naj naenkrat odvržem »čik«? Zelo nerodno mi je bilo, ko sem se ga znebil na kar se da neopazen način. Presneto sem se zatem trudil, da bi našel kakšnega na cesti in ob njej in po »hudih« naporih mije uspelo najti dva ali tri. Pa ne da tam nihče ne kadi, le tako je in tudi to je ena tistih pomembnih malenkosti, ki se jih pri nas doma še ne zavedamo dovolj, o številnih drugih »malenkostih«, ki sestavljajo mozaik prave turistične ponudbe in podobe dežele, pa prihodnjič.
J. P.
Onesnažena in poteptana Logarska dolina kliče na pomoč oblastne .organe in organizacije, katere imajo svoje objekte po dolini. Naj s svojim obnašanjem ne delajo„sramote dolini in domačinom. Če se že proglaša za najlepšo, naj bo tudi čista in urejena. Ne pa daje vsepovsod polna vsemogočih odpadkov, smeti in druge navlake. Menda se vsem gre le za prihodek, ostalo jih ne zanima. Vendar že po dvorišču spoznaš gostišče. Toliko je napak in zanemarjenosti, da bi bilo naštevanje predolgo. Z malo smisla in volje pa bi se dalo vse urediti in odpraviti. Vendar se ta zanemarjenost vleče iz leta v leto. Le narava sama kaj pospravi. Spomladi nesnago prekrije in preraste trava, jeseni listje, pozimi sneg, vendar ne vsega.
Letos ob prvomajskih praznikih je bil pravi infarkt avtomobilskega prometa, tako si je vsak lahko že na začetku turistične sezone ogledal, kako neurejeni domovi in okolica so jih pričakali. Tako je Planinsko društvo Celje ob zimi brez snega imelo polno smeti pri parkirišču pri slapu Rinka še od lanske jeseni. Vsa ta nesnaga je tudi v juniju bila še nepospravljena. Tudi okolica doma PD Celje je v velikem neredu, vsepovsod po gozdu ležijo razni
odpadki in PVC vrečke, steklenice, kozarci za vlaganje, vse polno je ognjišč, ki so nevarna za požare. Bližina doma pa je v zadnjem delu popolnoma neurejena. Vsaj lepo pospravljena bi lahko bila. Tako so zanemarili tudi bivšo depandanso, daje propadala 10 let. Je sploh bil kdo odgovoren za to? Bavijo se bolj z gostinstvom kot s planinstvom, kar je njihova osnovna naloga. S kakšno protekcijo so ta dom sploh gradili, domačine pa so zapostavljali. Tako seje tudi ob lokaciji tega doma popolnoma enostransko odločalo. Saj sta člana komisije iz Krajevne skupnosti Solčava bila grobo napadena, ker sta bila proti tej lokaciji in gradnji. Bila sta prav zasramovana in sta protestno zapustila mesto ogleda. Seveda so potem sklepali enostransko brez njiju.
Velika nevarnost za Logarsko dolino so požari. Osebno sem preprečil že več požarov, ker so pustili obiskovalci odprt ogenj, bil pa je tudi že namerno povzročen, in sicer s strani osebja domov. Posebno prakso, kako se znebiš odpadkov, si je izmislilo osebje Izletnikovega doma. Namesto da bi dali kontejner s smetmi, papirjem in odpadki hrane odpeljati, vse skupaj raje zažgejo, saj je to dosti ceneje kot odvoz kontejneija. Tako so vsi kontejneiji ožgani in upognjeni. Njihovo prakso je prevzelo tudi
osebje doma Planinskega društva Celje. Kdo plačuje potem te uničene kontejneije. Ti so seveda postavljeni pod smreke, da je možnost požara še večja, saj se smola hitro vname.
Sedaj ima svoj dom v Logarski dolini tudi Kovinotehna iz Celja, in sicer v sodelovanju s Kompasom. Ob otvoritvi so obljubljali vse mogoče, vendar do sedaj še niso ničesar uresničili. Samo več smeti in mereda je. Pomemben mož iz Kovinotehne je obljubil, da bodo iz Celja pripeljali toliko upokojencev, da bodo počistili vso okolico doma in bližino ceste. Tudi od tega ni bilo nič. Tudi posode za odpadke so slovesno obljubili — pa nič. Le kup hlodov je za- domom zmetanih, ki bodo segnili. Prav lahko si bo še kdo zlomil nogo na njih. Iz njih bi lahko naredili klopi in mize na prostem, kjer bi lahko obiskovalci posedli. Tako pa iščejo prostor povsod po travnikih, gozdu in pašnikih. Tam podirajo ograje, ruvajo količe za električne pastirje, trgajo žico, na silo vdirajo vsepovsod. Tako imajo kmetje samo škodo in nezadovoljstvo zaradi tega, ker upravitelji domov niso sposobni urediti okolice in nuditi primernega razvedrila. Saj bi od tega imeli veliko koristi.
Tudi okolica doma Kozorog Kamnik je polna raznovrstnih odpadkov, enako velja za okolico doma Elektrotehne iz Maribora in podjetja Nivo Celje, ki ima prav nevarno kurišče ob listju in smrekah. Stane Gržina, ki ima v najemu kamp, bi tudi lahko odstranil smeti iz lanskega leta.
Turistična agencija »Vandrov-ček« v Solčavi seje spremenila v bife, saj propagira le pitje, ne pa tistega, za kar je bila ustanovljena. Vse je polepljeno s plakati Union piva, katerega sedaj točijo kot posebno turistično ponudbo. V Savinjskih novicah je bilo januarja najavljeno vse drugačno poslovanje.
Planinsko društvo Celje je dalo tabornikom v uporabo zemljišče, katerega ni lastnik. Tabornikom iz Dola so rekli, da lahko uporabljajo tudi WC, potem pa so jim ga zaprli in jim tudi odvzeli elektriko. Lastnik tega zemljišča je Gozdna uprava Luke, katere pa ni nihče nič vprašal in niso dali dovoljenja za taborjenje na njenem zemljišču. Taborniki se seveda znajdejo v naravi in ureditev sanitarij v gozdu za njih pač ni poseben problem. Za obiskovalce Logarske doline pa kaj hitro lahko postane zelo neprijeten in nič kaj dišeč problem. Ta zadnji primer samo kaže, kakšna anarhija vlada v Logarski dolini.
PETER PLESNIK
Udeleženci ekskurzije, ki jo je organizirala Zgornjesa vinjska turistična zveza, v Bad Kleinkircheimu v Avstriji.
»Savinja« ob Savinji
Nov turistični objekt v Zgornji Savinjski dolini — kamp Savinja na Pobrežjah je že sprejel prve goste. Kamp je urejen po vseh zahtevah sodobnega turista; od sanitarij, tušev in vseh potrebnih priključkov. V prostorni osrednji dvorani seje zaenkrat možno le odžejati, kuhinjo pa bodo še uredili, obljublja lastnik Matija Petrin.
Kamp se razprostira na 5.000 m2, sprejme pa lahko zaenkrat 40 prikolic in 10 šotorov. Leži sredi samega zelenja tik ob Savinji, v njem in v okolici, razen osrednje stavbe, ni betona. Za turiste bodo gotovo vredni ogleda vodna žaga, mlin in pitna studenca.
V kampu Savinja so že poskrbeli za zabavo svojih gostov. Skupno s Turist birojem iz Mozitja bodo namreč vsak petek pripravljali ribji piknik, kjer bo, kakor obljubljajo, na voljo pijača, jedača in še kak muzikant za dobro voljo.
URŠKA KOLENC
Kapela na Menini planini
Pred približno letom in pol, na predzadnjem letnem občnem zboru Planinskega društva Gornji Grad, seje porodila misel, da bi ponovno obnovili že predvojno tradicionalno mašo na Menini planini pri oltarni peči. Po večkratnem usklajevanju mnenj članov planinskega društva in pašne skupnosti, so se dogovorili, da se zgradi kapelica na primernejšem kraju, predvsem pa bliže planinskemu domu.
Ustanovili so gradbeni odbor, ki je svoje delo zastavil sila resno, saj so takoj pristopili k nabiralni akciji, ki je naletela na precej dober odmev med ljudmi. Rezultat akcije je omogočil, da so lahko prve dni maja pričeli z izgradnjo kapele. Omeniti velja, da je bilo opravljenih preko 800 prostovoljnih delovnih ur, darovano blizu 50 kubičnih metrov lesa, preko dvajset prevozov s kamioni in traktoiji, nabralo pa se je okoli 14.500 din. Iz vsega omenjenega je mogoče razbrati, da podobne akcije le družijo ljudi, ki so znali prisluhniti utripu časa in pa potrebam Menine planine. 17. junija je kapelico, kije posvečena Jezusu dobremu pastirju, blagoslovil in vodil somaševanje kanonik opat gospod Friderik Kolšek, zbranim vernikom in planincem pa je spregovoril predstavnik pašne skupnosti in planinskega društva Franc Prek. Med drugim je dejal: »Petdeset let je doba, ki za mater zemljo ne pomeni
omembe vreden časovni premik. Kot svetlobni preblisk se izgubi v neskončnosti Božje stvaritve. Človek pa se v obdobju pol stoletja prelevi iz poskočnega mladeniča v zrelega moža, kije kljub pokončnosti začutil, da so mu začele korenine odmirati. Le malo je ljudi med nami, ki še pomnijo, kdaj seje na Menini zadnjič brala maša. Grozote vojne in pa svinčeni časi po njej so marsikateremu kristjanu pognale strah v kosti. V vseh teh letih ni bilo lahko ljudem, ki so svoje svetovno nazorstvo povezovali s krščanstvom. Marsikatero božjo pot so prerasle koprive, na preneka-terem kotičku naše slovenske zemlje je utihnila cerkvena pesem. Skromnost in ponižnost, čudoviti vrlini, naj bo tudi za to Bogu hvalu, nista bili našemu človeku nikoli tuji. Z globoko vero in s prepričanjem v boljše čase smo previhrarili dolga stoletja pod tujim škoijem, na žalost tudi domači ni bil mehkejši. Oblak, pa če še tako teman in poln bliskov in strel, se mora prej ali slej umakniti toplim in prijaznim sončnim žarkom, ki poosebljajo moč duha in svobodo prepričanja.«
In tisti dan je sonce, ta prijazni in dobrotljivi prijatelj, uslišal^se, ki so se zbrali na prelepi, včasih v skrivnostne meglice zaviti, predvsem pa naši, Menini planini.
EDI MAVRIČ
70 let dela v gorah
Naci Štebe — mojster nekdanjih, starih in novih planinskih poti, lovskih in pastirskih, tudi gamsjih stečin, vse, vse pozna in jih ohranja v spominu, a vedno rad daje o njih napotke vsakemu, ki si želi v solčavski gorski svet. Ko sem ga lansko leto zaprosil, da bi mi razkazal svet za Ograd-cem, tj. gorski svet med slapom Savinje in Planjavo, med Logarskim stanom in plazom pod Planjavo in Pasjim sedlom, kjer še nisem bil, mi je rad ustregel. Obširen prostor v gorski tišini zmoti le gibanje narave, ptiči in gamsi in ko prideš na Pasje sedlo se odpre drugi svet — Okrešelj z vsem svojim bogatim goratim razkošjem. Ni bila to edina najina skupna pot, saj sva oba Solčavana in tekom 70 let sva jih pogosto skupaj ubirala. Vendar pa je bila ta pot, morda najina zadnja in ob pogledu na ves ta božji svet, kamor seže oko, se odpre tudi spomin kakor knjiga, od začetka do konca ... Gledal sem Nacija na skrajnem robu peči in se spomnil, kar mi je nekdaj pravil iz svojih planinskih doživljajev in kar so o njem pripovedovali drugi. Iz bogate knjige njegove življenjske poti le par listov potk, stezic in stečin:
Mati, Micka, dninarica gaje od začetka jemala s seboj na delo h kmetom, da sta se tako oba preživela. Ko se je po 1. 1920 oživilo planinstvo, se je mati lotila tudi nošnje živeža in vsega potrebnega iz Logarske doline na Okrešelj. Že 1.1924je 4-letnega Nacija vzela s seboj na Kamniško sedlo, kamor so šle skupaj s planšaricami na Okrešlju in oskrbnico Frischaufovega doma na Okrešlju. Štiri leta je nosila težka bremena na Okrešelj, potem pa tudi na Klemenčo jamo ali z Jame, kjer je bila takrat še planšarija. Ko je nekoč pozneje, star je bil 9 ali 10 let, mati bila na dnini na Robanem, sta se z enako starim Radkače-vim Frančkom, ne da bi kdorkoli vedel podala na pot v Kot in naprej v gore, na 900 m in še višje ležečo Moličko planino. Naci boš, Franc z obnošenimi copati stajo mahnila do zapuščene Kocbekove koče in Ciril — Metodove kapelice. Lačna in žejna do slabosti bi rada pila blagoslovljeno vodo iz škropilnika v kapelici, a kaj ko nista imela s čim zajeti. Glava ni šla v ozko posodo, Naci pravi, da je tiščal in tiščal, nos je še nagnil na stran, jezik pa ni in ni dosegel vode. Od takrat, pravi Naci, ima nos malo postrani, jezik pa mu je šele pozneje zrastel tako, daje dostikrat kar predolg. Lačna in žejna sta se takrat, otroka, po izpostavljeni in takrat še slabo zavarovani poti vračala v Kot. Copati sta si razdelila in vsak z eno po ostri gruščnati poti srečno prišla nazaj v Kot in na Robane, kjer so bili že zelo v skrbeh za njiju, ne vedoč, kam sta jo mahnila. Za studenec na Molički nista vedela, v škropilnik nista mogla, le voda v Kotu ju je še oživila do srečne vrnitve.
Naslednje leto pa je Naci že šel v pomoč kozaiju na Matkovem, kjer se je v strminah Velikega vrha, Korotana, Zlamance in Matkovega Grintovca vežbal za bodoče življenje v gorah. Pokojnino sije služil kot delavec na žagah. Navajen izpostavljenosti v gorah je bil poleg tudi pri izgradnji prve žičnice za spuščanje lesa domače konstrukcije s Klemenče jame v dolino. Kadar je našel čas med zaposlitvijo, posebno še ko seje upokojil, je bila njegova pot v planine. »Prehodil« je vse Savinjske Alpe, Ojstrico, Olševo in še katero po večkrat na leto. Tudi Triglav je obiskal z vseh strani. Solčavski planinci smo se želeli organizirati v planinsko društvo, kije bilo takrat najbližje v Celju. Ni nam uspelo. 9 se jih je vpisalo v PD Domžale, pozneje v PD Gornji Grad. L. 1953 smo se s planinci iz Luč združili v domače PD in si uredili kočo na Razpotju v Logarski dolini, dokler se Lučani niso osamosvojili po pridobitvi koče na Loki pod Raduho.
Obilo delaje bilo, a Naci, dušam organizator vsega, je vztrajal. Edini od vseh je vzdržal 37 let od ustanovitve do danes. Ves čas v upravnem odboru ali gospodar, tajnik, podpredsednik ali blagajnik, poleg vsega pa ves čas še markacist. Že od leta 1971 je bil na dveh. tečajih za markaciste. Od takrat je 17 solčavskih planinskih poti redno oskrbovanih, nadelanih, opremljenih strokovno s tablami in markacijami.
Nad vsemi je Naci oskrbnik. Po nekaj dni vsako leto posveti za večja vzdrževalna ali nova dela. Koderkoli gre, ureja stezo za lažjo pot, čisti prepuste, odvrže kamen s poti ali popravi varovanje, res ne le markacist, ampak pravi vzdrževalec planinskih poti. Knafelčevo diplomo si je že davno zaslužil in dobil. Posebno je vesel zlate značke PZS. Posebno veselje mu je pripravil tudi znani savinjski alpinist in planinec Bogo Jordan, ko mu je 1, 1983 omogočil, daje opravil planinsko pot PD OKI Zagreb »Komati. Ves se je posvetil solčavski pjaninski poti »Po gorah okoli Solčave«. Se vedno oskrbuje in nadzira pot in preskrbo na Klemenči jami pa tudi od slapa Savinje na Okrešelj. Novo in staro kočo na Klemenči jami varuje, kot bi bili njegovi. Ves veselje, ko vidi zadovoljne, vedre obraze planincev, kijih na svojih poteh in kočah srečuje. S svojo šegavostjo razveseli vse in ustvari pravo planinsko razpoloženje in lepo vreme v še tako turobnem slabem vremenu.
Ob njegovem 70-letnem jubileju in skoraj 70 let dela na »planinskem polju« mu vsi planinci želimo, da bi še veliko let lahko bil vesel planincev in užival v planinskem svetu.
VALENT VIDER
na vrhu slapa Savinje
Od lipe do pmngerja
Tradicionalna turistična prireditev »Od lipe do prangerja«, kije bila v začetku meseca na Rečici ob Savinji inje bila že dvanajsta po vrsti, je pod streho. V letošnjem letu lahko mimo zapišemo, daje bila zaključena na prostem, kajti to pot je vreme vse tri dni, kolikor je trajala prireditev, organizatorju postreglo s pravo poletno vročino.
V	petek je bila najprej otvoritev gobarske razstave na prostem, kjer je s pomočjo krajanov Rečic« razstavljalo užitne in neužitne gobe naših gozdov gobarsko društvo Bisernica iz Celja. Istega dne je bila še ena otvoritev in sicer razstave slikarskih del dr. Antona Dolenca in kiparskih del Janka Dolenca. Razstava je bila vsekakor vredna ogleda.
V	verečnih urah pa je izpod krošenj trške lipe zavela lepa domača pesem iz grl domačega kvarteta, kakor tudi Ribniškega okteta, zacepetale so nožice domače folklore, v splošno zadovoljstvo vseh pa so ob zvokih ansambla D. Atelška zaplesali v novo jutro.
Vsekakor pa je omembe vredna prireditev, kije bila v soboto in katere seje Turistično društvo Rečica lotilo prvič in katero želi obdržati tudi v prihodnje ter jo še izboljšati in zanjo zainteresirati še več ljudi -Zgornje Savinjske dolini. Gotovo ste uganili, gre za ocenjevanje za Naj-savinjski želodec, kije potekalo v prostorih gostilne Štiglic-Cujež. Čeravno se je ocenjevanje odvijalo prvič, pa v zadovoljstvo organizatoija povejmo, da so na ocenitev prinesli 13 savinjskih želodcev iz cele doline, da je komisija svojo nalogo opravila korektno in daje pri svojem delu naletela na težavo, ker je bila večina želodcev okusnih in slastnih. Pa vendar je od vseh izluščila najboljše štiri: 4. mesto — gostilna Semprimožnik iz Home, 3. mesto — Rastočki iz Šmihela, 2. mesto — Jeraj-Matijev iz Varpolja, 1. mesto in naslov Naj-savinjski želodec — Mlinar Jože-
Čebulov iz Šentjanža. Na veliko veselje prvouviščenih, ki so prejeli tudi praktične nagrade in ob zagotovitvi, da se naslednje leto spet vidimo in preizkusimo, seje ob okrogli mizi o savinjskem želodcu še marsikaj doreklo, tudi preizkusilo in seveda tudi zalilo.
Vsekakor je to prireditev, kije letos za-, gledala luč sveta prvič, se prvič tudi obnesla in upamo lahko, da bo drugič, to je prihodnje leto, še boljša in da bo pritegnila še več pridelovalcev želodca, kajti menimo, daje v dolini še več okusnejših in slastnih ter že letos pozivamo vse, da se naslednje leto srečamo na drugem izboru za Naj-savinjski želodec na Rečici.
V nedeljo pa so se na športnem igrišču pomerili zaselki Krajevne skupnosti Rečica v igrah, v katerih ni manjkalo veselja, smeha, zabave in tudi tekmovalnega duha. Pomerili so se v igrah, iz katerih se je dal čutiti narodopisni utrip kraja. In kdo je bil zmagovalec? Saj ni potrebno posebej poudaijati, pa vendar so to lovoriko ponovno odnesli na Pobreže, čeravno lahko omenimo, da tako izenačene tekme na Rečici še ni bilo. Najpomembnejše ob tej prireditvi pa je to, da so se lahko obiskovalci razveselili in naužili tako kulturnih kakor tudi športnih dobrot. Lahko so si tudi napolnili želodec z dobrotami, ki so jih posamezna društva nudila na rajanju.
Sodbo o kvaliteti prireditve prepuščamo obiskovalcem, organizatoiji pa vam že danes obljubljamo, da se bomo za trinajsto turistično prireditev Od lipe do prangeija še bolj potrudili in vam tako poskušali popestriti turobne dni.
Ob vsem tem bi želel izkoristiti priložnost in se vsem, ki so kakorkoli pomagali s svojim nesebičnim delom in doprinesli k uspešni izpeljavi prireditve, najlepše zahvalil, še posebna zahvala pa gre generalnemu pokrovitelju prireditve ERA VINO Šmartno, kakor tudi ostalim delovnim organizacijam in obrtnikom.
VINKO JERAJ
10 let
razstav na Rečici
Rečica ob Savinji je znana po prizadevanjih za turistične prireditve v kraju. V okviru teh pa že deset let pripravijo razstavo kakšnega umetnika ali pa prikaz z drugo vsebino. Tako je bilo tudi letos, ko so povabili brata Dolenc, da razstavita svoja likovna dela. No, Janko je že bil gost Rečičanov, dočim se je njegov brat prof. dr. Anton prvič predstavil domačinom, saj sta Janko in Anton Dolenc Rečičana, sinova znanega rezbaija Ivana Dolenca.
Razstava je bila, kot vedno doslej, v prostorih domače osnovne šole. Uvodne besede ob otvoritvi je povedal akademski slikar Lojze Zavolovšek. Med drugim je dejal: »Ko odpiramo razstavo likovnih del bratov Dolenc na Rečici, lahko vidimo in spoznamo, da kulturne težnje rastejo tudi v zatišju velikih kulturnih dogodkov. Tudi v tej odmaknjenosti so želje in hotenja glasna, prisluhniti likovni govorici. Rečica tokrat odpira vrata svojima rojakoma, ki govorita vsak svoj likovni jezik ...«.
Naj predstavimo v kratkem brata Dolenc. Dr. Anton je rojen na Rečici leta 1930, je redni profesor na medicinski fakulteti v Ljub-
ljani. Živi in dela v Ljubljani. Likovno ustvarja že od dijaških let inje doslej sodeloval na več kot 50 samostojnih in skupnih razstavah doma in v tujini. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov od leta 1966. Dobil je nagrado »Ex tempore« Građo leta 1969.
Janko Dolenc je rojen leta 1921 v Mozirju, živi in dela v Vuzenici. Kot koroški samorastniški kiparje zelo znan doma in v tujini. Andrej Pavlovec je leta 1970 o Janku Dolencu zapisal med drugim: »Dolenčeva plastika je daleč vstran od ljudskih elementov, odmaknjena pa je tudi od nežnih in arhitektonsko elegantnih plastik. Dolenc je zatesal s svojo sekiro in dletom nekje vmes, morda prav tam, kjer je lahko pokazal ranjeno, z bolečino obdarjeno bitje z imenom človek ...«. Njegova dela najdemo tudi v Savinjskem gaju kot spomenik NOB.
O likovnem delu dr. Antona Dolenca pa je Pavlovec že leta 1968 med drugim zapisal: »... Krajina, predvsem mediteranska je služila slikaiju kot objekt samo do določene meje. Poenostavljanje v okviru realizma in tonski odnosi ter neke vrste fauvizem v barvi, to so glavni elementi Dolenčevega krajinarstva.«
A. VIDEČNIK
Tudi mladina je z zanimanjem opazovala starodavna opravila.
850 let Gornjega Grada
Ponovno oživljena zgodovina Gornjega Grada. V
Čebele so odrojile
Gornji Grad, slikovito mestece v osrčju Zgornje Savinjske doline pod gozdnato Menino planino na 434 m nadmorske višine, je središče večjega kmetijskega območja z gozdovi, živinorejo, manjšo industrijo in nekaj obrti. Prijazni domačini so si povečini poiskali delo drugod po dolini, nekaj pa se jih vozi čez Črnivec na »kranjsko« stran. Gledano z očmi zgodovine je bil Gornji Grad nekdaj veliko pomembnejši kot je danes, saj je bil dolga stoletja cerkveno in s tem tudi kulturno središče velikega dela današnje Slovenije. Benediktinski samostan
O kraju je pred dvanajstim stoletjem malo znanega. Vemo le to, daje bil (in z njim cela dolina) last bavarskega plemiča Diebalda de Chagere. Veijetno je bil kraj naselje že v rimski dobi. Sredi 12. stoletja je tukaj stala Marijina cerkev, središče gornjegrajske pra-župnije, kije obsegala vso Zgornjo Savinjsko dolino. V tem času seje sedmim benediktinskim samostanom na ozemlju današnje Slovenije, Koroške, Furlanije, pridružil osmi, največji — v Gornjem Gradu.
Ustanovitelja samostana sta bila Diebald de Chagere in njegova
žena Trute: ker jima Bog ni naklonil potomcev, sta sklenila, da iz svoje posesti ustanovita samostan. Uradni prepis njunega imetja (vključno s podložnimi kmeti) seje izvršil 7. aprila 1140 v Ogleju. Naši kraji južno od Drave so namreč tedaj spadali pod oblast oglejskega patriarha. Zanimivo je, da posesti nista namenila izročiti neposredno samostanu, ampak sta jo poklonila oglejski cerkvi, patriarh Peregrin pa je skoraj ves, obdelan in neobdelan svet, dal samostanu.Po pogodbi mu je pripadlo tudi kakih 500 Chageijevih podložnikov. Obdelane površine je bilo razmeroma malo, zato je samostan z ustanovno listino dobil pravico krčiti gozd, ki je bil patriarhova last. Pridobljena obdelovalna zemlja je omogočila, da se je število samostanskih podložnikov povečalo in okoli samostana (nekdanje graščine) je zraslo naselje, ki se prvič omenja leta 1291. Vse do sredine 16. stoletja seje imenovalo Rore, tedaj pa je po graščini (ob kateri je bila tudi cerkev) dobilo ime Gornji Grad (Ober-burg). Ime Rore je ohranil vse do danes hribovski zaselek severovzhodno od Gornjega Grada. Ustanovitev ljubljanske škofije
Življenje za samostanskimi zidovi je trajalo polnih 333 let. Oglejski patriarh Bertold je hotel tukaj ustanoviti škofijo za pretežni del slovensko govorečenega ozemlja (1237). Zamisel je nameraval uresničiti na račun samostana, čemur so se menihi odločno uprli in pri tem dobili podporo celo pri papežu. Danes, ko nam je znan poznejši tek dogodkov, se šele prav zavedamo, kakšen pomen bi imela takrat ustanovljena škofija za kulturni in verski razvoj ljudstva —da o pomenu za Gornji Grad sploh ne govorimo!
Kljub žilavosti menihov pa se gornjegrajski samostan ni mogel obdržati. Leta 1461 je bila ustanovljena ljubljanska škofija, kateri je bil dodeljen tudi samostan z vsemipripadajočimi posestvi. Menihi so se razšli, namesto njih pa so se tam naselili škofijski duhovniki (10 — 12), ki so se tukaj tudi šolali v tako imenovanem marijanskem kolegiju. Ljubljanski ško-
fje so večino časa preživeli v Gornjem Gradu, v prijaznem miru, ki so ga nudili veličastni, skoraj neprehodni gozdovi Menine in okoliških hribov. Knezoškof Krištof Raubarjeleta 1517 samostansko poslopje prezidal in utrdil (skupaj s cerkvijo). Vzhodni stolp, imenovan »štekel« je dal zgraditi škof Konrad Glušič (1578) Na njegovem pročelju so še zdaj vidne odprtine za dviganje mostu. Osemnajstemu ljubljanskemu škofu grofu Attemsu (1742 — 1757) poslopja niso več ustrezala in do leta 1752je dal zgraditi novo, baročno graščino. Tega leta je pričel tudi z gradnjo sedanje baročne stolnice sv. Mohoija in Fortunata, ki je bila dokončana pod njegovim naslednikom. Škof Attems je načrtoval dva 80-metrska zvonika, namesto teh je zrasel sedanji, kije visok »samo« 54 metrov, kar daje sicer strogi baročni arhitekturi precej nesimetrično podobo. Za časa cesaija Jožefa II. je mopral škof Herberstein zapustiti Gornji grad (1783), kije bil tri leta prej izločen iz ljubljanske škofije, cerkev in graščina pa sta bili še zmeraj v njeni lasti. Graščine danes žal ni več. Leta 1944 je bila požgana, po vojni pa porušena,
čeprav so krajani že zbrali les za obnovo njenega ostrešja. Graščinski starodavni zidovi niso bili priče srednjeveškega mračnjaštva, postali pa so žrtev komunističnih fanatikov, ki sojih v imenu blagostanja in napredka porušili ne le ljubljanski škofiji, ampak nam vsem. Tudi sebi!
Župnijska cerkev sv. Mohoija in Fortunata
Gornjegrajska župnijska cerkev je bila zgrajena za stolnico ljubljanskih škofov, zato ne preseneča bogastvo njene arhitekture. Pozornost zasluži že skladno pročelje, njena notranjost pa je sploh najlepši primer plastično oblikovane baročne arhitekture pri nas. Izredno razgibana ostenja s plitvimi kapelami, mogočna prečna ladja in stebri z bogato okrašenimi kapiteli. Tudi poslikava je nekaj edinstvenega: naj-večjo dragocenost predstavlja šest slik znanega mojstra Kresmer-Schmidta iz let 1770 — 1775. Oltarna slika je delo Leopolda Layeija, ki je stvaril tudi križev pot. Iz prejšnje cerkve je ohranjen kropilnik pri stranskemvhodu ter krstni kamen iz časa Škofa Tomaža Hrena (1597 —1630). Ohranilo sr tudi nekaj nagrobnih spomem^ov ljubljanskih škofov; izredno zanimiv je vsekakor nagrobnik znamenitega vojskovodje Ivana Kacijaneija (+1538). Pozornost zasluži tudi lapidarij pod mogočnim zvonikom, kjer so ohranjeni različni kamnoseški ostanki iz 12. in 13. stoletja.
V letu, ko Gornji Grad in z njim cela Zgornja Savinjska dolina praznuje tako pomembno obletnico, kaže omeniti še en dogodek,'ki bo poleg ostalih seveda obeležil pomembnost praznovanja. 12. avgusta bo na novo blagoslovljena mogočna katedrala, po prostornini kar naj večja v Sloveniji. Dogodek zasluži omembo zato, ker so pri obnovi katedrale sodelovali tako rekoč vsi — ne glede na ideološko pripadnost. Od krajanov preko občinske kulturne skupnosti do republike Slovenije družno vsak po svojih močeh. Tako so dokazali, daje le v slogi moč. Časi, ki jih preživljamo, nas k temu še posebej zavezujejo. EDI MAVRIC
Čebelarski praznik je končan in pohvalimo lahko Gornjegraj-ce, kako dobro so ga izpeljali in na tako ustrezen način številnim gledalcem predstavili svoj kraj in življenje v njem.
Za začetek praznovanja v Gornjem Gradu so v stari katedrali nastopili člani pevskega zbora Uspeh iz Amerike. V veličastni katedrali so glasovi naših rojakov zveneli ubrano in marsikateri poslušalec si jih je gotovo vtisnil v spomin. V petek zvečer je bil Pri Trobeju večer poezije s prikazom slik krajevnih znamenitosti. Sobotno prireditev je nekoliko motil dež, pa čeprav so godci pozno v noč preganjali oblake.
Osrednji dogodek Čebelarskega praznika je bil gotovo nedeljska povorka. V njej so Gornje-grajci predstavili svoj kraj in življenje v njem izpred 850 let pa vse do danes. Predstavili so se plemeniti De Chagere, presvetli samostanski opat s svojimi podložniki, rokodelci (kolar, sodra, čevljar, kovač) so prikazali svoje delo, čebelarji poslikane panjske
V delovni zagon Gornjega Grada in okolice v letošnjem letu se krepko vključujejo tudi člani tamkajšnje lovske družine. Pravzaprav jih je komaj 80, od tega deset pripravnikov, upravljajo pa z enim največjih lovišč v Sloveniji, saj meri približno 10.000 hektarjev. Ob bežnem naštevanju podatkov zapišimo še to, da imajo dve lovski koči na Črnivcu in Menini ter tri bivake, za lov, lovni turizem in predvsem za nadzor v lovišču so letos pričeli postavljati visoke preže. Ena že stoji, še dve bosta kmalu zgrajeni, ob ostalih lovskih objektih pa lahko omenimo še dve avtomatski krmišči za divje svinje. Avtohtona divjad v njihovih loviščih je srnjad, v zadnjem času pa seje precej povečal stalež jelenjadi, divjih svinj in celo velikega petelina. Precej pozornosti ob vsem ostalem rednem in zahtevnem delu namenjajo lovnemu turizmu. Letos načrtujejo odstrel 280 primerkov srnjadi, od tega jih bodo petino namenili prav za lovni turizem, za katerga je veliko zanimanje, predvsem
končnice in posebno točilo, ki ga je v začetku 20. stoletja izdelal domačin v Spodnjih Jamah. Prikazali so tudi stara kmečka opravila, ki ponekod že tonejo v pozabo: pripravo stelje za živino, krašenje cerkve ob posebnih priložnostih, žganjekuho, mlatenje žitnih stop, pokrivanje strehe z rženo slamo in perice ob vodi, ki so neutrudno preganjale svoje oboževalce. V povorki so se predstavile tudi kmečke žene z žlin-krofi in najdebelejšim krompirjem, lovci, gasilci, pevci, vseh sodelujočih pa je bilo še mnogo več. Svojevrsten pečat prireditvi so dali mladi iz Gornjega Grada in okolice, ki so dokazali, da se ne sramujejo starodavnih oblek in da na taki prireditvi še vedno radi sodelujejo. Seveda pa niso sodelovali samo mladi, tudi manj mladi so včasih veselo »zajuc-kali«.
Gornjegrajci so se torej izkazali. Največja nagrada pa so gotovo navdušene pohvale, ki sojih dobili po nedeljski povorki.
URŠA KOLENC
med lovci iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Gre predvsem za stalne in redne obiskovalce, ki se na tem področju zadržijo po več dni in so zaradi tega koristi vsekakor večstranske.
Omeniti velja še eno in trenutno najpomembnejšo nalogo. To je izgradnja novega in sodobnega strelišča, ki naj bi jo sklenili do avgusta, ko bo gornjegrajska lovska družina gostiteljica rednega dneva zgomjesavinjskih lovcev. Pospešeno namreč gradijo strelišče za streljanje na razdaljo 100 metrov, kakršnega v mozirski občini ni, namenjeno pa bo lovcem in usposabljanju za vojaško puško, za vse lovske discipline in tudi za streljanje nt glinaste golobe. Pridno gradijo, s pomočje Smreke postavljajo nujno potreben objekt, položili so kilometer vodovodnih cevi in 500 metrov električnega kabla, da vseh drugih del ne naštevamo, vsekakoi pa bo strelišče pravočasno nared.
V izredno bogati povorki v Gornjem Gradu so se predstavili kovači.
Osnovna šola Šlandrove brigade,
Ljubno ob Savinji
razpisuje prosto delovno mesto
snažilke
za določen čas od 1. 9. 1990 — 21. 5. 1991.
Pogoj: končana osnovna šola, poskusno delo en mesec. Prijave v 15 dneh po izidu Savinjskih novic.
Novo sodobno strelišče
LEPOTE POKRAJINE OB ZGORNJI SAVINJI LAHKO POSTANEJO TUDI VAŠE
FOTOMONOGRAFIJA
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Preko 200 strani velikega formata (24x30 cm), več kot 150 izvrstnih barvnih fotografij na umetniškem papirju, več kot 50 strani zanimivega teksta, trda vezava, ovitek v prednaročilu le za 590,00 din.
Plačate lahko tudi v dveh obrokih.
Po izidu bo knjiga več kot 25% dražja.
POHITITE!
Knjigo Zgornja Savinjska dolina lahko naročite po pošti na naslov EPSI, Novi dom 26/a, 61420 TRBOVLJE, ali po telefonu vsak dan na številko 0601 22-630.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
avtor: Matevž Lenarčič
V Sloveniji je nekaj področij, kjer je skoncentriranih veliko naravnih in kulturnih zanimivosti. Eno izmed njih je Zgornja Savinjska dolina, ki po svoji lepoti in naravni ohranjenosti predstavlja biser slovenske zemlje.
Valovi masovnega, ekološko vprašljivega povojnega turizma so to dolino k sreči zgrešili. Ostala je vrsta neokrnjenih krajinskih prizorišč in pokrajina z bogato naravno in kulturno dediščino.
Vse to lahko bežno doživijo le slučajni obiskovalci. S to knjigo se prvič ponuja priložnost, da del teh lepot odnesete s seboj domov.
Zgornja Savinjska dolina bo v knjigi predstavljena tudi z besedo. V rastlinski svet nas bo popeljala prof. dr. Ljerka Godicl, korake v preteklost nastanka doline nam bo pokazal prof. dr. Anton Ramovš, z živalstvom nas bo spoznal najboljši poznavalec ptičev in velikih živali v dolini Jože Svetličič, z zgodovino kulture in narodopisnimi zanimivostmi pa nas bo seznanil Aleksander Videčnik.
Izid knjige bo v decembru letošnjega leta.
IZKORISTITE PRILOŽNOST IN POHITITE Z NAROČILOM!
------------------------------------------------------------
NAROČILNICA	PH90 0000
Naročam knjigo
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA po prednaročniški ceni 590,00 din Plačal(a) bom:
—	v enem obroku do 20. 8. 1990
—	v dveh zaporednih mesečnih obrokih
Priimek ...........................Ime.............................
Ulica št.........................pošta št..........................
št. os. iz........................leto roj.........................
Te naročilnice zavezujejo naročnika in založnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Trbovljah.
Datum:...............................Podpis:
30. Flosarski bal
Sreda, 1. 8.1990
ob 20.00 — slovenski film
Četrtek, 2. 8.1990
ob 9.00 — tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu — žganje apna pri Jožetu Atelšku — ves teden
Petek, 3. 8.1990
ob 16.00 — turnir v malem nogometu na Forštu
ob 17.00 — tekmovanje v smučarskih skokih na 45-metrski skakalnici
ob 18.00 — otvoritev razstave fotografij in flosarske opreme
ob 20.00 — večer domačih pevcev, godcev in folklore ter prikaz starotrškega
običaja »razdeljevanja rib« pred prosvetnim domom
Sobota, 4. 8.1990
ob 8.00 — odbojkarski turnir na Forštu
ob 9.30 — šahovski turnir v Vrbju
ob 12.00 — turnir v kegljanju v kegljišču Ermenc
ob 17.00 — nastop kinološkega društva na Forštu v sodelovanju s helikopterjem UNZ
ob 21.00 — večer s flosaiji v Vrbju. Igra nasambel VESELI ZASAVSI Nedelja, 5. 8.1990
ob 14.30 — slavnostna povorka z godbo na pihala ob 15.30 — udiranje flosa s flosarskim krstom ob 16.00 — flosarske igre na vodi
ob 17.00 — razgovor z najstarejšim flosarjem in najzvestejšim turistom ob 17.30 — večer s flosaiji v Vrbju. Igra ansambel VILIJA PETRIČA
Zahvaljujemo se za naročilo reklamnih oglasov tistim, ki so pohiteli z nakazilom. To so: BTC Javna skladišča Ljubljana, Zavarovalnica Triglav Celje, Komunala Mozirje, Ljubljanska banka Velenje.
Ostale reklamne oglase bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic.
Cenjeni kupci-potrošniki!
MERCATOR-ZKZ MOZIRJE tudi tokrat misli na vas. V vseh svojih prodajalnah ima na zalogi vse vrste blaga široke potrošnje in blago trajne vrednosti.
V nekaterih prodajalnah pa vam nudi celotni proizvodni program blaga proizvajalcev
TORI GORNJI GRAD	(mopedi — rezilci)
GLIN NAZARJE	(okna — pohištvo — vrtne hišice)
LIKO VRHNIKA	(vrata — stoli).
PO UGODNO ZNIŽANIH CENAH.
Nakup je možen na 6-mesečni kredit pri Ljubljanski banki ali 5-mesečni kredit brez pologa pri M-ZKZ Mozirje.
M-ZKZ MOZIRJE OE TRGOVINA SE PRIPOROČA ZA NAKUP!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete
Marije Podbrežnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred in Rafku Krznarju za lepe poslovijne besede, gasilskemu društvu, organistu in pevskemu zboru iz Nove Štifte ter vsem ostalim, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči:
hči Betka z družino ter ostalo sorodstvo
POMIN
Utihnile so strune utihnil je tvoj glas ali v naših srcih ostal za vedno si pri nas
Franciju Kumpreju
7. julija je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in boter. Za teboj sta ostala velika praznina in neizmerna bolečina, kije ne more nihče nadomestiti. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Oče Božidar, mama Jožica, brat Darko in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Ni besed več tvojih in ne stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpki jok.
Boli, oh kako boli, ko ljubi ata, tebe več ni. Ostali so samo sledovi tvojih pridnih rok, katere izbrisati ne more nihče.
Oh kako boli, ko ljubi ata, tebe v družini več ni.
Stanku Krebsu
iz Luč (Krnice)
Še danes ne moremo dojeti, da smo te izgubili. Obljubljamo ti, da bo spomin nate ostal živ do konca naših dni.
"Hčerka Fanika in sin Goran
TURIST BIRO MOZIRJE
BITENC SONJA V PROSTORIH TVD PARTIZANA tel. 831-316
ODPRTO OD 8.00 — 18.00 ure sobota 9. — 15.00 ure nedelja 8. — 20.00 ure v Domu Palenk, Logarska dolina
IZLETI, POTOVANJA AVTO KARTE, KMEČKI TURIZML PRODAJA SPOMINKOV
ZDRAVILIŠČA — upokojenci do 15% popusta LETOVANJE — ugodne cene
1 polni penzion po osebi 220,00 din oz. nočitev 100,00 din, app. za štiri osebe 470,00 din
Vabimo vas, da se nam pridružite v Logarski dolini v Domu Palenk vsako nedeljo, kjer bo na voljo: hrana, animacije, športne igre, planinarjenje, jahanje, vožnja s kočijo, zvečer pa piknik ob glasbi.
V petek v Savinjskem gaju piknik z ribami ob glasbi.
POGREBNE STORITVE
Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer:
—	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
—	postavitev mrtvaškega odra na domu
—	vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano
—	dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa
—	ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti
Vse vrste krst se nahajajo v mrliški vežici Mozirje, kijih lahko izda Florjane Franc, cesta na Vrhe 28, Mozirje, tel. 831-617.
Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721-667 ali 721-395.
STEBLOVNIK IVAN, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE
UPRAVNI ORGAN SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE
razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
KMETIJSKI INŠPEKTOR
za občini Mozirje in Velenje
Poleg splošnih pogojev, kijih določajo zakoni s področja državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba — smer agronomija
—	5 let delovnih izkušenj
—	strokovni izpit (mora ga opraviti v 1 letu po sklenitvi delovnega razmerja)
Kandidat bo imenovan za 4 leta. -
Pisne prijave z dokazili je treba poslati do 25.8.1990 na naslov: Skupščina občine Mozirje, Trg osvobodilne fronte 1, Mozirje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Stanovanja ni.
MLADI DOPISNIKI
Bilo je lepo
Kot vsako leto smo se tudi letos osmošolci OŠ II. grupe odredov Mozirje ob koncu šolskega leta odpravili na tridnevno zaključno ekskurzijo. 1. 6.1990 smo se z dvema avtobusoma agencije »Dober dan«, ob spremstvu tovarišev učiteljev in vodičke, odpeljali proti našemu cilju — Pulju.
Naša prva postaja je bila Postojnska jama. Posedli smo v podzemni vlak, ki nas je popeljal skozi jamo. Bil je pravi užitek in zdelo seje, kot da se peljemo skozi drevored groze: polno ovinkov, nagnjene stene, ozki prehodi. Vlak nas je odložil na prvi postaji, pot smo z vodičem nadaljevali peš. Ničkolikokrat smo osupnili nad lepotami matere Narave. Dvorane špagetov, Koncertna dvorana, Bela dvorana, ponikalnica, človeške ribice, stalagmiti, stalagtiti in še in še, vse to se je zbiralo v skladno celoto lepot te kraške jame.
Nato smo se odpeljali na turistično kmetijo, kjer so nam postregli z okusno kmečko hrano.
Pot nas je vodila skozi Istro. Ustavili smo se v slikovitem istrskem mestecu Motovumu, ki se dviga na visoki vzpetini in ima bogato zgodovino.
»Zaliv Vaseline« je pisalo na tabli, ko smo otovorjeni s potovalnimi torbami izstopili iz avtobusa. Prispeli smo na cilj. Razkropili smo se po sobah, se preoblekli v kopalke in zdrveli v morje, oddaljeno le nekaj metrov.
Tisti večer smo bili deležni še čudovitega presenečenja —disco! Plesali smo in se zabavali. Vsi nasmejani
Kresniček
„ Konec je še enega šolskega leta. Člani dramskega krožka smo se še zadnjič sestali. Pogovor je stekel o tem, kaj smo v zadnjem šolskem letu naredili. Ugotovili smo, da smo kar precej naredili. Z igro Kresniček smo nastopili v vseh večjih krajih naše doline pa še v Slovenskih Konjicah na regijski Naši besedi. Spoznali smo veliko novega, se marsikaj naučili pa tudi spoznali smo se in to dodobra. Marsikdo ne pozna občutka, ki smo ga mi spoznali. To je občutek ob koncu igre. Lahko je dober ali pa tudi slab. Občutek, ki ti da navdih za naslednjo igro, čeprav si na začetku že
smo se po dveumem poskakovanju vrnili v naše sobe in še dolgo v noč nismo mogli zaspati.
Naslednji dan nas je prebudilo, toplo sonce in pljuskanje morja ob obalo. Po zajtrku smo se odpeljali v Pulj. Iz avtobusa smo si ogledali znamenitosti tega istrskega mesta. Višek ogleda je bila arena. Med visokim, masivnim obzidjem tega mogočega objekta nam je tamkajšnja vodička slikovito prikazala vsa dogajanja, ki so se v davni zgodovini odvijala v teh prostorih.
Tretji dan nam je dež nekoliko pokvaril naš izlet na Brione, kamor smo se iz Fažane odpravili z ladjo. Brioni so bili res vredni ogleda. Vse je tako naravno in popolno.
Popoldan smo se sicer malce utrujeni, vendar polni lepih vtisov vračali proti domu.
Naš izlet paje zahteval tudi izdatne stroške, zato se zahvaljujemo vsem, ki so nam ga omogočili. Velik delež so prispevali naši starši, z denarnimi sredstvi pa so nam priskočili na pomoč obrtniki Franc Benda, Herman Remic, Miha Kovač, Vinko Urbanč, Marjan Gradič in trgovsko podjetje Savinja Mozirje. Podjetji Gorenje-Glin Nazarje in ZKZ Mozirje sta nam omogočili dobiti denar z delovnimi akcijami, mozirski Pusti pa. so nam prepustili prodajo srečk in priponk, kjer smo zaslužili precejšnjo vsoto denarja.
Najlepša hvala vsem.
Katja Šaponjič, OS Mozirje
čisto zamorjen. Kresniček je spevoigra. Vse nastopajoče je najbolj skrbelo, kako bomo odpeli besedilo.
Na koncu smo bili že vsi naveličani drug drugega, po drugi strani pa smo že komaj čakali, da se še enkrat spoprimemo z igro, v katero smo vložili toliko truda in dela. Zadnji nastop je bil tudi najbolj zanimiv za nas same. V dvorani v Gornjem Gradu nas je snemal tov. Papež. V šoli smo si ogledali kaseto. Ob gledanju se je lahko vsak nasmejal na svoj račun, kar je med nastopom precej težkov
Katja Cavničar OS Gornji Grad
Naše gostinstvo (nagrajeni spis)
Gostinstvo
Gostinstvo je močno razvita turistična panoga. Brez gostinstva ni pravega turizma.
Gostišča so v vsakem večjem kraju. Obstajajo gostišča samo s pijačo in hrano, gostišča s pijačo, hrano in prenočiščem. Povprečna gostišča imajo slabo, a kvalitetnejšo ponudbo kakor slaba. V dobrih gostiščih je hrana kvalitetna, veliko izbire, prijazno osebje in vse je čisto ter prijetno. Torej imajo gostišča v turizmu pomembno vlogo. Če je vse v redu, bo gost še večkrat prišel, če pa bo ponudba slaba, čistoča zanič, tega gosta ne bomo videli več. Gostišča imajo za človeka tudi negativne plati. So kot magneti za ljudi, ki ljubijo alkoholne pijače. In ta zasvojenost ima lahko hude posledice. Poznam zasebna in družbena gostišča.
Gostinstvo v našem kraju
V našem'kraju je nekaj gostišč, ki pa ne morejo nuditi gostu vse, kar si zaželi. Privatne gostilne so bolj obiskane in zato verjetno boljše kot v družbenem sektorju.
Naši gostinci menijo, daje s hrano v gostišču veliko težje kot ponuditi pijačo.
Če doma dobimo gosta in ga želimo odpeljati na večerjo, smo v zagati, karm bi ga povabili. V Mozirju ni zares lepega lokala s čistimi sanitarijami, s prijaznimi gostinci, dobro in okusno hrano, kaj šele z glasbo. Tako se zgodi, da gremo raje na kmete, obiščemo kmečki turizem, kjer pa se moraš žal najmanj dan ali več prej najaviti.
Vesela bi bila, če bi v našem kraju zgradili kakšen hotel, kjer bi lahko gostu ponudili tudi lepo sobo. Recimo — pred gajem. Kaj novega v gostišču v našem kraju že dolgo ni bilo. Kako imenitno bi bilo, da bi gostu poleg našega lepega kraja pokazali tudi lep lokal, kjer bi mu ponudili vse, kar bi si zaželel.
Kako bi bilo to imenitno! Pa še konkurenca bi bila! In tako bi se morda dosedanji gostilničarji bolj potrudili s ponudbo, čistočo in prijaznostjo, kot se.
Čeprav sem opisala gostinstvo pri nas zelo realno, le pridite v Mozirje. Kraj je čudovit, zrak čist, Savinja polna rib in morda boste naleteli na prijaznega gostinca. Pa nasvidenje!
NADJA SAMARIN, OŠ Mozirje
PISMA BRALCEV
Vzgoja — kje
Mladost. S to preprosto besedo se ponavadi s kančkom nostalgije spominjamo žal preteklih časov in za njo majhnih radosti in tegob, ki spremljajo človeka v prvi dobi življenja in ki se ponavadi vtisnejo globoko v psiho odraslega in zrelega človeka. Mlad človek —naša bodočnost. Vsem znana, trdim da gola fraza, da na mladih svet stoji, se mi vedno bolj dozdeva kot cenena floskula. Za kaj gre?
Šolska vrata so se zaprla. Mladež, nabita z znanjem, se je torej oddahnila. In kot vsako leto sledijo za otroke, ki so končali osnovno šolo, poslovilni večeri, valete, kot jim radi moderno rečemo. Vse lepo in prav, dokler zadeva poteka v mejah kulturnega dostojanstva, dokler so v igri ljudje, ki se zavedajo, da ni svet zgrajen jz-ključno zanje in zaradi njih. Žal praksa zadnjih let kaže, da ni tako.
Vandalizem, ki seje ob tej priliki dogajal na Osnovni šoli Gornji Grad, pripravi še tako zadrtega lojalista k razmišljanju. Hudournik, ki je pustil za sabo razdejanje, kot da se je po šolskih prostorih sprehodil manjši potres. Lepa reč, ni kaj.
Upam samo, da se bodo, če-
prav v to dvomim, starši akterjev veselega razbijanja in z njimi ob rami učitelji, zamislili nad rezultati vzgoje, s katero so plemenitili razum in čustva svojih nadobudnežev. Ali pa bomo morda bili plat zvona šele takrat, ko bo morala milica svoje usluge in avtoriteto uporabljati že v otroškem vrtcu.
Spoštovani Starši, dokler otroci razbijajo v vaši hiši, je to vaša stvar, v katero se nima pravice in se tudi ne vmešava nihče. Ko pa se razultati vaše vzgoje preselijo v ustanove, ki so bile zgrajene in katere se za silo ohranjajo pri življenju z denarjem davkoplačevalcev, torej nas vseh, potem zadeva postane problematična za vse. Žal smo prekleto presiromašni, da bi si lahko privoščili takšne izpade. Upam, da bo v tem primeru odgovorni (šolaj vedel, komu poslati račun, ki po znanih cenah verjetno ne bo prav majhen. In če smem verjeti govoricam, da imamo zlato mladino, ki bo v perspektivi nosilec naše že tako z vseh strani prikrojene družbe, me postane resnično strah. Sicer pa čas postavlja stvari na svoje mesto, nekatere zlepa, druge pa s silo.
EDI MAVRIČ
Vojakovo pismo
Iskrena hvala za redno pošiljanje Savinjskih novic. Nam vojakom res veliko pomeni, da dobivamo Savinjske novice in v njih
preberemo, kaj je novega iz Savinjskih logov.
Jernej Slapnik V.P. Zagreb
Da volitve ne bi bile le farsa
To, kar bom napisal, trdil ali spraševal, jii zraslo le na mojem zeljniku. Že vrsto let nazaj sem ugotavljal in trdil (še v strašnih 70-ih in 80-ih letih), da se bo oblast, kakršna je bila, sesula — da pa se bodo oblastniki čudežno spremenili. Ne glede na to, kaj sem moral zaradi tega prestati — imel sem prav. Trdil sem, daje bila dosedanja (50-letna) oblast nasilna in izkoriščevalska do tistih, ki se z njo niso strinjali, pa tudi brutalna in krvniška. Sedaj se vse bolj sprašujem, ali bo nova »Demosova«, za katero nisem le volil, ampak tudi propagiral, neumna-nevedna-naivna.
Namesto, da bi nova oblast pomenila nov veter in nov elan v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, da bi dosegla usmeritve v evropsko kvaliteto, povišuje dajatve — obljublja nove podražitve v komunali in stanovanjskem gospodarstvu. To pa bo pomenilo nov plaz cen in novo inflacijo. Zakaj Se ne zamenja nesposobno in ogromno preštevilno vodstvo komuhajne in stanovanjske skupnosti. Dokler bodo na volilnih mestih ljudje nastavljeni od boljševističnih oblastnikov (za mene je bila to zakamuflirana mafija), ne more biti drugeče, kot je bilo do sedaj. Ne gre za to, da bi zamenjali ljudi, ker so ali so bili komunisti, gre za to, da se čim
prej zamenjajo zato, ker so nesposobni in kot takšni so bili tudi postavljeni, da niso delali sitnosti — zato pa so povzročali siromaštvo. Zanima me tudi, zakaj so v novo občinsko vlado bili imenovani najbolj pravoverni boljševiki? Je prav, da vodi za našo dolino najbolj pomembni sektor za turizem neprofesionalni »minister«, čeravno vemo, da se prav tu rabi celega človeka? Zanima me tudi, kdaj bomo Savinjčani videli od nove oblasti več kot zamenjavo pisarn in talnih oblog? Ali nova ograja na občinskem stopnišču simbolično ne pomeni tudi nova ograjevanja ljudi — pobud in duha v naši občini.
Vem — vse se ne da storiti v kratkem, vse tudi ni odvisno od nove oblasti in njene dobre volje. Pa vendar — občutek imam, da smo bili občani interesantni pred volivami, sedaj pa... Poslanci — koga predstavljate — različne klube poslancev ali različno us-meq'ene ljudi, ki so vas volili kot svoje predstavnike. Bom dočakal odgovor ali kot v preteklosti le preganjanje?
Vesel pa sem, da sem dočakal čas, ko bomo po štiriletnem obdobju (ali prej) poslance lahko občani preprosto zamenjali. Do letošnjega aprila niti to ni bilo mogoče.	Janez Pečnik
Nazaije
Savinjske novice sp tuđi na morju zanimivo branje.
Šmihelski šolarji so si ob zaključku šolskega leta pripravili prireditev, na kateri so se preizkusili v različnih šaljivtn igrah.
Foto: C. Sem
Večer pesnikov — amaterjev
V okviru Čebelarskega praznika smo imeli v Gornjem Gradu že 2. kulturni večer. Posvetili smo ju poeziji naših amaterskih pesnikov in ljudski glasbi. Na lanskem večeru sta predstavila svoje pesmi Edi Mavrič in Marjana Rihter, letos pa Olga Presečnik, Jože in Marija Remšak por. Romih ter njena sinova Stane in Aleš.
Razveseljivo je, daje bila velika dvorana pri Trobeju obakrat polna in da so odšli poslušalci polni lepih vtisov domov. Pri-
reditev smo pripravili po vzoru čitalniških večerov, ki smo jih popestrili s številnimi diapozitivi. Z njimi odkrivamo gostom, ki preživljajo pri nas dopust, lepote in posebnosti kraja in okolice. Poseben čar večera je bil nastop Robanovega Franceta, ki je na strunah svojih citer ubiral predvsem narodne pesmi, navdušile pa so tudi pesmi predstavljenih pesnikov — amaterjev.
V. V.
S pesmijo skozi najtežje čase
Letos spomladi je prenehalo biti srce Jake Acmana iz Lepe Njive, katerega so poznali širom po naši dolini. 10. junija 1943 je bil izseljen v nemško taborišče. Domov seje vrnil šele 25. julija 1945,Vse življenje je bil mali kmet, po naravi pa je bil velik veseljak in je vlival optimizem v vse, ki so ga poznali in obkrožali. V taborišču je materialno in tudi drugače pomagal ostarelim in otrokom. Posebno pa je skrbel za prijetnejše vzdušje in spodbujal narodno zavest. Mnogi taboriščniki so ga poznali in ga še danes ohranjajo v spoštljivem spominu.
Malo moram jaz našteti, kaj vse mora ona imeti in kakšna naj bo po naravi, da se sklene zakon pravi
V srcu naj bo pa zavedna in svojega imena vredna.
Da je Slovenka, mora znati, in za narod svoj se žrtvovati
Da mu tudi v najtežjih trenutkih ni pošla volja za življenjem, dokazuje tudi pesem, ki jo je napisal 6. januaija 1944 v taborišču Straubing. V pesmi, ki obsega dvanajst štirivrstičnih kitic, v verzih odgovarja prijatelju in ga prosi, da naj mu priskrbi nevesto. V pesmi mu zelo nazorno pove, kakšno nevesto mu mora izbrati, oziroma kakšna ne sme biti.
Pa si poglejmo štiri kitice njegove pesmi, ki ja nastala v najtežjih časih. _
JŠ.
Imeti mora pridne roke in rada naj ima otroke.
Denar ni nič, se jaz zavedam, zato na doto nič ne gledam.
Ne sme tud’ biti preveč plaha, da ne bo imela straha, če bi jaz kedaj želel da bi se pri njej pogrel
Vsem sodelujočim, ki so pomagali pri pripravi povorke Benediktinski samostan — Gornji Grad 850 let, kakor tudi vsem ostalim, se v imenu Turističnega društva Gornji Grad, kakor tudi v svojem imenu, iskreno zahvaljujem in se obenem opravičujem za vse morebitne spodrsljaje, ki so nastali pri organizaciji. Vsi, ki ste povorkojtostavili, ste vsak zase in vsi skupaj prispevali svoj delež pri uspešnosti Čebelarskega praznika.
Za TD Gornji Grad: Edi Mavrič
Ameriški »Uspeh« v Gornjem Gradu
V pevskem zboru Uspeh poje 34 pevcev, dirigent zbora pa je Kenneth McMonagle.
Poleg narodnih pesmi nekaterih drugih narodov so številnim poslušalcem zapeli tudi naslednje slovenske pesmi: Zdravica, Rož, Podjuna, Žila, Njega ni, Prišel ljudi je pod okno, Prelepa je Selška dolina, Triglav, Prelepa Gorenjska, Slovenija — od kod lepote tvoje.
Številnim poslušalcem so ameriški Slovenci pripravili res lepo nedeljsko popoldne.
Koncert je organizirala turistična agencija Savinja Turizem, kije pevce tudi popeljala po naši dolini. V veliko pomoč pa so bili tudi člani Turističnega društva Gornji Grad, ki so pevce zelo lepo R. P.
Mogočna gornjegrajska katedrala je v juliju gostila pevce slovenskega pevskega zbora Uspeh iz mesta Milwaukee iz ameriške zvezne države Wisconsin. Nastop pevcev, katerih korenine izhajajo tudi iz naše doline, je sodil v sklop nastopov v počastitev 850-letnice Gornjega Grada. Pevci so bili zelo veseli, da so imeli priložnost nastopiti tukaj v Sloveniji. Čeprav so rojeni na drugem koncu sveta, pa se še vedno radi vračajo nazaj, kjer je bil dom njihovih staršev, dedkov in babic. Pevski zbor Uspeh nastopa skupaj nekako deset let. Prinaša slovenske pa tudi druge narodne pesmi. Pogosto pojejo Slovencem v Milwau-keeju in sosednjih mestih. Nekaj pevcev ni slovenskega porekla in vseeno ljubijo slovensko pesem.
Pevski zbor »Uspeh« iz ZDA v gornjegrajski katedrali
»Snežna jama« v nedrjih Raduhe
Za enkratni naravni biser, ki so ga jamarji odkrili pred slabim desetletjem v osrčju mogočne Raduhe na veliki nadmorski višini, je večina gotovo že slišala, sedaj pa si jo je mogoče tudi ogledati. »Snežna jama« je ob enkratnih lepotah in glede na razmere pravzaprav naravni čudež. V vseh teh letih so jo jamarji in drugi strokovno raziskovali in jo opremljali za varen ogled ostalih obiskovalcev, sedaj pa je na voljo vsem. In sicer so vhodi v jamo vsak dan ob 12. in 15. uri, pod pogojem seveda, da šteje skupina vsaj pet ljudi. Ob praznkih, sobotah in nedeljah velja tako-rekoč »non-stop«, tudi za skupine razumljivo. Jamo je za ogled uredil jamarski klub »Črni galeb« iz Prebolda, s pomočjo ostalih jamaijev in Lučanov.
Odveč je pravzaprav opisovati lepote,
ker se jih preprosto ne da, jamo je treba videti. Vseeno pa nekaj podatkov ne bo odveč. Jama je dolga preko 1.000 metrov in globoka več kot 100. Vhod vanjo se skriva na dnu kraške udornice. Po ledenem in 20 metrov dolgem ledenem pobočju, opremljenem s stopnicami pridemo v Ledeno dvorano z velikim ledenim jezerom in okrašeno z ledenimi kapniki. Globlje, ko smo v jami, bolj je kapniško zanimiva in atraktivna. Vidimo lahko posamezna jezerca in skupine kapnikov kot so Snežni gozd, Grad, Jedilnica in drugo. Po kakšnih 700 metrih postane jama bolj zahtevna za ogled in seje zanj treba posebej dogovoriti. Ogled traja do 3 ure, za okrepčilo vsem je poskrbljeno, možna pa je ob tem tudi prehrana s prenočiščem v koči na Loki.
Ob 850-letnici Gornjega Grada	
bo v nedeljo, 12. avgusta, ob 16. uri	
škof. dr. Franc Kramberger blagoslovil prenovljeno katedralo v	
Gornjem Gradu.	Vabljeni!
10 let PD Rečica
V	nedeljo, 17. junija 1990, je planinsko društvo Rečica ob Savinji s kulturnim programom obeležilo svojo desetletnico obstoja.
Zbralo seje kar lepo število ljubiteljev hribov in gora z bližnje okolice, da so prisostvovali prisrčni slovesnosti, za katero so poskrbeli člani društva. Pričeli so s pesmijo Na strmih pečinah. Uvodni nagovor je podal Drago Jelenko, kije vsem ze-želel dobrodošlico in planinski pozdrav. O delovanju društva je govoril sedanji predsednik Kolenc. Ustanovitev planinskega društva je predlagalo 32 zanesenjakov, ki so prehodili začetne težave. Društvo skrbi za vzgojo kadrov in tako imajo tri planinske vodnike, tri markaciste in člane gorske straže.
V	letu 1985 so razvili društveni prapor in sočasno odprli markirano pot Rečica — Poljane — Ston — Mozirska koča. Vzdržujejo pa še pot mimo Goličnika na Golte. Dobro sodelujejo z društvi v krajevni skupnosti kot tudi z domačini. Za svoje delo so prejeli številna priznanja.
Na proslavi so podelili odličja PZS, in sicer bronaste častne zanke so prejeli: Stanko Korenjak, Ana Celinšek, oba Cirila Kunst in Janez- Kuhat iz rok Adija Vidmajerja, člana UO PZS Tudi društvo seje s priznanji oddolžilo svojim članom,
družinam in društvom. Tako so prejeli priznanja za svoje delo Roman Kvas, kot prvi predsednik, Zlatko Rojšek, Jože Raj-ter, Jože Korenjak, tajnik društva in mar-kacist Franc Rop, družina Korenjak-Kodelova, KS, lovska družina, gasilsko društvo in PD Moziije.
Za kulturni del so poskrbela dekleta s pesmijo, folklorna skupina in ansambel Motorčki, kije dal tudi ton veselemu delu, da so se zbrani lahko zavrteli v ples.
To prireditev so omogočili:
First Franc, Elizabeta — Radegunda; Časi Ivan — Prihova, Mizarstvo; Marovt Vili, Anica — Rečica, Mizarstvo; Benda Franc — Sp. Rečica; Hribernik Jože — Rečica; Štiglic Marija —Rečica — gostilna; Podlesnik Franc — Rečica, Kamnolom; Rojšek Jože — Rečica, Kovinska galanterija; Markelj Stojan — Sp. Rečica, gostilna; Kolenc Viktor — Sp. Rečica, Avtopre-vozništvo; Šon Franc — Rečica, Elektro usluge; Mohorič Vlado — Varpolje, Market; Kolenc Franc — Brinčev mlin, Sp. Rečica; Vegrad — PE Lesna Ljubno; Komunala Moziije; ZKZ Mozirje; Ljubljanska banka — Splošna banka Velenje; KS Rečica ob Savinji; ZTKO Mozirje.
B. JORDAN
Strelski tekmovanji
V nedeljo, dne 24. 6. 1990 je bilo na strelišču v Mozirju izvedeno občinsko strelsko tekmovanje z MK pištolo DRU-LOV posamezno. Tekmovanja seje udeležilo 15 strelcev iz osnovnih strelskih organizacij.
Po zelo izenačenem bojuje prvo mesto dosegel Kolar Ciril iz Bočne s 133 krogi, drugo mesto je dosegel Zalesnik Zdravko iz OSO Moziije s 131 krogi in tretje mesto Poličnik Drago iz OSO Mozirje s 129 krogi. Prvi trije strelci so za svoje odlične rezultate prejeli medalje. Tekmovanje je pod vodstvom Draga Poličnika potekalo v pravem športnem duhu.
* * *
Občinska strelska zveza Mozirje je organizirala v nedeljo, dne 8. 7. 1990, strel-
sko tekmovanje z MK puško v počastitev DNEVA BORCA.
Tekmovanja, ki seje izvajalo na strelišču v Mozirju, seje udeležilo 18 strelcev iz strelskih organizacij na območju občine.
Prvo mesto je dosegel Bezovšek Marjan iz G. Grada z doseženimi 84 krogi, drugo mesto je dosegel Zalesnik Zdravko iz Mo-ziija s 84 krogi in tretje mesto Poličnik Dragolz Mozirja z 80 krogi.
Ekipno je prvo mesto dosegla ekipa OSO Mozirje L, drugo mesto ekipa OSO G. Grad in tretje mesto ekipa OSO Mozirje II.
-Prvi trije najboljši strelci so prejeli medalje, najboljša ekipa pa je prejela pokal v trajno last.
Stane Miklavžič
Finančna nemoč gornjegrajskih lokostrelcev
Šport, šport, šport. O njem seje možno pogovarjati v nedogled. Toda koliko Zgornjesavinjčanov, da o ostalih Slovencih niti ne govorimo, sploh ve za rezultate in uvrstitve, ki jih dosega Lokostrelski klub iz Gornjega Grada?
Na državnem prvenstvu so dosegli kar nekaj uspehov, omenimo pa 4. mesto Za-reta Kranjca, bron pri članicah Simone Fale, srebro mladinca Janeza Presečnika in državno mladinsko prvakinjo Katjo Cauničar.
Uspešna pa je bila tudi Marinka Cauničar, ki je postala državna prvakinja pri članicah. S tem rezultatom seje uvrstila v državno reprezentanco in bi morala konec avgusta odpotovati na Norveško na svetovno prvenstvo. Tu pa se začnejo težave, zapleti in problemi.
Delovanje Lokostrelskega kluba Gornji Grad je namreč popolnoma ljubiteljsko, ves denar je odvisen od dobre volje posameznikov in kaj lahko se zgodi, da se Marinka svetovnega prvenstva ne bo mogla udeležiti. Zaradi pomanjkanja denarja seveda. Marinka pravi, da je v dobri formi, vendar jo težave zaradi financ in negotovost udeležbe na svetovnem prvenstvu zelo utrujajo. »Premagati sebe, dokazati svojo pripravljenost in svojo psihično moč. To je pri nas odločilno,« pravijo lokostrelci.
Seveda denar ni editii problem gornjegrajskih lokostrelcev, vendar pa bodo ostale težave' nekako premagali. Mirna roka, natančen pogled in dobri rezultati so porok za njihovo svetlejšo prihodnost.
Urša Kolenc
Tabor v Šentjanžu je letos presenetljivo dobro zaseden.
r
mvoyrt
SAVINJA, MOJA TRGOVINA
»Preberite, ne bo vam žal!«
Spoštovani kupec!
Od danes dalje se bomo na tej strani srečevali z vami vsak mesec. Želimo vas seznaniti z novostmi in vas napotiti v naše prodajalne na ogled in nakup.
Podjetje Savinja Mozirje skuša posodobiti svoje poslovanje na način, da bomo skupaj z vami, dragi kupci, uresničevali vaše želje. Zato pridite in si oglejte, kaj ponujamo. Ne obljubljamo ničesar nemogočega, želimo pa, da boste zadovoljni z nami.
Pridite, preračunajte, preverite nas!
Smo prijazni ljudje in vas bomo pričakali z dobro ponudbo in strokovnim nasvetom.
»Berite našo rubriko, ne bo vam žal!«
V mesecu juliju (malem srpanu) vam nudimo veliko vrst blaga pod ugodnimi posojilnimi pogoji in nizko obrestno mero.
Posojila so lahko po vaši izbiri s 30% pologom in 2, 3 ali 4 obroki
Za nakupe z bančnimi posojili nudimo 3% popust
S potrošniškimi posojili bomo nadaljevali tudi v mesecu avgustu.
» Vse za šolo. Konkurenčne cene.« Nakup tudi na potrošniško posojilo.
Veliko poletno znižanje konfekcije, letos že od 30. 7. dalje.
Velika izbira moške, ženske in otroške letne konfekcije tudi do 40% popusta na že znižane cene.
Mi smo na vaši strani. Kupujte doma! Česar nimamo, lahko priskrbimo v kratkem času.
---------SAVINJA, MOJA TRGOVINA-----------------------------
Hranilništvo v prid
Pt/C/Lili L -
Koje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dr. Josip Vošnjak obiskal Češko in si tam ogledal prve zametke ljudskega varčevanja v obliki »založen«, to so bila dejansko zadružna skladišča, v katerih so hranili poljske pridelke za hude čase. Ob tem pa so že ustanavljali kmečke hranilnice. Seveda je Vošnjak takoj ugotovil velike prednosti takih zadružnih gibanj in to prav za kmečki stan, ki je tedaj bil na robu gmotnih razmer.
Po vrnitvi v domovino je takoj pričel objavljati članke v Slovenskem narodu, v njih pa pozivati narodne buditelje k posnemanju Čehov in k ustanavljanju lastnih ljudskih denarnih zavodov. Marsikatero trpko je moral Vošnjak prenesti, saj so celo v krogih narodnih voditeljev menili, da slovenski človek nima denaija za hrambo, saj še »soli ne more kupiti«. Takšna mnenja, če bi obveljala, bi povzročila kmalu popolno odvisnost naših ljudi od tujega denaija, ki so ga tedaj že močne nemške hranilnice na veliko ponujale. Na vasi pa je delovalo posojilništvo v najbolj oderuški obliki.
Ljudje so dobesedno tonili v dolgovih in na stotine lepih slovenskih kmetij je šlo na boben.
Tedaj je dr. Jpže Vošnjak, kot mlad zdravnik v Šmarju pri Jelšah, ponovno dvignil svoj glas v Koledarčku družbe svetega Mohorja za leto
Iz naše gospodarske zgodovine
Ko v teh časih govorimo o gospodarskih razmerah, težavah in stiskah, ne pomislimo, kako je vse to bilo po hudi gospodarski krizi (trideseta leta) v stari Jugoslaviji. Marsikdaj beremo, kaj vse smo dolžni nekaterim republikam in kako so te osiromašile zaradi nas in naše pogoltnosti. Moti pri tem to, da največkrat ostane le pri enostranskem prikazovanju in še to je »na pamet«.
Compass, Financialni godišnjak za leto 1939 (Wien 1939) piše v uvodu med drugim tudi nekako takole (prevod iz srbohrvaščine): ...»Oživljanje jugoslovanskega gospodarstva je trajalo do leta 1937. Dohodki od žetve so bili splošno ugodni, kar je doprineslo k bistvenemu povečanju izvoza... Aktivni saldo je znašal leta 1937 1,039.000 milijonov dinarjev, ... Industrijalizacija je zelo napredovala tudi v naslednjih letih.... Državni dohodki so tako zaradi ugodnih gospodarskih prilik pomembno porastli.«
Zanimivo pri tem je, da so se dokaj visoki državni dolgovi Kraljevine Srbije reševali z zakonom, sprejetim leta 1930, taje bil sprejet za poravnavo dolgov Franciji. Tedaj je prišlo do spora okoli plačevanja, bolje okoli načina plačevanja. Haaško razsodišče je na zahtevo Francije razsodilo, da so vsi dolgovi, kijih navaja omenjeni zakon, plačljivi v zlatih frankih in ne v papirnih, kot so to predlagali v naši državi. Ta razsodba je bila objavljena 12. 7. 1929.
Kot rečeno, omenjeni zakon ni
reševal dolgov Kraljevine Srbije do drugih držav.
Gre torej za dolgove iz let: 1895,1902,1906,1909 in 1913. Za tedolgove so po zakonu bile anuitete razporejene celo tja do leta 1975! Do leta 1933 pa je odplačevanje bilo odmaknjeno.
Koliki so bili ti dolgovi? V letu 1895 je bilo najetih 355,292.000 fr za izgradnjo srbskih železnic. Že 1902. leta so najeli 60,000.000 fr za poravnavo tekočih posojil (obveznosti) kraljevine. Leta 1906 so si izposodili 95,000.000 fr za železnice in potrebe armade. Ponovno so leta 1909 najeli
150.000.	000 fr za razne gospodarske naložbe in 1913250,000.000 fr za poravnavo vojnih stroškov balkanske vojne. V Franciji so že leta 1881 najeli posojilo v višini
33.000.	000 fr za vojne dolgove in izgradnjo železnice Beograd — Valjevo. Nato najdemo še leta 1888 posojilo za 10,000.000 fr.
Domala vse obveznosti, ki jih navajamo, so bile odplačljive v stari Jugoslaviji in so imele razporejene anuitete tja v petdeseta in še poznejša leta.
Seveda so ti omenjeni državni dolgovi Kraljevine Srbije le tisti, kijih zajema zakon iz leta 1930.
Razumljivo je, daje Srbija potrebovala ogromna sredstva za pokrivanje velikih stroškov vojn v preteklem stoletju, nato balkanske vojne in predvsem prve svetovne vojne. Žato ni naključje, da je država najela kredit tudi za Rdeči križ, kot pomemben dejavnik v vojnem času. Vsekakor je zanimivo, da je plačevanje večina posojil Kraljevine Srbije padlo v breme po letu 1919 nasta-jajoče države SHS in nato Jugoslavije. In naj bo koncu tega izvlečka iz naše gospodarske zgodovine povemo, da so pa bremena v stari Jugoslaviji bila neenako razporejena, tako je bilo, denimo, slovensko kmetijstvo kar 13 krat bolj obdavčeno kot tisto na jugu države. Veijetno je bilo podobno obremenjeno vse gospodarstvo Hrvaške in Slovenije, ki sta se po prvi svetovni vojni vključili v novo državo SHS.
— kinč
PRODAJALNA
Prihova S7
1872. Med drugim je zapisal: »Tlake in desetine smo se srečno znebili, pa še nekoliko let tako, kakor se sedaj godi slovenskemu kmetu, in nastala bo druga sužnost, hujša od prve, ker nam ne bo vzela samo imetka, ampak zamorila tudi duh, podkopavši nam našo narodnost, ki smo jo kljub tisočletnemu tlačenju tujčeve pete dozdaj še vedno ohranili...«.
Na prigovore o »ubožčkih«, ki da so v glavnem naši ljudje, je Vošnjak zapisal: »Pa med kmeti ni smo takih ubožčkov, ampak so tudi taki, ki imajo po 50,100,200 goldinarjev doma shranjenih ... ti ne prinašajo nobenih obresti!« Dalje opozaija Vošnjak, da so njnogi ljudje po kakšni nesreči brez denarja in se zatečejo k oderuhom, ko bi lahko za dostojne obresti dobili posojilo v domačem denarnem zavodu, ki bi ga tudi sami upravljali. Torej na svoji zemlji bi bili sami gospodaiji!
V	koledarju je nato prvič priobčil pravila slovenskih denarnih zavodov, ki imajo pač prvine čeških hranilnic. Vendar pa je to za naše ljudstvo prvi smerokaz k napredku, tudi v denarništvu.
Zadružništvo je že od srede 18. stoletja služilo kot izhod iz bede in kot pomoč ljudem z nizkimi prejemki. V raznih oblikah ga najdemo tako v preteklosti, kot tudi v današnjem času.
Naši ljudje so se kmalu ovedli in pričeli povsod ustanavljati male, ljudske denarne zavode. Tudi naši predniki niso zaostajali. V dolini je delovalo pred prvo svetovno vojno kar 12 hranilnic oziroma posojilnic. In naj posebej podčrtamo, da so vse poslovale dobro, vodili pa so jih tedaj najuglednejši ljudje. Zato je tudi posojilništvo hitro zaživelo. Enostavno poslovanje, dokaj poenostavljeno odobravanje posojil in neposredno vplivanje na dogajanja v hranilnicah, vse to so bile velike prednosti, ki so privabljale ljudi in vzbujale pri njih zaupanje; bolj kot v zavod sam pa je pritegnil ugled vodilnih v teh ljudskih denarnih zavodih.
V	sedanjem času so stvari kljub dvajsetemu stoletju bistveno drugačne. Denarni zavodi so še vedno ljudem odtujeni, poslovno do njih zaprti, vanje vložen denar pa je na voljo le. družbeno usmeijenim tokovom, pri katerih pa nimajo, denimo, varčevalci prav nobene besede, niti možnosti vpliva na poslovanje. Seveda je sedanji sistem še vedno tak, da služi velikim porabnikom kapitala, male pa pušča ob strani. Prav smešno pa je dejstvo, da imajo največ besede v teh krogih prav tisti, ki so največji dolžniki.
Morali bi se torej ozreti malo nazaj in prisluhniti besedam bratov Vošnjakov, ki sta vedno in povsod po-udaijala, da so hranilnice na zadružnih temeljih ljudske in morajo služiti prvenstveno »malim« ljudem. Velja pač o tem razmisliti!
Pa še o nečem velja razmisliti, namreč o odtekanju denarja iz doline in o usodi raznih, in številnih »klubov«, ki pridno zbirajo denar, zaradi nekaj višje obrestne mere pa jim ljudje zaupajo. Primer banke Les na Gorenjskem pa kaže, kako na trhlih tleh lahko takšne in podobne »banke« stojijo in kakšno je lahko razočaranje varčevalcev, če nastopi prepoved izplačila hranilnih vlog zaradi plačilne nesposobnosti, kot je to primer v banki Les.
A. VIDEČNIK
Ignac Orožen o Gorici
Tokrat je navrsti še ena manjša cerkev, in sicer podružnična cerkev sv. Katarine na Gorici (v Lačji vasi), ki prav tako kot kokarska spada v župnijo Rečica ob Savinji. Cerkev ni prav stara, je pa zanimiva, kot si bomo lahko prebrali. Povedati je treba še, da so današnji trije zvonovi v zvoniku cerkve na Gorici iz časa po drugi svetovni vojni, ker so bili prejšnji vmes odpeljani, vse tri oltarje je naredil na novo Andrej Cesar leta 1877, freske v prezbiteriju pa leta 1898 Ivan Fantoni, kije v naših krajih poslikal tudi celotne notranjščine cerkva v Šmiklav-žu, Lučah, Ljubiji. Šmihelu, Šentjoštu (v župniji Šmartno ob Dreti) in na Brezju pri Mozirju.
Sv. Katarina na Gorici (1). O tej podružnici, ki leži na levi strani Drete, poročata vizitacijska zapisnika iz leta 1631 in 1668 tole (2):
»1631: Cerkev sv. Katarine na Gorici (3) ima tri oltarje: 1. sv.
Katarine v prezbiteriju (4), 2. sv. Lovrenca na evangeljski strani in 3. na epistelski strani sv. Barbare in sv. Uršule (5). Ima 69 krav in 3 ovce.
1668: Ladja je pokrita z lesenim kasetiranim stropom. Zvonik stoji sredi cerkvene strehe. Zakristije ni.«
Tudi danes (6) je obokan le prezbiterij cerkve, potekajo pa priprave na obokanje ladje. Nekdanja stranska oltarja v tej cerkvi, sv. Barbare in sv. Uršule na evangeljski strani ter sv. Lovrenca na epistelski, imata napis S. I. B. D. P. T. P. R. 1759, to je S. Joannes Bapt. Dobrovec Pro Tempore Parochus Ricensis 1759 (7).
Cerkev ima zdaj tudi zidan zvonik, v katerem so trije zvonovi, in sicer veliki iz leta 1829, srednji z gotskim napisom »maria s. iohannes et paulus orate pro nobis« (8), kije najbrž iz 15. stoletja, in mali z napisom »Jesu Christe Fili Dei vivi miserere nobis. Thomas Episcopus Lab. me
consecravit. Elias S. Fudit Anno 1614« (9).
V gornjegrajskem arhivu je (10) mogoče prebrati zapisek, da je škof Tomaž 4. novembra 1614 posvetil kapelo in oltar sv. Katarine, kar naj bi se nanašalo na to podružnično cerkev.
OPOMBE: (1) V izvirniku: St. Katharina in Gorica. — (2) Oba zapisnika sta napisana in objavljena večinoma v latinščini. — (3) V izvirniku: Ecclesia s. Catha-rinae na Gorizi. — (4) Prezbiterij je del cerkve, namenjen za oltar in duhovnika. — (5) Evangeljska stran je ženska, epistelska pa moška. — (6) Torej pred letom 1877, ko je izšla Orožnova knjiga, iz katere si prebiramo odlomek. — (7) Latinski napis se v slovenščini glasi: »Janez Krstnik Dobrovec, ko je bil župnik na Rečici 1759.« Nejasno pa je, kaj naj bi pomenila okrajšava S. na začetku. — (8) Latinski napis pomeni: «Marija, sv. Janez in Pavel, molite za nas.« — (9) Latin-
ski napis se v slovenščini glasi: »Jezus Kristus, božji Sin, usmili se nas. Tomaž, ljubljanski škof, meje posvetil. Elija S. meje ulil leta 1614.« Tomaž je najznamenitejši ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je bil na tem položaju v letih 1599—1630; naši kraji so namreč skoraj do konca 18. stoletja spadali pod ljubljansko škofijo (odtlej pa pod mariborsko). Elija S. je ljubljanski zvonar Elija Somrak ali Sombrak, ki je bil Hrenov sodobnik. Ulil je recimo zvon, kije nekoč visel v Marijini cerkvi na Brezju (pri Moziiju) in tistega v cerkvi sv. Petra v Bočni, ki ima podoben napis inje iz istega leta, kot je bil ta na Gorici. — (10) Pravzaprav je tb BILO mogoče prebrati, kajti gornjegrajski arhiv je bil prepeljan v Gradec, od koder si v zadnjih letih naši arhivski delavci prizadevajo pridobiti odtujeno gradivo.
Uvod, prevod in opombe PETER WEISS
Na sliki so kolesarji iz Lok. Posneta je bila pred šestdesetimi leti pred barako, ki je služila delavcem ljubijske tovarne za stanovanje. Tam je stanoval delovodja tovarne, Rižner, ki seje ukvarjal tudi sfotografira-njem. Edini še živeči na sliki je Franc Žagi --Mikov (prvi z leve).
Dežurna služba Elektro Celje za mesec avgust 1990
Od 30. 7. do 5. 8. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 6. 8. do 12. 8. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 13. 8. do 19. 8. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 20. 8. do 26. 8. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 27. 8. do 2. 9. Marolt Marko, Moziije, tel. 831-877
V prinleru kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse informacije.
Veterinarsko dežurstvo
16. 7. do 22. 7. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 23. 7. do 29. 7. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 23. 7. do 12. 8. Lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 13. 8. do 19. 8. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 20. 8. do 26. 8. Lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
Kino »Dom« Mozirje v avgustu
2. ŠEFICA ZNA — ameriški film — trda erotika
4. 5. POLICAJ IZ LOS ANGELESA — ameriški film — akcijski
9. UMRI POKONČNO — ameriški film — kriminalni
11., 12. COCTAIL — ameriški film — ljubezenska drama
16. OKUS STRAHU — ameriški film — akcijski
18, 19. KRISTUS IZ NAZATERA — ameriški film —zgodovinski
23. MAČKA — nameški film — akcijski
25, 26. POLICIJSKA AKADEMIJA 5. DEL — ameriški film —akcijski 30. POHOD NA MERYLYN — vzhodno nemški film — trda erotika
Kino »Jelka« Nazarje v avgustu
I	F/X UMOR S TRIKOM, ameriški film — triler
4 — 5 RDEČE OSVETLJENO, ameriški film — kriminalistični 8 TRIJE MOŠKI IN DEKLE, ameriški film — komedija
II	— 12 POLICAJ OBSEDENEC, ameriški film — triler 15 NOČNO ŽIVLJENJE, francoski film — erotični
18 — 19 OBRAČUN V HONG KONGU, II, Hong Kong — akcijski 22 TRIJE AMIGOSI, ameriški film — zabavni 25 — 26 AJKULA IV, ameriški film — triler 29 IZGUBLJENI FANTJE, ameriški film — grozljivka
Kino Ljubno v avgustu
7. VIII. DIH SMRTI — ameriški pustolovski film 11. — 12. VIII. BUD SPENCER MOČNA FANTA — italijanski pustol. film 18.-19. VIII. SOVRAŽNO OZEMLJE — ameriški akcijski film 25. — 26. VIII. SMRTONOSNO OROŽJE — ameriški akcijski film 31. VIII. DESERT S SMETANO — trdoerotski film, NOČNI KINO
Matična kronika za julij 1990
POROKE: Mlinar Jožef, star 34 let, iz Šentjanža št. 40 in Žavski Štefanija, stara 21 let, iz Šentjanža št. 23; Fale Stanko, star 24 let, iz Homec Brda št. 30 in Rajter Milena, stara 20 let, iz Bočne 98; Danijel Tomaž, star 25 let, iz Mozirja, Aškerčeva ul. 53 in Dimenc Katarina, stara 21 let, iz Mozirja, Ul. Tomšičeve brigade št. 17; Brunet Ivan, star 23 let, iz Tera št. 51 in Praznik Erika, stara 21 let, iz Konjskega vrha št. 29; Kosmač Ivan, star 24 let, iz Krnice št. 65 in Ročnik silva, stara 24 let, iz Tera št. 40.
SMRTI: Robnik Cecilija, stara 65 let, iz Krnice št. 19; Sedmak France, star 78 let, iz Ljubnega ob Savinji št. 48; Drečnik Slavnica, stara 40 let, iz Ljubije št. 34; Stenšak Lucija, stara 71 let, iz Tiroseka št. 30; Rihter Frančiška, stara 81 let, iz Tiroseka št. 58; Podbrež-nik Marija, stara 66 let, iz Šmiklavža št. 21.
ROJSTVA: Rodilo se je 7 dečkov in 4 deklice.
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I. LEPOSLOVJE: Tomšič: Kažuni, Lavrenčič: Osem križanih tolarjev, Jakes: Nebesa in pekel L, 2. del, Šalamun: Otrok in jelen, Svetina: Knjiga očetove smrti, Holt: Grajski gospod, Ludlum: Kdo jeBoume, Silverberg: Svet znotraj, Vreg: Proti svoji volji.
II. STROKOVNA LITERATURA: Žebot: Neminljiva Slovenija, Meden: Iz škorpijonovega repa, Koblarjev zbornik, Machiavelli: Politika in morala, Pečenko: Pot pozornosti Hoflen Svetovna dediščina Svetovna dediščina v Jugoslaviji, Geister: Prelestne prikazni, Dolenc: Ženevske konvencije o zaščiti žrtev vojn, Zelenjava (Zbirka Paša za oči in usta).
Dtl. MLADINSKA LITERATURA: Nougier: V času Vikingov, Brochard: V zavetju srednjeveških gradov, Conolly: Zgodovina rimske legije, Mate: Škrlatna vrtnica, Martin: Naši vzorniki, Rainer: Hokus pokus, Goscinny: Asterix, Enciklopedija vprašanj in odgovorov: KJE?, Blyton: Skrivnost fantomskega vlaka: 8. del zbirke 5 prijateljev.